a Mercator Zmajčkovi sladoledi Princesa kot iz pravljice Princesa z izvrstnim okusom Zmajčkovi sladoledi Princesa ponujajo pisano mavrico različnih okusov za vsak okus: vanilija-čokolada, jagoda-kokos, bacio-pistacija, gozdni sadeži-jogurt, jagoda-limona, spagnola-amarena, tiramisu z delci biskvita in kava z delci čokolade. Princesa z odličnim poreklom Zmajčkovi sladoledi Princesa so vrhunske kakovosti, saj so izdelani iz najboljših, skrbno preverjenih in preizkušenih sestavin. Princem Princesa z vitko linijo Zmajčkovi sladoledi Lahka Princesa z okusom čokolade, vanilije in jagode so posebni malo energetski sladoledi, namenjeni tistim, ki skrbneje štejejo kalorije. Princesa z dvanajstimi nagradami Zmajčkovi sladoledi Princesa so na Kmetijsko-živilskem sejmu 1999 v Gornji Radgoni prejeli dve zlati, eno srebrno in tri bronaste medalje ter šest priznanj. ZMAJČKOV BUTIK, d.d., Koprska 100, 1000 Ljubljana, tel.: 061/123 22 22, fax: 061/272 380 -^/Aercatorju stran 4 ^5*£«ator v letu 1999 stran 7 * ** d c ' zE c' f c ' ^^Sara^enci 1999 stran 9 govorijo najboljši stran 12 ^S^ovolistvo zaposlenih stran 16 Slovenska košarica stran 18 ^Sl*!yalci Slovenije o Mercatorju stran 19 ^jžSonja za urejenost stran 22 -^geljni kamen v Sarajevu stran 25 Mercator Optimi stran 26 ^^Sfeoljši sosed v Pulju stran 33 v M Dolenjski stran 35 ^S?E!s štipendij stran 36 Utajeni za človekoljubni namen stran 37 ^SSMercatorja 2000 stran 43 ^Joltati Mercatoriade stran 44 stran 54 stran 58 '-^£55?»« križanlca stran 59 n.' S')P‘S Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljublja- l2daUUnajSka CeSta 107- Duaja ^ enler za obveščanje, Uredništvo, Ljubljana, lW^ka 107’ telefon 061/160 11 31, 160 11 32. prj niCa: Vesna Bleiweis Tis^a'a za tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana Casopise'0;TČR’ d d-’ LJublJana Jenci p prejernaj° delavci, kmetje, učenci in upoko-Uano 0s'°vnega sistema Mercator. Davek na do-NaU 7ednost P° stopnji 8%. ada: H.800 izvodov. Vesna Bleiureis Pohvaliti znamo manj Nedavno opravljena raziskava zadovoljstva zaposlenih v vseh naših trgovskih družbah je pokazala visoko stopnjo našega zadovoljstva. In tudi ocena strokovnjaka, ki se ukvarja z vrednotenjem javnomnenjskih raziskav prof. dr. Nika Toša je glede klime, ki vlada v Mercatorju, optimistična in spodbudna. Kapital imamo v ljudeh. Pred nami so tudi rezultati raziskave o mnenju prebivalcev Slovenije o Mercatorju. Tudi med njimi naš ugled raste, prepoznavni smo kot vseslovenska trgovska družba z vizijo. Kapital v ljudeh se obrestuje v rasti ugleda, zaupanja in predvsem v številu kupcev ter vrednosti njihovih nakupov. Zadovoljstvo zaposlenih se odraža v zadovoljstvu potrošnikov in skupaj se odražata v zadovoljstvu lastnikov - delničarjev. Pod njihovo zadovoljstvo se je v letno poročilo za leto 1999 podpisal predsednik nadzornega sveta gospod Stane Valant, sami delničarji pa so ga potrdili na 6. skupščini delničarjev. Ob vseh teh zadovoljstvih se človek vpraša, odkod? Nič ne pride samo od sebe in nič se samo od sebe ne izgubi. Premišljeno uresničujemo vse cilje, trdo delamo, gradimo na posamičnem in kolektivnem uspehu, o vsem ustrezno komuniciramo s svojo javnostjo - z zaposlenimi. In ob relativnem nezadovoljstvu glede plač menimo, da so primerne. Vsem in vsakemu smo dali ključ do uspeha v roke. Očitno odklepamo prava vrata. Pa vendar - nekaj grenkega je tudi za vrati uspeha. Zaposleni pogrešajo nematerialnih spodbud, ki jim dajejo prednost pred materialnimi. Pohvaliti kot podjetje se znamo, pohvaliti posameznika znamo manj. Torej je pred nami še en izziv za povečanje zadovoljstva - pokazati sodelavcem z besedo in dejanjem, da so cenjeni, da dobro delajo. Prav nobenega razloga ni, da ne bi poleg Mercatorjevih nagrad uvedli še druge oblike in načine, ki bolj pobožajo dušo kot žep. Vesna Bleivveis Aleš Čerin Notar Andrej Škrk (levo) in predsednik 6. skupščine Stojan Udeleženci skupščine Zdolšek 6. REDNA SKUPŠČINA DELNIČARJEV POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR, d.d. Ljubljana, 16. 6. 2000 - v konferenčni dvorani Mercatorjevega poslovnega centra je bila 6. redna skupščina delničarjev. Vodil jo je predsednik odvetnik Stojan Zdolšek, notarski zapisnik pa notar Andrej Škrk. ^ komisiji za izvedbo glasovanja in volitev so bili: Marjeta Fuchs, Martina Hozjan in Zvone Taljat Na skupščini je bilo prisotno 66,32% kapitala. Skupščina je sprejela letno poročilo za leto 1999, sklep o razporeditvi čistega dobička za leto 1999 - dobiček v višini 2.954.253.496,24 SIT se razporedi 2.633.403.096,24 SIT v rezerve, 320.850.400,00 SIT se uporabi za oblikovanje sklada lastnih delnic za primer, da se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali pa z njo povezanih družb. Uprava je dolžna pred izdajo ponudbe za odkup lastnih delnic pridobiti soglasje nadzorne' ga sveta družbe, v katerem nadzorni svet opredeli ceno delnic in druge pogoje odkupa lastnih delnic družbe-Za revizorja za leto 2000 je bila imenovana revizijska hiša PricevvaterhouseCoopers, d.d. Skupščina je potrdila predlog Mercatorjeve uprave, da se članom nadzornega sveta za uspešno in strokovno delo izplača nagrada. Dividende bo Mercator prvič izplačal za leto 2000. NOVI DIREKTOR EMONE MERKURJA Ljubljana - nadzorni svet družbe Emona Merkur je za novega direktorja družbe imenoval člana Mercatorjeve uprave Aleša Čerina. Direktorsko funkcijo bo opravljal poleg funkcije člana uprave Poslovnega sistema Mercator, d.d. 15. 6. 2000 so se poslovodje Emone Merkurja srečali na pogovoru s predsednikom Mercatorjeve uprave Zoranom Jankovičem in novim direktorjem družbe, ki sta jim celovito pojasnila Mercatorjeve razvojne načrte in v njih položaj družbe Emona Merkur. Mercatorjeva želja je, da vsi zaposleni v Emoni Merkur čimprej spoznajo Mercatorjevo poslovno filozofijo, korporacijsko kulturo in organizacijsko strukturo, saj jim bo s tem prehod v novo poslovno in delovno okolje olajšan. Zato bodo odslej tudi zaposleni v Emoni Merkur prejemali Mercatorjev časopis na domači naslov. POZNA, VENDAR NE PREPOZNA VEST Slovenj Gradec - na začetku aprila sta župan Mest111' občine Slovenj Gradec Janez Komljanec in Zof311 Jankovič vzidala temeljni kamen novega Mercato^ Centra. Vest je sicer malo pozna, pa tudi sam kaniel1 je bil vzidan šele, ko je imel Center že svojo grC>lc>0 podobo. Dela napredujejo zelo hitro in po pričak0' vanjih bo center kupcem na voljo že jeseni. PROIZVODNE DVORANE IN STROJI V ETI ^ kamniški Eti že od zgodnje pomladi brnijo težki Sradbeni stroji. Proizvodne dvorane bodo povsem Prenovljene in bodo zagotavljale boljše delovne po-8°je. Hkrati bo proizvodnja stekla na novih strojih, 1 bodo omogočali večjo in bolj ekonomično proizvodnjo. Po predvidevanjih bo proizvodnja v prenov-ienih obratih stekla v začetku julija. pekarna Grosuplje v korak s SODOBNIMI NAPRAVAMI IN TEHNOLOGIJAMI Gr * *'rSovci kot potrošniki so opazili, da je Pekarna kov ’ P jC sPremenila embalažo zamrznjenih izdel-Vrsto 6 1Clta *n v zadnjem času na trg poslala celo vega novih izdelkov, predvsem slastnega in hrustlja-2ooq Pec'Va z različnimi polnitvami. Sicer pa leto nih ®rosuPeljskih pekih teče v znamenju števil- od avtomatiziranega tračnega sis- temam0dernizaciJ nlati2 Za. °hlajevanje kruha in peciva po peki, avto-matskaCije s^*a<^iščenja surovin in njihovega pnev-v letuefa transPorta do porabnika. Za naložbe bodo °00 namenili 300 milijonov tolarjev. BLIŽAMO SE KONČNI PRESOJI Vsi zaposleni v družbi Mercator, d.d., so prejeli brošuro »Spoznaj sistem kakovosti ISO 9001«, v kateri so kratki opisi vseh zahtev mednarodnega standarda ISO 9001. Cilji kakovosti so: popolno zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov, partnerjev in okolja. Vsi poslovni procesi in drugi tokovi, ki pomembno vplivajo na uresničevanje ciljev, so protokolirani v posebnih organizacijskih predpisih in delovnih navodilih, ki jih sprejema Mercatorjeva uprava. Kako se približujemo poslovanju po standardu ISO 9001 je ugotovila posebna komisija zunanjih presojevalcev, ki je podala tudi prvo oceno. Končno oceno bodo zunanji presojevalci s strani SIQ podali konec tega meseca. Sicer pa je uprava od aprila do sedaj sprejela celo vrsto organizacijskih predpisov in delovnih navodil. Med novimi je tudi cela vrsta novih verzij že sprejetih. Po najnovejših informacijah smo ognjeni krst pri presojevalcih dobro prestali. MERCATOR MED NAJVEČJIMI ZAPOSLOVALCIV SLOVENIJI V LETU 1999 Časnik Finance je med 130 velikimi podjetji izbral zmagovalce akcije Največji zaposlovalec leta 1999. Zmagovalec SCT je lani sprejel v službo 695 delavcev, podjetje ISS je zaposlilo 263 delavcev, Mercator 244 delavcev, Adria Mobil 170 in Mobitel 159 delavcev. ZDRUŽENJE ZA TRGOVINO SLOVENIJE IZBIRA NAJBOLJ UREJENO TRGOVINO Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je na razpis tekmovanja za najlepše urejeno trgovino prejelo preko 350 prijav, z ljubljanskega območja pa več kot 100. Izbor med prijavljenimi bo potekal v dveh krogih. Najprej bodo na vrsti območne ocenjevalne komisije, ki delujejo pri območnih zbornicah. Te so z delom že začele. Akcija je predvsem namenjena trgovinam v turističnih krajih Slovenije, v katerih je tudi veliko Mercatorjevih trgovin. Tudi če se na tekmovanje niste prijavili, samokritično poglejte podobo svoje trgovine -bi vanjo z veseljem vstopili kot naključni ali pa stalni kupec? Bi bili sami s svojo podobo zadovoljni do te mere, da bi se pohvalili, da ste osebno urejeni in prijazni, da so enako zgledno urejeni vsi prostori - prodajni, skladiščni, sanitarni blok, okolica in bi se brez zadrege pohvalili »svojemu kraju smo v okras«? Sicer pa so bile o akciji in merilih za ocenjevanje s strani GZ Združenja za trgovino obveščene vse trgovske družbe že konec marca 2000. Vse komisije so že začele z delom in ker se za urejenost znamo potruditi, smo prepričani, da bodo med najboljšimi tudi Mercatorjeva moštva. POSVET O HLADILNI TEHNIKI V TRGOVINI Konec maja je bil v Mercatorjevi poslovni stavbi v Ljubljani posvet na temo hladilna tehnika v trgovini. Posvet naj bi dal bolj ali manj celovite odgovore na številna vprašanja, ki zadevajo izbiro in uporabo hladilne tehnike v živilski trgovini. Posveta so se poleg tehničnih strokovnjakov udeležili predvsem strokovnjaki s področja trgovine in opremljanja trgovin. Izo-postavljena je bila standardizacija hladilne opreme kot je zahteva Mercator, predvsem pa njene druge lastnosti kot so: ekonomičnost, funkcionalnost, vzdrževanje, osvetlitev primernost glede izpolnjevanja sanitarno higienskih zahtev. ODPRLI SMO, ODPIRAMO Kar dolg je seznam odprtih prenovljenih trgovin od konca marca do konca junija: - Mercator, d.d.. Maloprodajno območje IV - konec marca odprta prenovljena samopostrežba in tehnična trgovina v Logatcu; - Mercator, d.d. Maloprodajno območje I - sredi aprila odprta prenovljena samopostrežba v Vnanjih Goricah; - Mercator, d.d., sredi aprila odprta trgovina Inter-sport v Mercator Centru Murska Sobota; - Mercator SVS, sredi aprila odprta trgovina »Moda s potenco« v Mercator centru Murska Sobota; - Mercator Degro - Jestvina, sredi aprila odprt prenovljen Jestvinin Market v Ankaranu; - Mercator Pula, sredi aprila odprt Supermarket v Puli; - Trgoavto, sredi maja odprta trgovina v Metliki; - Mercator Modna hiša Maribor, sredi maja odprta trgovina Modina v Metliki; - Mercator SVS, sredi maja odprt prenovljen pohištveni salon v Ptuju; - Mercator SVS, konec maja odprta prenovljena samopostrežba v Dornavi; - Mercator Dolenjska, v začetku junija odprta prenovljena samopostrežba v središču Novega mesta; - Mercator SVS, sredi junija odprta prenovljena blagovnica v Ormožu - Mercator SVS, sredi junija odprta prenovljena trgovina Maja v Mariboru. Zgolj po pravilih merchandisinga pa so bile urejene še številne druge prodajalne z živili in izdelki za dnevno rabo. SREČANJE Z BANKIRJI Po zgledu tržnih dnevov so strokovne službe s pod' ročja financ, računovodstva in kontrolinga pripravile tudi srečanje z vodilnimi ljudmi bank, s katerimi sodelujejo Mercatorjeve družbe. Srečanje je bil0 26. maja 2000 v Ljubljani v M Hotelu. Povabilu se je odzvalo 45 predstavnikov 21 slovenskih in tujih banL ki delujejo na območju Slovenije. Mercatorjeva razvojna strategija in poslovni rezultati leta 1999 so bili deležni mnogih laskavih komentarjev hkrati pa utrdi' li zaupanje v kreditno sposobnost Mercatorja. NAJUGLEDNEJŠI PO IZBORU ČASOPISA KAPITAL Na finančnem sejmu Kapital, ki je bil sredi maja v Ljubljani, je bil za najboljšega direktorja v letu 19^ razglašen direktor novomeške Krke Miloš Kovačič-ki je dobil 15,8% glasov, na drugo mesto se je uvrstil Zoran Jankovič z 11,4% glasov, tretji pa je bil Starič, direktor Gorenja s 5% glasov. Raziskavo )e opravila komunikacijska skupina Spem. Na prvo mest0 med slovenskimi najuglednejšimi podjetji je Krko P° stavilo 24% anketiranih, z 10% ji na drugem mestu sledi Mercator, tretji je Lek, sledijo pa mu Gorenj6-Petrol in Hermes Soft Lab. MERCATOR V LETU 1999 - LETNO POROČILO Sredi maja je izšlo letno poročilo 1999, ki poleg vseh podatkov o poslovanju vsebuje tudi povzetek vseh aktivnosti, ki so botrovale izjemnemu poslovnemu rezultatu v tem letu. Nadzorni svet oziroma njegov predsednik mag. Sta-ne Balant je zapisal: življenju in poslovanju gospodarskih družb, zlasti Pd tako velikih in v takšni tradicionalni dejavnosti. Pogosto, da bi bilo posamezno poslovno leto za ružbo tako zelo us-Pešno, kot je bilo za družbo Poslovni sis-tem Mercator, d.d., us-Pešno leto 1999. To eJstvo potrjujejo ka-2alci uspešnosti poslo-^dnJa, ki izhajajo iz 'nančnih izkazov in statističnih podatkov tei Povečanja naklonjenost kupcev in gospodarskega okolja Pn uresničevanju sprejete vizije in srednjeročnih gospodar-rh načrtov. Z uspeš-"nnt zaključkom pre- |ega poslovnega le-n je vodstvo družbe ® Potrebni podpori nadzornega sveta do- . azal°, da je kljub do- aJ zapletenim Poslovni sistem Skupina Mercator IVIercator, d.d. v latu 1399 1 938 1999 1998 Čisti prihodki iz prodaje (v tisočih SIT) 77.314.429 66.496.079 175.078.276 128.436.900 Čisti dobiček (v tisočih SIT) 2.954.253 1.346.630 3.047.788 1.481.054 Akumulacija (v tisočih SIT) 4.534.585 3.156.315 11.157.544 6.619.298 Naložbe v osnovna sredstva (v tisočih SIT) 5.672.746 3.642.267 15.873.124 8.643.822 Naložbe v dolgoročne finančne naložbe 7.208.456 7.605.691 14.132.286 9.766.471 (v tisočih SIT) Čista dobičkonosnost kapitala (v odstotkih) 5,4 2,8 5,2 2.9 Akumulativnost sredstev (v odstotkih) 5,5 4,6 9,6 7,7 Čisti dobiček na delnico (v SIT) 920,76 419,71 - - Tržni delež (v odstotkih) - - 29,89 20,05 na dan 31.19.1399 31.19.1998 31.19.1993 31.19.1998 Knjigovodska vrednost delnice (v SIT) 18.013 15.756 - - Tržna cena delnice (v SIT) 13.531 7.299 - - Število zaposlenih 3.345 3.152 11.021 8.375 Število družb v skupini - - 28 19 je^ pogo- ---------------------------------- °Zn P°S*ovanJa mogoče udejaniti tudi najbolj ambici-načrte, ki so bili za nekatere še ne tako dolgo tat' / povsern neuresničljivi in sporni. Poslovni rezul-eta 1999 so dokončno demantirali vse in potrdili nost pred dobrima dvema letoma sprejete vizi-ln razvojne strategije. V okviru ja • uresničevanja srednjeročnega načrta razvo-tržnj ^'nžba tudi v letu 1999 pospešeno povečevala ovj 1 de*ež’ čeprav se je ob tem soočala s številnimi tudi ' k* J*h je v posameznih primerih postavljala tem . Zava oziroma njene posamezne institucije. Pri deleže6 t*rUŽ*3a nadaljevala tako z nakupom večinskih kot ■ ZanJ° dolgoročno pomembnih trgovskih družb bj racj1Z®radnj0 novih nakupovalnih centrov. Ob tem Posebej omenil odprtje nakupovalnega centra T . * ater. Jani' ki je največji tovrstni center v državi, s 0bvlada Je ^>os^ovn‘ sistem Mercator, d.d., dokazal, da ga ]Cu tak° tehnologijo prodaje in predstavitve bla-Pcem kot tudi tehnologijo hitre in učinkovite gradnje sodobnih nakupovalnih centrov. Nedeljene pohvale tujih in domačih konkurentov so ob tem samo dodatni dokaz, da je družbi v zelo kratkem času uspel preboj med dobre evropske trgovce. Vsi na zunaj vidni in razpoznavni uspehi poslovanja so dobili svojo potrditev tudi v finančnih izkazih poslovanja Poslovnega sistema Mercator, d.d., za leto 1999. Ob tem naj omenim samo nekatere najbolj ključne podatke: čisti dobiček iz poslovanja se je glede na leto 1998 povečal skoraj za 2,2 krat in dosegel skoraj 3 milijarde SIT, čista dobičkonosnost kapitala se je povečala za 93% in je ob koncu leta 1999 znašala že zavidljivih 5,4%, čisti dobiček na delnico se je od 419,7 SIT v letu 1998 v letu 1999 povečal na 920,8 SIT. Menim, da so to dovolj zgovorni podatki, ki potrjujejo veliko izboljšanje dobičkonosnosti poslovanja družbe. Poslovanje družbe v letu 1999 je mogoče analizirati tudi s številnih drugih vidikov in verjamem, da bodo na podlagi letnega poročila o poslovanju to storili ali posamezniki in drugi delničarji ali borzni analitiki in se dodatno prepričali o izjemnih poslovnih rezultatih. Dodam naj samo še podatek o gibanju najbolj sintetičnega kazalca - enotnega tečaja Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi. Nadzorni svet je v poročilu za leto 1998 zapisal, da bo doseženo 67% rast cene delnice v letu 1998 težko prekositi, sedaj pa z zadovoljstvom ugotavljam, da smo se ušteli. Dosežena rast je bila v letu 1999 še višja - kar 85% in daleč najvišja med vsemi delnicami, ki kotirajo na A trgu Ljubljanske borze. To pa zanesljivo pomeni tudi zadovoljstvo za vse delničarje Poslovnega sistema Mercator, d.d., saj se je vrednost njihovega premoženja v letu dni skoraj podvojila. mag. Stane Valant, predsednik nadzornega sveta pri glasovanju na 6. skupščini delničarjev. Ob vseh doseženih uspehih v letu 1999 pa kaže ohraniti trezno glavo in realno razmišljati tudi o prihodnosti. Dejstvo je, da so bili nekateri cilji iz srednje- ročnega načrta doseženi prej kot je bilo načrtovano in dejstvo je tudi, da nova podvojitev tržnega deleža na slovenskem trgu ni možna zaradi omejenosti njegove velikosti. Ker je uspešno poslovanje Poslovnega sistema Mercator, d.d., v zadnjih dveh letih spodbudi' lo tudi ostale domače in tuje konkurenčne družbe k boljšemu poslovanju in povezovanju, to predstavlja nove izzive vodstvu družbe, zaposlenim in nadzornemu svetu. Ti novi izzivi niso drugačni v smislu vztrajanja pri nadaljnji rasti družbe in povečevanju njene mednarodne konkurenčnosti, ampak v smislu osredotočenja na iskanje novih trgov v tujini. In tu je nova velika priložnost, ki jo mora družba izkoristiti v novem razvojnem ciklusu. Delo nadzornega sveta je tudi v letu 1999 potekalo v skladu z njegovimi pristojnostmi in odgovornostmi, člani so tvorno sodelovali pri sprejemanju in nadzoru uresničevanja poslovnega načrta, hkrati pa tudi pri obravnavah in sprejemanju drugih odločitev, ki so v njihovi pristojnosti.« Vsebino letnega poročila so poleg predsednika uprave in nadzornega sveta ter revizorjev prispevali predvsem sodelavci s področja financ, računovodstva, kom trolinga, marketinga in obveščanja. Oblikovala ga je Bojana Fajmut, lani dobitnica svetovno najpomembnejše oblikovalske nagrade Gresta. Fotografije, ki s° izključno povezane z motivi iz Mercatorja, so delo Francija Viranta, Igorja Omahna in Barbare Reva-pripravo za tisk smo zaupali Studiu Camera, tiskanje pa tiskarni Januš iz Ljubljane. Letno poročilo je izšlo v nakladi 1000 izvodov, izšlo pa je tudi v angleškem jeziku. Vesna Bleiweis Lastniška struktura družbe Poslovni sistem Mercator, d.d. na dan 31. 12. 1093 Fizične osebe Pooblaščene Kapitalski sklad P\7_, d.d. Slovenski odškodninski sklad, d.d. 13% Gibanje enotnega tečaja deinice v letu 1333 Cena v SIT 15.000. 00 14.000. 00 13.000. 00 12.000. 00 11.000,00 10.000,00 9.000.00 8.000.00 7.000,00 6.000,00 5.000,00 31. 12. 1998 30. 6. 1999 Datum NAGRADE MERCATOR ZA LETO 1999 PODELJENE OŽICA CARLI - poslovodkinja samopostrežbe v idrijski lagovnici, Mercator, d.d. maloprodajno območje IV, let zvestobe trgovskemu poklicu in Mercatorju. ec kot deset let poslovodskega dela v največji in najbolj uspešni idrijski samopostrežbi. Ko se nagra-Hkinim kolegicam in kolegom o POS sistemu še sanjalo ni, so ga v Idriji že znali uporabljati, ovito računalniško spremljanje poslovanja je bil ’da nagrajenko poseben izziv, saj je bila prenova id-Jske samopostrežbe poskusni kamen za vse kasnej-Mercatorjeve trgovine. Mnogi njeni nasveti, pripo-OKila in pripombe so izpopolnile tako modele pros-rskih ureditev kot računalniških programov za sP>emljanje poslovanja. Idrijska blagovnica sodi med najstarejše tovrstne Mercatorjeve objekte - kljub čas-z J,vnn letom pa v njej vlada sodobni poslovni duh a kupca, ki mu v največji meri daje takt nagrajenka. jy|er ^ DEMŠAR - vodja mlečne farme v Koblarjih, ]\fa Cator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje ]eria JenKa je kmetijska tehnica in v podjetju zapos-p]^0^ 'eta 1982.220 krav molznic in 50 glav mlade nostj6)18^6 ž’v'ne Je deležno nagrajenkine strokov-j0 111 ljubezni. Nagrajenka je zaslužna, tako pravi-vpr .. a§atelji nagrade, da vsaka njena Milka v po-njene \ litrov mleka letno. Nagrajenka in Vrhu v-1 SO že v Evropi tako po količini kot po Prilj , 1 kakovosti mleka. Strokovnost, delavnost in ^ercatJenOSt na8raJenke, potrjujeta že dve nagradi tudi č °.r Kmetijskega gospodarstva Kočevje. Tokrat se Mi ercatorjeva. Jožica Carli MARTIN GODLER - poslovodja samopostrežbe v nakupovalnem centru Krško, Mercator Dolenjska Nagrajenec se je leta 1996 pogumno odločil za popolno spremembo. Iz tehnične trgovine je presedlal v trgovino z živili in se spopadel z novo stroko in predvsem z dvomi v donosnost prvega predhodnika Mercatorjevih hipermarketov. Samopostrežba v krškem nakupovalnem centru je bila pilotski projekt in prvi dokaz, da Mercator s standardizacijo misli resno. V letu 1999 je s 26 sodelavkami in sodelavci ustvaril nekaj tolarjev manj kot milijardo prometa. Tako po skupnem prometu kot po prometu na zaposlenega, je samopostrežba v krškem nakupovalnem centru najboljša trgovina v Mercator Dolenjski, ki jo poleg tega krasi tudi odlična ocena za urejenost oddelkov s svežim programom. Pavla Demšar i Q ROBERT GORELA - vodja prodaje vozil v prodajno servisnem centru Renault v Kopru, Trgoavto Nagrajenec je v Trgoavtu zaposlen od leta 1986, kjer je od prodajalca napredoval do vodje prodaje. Strokovno podkovan, angažiran in pripravljen prisluhniti stranki o vsaki podrobnosti, je odličen vodnik kupcev po prodajni paleti motornih vozil, ki jih prodaja Trgoavto. Zato ne čudi podatek, da je najbolj zaželen in iskan individualni prodajalec. Hkrati pa kot vodja prodaje spremlja konkurenco in snuje kreativne odzive nanjo. Ustvaril je homogeno prodajno ekipo, ki po znanju, ljubeznivosti - odnosu do strank, presega običajne profesionalne storitve. Zadovoljni kupci se od koprskega salona redkokdaj poslovijo ob prvem nakupu. Nagrado je v imenu bolnega nagrajenca sprejel direktor prodaje vozil v Trgoavtu g. Novak. Frančiška Pal VIDA GRUM - poslovodkinja samopostrežbe na Trgu komandanta Staneta v Ljubljani, Mercator, d.d. Maloprodajno območje III. Delovna disciplina, izobrazba in odnos do strank, so nagrajenko na vrhuncu poklicne kariere pripeljali na poslovodsko mesto v eni najboljših Mercatorjevih prodajaln v Ljubljani. Trgovina je bila prenovljena leta 1997 in nagrajenka je v tej trgovini dobesedno zacvetela. Vso energijo in delovni polet vlaga v kakovost trgovine in sodelavcev v kakovost odnosa kupec - trgovina. Kupci s pohvalami ne skoparijo in to je največje priznanje trgovcu. Tudi nagrajenki. Ivan Potočnik V imenu Roberta Gorele je nagrado sprejel direktor prodaje volil v trgovini g. Novak FRANČIŠKA PAL - vodja delikatesnega oddelka v ptujskem hipermarketu, Mercator SVS Nagrajenka je v družbi zaposlena od leta 1978. Vestna, zanesljiva sodelavka na vseh delovnih mestih in v vseh delovnih okoljih. Odlična poznavalka vseh zapovedi, ki jih terja prodaja delikatesnih izdelkov. Tako na način prodaje kot ponudbo tovrstnih izdelkov so kupci posebej občutljivi in pozorni in prav na to občutljivost je uravnano nagrajenkino delo. Kar najbolj popolno ustreči željam, zahtevam in navadam kupcev, je nagrajenkino vodilo, ki ga v vsej svoji poklicni karieri uspešno prenaša na sodelavce. Vida Grum IVAN POTOČNIK - vodja grosističnega skladišča živil, Mercator Gorenjska Od skladiščnika je napredoval do vodje skladišča, iz katerega se z živili oskrbuje celotna maloprodaji111 mreža Mercator Gorenjske. Odličen organizator ds^' kreator rešitev za normalno delovanje tehnološko i11 prostorsko zastarelega skladišča, organizator racion^ nega transporta blaga. Nagrajenčeva odlika je Pre^ vsem upoštevanje sposobnosti posameznega sodelaV ca tako, da vsak opravlja svoje delo kar najbolj uči11 kovito in z največjo možno mero zadovoljstva. Bo£J te izkušnje v vodenju so najbolj opazne pri motivi1-1 nju zaposlenih za skupen uspeh družbe. VAN PUŠPAN - poslovodja marketa v Luciji pri Por-!*)rožu, Mercator Degro 0 prometu je market v Luciji najuspešnejši v druž-]' Sodelavci mu pripisujejo izrazit posluh za kolek-l'vno delo, za kolektivni uspeh in motivacijske spo-s°bnosti, kar se odraža v odlični organizaciji dela 2lasti v turistični sezoni, ko se običajni nakupovalni rvež spremeni v ubijalski tempo od zgodnjega jutra 5 trde noči. Za tak vrvež je trgovina predvsem Prostorsko neprimerna - toda nagrajenec in sodelavci tudi ob najhujših fizičnih bremenih zmorejo prijaz-n°st, urejenost in predvsem večno dobro voljo, ki se Prenaša na kupce. Urejenost trgovine je zgledna, tu-nagrada za najbolje urejen oddelek s sadjem in ^elenjavo je odraz nagrajenčevih ambicij - povsod 'ti vrhunski, tako kot je bil nekdaj v športu. SLAVICA RAŠČAN - poslovodkinja trgovine v Svetem Juriju ob Ščavnici, Mercator SVS Nagrajenka je dokaz, da kakovost Mercatorja ne seže samo v mestna središča in velike prodajne centre, temveč da je njegovo najboljše sosedstvo vseslovensko. Nagrajenka ni niti dneva svojega delovnega staža preživela drugje kot v Mercatorju in v podeželskem okolju. Zvesta, predana, delovna, vselej oblikovalka dobrih odnosov v kolektivu in s kupci. Ravna se po načelu: dobro trgovino naredijo ljudje in boljših kot smo mi, Mercatorjevci, konkurenca ne more imeti. Rezultati poslovanja to načelo v hudem konkurenčnem okolju odločno dokazujejo. Ivan Pušpan VERONIKA VIRANT - poslovodkinja samopostrežbe Pri banki v Litiji, Mercator, d. d. Maloprodajno območje II. Zvestoba Mercatorju, poznavanje okolja, prisrčnost in ravno prava mera domačnosti, so značilnosti, ki odpirajo vrata trgovine, ki jo vodi nagrajenka. Dobra volja in želja svoje delo kar najbolje opraviti, prežemata celoten kolektiv trgovine. Nova znanja in novi prijemi v trgovini so za nagrajenko neprestan izziv. Vedeti in znati več kot konkurenca, jo prehiteti v vsem, zagotavlja samopostrežbi Pri pošti primat v Litiji. Vanj je vloženih toliko profesionalnih in osebnih vrlin nagrajenke, da jih je utemeljeno nagraditi tudi z nagrado najboljšega soseda. GOVORIJO NAJBOLJŠI Bralci Nedeljskega Dnevnika so aprila za najboljšo trgovino v Sloveniji izbrali hipermarket v Kopru. Zaposleni so na to zelo ponosni in pravijo, da se s prestola, na katerega so jih postavili kupci, zlepa ne bodo umaknili. Hkrati pa so ponosni tudi na odlično oceno, ki jo je strokovna komisija prisodila urejenosti vseh oddelkov s svežimi izdelki. Hipermarket v Kopru in celotni Mercator Center je kljub začetni bojazni, da se bo v konkurenčnem obmejnem okolju težko in počasi uveljavil, je osvojil kupce. Največ so za to storili ljudje - zaposleni. Pogovarjali smo se s poslovodjem hipermarketa Ljubom Ko-lerjem in vodji različnih oddelkov in tudi z drugimi, ki manj opazno, pa zato nič manj pomembno prispevajo k odličnim ocenam. Če odštejem urejenost hipermarketa in zaposlenih, je ob obisku mojo pozornost najbolj pritegnila oglasna deska, mimo katere gredo vsak dan vsi zaposleni in uradni obiskovalci hipermarketa. Poleg dnevnih, za delo potrebnih obvestil, so na njej z velikimi številkami zapisani podatki o načrtovanem in doseženem prometu v preteklih mesecih. Zapisan je načrt za tekoči mesec in kolona za podatek o doseženem v tekočem mesecu je do dneva, ko je podatek znan, prazna. Najbolj zanimiva pa je kolona, v katero lahko zaposleni vpišejo svoje poglede na podatke ali karkoli. Kar nekaj optimističnih pripomb je v tej koloni. Sicer pa podatki kažejo, da je bil promet, načrtovan za vse mesece letošnjega leta, presežen. »Najboljša trgovina lahko postaneš predvsem zaradi kupcev, zaradi njihovega zaupanja in prepričanja, da so vsakič in vselej izpolnjena njihova pričakovanja, želje in zahteve«, je začel pogovor vodja hipermarketa Ljubo Koler. »Vedno upravičiti zaupanje kupcev je največ, kar se od trgovine in trgovcev pričakuje. Ugajati kupcu, je naša prva in osrednja naloga.« »Hipermarket in celotni center sta bila v slovenskem prostoru izzivalna novost, o kateri so bila številna ugibanja. Zdaj ugibanj ni več. Ljubo Koler kupci so sam center in predvsem hipermarket vzeli za svojega. Enako tudi zaposleni. V njem so našli zaposlitev ljudje različnih poklicev in iz različnih okolij. Vse je motivirala, če ne že sama zaposlitev, pa gotovo želja, da iz Mercatorjevega prvenca med hipermarketi, naredijo imenitno prodajalno in pridobijo zaupanje kupcev. Ta motivacija je sedaj nekoliko odmaknjena, v ospredje stopajo drugi motivacijski prijemi. Med njimi tudi obveščanje o načrtih in njihovi izpolnitvi. V veliko zadovoljstvo nam je, ker načrte dosegamo. V uresničevanju ciljev veliko pomenijo dobri medsebojni odnosi, sistem nagrajevanja (čeprav ta še ni v celoti povsem zadovoljiv) in seveda tudi vse nematerialne nagrade. Med njimi so gotovo najbolj spodbudna priznanja kupcev. Ta so za nas najpomembnejša in najbolj zavezujoča, hkrati pa tudi najbolj zahtevna, ker jih je treba nadgrajevati z načini in oblikami dodatnega zadovoljstva. Gre enostavno za to, da te priznanja ne uspavajo in naredijo samovšečnega in samozadostnega.« Samovšečnosti in samozadostnosti v koprskem hipermarketu res ni zaznati. Vse je podrejeno kupcu. Vsi naši sogovorniki to potrjujejo in dokazujejo vsak dan. Marija Benčina, vodja delikatesnega oddelka: »Seveda sem vesela pri' znanja, ki so nam ga dali kupci-To je največ, vendar mislim, da lahko prav na delikatesnem oddel- ku pokažemo še več. Znamo p°' streči, smo ljubeznivi, urejeni, Pa vendar želimo biti še boljši. Pr*' znanje je spodbuda in ne smem0 izneveriti pričakovanj.« Leda Grižon, vodja oddelka s kruhom in pekovskim pecivom: »Če želiš biti najboljši, najboljši tudi Postaneš. Vedno težimo k temu, ha kupec z našega oddelka odide zadovoljen z našo izbiro, postrež-0 in prijaznostjo. Ljudje smo tis- ti, ki tkemo podobo svoje trgovine.« teh0*300 vodja oddelka mični program: »Ponudba teh-l^hh izdelkov v našem hipermar-u je sicer zadovoljiva, čeprav si želel še nekaterih dodatnih ni^)®rarnov- Ker pa gre za hiper-jč et’ v katerem prevladuje poko 3 je Ponudba tako ka- KuVostno in cenovno primerna. ter)^C' So zadovoljni predvsem s hov' ^er znamo svetovati. Nji-Sa priznanja pa smo veseli vsi na ^delku.« Melita Gorjup, sprejem blaga: »Prav nič ni težko. Smo pač ljudje dobre volje in veseli, da imamo delo. Blago mora biti sprejeto tako, da je čimmanj napak in da gre na police tako, kot mora biti. To je za kupca najbolj pomembno. Skrb za to pa je tudi naša, tistih, ki se v trgovini ne vidimo.« Lidija Bednarik, blagajničarka: »Jaz sem prav ponosna, ker delam v hipermarketu. Nič mi ni pretežko, ne moti me delovni čas, s plačo sem zadovoljna in vselej mi je v veselje videti zadovoljne kupce. Da bi šla kam drugam - ni govora. Smo dober kolektiv, v katerem ima vsak svoje mesto in vsak pozna svoje dolžnosti. Jaz sem prav ponosna!« Boštjan Špeh, prodajalec: »Dve leti sem zaposlen v hipermarketu in ne spomnim se, da bi bil kdaj z delom nezadovoljen. Urejena polica, nikjer lukenj, to je moja skrb in najbolj sem vesel, če moram luknje sproti mašiti. To pomeni, da se blago dobro prodaja in da bomo imeli od tega vsi skupaj nekaj.« Martina Štajduhar, vodja oddelka z živili: »Naš hipermarket je bil prvi, veliko smo se morali učiti. To ne pomeni, da sproti ne potrebujemo novih znanj in spoznanj o nakupovalnih navadah potrošnikov, njihovih željah in zahtevah. Priznanje kupcev, da smo najboljša trgovina v Sloveniji, je le dokaz, da trgovina potrebuje strokovno usposobljene ljudi, ki znanje prenašajo v prakso in v odnose s kupci.« [ Robi Koren, skladiščnik: »Mnogi smo veseli, ker smo dobili zaposlitev v hipermarketu. Delo je včasih res naporno, toda z dobro voljo in tovariško pomočjo, ga zmoremo. Jaz ne bi šel nikamor drugam.« Tanja Dolenc, vodja oddelka sadja in zelenjave: »Moj delavnik se začne zelo zgodaj, ker sem odgovorna za nabavo in sprejem blaga. Malo zgodnejši, včasih tudi malo daljši delavnik me prav nič ne moti. Vesela sem, da s svojim delom lahko prispevam k podobi urejenega oddelka, ki je po svoje med najbolj zahtevnimi. Slabega blaga na našem oddelku preprosto ne sme bi- ti. Zame velja načelo, da prodajam to, kar bi tudi sama kupila. S sodelavkami obletavamo police s sadjem in predvsem police z listnato zelenjavo ves dan. Le če je blago kakovostno ga je lahko prodati. Ponosna sem na oceno strokovne komisije, ki nas je nagradila z odlično oceno za urejenost in ponudbo.« Na pisalni mizi gospoda Kolerja je duhovito priznanje - priznanje za naj šefa. Dobil ga je za rojstni dan od svojih sodelavcev in ga ima kot lepo darilo, ki ima poleg humornega sporočila tudi hudo resnega. Kajti vodja je tisti, ki gradi odnose med ljudmi, ki mora imeti pravo mero za strogost in popustljivost. »Nadgradil sem samo tisto, kar je vpeljal moj predhodnik Marko Gvardjančič. Sam sebe nimam za naj šefa, v čast in ponos pa mi je, da sem član kolektiva, v katerem so dobri medsebojni odnosi jamstvo za uspeh«. Vesna Bleivveis SL v POSLOVANJE PO STANDARDIH ISO 9001 JE VKLJUČENO RAZISKOVANJE ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH Vsaka gospodarska družba ima več različnih javnosti, ki jim namenja svojo pozornost. Notranjo javnost predsta vljajo zaposleni. Navidezno je ta javnost najbližja, najlažje jo je spoznati, odkriti njene interese in od nje pridobivati povratne informacije. Stopnja zadovoljstva zaposlenih močno vpliva na stopnjo zadovoljstva zunanjih javnosti (potrošnikov, dobaviteljev, delničarjev, novinarjev, bančnikov, politikov ...) Iz teh razlogov mora zadovoljstvo zaposlenih postati enakovredna kategorija Zadovoljstvu kupcev in zadovoljstvu delničarjev, kar je del Mercatorjevega poslanstva in vrednot. Vir konkurenčne prednosti niso samo prodaja, tehnologija, dostop do finančnih virov, ekonomija obsega, optimalni stroški, temveč tudi motivirani oz. zadovoljni zaposleni. adovoljstvo zaposlenih v Mercatorjevih trgovskih družbah smo v etošnjem letu raziskovali oziroma berili prvič. Načrtujemo pa, da bo |° Postala tradicionalna raziskava, 1 jo bomo opravljali enkrat let-11°- Z raziskavo dobimo pravo sli-0 o splošnem zadovoljstvu zapos-enih, o zadovoljstvu zaposlenih v Posameznih družbah in o dejavni-'N ki bistveno vplivajo na zadovoljstvo vsakega zaposlenega. Ta-0 raziskava daje možnost, da vod-Stv° sprejema ukrepe, s katerimi 12boljšuje elemente zadovoljstva zaposlenih in gradi slog vodenja, ka-erega prvine so: sposobnost hit-ret=a- jasnega, razumljivega, po ši-lni globini odmerjenega komu-1 ran j a, izkazovanja neposredne ' za sodelavce, etični pristop skrb za nenehen razvoj in rast sodelavcev, občutljivost za pravič-s Pri nagrajevanju, radodarnost j JV P°hvalah in skopost pri gra-ž ’ rnirno in argumentirano izra-‘ Je kritike, naravnanost k ures-IC(-vanju nalog in ciljev .... Ker kot tekal ko smo omenili, raziskava po-a vsako leto, bo vodstvo lah-Primerjalo gibanje zadovoljstva neJ0s/en'h (tako v pozitivni kot nim|t]Vni Smerh tucli med posamez- Merien i je h UJe zac!ovoljstva zaposlenih dne 611 'Zrned mnogih elementov Do ?8an-la kakovosti ?a0st°Pki in tane v družbi. Vsi odgovornosti so na- nav ^r"*6 °Predeljeni v delovnem Zan \ U ° merjenju zadovoljstva 0slenih (DN-18-0001), ki je re- zultat uvajanja poslovanja po standardu ISO 9001. Raziskava zadeva vse Mercatorjeve družbe, ki so delovno navodilo sprejele. Naj jih naštejemo: Mercator d. d., Ljubljana, Mercator SVS, d. d., Mercator Dolenjska, d. d., Mercator, Degro, d. d., Mercator Gorenjska, d. d., Tr-goavto, d. d., Mercator Modna hiša, d. o. o. K sodelovanju sta bili povabljeni tudi družbi Mercator Goriška d.d. in Emona Merkur, d.d., saj bi v raziskavo predvsem zaradi primerljivosti rezultatov v naslednjih letih radi zajeli celotni trgovski del Mercatorja. Uprava je merjenje zadovoljstva zaposlenih v Mercatorju zaupala Centru za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede. V tej univerzitetni ustanovi že od leta 1968 izvajajo različne javnomnenjske raziskave, med katerimi je najbolj znano Slovensko javno mnenje, v katerega je vsako leto vključenih 2000 polnoletnih prebivalcev Slovenije. V tridesetletnem obdobju je na to anketo odgovarjalo že več kot 75.000 ljudi, vprašanja pa so zadevala najrazličnejše tematike: socialna vprašanja, neenakost med ljudmi, ekonomski položaj družine, vrednote ljudi, zdravje, politiko, kulturo, šport in še mnoge druge. Poleg dolgoletnih raziskovalnih izkušenj v slovenskem prostoru ima Center za raziskovanje javnega mnenja tudi ugodne reference v Mercatorju. Z zunanjim izvajalcem raziskave je zagotovljena anonimnost anketirancev oziroma odgovorov in objektivnost pri analizi rezultatov. Izbrani zaposleni so ocenjevali svoje zadovoljstvo pri delu, vire pridobivanja informacij, potrebnih za delo, stil vodenja svojih nadrejenih, kakovost komuniciranja v delovnem okolju in ugotavljali, katere so prioritete Mercatorja. Niso pa manjkala tudi vprašanja o demografskih podatkih (spol, starost ...) anketirancev. Ti podatki raziskovalcem koristijo pri predstavitvi dobljenih rezultatov. Iz seznama vseh zaposlenih v trgovskih družbah Mercatorja (več kot 7000 oseb) je računalnik povsem naključno izbral 1500 anketirancev. O tem, kdo je bil vključen v tako imenovani vzorec, Mercator s strani izvajalca raziskave ni bil obveščen, kar zagotavlja popolno anonimnost odgovorov. V času med 8. in 18. majem so sodelavci Centra za raziskovanje javnega mnenja poklicali izbrane anketirance po telefonu, analizo oziroma rezultate raziskave za celotni trgovski del Mercatorja je izvajalec predstavil na kolegiju direktorjev v Kočevju, 9. junija 2000. Rezultati bodo osnova za pripravo ukrepov, s katerimi se bo stopnja zadovoljstva zaposlenih izboljšala povsod tam, kjer je bo analiza pokazala, da je to potrebno. Hkrati pa tudi ukrepe, ki bodo doseženo stopnjo zadovoljstva ohranjevali in utrjevali. Aljoša Prajs SPLOSNE UGOTOVITVE RAZISKAVE O ZADOVOLJSTVU ZAPOSLENIH Poročilo o opravljeni raziskavi zadovoljstva zaposlenih vsebuje pregled ključnih ugotovitev po posameznih tematskih blokih: zadovoljstvo pri delu, viri informacij, stil vodenja, tokovi komuniciranja, prioritete podjetja. Rezultate je v sklepno ugotovitev strnil predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja prof. dr. Niko Toš na kolegiju direktorjev 9. junija 2000 v Kočevju. »Vodite in delate v podjetju, v katerem je pripadnost zaposlenih na izjemno visoki ravni, v katerem delavci poznajo cilje in poslanstvo podjetja, sprejemajo dejstvo, da so za napredek podjetja odgovorni vsi in dajejo prednost dolgoročnim ciljem pred kratkoročnimi učinki, izobraževanje jemljejo kot investicijo in ne kot strošek, na prvo mesto postavljajo zahteve trga in zadovoljstvo kupca, zaupajo vodstvu podjetja, dobijo o podjetju celovite in kakovostne informacije in so z delom zadovoljni«. Ocenjevanje je potekalo s pomočjo petstopenjske lestvice, pri čemer ena pomeni najnižjo, pet pa najvišjo oceno. Telefonski intervju je trajal povprečno 12 minut, v njem pa je odgovarjalo 61,3% vseh povabljenih. 1. Zadovoljstvo pri delu Kako so zaposleni zadovoljni s posameznimi vidiki dela oziroma zaposlitve? Na splošno je zadovoljstvo z različnimi vidiki dela zelo visoko, povprečna ocena se giblje med 3 in 4. Zaposleni so najbolj zadovoljni s poznavanjem namenov, ciljev svojega dela z zanimivostjo dela in s tem, da se pri delu lahko česa naučijo. Visoka stopnja zadovoljstva velja tudi za varnost zaposlitve, osebnostni razvoj pri delu, jasno razdeljene delovne pristojnosti, ustrezen delovni čas, ustrezen čas za izvedbo dela, ustrezne delovne pogoje. Nekaj nižje, vendar še vedno nadpovprečno zadovoljstvo velja za primerno porazdelitev dela in ugodnosti, ki jih nudi podjetje. Najmanj pa so zaposleni zadovoljni s plačami in s pohvalami pri delu. Slabost so torej materialne in simbolne nagrade, pri čemer je največje nezadovoljstvo prav zaradi odsotnosti slednjih (ocena 2,75), ocena materialnih nagrad (3,01). Med najbolj zadovoljno skupino, kar zadeva zadovoljstvo pri delu, so poslovodje. Poglavitni razlog visokega zadovoljstva te skupine je predvsem ustvarjalna in zanimiva narava dela. Pomembno pa velja poudariti, da skupina prodajalcev pri nobenem vidiku zadovoljstva z delom izrazito ne odstopa od splošnih ugotovitev. To tudi ni presenetljivo, saj so bili prav prodajalci največja anketirana skupina v vzorcu. 2. Viri informacij Kje zaposleni predvsem pridobivajo informacije o podjetju? V anketi so bili viri informacij razdeljeni na interne in eksterne, na formalne in neformalne, na osebne in pisne. Kot najpomembnejši vir informacij so navedeni sodelavci, na drugem mestu je glasilo Mercator in na tretjem neposredno nadrejeni. Sodelavci kot vir informacij so kategorija, ki ji relevantnega pomena ne gre pripisati, saj je normalno, da sodelavci med seboj komunicirajo o podjetju. Zato bi glasilo podjetja, ki je bilo kot vir informacij ocenjeno z oceno 4,21 lahko šteli za osrednji vir informacij o podjetju, na tretjem mestu z oceno 4,13 pa informacije s strani neposredno nadrejenih. Množični mediji obveščanja so kot vir informacij dobili oceno med 4,05 in 3,95. Dobro pa so bile ocenjene tudi informacije v obliki okrožnic, oglasnih desk, srečanja z direktorji in sestanki (povprečje med 3,86 in 3,56). Sorazmerno najmanj pomembna vira informacij so govorice (3.15) in sindikalni predstavniki (3,06). 3. Stil vodenja Kako so zaposleni zadovoljni s stilom vodenja neposrednega vodje? Neposredni vodje so dobili najvišje ocene za naslednje svoje lastnosti oziroma kvalitete: podrejeni na splošno zelo zaupajo (4,20), soglašajo s trditvi)0’ da je vodja zahteven, vendar pravičen (4,08), ocenjujejo, da ima vizijo razvoja oddelka (4,06). Le malenkostno nižje ocene veljajo za spodbujanje skupinskega dela, skrb za dobre odnose in razumevanje pr°’ blemov pri delu. Nekaj nižjo povprečno oceno (3,66) je opaziti le pri trditvi, da vodja svoje podrejene ocenjuje le po njihovem delu, kar pa je verjetn0 povezano s prejšnjo ugotovitvijo o premajhni prisot' nosti simbolnih pohval. Zadovoljstvo s stilom vodenja direktorja Pri tem je treba upoštevati, da zaposleni stil vodenju neposrednega vodja bolje poznajo, kot stil vodenju ^'rektorja. Zato v tem primeru ocene ne temeljijo nujno le na podlagi neposrednih, pač pa tudi posred-nih informacij in izkušenj. ^ajvišja ocena (4,33) v primeru direktorja velja za vizijo razvoja podjetja. Večina zaposlenih tudi meni, da je direktor zahteven, vendar pravičen, zaupanje Vanj pa so ocenili z oceno (4). /JA °be skupini velja, da so ocene vodilnih zelo visoke. 4. Tokovi komuniciranja Kako uspešen je sistem komuniciranja med posameznimi nivoji zaposlenih v podjetju? a splošen pretok informacij in osebno pripravljenost na izmenjavo informacij (podrejeni, nadrejeni) Velja ocena, da ti tokovi potekajo zelo uspešno, tako Irdi 74,8% anketirancev. 80% vprašanih meni, da vod-Ja Pojasnjuje svoje odločitve, 76% jih ocenjuje, da omunikacija navzdol deluje dobro, 74% pa da dob-r° Potekajo tudi komunikacije v obratni smeri, nekaj n'žja večina (68%) ocenjuje kot dobro tudi horizon-lalno komunikacijo med vodilnimi. Večina (62%) pa n£ soglaša s trditvijo, da vodja ovira neposredno °munikacijo s sodelavci iz drugih organizacijskih enot. O 0razmerno veliko anketirancev (43%) soglaša z mnenjem, da vodja s sodelavci komunicira le, kadar je to vezno. To spet nakazuje na že omenjeno problematiko določenih povratnih informacij, zlasti v obli-1 Pozitivnih informacij, pohval in drugih oblik. 5. Prioritete podjetja JC I Ko zaposleni ocenjujejo prioritete svojega podjetja? aksna je organizacijska kultura Mercatorja, kaj je po l><,n Mercatorja 2000 njihovem videnju v Mercatorju pomembno in kaj ne? Velika večina Mercator opisuje takole: - za napredek podjetja smo odgovorni vsi in ne le vodstvo (93,8%); - v Mercatorju je pomembno dolgoročno zagotavljanje kakovosti in ne toliko kratkoročni prodajni rezultati (91,5%); - zadovoljstvo kupca je pred interesi podjetja (88,9%); - standardizacija dela je pomembna za napredek in ne njegova ovira (78,9%); - Mercator je podjetje, ki spodbuja skupinsko delo (82,5%); - Mercator daje prednost zahtevam trga pred interesi lastnikov (79,5%); - v Mercatorju je izobraževanje investicija in ne strošek (75,%); - v Mercatorju napredujemo hitro (63,6%); - v Mercatorju se spodbuja postopno in ne skokovito napredovanje (69%). Le nekaj nižja večina zaposlenih meni, da problemi prinašajo napredek in niso znak slabosti (65,8%) in da je Mercator podjetje, kjer so delavci z bistvenimi problemi seznanjeni (62,4%). Ti dve ugotovitvi sta priložnost za izboljšave. Med vsemi skupinami vprašanih (vodilni, strokovnjaki, administrativni delavci, delavci v maloprodaji, logistiki in drugih organizacijskih enotah) o prioritetah Mercatorja velja veliko soglasje. Predstavili smo rezultate raziskave, opravljene med delavci obvladujoče družbe (Mercator, d.d.), ki so skoraj povsem identični rezultatom raziskav opravljenih v vseh trgovskih družbah Mercatorja. Vesna Bleiweis NAJCENEJSA SLOVENSKA KOŠARICA V MERCATORJU Od 7. junija naprej je v Mercatorjevih hipermarketih naprodaj »slovenska košarica«, ki vsebuje najmanj 50 kakovostnih izdelkov slovenskih proizvajalcev z zagotovljeno najnižjo ceno. Če ni najcenejša v Sloveniji, vrnemo razliko do vrednosti konkurenčne košarice. Mercator v svojih hipermarketih uvaja novo ponudbo - Slovensko košarico. Tako se imenuje skrbno pripravljen izbor 50 kakovostnih izdelkov slovenskih proizvajalcev, za katerega Mercator zagotavlja, da je skupno najcenejši v vseh naših hipermarketih. V košarico sodijo pijače Radenske, Fructala, Pivovarne Union, Pivovarne Laško itd.; prehrambni izdelki Kolinske, Ete, Droge, Žita, Mlinotesta, Perutnine Ptuj, MIP, Mesnin dežele Kranjske, Ljubljanskih mlekarn. Pekarne Grosuplje itd.; izdelki za osebno nego Krke, Leka, Tosame ter nekaj tekstilnih in tehničnih izdelkov. Slovenska košarica bo trajni sestavni del Mercatorjeve ponudbe, izbor izdelkov v košarici pa se bo v skladu s potrebami in željami potrošnikov dopolnjeval mesečno. Ne samo, da v Mercatorju zagotavljamo najnižjo ceno slovenske košarice, temveč obljubljamo tudi povrnitev denarja, če to ne bo držalo. V vseh šestih Mercatorjevih hipermarketih - v Ljubljani, Kopru, Novem mestu, na Ptuju, v Mariboru in v Murski Soboti - bo potrošnikom vrnjena razlika, če z računom dokazali, da so za košarico enakih 50 izdelkov, ki so v Mercatorjevi ponudbi označeni kot Slovenska košarica, v konkurenčni prodajalni odšteli manj denarja. Poleg z že uveljavljenimi trajno nizkimi cenami, trgovsko znamko Mercator in akcija - 51% v Mercatorju s Slovensko košarico ponovno dokazujemo, da je zadovoljstvo potrošnika naša glavna skrb. »Rezultati raziskave o nakupovalnih navadah slovenskih prebival- cev so pokazali, da so slovenski kupci predvsem na področju živil najbolj naklonjeni blagovnim znamkam slovenskih proizvajalcev. Mercator zato potrošnikom zagotavlja najcenejšo košarico kakovostnih izdelkov slovenskih proizvajalcev, ki jim kupci na podlagi dolga leta izpolnjevanih pričakovanj, upravičeno zaupajo«, pravi Mateja Jese-nek, direktorica sektorja za marketing. Marjan Sedej, član uprave Poslovnega sistema Mercator, pudarja, da je »eden izmed najpomembnejših strateških ciljev Mercatorja prav dolgoročni partnerski odnos s slovenskimi proizvajalci, ki zagotavlja tudi skupni prodor na tuje trge in skupni vpliv na gospodarski razvoj države. Dokaz dobrega sodelovanja je hitro rastoče število izdelkov s trgovsko znamko Mercator, trajno nizkimi cenami in izdelkov v akcijski ponudbi z do 51% nižjimi cenami, ki skupno vključujejo že prek 400 najkakovostnejših izdelkov in so jih slovenski potrošniki zelo dobro sprejeli. Kot plod dolgoročnega sodelovanja, ki smo ga letos v februarju utrdili z Mercatorjevimi trženjskimi dnevi, na katerih so sodelovali vsi strateški partnerji, je nastal tudi projekt Slovenska košarica. Prepričani smo, da bo tudi ta stalnica Mercatorjeve ponudbe razveselila potrošnike in jim pomenila še dodatno ugodnost pri nakupovanju.« Kmalu po objavi slovenske košarice so številni mediji začeli preverjati Mercatorjevo ponudbo s ponudbami konkurentov. Razen v Delničarju z dne 26. junija 2000, nismo nikjer zasledili podatka o tem, da cenovne primerjave temeljijo na izbiri enakih izdelkov (isti proizvajalec, enaka gramatura, izključitev akcijske ponudbe, trajno nizkih cen, vl-delkov, izdelkov s trgovsko znamko itd). 35 izdelkov, ki so jih Delničarjevi kupci zbrali v svoji košarici pa je potrdilo, da je nakup v Mercatorju najcenejši. Pri Mercatorju je veljala 14.155,40 SIT, v Intersparu 14.440,40 SIT, v Leclercu 14.641,10 SIT in v Tušu 15325,89 SIT Vesna Bleivveis . ^■ . MNENJE PREBIVALCEV SLOVENIJE O MERCATORJU Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Inštitut za družbene vede ljubljanske Fakultete za družbene vede je februarja letos raziskoval stališča oziroma mnenje prebivalcev Slovenije o Mercatorju. O raziskovalnem projektu in njegovih rezultatih smo se pogovarjali s prof. dr. Nikom Tošem, predstojnikom Centra. Prof. dr. Niko Toš “s Center je usmerjen v javnomnenj-ske raziskave širšega družbenega pome-'f1 in družbenih pojavov na sploh. Ka-0’ da ste sprejeli Mercatorjevo pobudo za konkretno raziskavo? ^Najprej bi želel povedati, da Center Za raziskovanje javnega mnenja ni trž-n° raziskovalna ustanova in če se že Odločamo za raziskave za potrebe naočnikov, v tem primeru Mercator, ■mamo sami pri sebi še neka dodatna °Pravičila - bolje razloge. Center °Pravlja empirična raziskovanja v širokem polju družbenih ved, predvsem s°cio]ogije in razpolaga z obilo zna-nJd ter izkušenj iz raziskovanja ali uP°rabe raziskovalnih metod, ki pa Jl uporablja predvsem znotraj pod-r°čja svojega strokovnega ali znan-s venega delovanja. Če se odločamo Za raz>skave za potrebe komercialnih ^ročnikov nas vodi pri tem nek poseben smoter. V ieru odločitve za to raziskavo, je na odločanje prav Sotovo vplivalo dejstvo, da smo pred slabimi štirimi leti ravih prvo raziskavo, in sicer med Mercatorjevimi del-je arJ1 za potrebe takratnega nadzornega sveta. Takrat ^ imel Poslovni sistem Mercator v zaledju množično .'carstvo 'n Pfi usmerjanju ali pa pri razpoznavanju aij !nianJa interesov ljudi, se je zdelo pomembno vedeti, t ,Se sistem razvija skladno z njihovimi pričakovanji. Na a no odločitev za raziskavo je vplivalo predvsem nje V°’ bomo z raziskavo vstopili v procese lastni-vi]jnja 'n smo v tistem obdobju v krajšem času opra-šlo Vet tovrstn‘h raziskav za vrsto velikih firm. Torej jav ' 23 ne^ Ze*° usmerjen vstop v specifičen segment Zava°St' ^evec^a Je na to vplivala tudi moja osebna pove-sem iv ta^ratnim nadzornim svetom. Spomnite se, da raz - Č*an Vzornega sveta, ki je bil potem nečastno sj0v en kot nadzorni svet, ki je povzročil škodo Po-kotne-u sistemu Mercator. leii bernsko usmerjena raziskovalna skupina bi si že-p0rii 1 v Prihodnje ohraniti dobre delovne povezave s ^^imi poslovnimi sistemi in Mercator je tak po-v ra ' r poslovni sistem. Zato smo se odločili, da gremo dije av° odnosa obče javnosti do Mercatorja. Korak razisk- raz*skave' ki smo jo pravkar sklenili, je še ava tako imenovane notranje javnosti. Ta raziskava bo vodstvu sistema oziroma posameznih družb pokazala, kako zaposleni v sistemu vrednotijo razvoj, perspektive, delovanje osrednjega in lokalnih menedžmentov in tako naprej. Gre pravzaprav za neko usmeritev k Poslovnemu sistemu Mercator in znotraj njega je tudi ta raziskava.« Način raziskovanja odnosa javnosti do gospodarskega sistema? »Postavlja se nekaj pristopnih vprašanj, ki jih razrešimo, ko se odločamo za način in zasnovo raziskave, za določitev vzorcev, za določitev instrumenta, po katerem pridobimo podatke in tako naprej. Izkušenj na tem področju imamo obilo, saj opravljamo raziskave občega javnega mnenja, ki so usmerjene predvsem v prostor političnega javnega mnenja in druge posebne raziskave. Tako smo te izkušnje prilagodili za potrebe konkretne raziskave. Odločili smo se, da bomo Mercator izpostavili v ocenjevanje reprezentativnemu izboru polnoletnih prebivalcev Slovenije. Ker je univerzalno prisoten praviloma v vseh regijah, čeprav ne enakomerno, ker zadeva s svojim programom vse socialne kategorije, je najprimerneje, da izpostavimo Poslovni sistem in njegovo funkcijo pred splošno slovensko publiko. Odločili smo se, da bomo spraševali ljudi, ki so starejši od 18 let, ki prebivajo znotraj slovenskega prostora in ki so dostopni glede na sredstva, ki jih pri tem uporabljamo. Ker je šlo za sorazmerno hitro raziskavo smo se odločili za prijavo računalniško vodene telefonske ankete, ki je tekla nekaj dni preko našega anketnega studia, na osnovi telefonskih naročnikov po vsej Sloveniji. Postopek vzorčenja ni bil zaključen s pridobitvijo telefonskih številk, ampak je temeljil na izbiri določenih oseb v gospodinjstvih, s katerimi smo vzpostavili stike. Se pravi, da v gospodinjstvu na našo anketo praviloma ni odgovarjal prvi, ki je dvignil telefon, ampak je odgovarjala oseba, ki je ustrezala našim vzorčno določenim zahtevam. To zahtevo običajno oblikujemo tako, da iščemo osebo, ki je imela v družini ali gospodinjstvu zadnja rojstni dan. Pri tem zagotovimo popolno slučajnost izbora. Če bi tega ne delali, bi se zgodilo, da bi pridobili zelo enoznačno populacijo, predvsem mlajše ljudi, ki so bolj dinamični, ki raje ali normalno dvigajo telefone in gospodinje. Za slednje bi sicer veljalo, da so kvalificirani del populacije, ki vzpostavlja stik z Mercatorjem, mi se pri raziskavi splošnega imidža nismo omejili zgolj na tiste kategorije, ki vzpostavljajo reden stik, ki imajo to funkcijo znotraj gospodinjstev, ampak na vse člane gospodinjstva, zato da bi videli, kako se oblikuje splošna predstava o sistemu. Ko smo vzpostavili enkrat stik s tako izbranimi ljudmi, smo jih spraševali na več ravneh. En del vprašanj je bil oblikovan tako, da so odgovarjale tudi tiste izbrane osebe, ki nimajo nobenega posebnega odnosa do Mercatorja ali pa ki Mercator opazujejo kot poslovni subjekt v slovenskem gospodarskem in tržnem prostoru in ne vstopajo v stik z njim in niso njegovi kupci. V tem delu smo vse te in tudi kupce spraševali o splošnem vtisu, ki velja o Mercatorju in slovenskem gospodarskem prostoru, potem pa smo se posebej usmerili v pogovor s tistim delom, ki vzpostavlja stik z Mercatorjem bolj ali manj redno s tem da smo ugotavljali, kako pogosto vzpostavljajo stik in smo seveda poglobili povpraševanje vezano na poslovni koncept sistema - na ponudbo in na uspešnost približevanja sistema potrebam posameznih kategorij kupcev. Tu smo bili bolj podrobni. Zanimalo nas je, kdo so kupci, v katere programske sestavine sistema posegajo, kaj kupujejo, kje kupujejo, kako pogosto kupujejo, potem smo se zanimali, kako so s ponujenim oziroma s tem, kar Poslovni sistem Mercator ponuja, zadovoljni. Kaj bi kazalo glede na njihove poglede spremeniti in izboljšati.« Kaj ste z raziskavo ugotovili? »Pokazalo se je se, da je Mercator nacionalna trgovska družba. Samo primeroma: le Petrol uporablja oznako »slovenska« naftna družba. Nesporno pa je, da je tudi Mercator v poslovnem, v trgovskem prostoru Slovenije uveljavljen kot slovenska trgovska družba. Se pravi, da presega regionalne meje območij, na katerih je izraziteje prisoten. Mercator je torej že skozi ves razvoj, izrazito pa tudi v zadnjih letih, dokazal svojo prisotnost v vseh slovenskih regijah. Druga stvar: Mercatorju je uspelo, predvsem z izjemno razvojno dinamiko, ki jo izkazuje v zadnjih dveh letih, v predstavah ljudi vzbuditi pozitivne asociacije. Ljudje v Mercatorju vidijo primer poslovno uspešnega gospodarskega sistema, ki je z nekimi osrednjimi akcijami, z velikimi investicijami in s širitvijo svoje mreže uspel dokazati, da je v tem prehodnem obdobju mogoč dinamičen gospodarski razvoj. V zavesti ljudi Mercator funkcionira kot ugledna uspešna gospodarska družba skupaj s še nekaterimi uspešnimi gospodarskimi družbami, ki uživajo prav tak ugled. Mercator se pravzaprav približuje dvema, trem ključnim nosilcem ugodnega gospodarskega razvoja, med njimi sta obe farmacevtski družbi, v tej »špici« so še nekatera druga podjetja. Skratka, Mercator si je uspel pridobiti zelo ugledno mesto v gospodarskem prostoru, dejal bi da takšno mesto, ki ga je Mercator imel pred uveljavitvijo tržnih pogojev. Ko so prebivalci ocenjevali možnosti, ki jih ima Mercator glede na procese globalizacije, glede na odpiranje tržišča in vstopanja tujih trgovinskih mrež in sistemov v slovenski prostor, je več kot očitno, da ljudje ocenjujejo kot izrazito prednost in odgovornost Mercatorja na primer naslednje stvari: 1. povezavo s proizvajalci prehrambenih dobrin oziroma bolje rečeno s slovensko prehrambeno industrijo; 2. ekspanzivni razvoj trženja, predvsem z nadaljnjo gradnjo hipermarketov in konkurenčnim postavljanjem supermarketov ter velikih trgovskih centrov v regionalnih središčih, hkrati pa tudi z ohranjanjem mreže, ki zelo pomembno dopolnjuje nakupne potrebe, ki dopolnjuje predstavo o funkcioniranju velikega sistema. V tem je trenutno tudi velika prednost in specifičnost Mercatorja v primerjavi z drugimi tujimi družbami, ki vstopajo predvsem s centralnimi velikimi trgovinskimi vozli, gostišči, ne razpolagajo pa s širokimi mrežami. Ljudje vidijo perspektivo Mercatorja nekako v konkurenčnem tekmovanju ne le na ravni velike koncentrirane trgovine, ampak v ohranjanju sorazmerno široko razpršene trgovinske mreže blizu dnevnih nakupov. Ljudje se privajajo na koncept tedenskega oziroma mesečnega nakupa, kar se posebej kaže v odnosu do teh velikih nakupovalnih središč, kot so v Ljubljani, Kopru in Mariboru ter Novern mestu. Dojemajo pa, da je za njihovo oskrbovanje zelo pomembna tudi bližina kvalitetne ponudbe njihovemu domu. Te možnosti oz. te kombinacije se ljudje niso pripravljeni odreči.« Kaj prebivalci Slovenije menijo o Mercatorjevi usmeritvi a a trge sosednjih držav? Moj vtis ob branju rezultatov raziskave je bil, da bi raje kot trge nekdanje Jugoslavije, videli ekspanzijo na zahod. »Ta vtis ni povsem točen. K takemu vtisu vas je najbrž navedel in zato tudi zavedel način prikaza podatkov. Poslovno orientacijo ljudje vidijo kot potrebo po uveljavljanju velikih poslovnih sistemov in torej tudi Mercatorja preko meja. Ko gre za vprašanje ekspanzije, ljudje pravilno ocenjujejo možnosti, ki jih ima tako velik sistem znotraj tako majhnega družbenega prostora kot je Slovenija. Zato močno podpirajo razvojne prehode ali odhod Mercatorja v druga okolja. To je spoznanje, do katerega prihajajo ljudje tudi na osnovi lastnih izkušenj. Veliki sistemi ne morejo preživeti znotraj omejenega prostora. Ko pa gre za prehod preko meja moram reči, da je v odgovoru skrito neko racionalno jedro. Ljudje ne vidijo potrebe za preizkušanje možnosti Mercatorja v velikem svetu, torej v evrop' skem, ampak vidijo smisel ekspanzije prodiranja Mercatorja v poslovno okolje, kjer se glede na bližino ni prednosti zaledja v nacionalnem gospodarstvu (v slovenski prehrambeni industriji in logističnem sistemu), ki Mercator ima, lahko bolj učinkovito in racionalno uve Ijavlja. V pojem »sosednjih dežel« v razumevanju Sloven cev morate šteti tudi dežele države iz obsega bivše Jug° slavije, še posebej velja to za Hrvaško. To ustreza tudi že realizirani razvojni smeri Mercatorja na Hrvaško. P° tem pa je prodor dlje od sosedov tudi v prostor bivš1-Jugoslavije. Ta poudarek je dovolj izrazit ter ga je treb*-1 sam° dodati k iskanju prostora v sosednjih deželah, kjer Pa na rizike, ki so povezani s prehodom v oddaljenejše bivše jugoslovanske republike, recimo v Bosno in še po-Sebej v Srbijo, ljudje gledajo na razvoj z neko zadržanostjo. To je razumljivo, ker ustreza splošnim izkušnjam *n vtisom o razmerah v teh deželah. Predvsem je pomembno, da Mercatorjevi kupci ne vidijo Mercatorja v z§olj nacionalni prostor zaprto družbo, ampak sočasno s Ponudbo tujih družb v slovenskem prostoru vidijo po-|rebo in nujo, da tudi Mercator vstopa v tuja okolja. redvsem v tista okolja, kjer se lahko kot trgovinski sistem lahko hitro in učinkovito uveljavi.« Kak Zi? o pa se prebivalci odzivajo na Mercatorjev položaj na bor- * Zemite ta odziv v zvezi z Mercatorjevimi delnicami samo kot kazalec oz. kot nakazovalec pozitivnega vred-n°tenja Poslovnega sistema Mercator. Če gledamo na ovensko kapitalsko tržišče in gibanje v zadnjem času 1 lrno, da ni posebnih spodbud in da so ljudje prej mzočarani ali zadržani do tega, ko pa ocenjujejo položaj ercatorja na kapitalskem tržišču pa je očitno, da se je enem z razvojem sistema v zadnjem času močno iz-°ljšal tudi položaj delnic. Tako so tisti drobni delničarji *Z začetnega obdobja, ki so vzdržali in zadržali delnice, di potrditev, da so ravnali ekonomsko modro, tisti, 1 lega niso vzdržali ali pa tisti, ki delnic Mercatorja 0l' niso imeli pa ob opazovanju hitrega izboljševanja Položaja delnic v obdobju zadnjega leta in pol ugotavlja-J0' Je to dobra naložba, to je dokaz, da je firma ^rava, da je sistem zdrav, da ima razvojne potenciale in §a je smiselno podpirati. Bodisi v konkurenčnem spo-Padu z drugimi trgovskimi hišami, ko vstopamo vanj kot Pci ali pa da se srečamo s poslovnim sistemom kot ozbeniki, kot drobni kupci delnic poslovnega sistema. Je samo dodaten dokaz več, da je Mercator v zad-ti«111 CaSU usPe* mc,eno izboljšati svoj položaj v javnos- čina še vedno zaposleni preživlja svoj delovni teden vse bolj intenzivno. Vse manj je tiste svobode, ki jo je omogočal fiksiran delavnik in razumevanje pojma služba. Danes ljudje delujejo in opravljajo svoja dela znotraj svojih sistemov, časovni okviri niso več pomembni, kar pa pomeni, da imajo preko tedna vse manj časa za nakupovanje. Gre za delovne razmere oziroma prisilo delovnega okolja, razmere v družini pa spodbujajo razvoj nek koncept družinskega sobotnega ali vikend nakupovanja v okolju, ki ti ponudi kaj več, kot zgolj nabavo špecerije ali nabavo dobrin. V tem smislu se Slovenija izrazito hitro približuje in sprejema splošen trend v Evropi. Mercator se je ustrezno odzval na ta trend, ne nazadnje je lahko ovrednotil pozitivne izkušnje »svojega« projekta skupaj z Intersparom in ga optimalno razvil s tem projektom v Ljubljani, Kopru, Novem mestu, Mariboru, itd. Tovrstni nakupovalni centri so sicer namenjeni celotni populaciji, izrazito atraktivni pa so za mlajše zaposlene ljudi z družinami, z otroci, ki posegajo po širokem asortimaju, ki jih Mercator v svojih Centrih ponuja. Ta del prebivalstva ne gre v trgovino samo zato, da bi kupil tedenski obrok prehrambenih dobrin, ampak poseže tudi po alternativnih in tudi zelo kvalitetnih programih, športnih, tekstilnih, obutvenih in tehničnih. Mlada družina ima vendarle živ stik z dogajanjem v okolju. Na primer knjigarna najbolj v živo omogoča ta stik. Predvsem mlade družine imajo šoloobvezne otroke, ki so nenehno interesenti za nakup raznih tudi knjižnih dobrin. Knjigarna v velikem nakupovalnem središču lahko ponudi širok asortima proizvodov ali dobrin in s tem močno priteguje kupce v nakupovalni center. Pri presoji tega, kaj motivira ljudi, da hodijo v takšna središča, ne moremo enostavno sklepati, da hodijo ljudje le nakupovat, da so središča zato, ker tam dobijo olje, moko, kruh, meso, itd., ni res, tja hodijo zato, ker tam dobijo tudi kvalitetne druge izdelke. Pri vrednotenju programskih sklopov oz. ponudbe dobrin je težko enostavno reči, da ljudje v ta središča hodijo zaradi prehranske ponudbe, hodijo zaradi celotne ponudbe.« akaj so tovrstne raziskave koristne, čemu služijo? Raziskava, ki govori o položaju poslovnega sistema v Sa .ostl Je občasno in ponavljajoče se preverjanje odno-avnosti, ki je pomembna kolektiv, za upravljalne or-> za menedžment, uprave družb in upravo poslovne-p '. erna’ kot tudi za nadzorne organe, ki preverjajo in no JUjej0 usP£šnost poslovnih potez ne samo skozi eko-e kazalce, ki so seveda silno pomembni, ampak Odzi^02' razumevanJe poslovne strategije v javnosti. ločitv^6 Javnost' na določene pomembne poslovne od-ali e’ na Negovo delovanje, je silno pomembno, saj jih tr„ POc^ra ali pa se nanj ne odziva, kar je seveda za ntsko organizacijo lahko ludi usodno« Kakš, organizacijo lahko tudi usodno.« 'tl e Sf> nakupovalne navade prebivalcev? »Način r i ■ spre Zlvlj£nja ljudi se je v zadnjih desetih letih zelc ni - Slovenci, zaposleni, nezaposleni, predvsem ve- Ste dober poznavalec Mercatorja, kako ste pa vi osebno z njim zadovoljni? »Živim v Kamniku, ki glede trgovinske opremljenosti še vedno zaostaja, čeprav moram ugotoviti, da se zaradi Mercatorja sproža razvoj trgovinskega okolja. Z združitvijo Napredka, Kočne, Živil in še koga drugega se utegne razviti celovita ponudba, toda dokler tega ni, se bo del Kamničanov in tudi moja družina oskrbovala v Domžalah v Napredku, ki je bolj ali manj tradicionalna lokacija. Moram reči, da sva si lansko leto z ženo z občudovanjem ogledovala Mercatorjev ljubljanski center, precej časa po otvoritvi pa tudi koprskega in mariborskega ter ugotovila, da so premiki izraziti in da se Mercator giblje v pravi smeri. V lokalnem kamniškem okolju pa je pri Mercatorju težko kupovati, saj je pri nas ena sama lokalna trgovina in nič več.« Vesna Bleiweis PRIZNANJA ZA ODLIČNO UREJENE ODDELKE S SVEŽIMI IZDELKI IN NAJBOLJŠE PRODAJALNE Ljubljana, 30. maj 2000 - v ljubljanskem M Hotelu je predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič podelil priznanja in nagrade za odlično urejenost oddelkov s svežimi izdelki ter najbolj urejene prodajalne v posamezni družbi. Nagrade in priznanja so prejeli poslovodje oziroma vodje oddelkov. Nagrada pa ni priznanje samo njim, temveč vsem sodelavcem, ki skrbijo, da so oddelki s svežim blagom v naših trgovinah vse bolj urejeni, privlačni in dobro založeni s svežimi pridelki in izdelki. Nagrade in priznanja so prejeli: - Ivan Pušpan, poslovodja PE 7 Market Lucija za najboljšo prodajalno v družbi Mercator Degro; - Jana Bradeško, poslovodkinja Market Medvode, za najbolje urejeno prodajalno v družbi Mercator Gorenjska; - Darja Leban, poslovodkinja Supermarket City, za najbolj urejeno prodajalno družbe Mercator SVS; - Stojan Cotič, poslovodja Nakupovalnega centra Šempeter, za najbolj urejeno prodajalno družbe Mercator Goriška; - Anica Sekula, za odlično urejen oddelek s sadjem in zelenjavo, prodajalna Kandija, Mercator Dolenjska; - Vida Grum, za odlično urejen oddelek z mlekom in mlečnimi izdelki, poslovodkinja prodajalne Trg komandanta Staneta Ljubljana Mercator Trgovina Ljubljana, MO III.; - Martin Godler, poslovodja Samopostrežbe v nakupovalnem centru Krško za odlično urejen oddelek sadja in zelenjave, delikatese in kot najboljša prodajalna družbe Mercator Dolenjske; - Darinka Rot, poslovodkinja Primarnega centra Fužine, za odlično urejen oddelek sadja in zelenjave, kruha in pekovskega peciva, Mercator Trgovina Ljubljana, MO L; - Anton Bešter, poslovodja SP Deteljica Tržič, za odlično urejen oddelek delikatese ter kruha in pekovskega peciva, Mercator Trgovina Ljubljana, MO III.; - Anica Kovačič, poslovodkinja SP Trnovski pristan, za odlično urejene oddelke delikatese, kruha in pekovskega peciva, mleka in mlečnih izdelkov Met' cator Trgovina Ljubljana MO I. Priznanja in nagrade za najboljše oddelke v hipermarketih: - Stanislava Brunčič, za odlično urejen oddelek s sadjem in zelenjavo v Hipermarketu Ptuj; - Anica Vrstovšek, za odlično urejen oddelek s sad' jem in zelenjavo v Mercator Centru Novo mesto; - Nada Vidic, za odlično urejen oddelek delikatese v Mercator centru Novo mesto; ■ Tanja Dolenc, za odlično urejen oddelek s sadjem in zelenjavo v Mercator Centru Koper; - Leda Grižon, za odlično urejen oddelek s kruhom in pekovskim pecivom v Mercator Centru Koper- - Marija Benčina, za odlično urejena oddelka deli' katese in mleka ter mlečnih izdelkov Mercator Center Koper. Razveseljivo je, da so se podelitve poleg nagrajencev udeležili tudi njihovi sodelavci, ki so enako zaslužni za nagrado in direktorji družb oziroma drugi vodilni ljudje družb, iz katerih prihajajo nagrajenci. Podelitev nagrad je bila prijazno srečanje Mercator jevcev z vseh koncev Slovenije, ki si zaslužijo naživ »najboljši ambasadorji Mercatorjevega poslanstva«-Vesna Bleiweis OPERATIVNI MERCHANDISING Nakupovati v prijetni, urejeni prodajalni, kjer ni potrebno tekati od police do police in iskati želeno blago, v prodajalni, kjer imajo ravno tisto in tako blago, kot ga želi, so želje vsakega kupca. današnjem času se vsak konkurenčno naravnani trgovec zaveda, da bo kupec kupoval v njegovih Prodajalnah le, če bo izpolnjeval njegove želje in žahteve bolje od konkurence. V Mercatorju se tega dejstva zavedamo že nekaj časa, najbolj pa se je Potrdilo v velikih nakupovalnih centrih oziroma hipermarketih. V njih kupec ne kupuje zaradi priroč-nosti prodajalne, temveč predvsem zaradi njene bo-Sate ponudbe, preglednosti, prijetnega izgleda, konkurenčnih cen... agotoviti ustrezno izbiro izdelkov, kupcu prijazen in uJ'ejen prodajni prostor, ob hkratnem zagotavljanju mi-uitnalnih stroškov poslovanja (predvsem stroškov °8 blaga), je naloga merchandisinga. za- sektorju za razvoj maloprodaje - službi za mer-chandising razvijamo standarde za razporejanje (po-'deioniranje) blaga na police, za razpored blagovnih uPin v prostoru ter standarde za nevtralno trgovsko opremo. Vsi standardi skupaj morajo zagoto-. 1 dim bolj enoten videz vseh Mercatorjevih proda-V da se pomembno razlikujejo od konkurence, rati pa kupcu zagotavljajo tudi prijetno in urejeno Uukupovalno okolje za kupca. Omenjeni standardi so Pripravljeni za vse velikosti prodajaln - od največje najmanjše. Nevtralna oprema ter ustrezno pozici-°niranje blaga namreč ni pomembno samo za velike Prodajalne. Predvsem zaradi omejenosti prodajnega Prostora sta ta dva elementa še bolj izrazita v majh-^lh Prodajalnah. ndardi so teoretična podlaga, vendar so brez vred-s i, če jih ne prenesemo v prakso. Zato so bile v r 6 Mercatorjevih družbah ustanovljene ekipe opernega marchandisinga. Njihova osnovna naloga je pQS °Pno preurejanje vseh Mercatorjevih prodajaln .0^st°ječih standardih. Skupaj z ustanovitvijo ope-nih skupin so bili v posameznih družbah pri-leia ^Cn' 1-urli Plani preureditve prodajaln do konca a 2001, ko mora biti celotni projekt končan. Izobraževanje MarCa | oD . ln aPrila je potekalo izobraževanje skupin teo atlVne§a merchandisinga. Sestavljeno je bilo iz p0Jetiene8a dela (predavanja z različnih področij kret VanJa Mercatorja) in praktičnega dela - kon-Cek j 6^a Pozlclonlranja izdelkov na police. Zaključen 7°^razevanja je bil preizkus teoretičnega in prak-? _ega znanja. ^ ^Hem i obr • ’ so člani skupin zaključili teoretično iz- Vanje, so novo znanje skupaj s preteklimi iz- kušnjami, preizkusili v praksi. Po vnaprej določenem razporedu so v maju pričeli s prvim preurejanjem prodajaln. V povprečju je to pomenilo dve do tri prodajalne, enak pa je tudi dolgoročni načrt števila mesečnih preureditev. Mesečno število je odvisno predvsem od obsega posamezne preureditve, le-ta pa je odvisen od več dejavnikov npr. velikosti prodajalne, zastarelosti opreme oziroma njenih pomanjkljivosti, neskladnost obstoječe razporeditve blagovnih skupin s predpisano itd. Večina prodajaln naj bi se preuredila izven obratovalnega časa, predvsem ob koncu tedna oziroma ponoči. Izjema so poslovalnice, ki imajo v dopoldanskem času manjši promet. Te se praviloma preuredijo postopoma v dopoldanskem času in pa poslovalnice, ki v planu prenov za obdobje 2000 -2001 predvidene za celovito prenovo in bodo v času prenove zaprte. Člani operativnih skupin iz posameznih družb so kot svoje začetniško delo preuredile naslednje prodajalne: MTL: SP Vnanje Gorice, SP Jeranova, M-SVS: SP Ormož in SP Središče ob Dravi, M-Dolenjska: SP Ločna ter SP Dolenjka, M-Degro: SP Jagodje in SP PE1 (market Ankaran), M-Gorenjska: SP Gradnikova (Radovljica) in SP Spodnje Gorje M-Goriška: SP Rožna dolina. Operativne skupine so s svojim delom dejansko šele začele, kljub temu pa so rezultati njihovega dela že vidni in ugodno odmevajo pri kupcih. Sabina Boben POTRDILA O ZNANJU Ljubljana, 6. junij 2000 - po končanem uspešno opravljenem tudi praktičnem preizkusu znanja, pridobljenega v izobraževalnem procesu za merchandising, je 45 sodelavcev iz Mercatorjevih trgovskih družb prejelo potrdila o opravljenem izobraževanju in preizkusu znanja. Majhno slovesnost, na kateri so se zbrali vodilni ljudje družb in člani Mercatorjeve uprave, je popestril tudi obisk Mercator Centra Ljubljana in povabilo Zorana Jankoviča na klepet ob kavi. Novopečeni »operativni merčandajzerji« so svoje znanje morali pokazati v samostojni ureditvi ene od prodajaln v družbi. V posameznih družbah so izobraževanje končali in prejeli potrdila: Ekipa Mercator, d.d. Mercator, d.d.: Barbara Rogač, (vodja skupine), Brigita Plevel, Jože Indof, Peter Lesar, Vlado Stanič, Andreja Češnovar, Martina Cencelj, Zvone Gole. Mercator-SVS: Irena Kuča (vodja skupine), Nives Štefančič, Brigita Senegačnik, Franc Bažika, Drago Pukšič, Jože Kavče-vič. Ekipa Mercator Dolenjska Mercator Dolenjska: Karmen Lampret (vodja skupine), Vesna Cunk, Nataša Kotar, Irena Toplišek, Sonja Vidmar, Ivanka Oč-kerl, Andreja Jevnikar, Danica Hruševar, Branka Gr-diša, Melita Terček, Nevenka Bregant, Ivan Škvarč, Dejan Jazbec. Ekipa Mercator Degro Mercator Degro: Emanuela Bertok (vodja skupine), Maks Ukovič, Fabiana Vatovec, Elvis Sirotič. ®k'Pa Mercator Gorenjska Mercator Gorenjska: j^ominik Turk (vodja skupine), Andrej Poklukar, Ur-an Plestenjak, Brane Matias, Jure Čufar. Mercator Goriška: Tomaž Bagon (vodja skupine), Ingrid Breščak, Sabina Ipavec, Irma Kariš, Bogdan Mugerli, Marjan Zgaga, Matej Mavrič, Aljoša Testen, Diego Ferari. SLOVESNO V SARAJEVU Sarajevo, 22. maj 2000 - direktor Mercator tržnog Centra Sarajevo Mensud Lagumdžija in predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič sta zazidala temeljni kamen Mercator Centra v Sarajevu. Dogodek je bil izjemno odmeven. °vesnosti so se udeležile številne ugledne politične °Sebnosti in gospodarskega življenja, posebej draga 8°sta pa premier vlade Federacije BiH Edhem Bičakčič ln veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Drago Mirošič. Men eatorjevo razvojno strategijo in sam center je U 1 cv WJ 11W O L 1 CIL\^£31JW 111 3C1111 GG111G1 JG ^/edstavil Zoran Jankovič. Po njegovih besedah Mer-^at°r s širjenjem izven Slovenije združuje ljudi in Ce VarJa Prost°r slovenskemu gospodarstvu. Mercator v ntar Sarajevo bo najsodobnejše trgovsko središče tem delu Evrope. Razprostiral se bo na 26.000 m2 1^,.. r|t|h površin (vključno parkirišča) v neposredni lr>i centra Sarajeva, pri čemer je izjemno po-1 na dobra prometna ureditev in zagotovoljene ^trezne parkirne površine. «^Cat°r -te svoJ prodor na bosanski trg začel U t j piGtuui ua uuaaiisis.1 lig z,čicci z tard^OV*tV'"*° mešanega podjetja Mercator tržni Cen-votn-ev0, V ^aterem ‘ma 52% lastniški delež. Pr-obst ■naČrt Je Predvideval revitalizacijo in prenovo (lra.0jeeth objektov, pokazalo pa se je, da bo to odi Je’ <'e se vse Poruši in gradi na novo. Ta 1 ev je terjala povsem nove projekte in povsem nov tuarja °rganizacijo dela v zvezi z začetkom del. Feb- Pa je SO vs' star' objokti porušeni, konec aprila bo *zciano gradbeno dovoljenje za objekt, ki 0dprt 1. decembra 2000. Prodajni prostor bo 5.100 m2 velik hiper- market, ki bo skupaj z vsemi potrebnimi dodatnimi površinami zasedel dobro polovico celotnega centra. Osrednji prodajni program hipermarketa so živila in drugi izdelki za dnevno oskrba gospodinjstev. Seveda pa bo na voljo tudi velika izbira neživilskih izdelkov. Celotna ponudba pa bo predvsem prilagojena lokalnim življenjskim navadam in potrebam. Potrošniki bodo deležni vseh ugodnosti, ki jih Mercator ponuja na slovenskem trgu - od prodajnih akcij, trajno nizkih cen, izdelkov trgovske znamke Mercator in seveda tudi kartice Mercator Pika. Slednje takoj ko bodo Mensud Lagumdžija in Zoran Jankovič - temeljni kamen stoji to omogočale komunikacijske linije. Mercator zagotavlja visoko kakovost izdelkov po konkurenčnih cenah in visoko raven trgovskih storitev. V hipermarketu bodo zaposleni domačini, ki bodo izbrani na podlagi zahtevnih preizkusov in nato posebej izšolani za prodajo v hipermarketu. Po zadnjih informacijah dela skokovito napredujejo in direktor Mensud Lagumdžija je prepričan, da se za rok otvoritve Centra ni bati. Hkrati pa dodaja, da je za zaposlitev izjemno zanimanje kadrov različnih profilov in da so se vsi pripravljeni izobraziti ter izpopolniti za smeri oziroma stroke, ki jih v hipermarketih zahteva Mercator. Vesna Blehveis Premier vlade Federacije BIH Edhem Bkakčič NA POGORIŠČU INVESTE -NOVA, USPEŠNA MERCATOR OPTIMA Mercator Investaje bilo prvo in doslej edino podjetje v sestavu Mercatorja, ki je šlo v likvidacijo. Investo so pokopale nepremišljene poteze, ki so za seboj pustile dolgove in druga neprijetna bremena. Na pogorišču nekdanje Investeje po nekajletnem boju za prostor pod soncem odgnala danes uspešna Mercator Optima. O Mercator Optimi Primož Goslar, direktor »Mercator Optima je bila ustanovljena leta 1991 na pogorišču tedanje Mercator Investe, ki je neslavno končala. Najprej v stečaju, nato v likvidaciji. Mercator Optima je od nekdanjih 100 zaposlenih v Investi prevzela 30 delavcev in začelo se je mučno obdobje poravnavanja dolgov in drugih obveznosti, vzpostavljanje starih in novih stikov z dobavitelji, iskanje posla v tržnih nišah. Najtrši del tega posla je opravila tedanja uprava, ki jo je vodil mag. Marjan Sedej. Že sam občutek, da gradiš na pogorišču nekdaj ugledne firme, je bil moreč in nelagoden. Tedanja Mercatorjeva uprava se za naše težave ni dosti menila. Mercator je bil organizacijsko razdrobljen in vsako podjetje ali kakorkoli se mu je tedaj reklo, je imelo za področje investicij najmanj dva svoja človeka, svoje projektante, svoje izvajalce. Razen imena Mercator smo imeli pred nekaj manj kot desetimi leti z Mercatorjem bolj malo skupnega in naše delo za Mercator bolj izjema kot pravilo. V prvih petih letih smo le še 30% delali za Mercator. Za nas je bilo na področju znanja o trgovski tehnologiji izjemno pomembno sodelovanje pri postavljanju Sparove mreže trgovin. Tu smo se ogromno naučili in moram reči, tudi s pridom uporabili pri Mercatorju. Mislim pa, da smo vse to že nadgradili z novimi znanji in sedanje Mercatorjeve trgovine - nove in prenovljene, lahko brez zadrege pokažemo tudi najbolj izbirčnemu zahodnjaku.« Je torej zdaj prišel trenutek Mercator Optime? »Odkar je v Mercatorju sedanja uprava, se je situacija povsem obrnila. Prvič zaradi silovitega naložbenega ciklusa in drugič zaradi organizacije dela na področju investicij. Delamo z roko v roki s sektorjem za razvoj maloprodaje, ki ga vodi direktorica Jelk3 Žekar in sektorjem za investicije, ki ga vodi Marko Umberger. V domeni prvega je sledenje Mercatorjevi razvojni strategiji z gradnjami in prenovami tr' govskih objektov ter njihova standardizacija, v domeni drugega pa je vloga investitorja. Tako se celotna investicijska dejavnost v Mercatorju odvija organizirano in mi imamo vlogo izvajalca. Ta položaj je dogovorjen z generalno pogodbo, s katero je načelno urejen naš status na področju projektiranja m nadzora. Pomembno je, da smo v Optimi združili vse kadre, ki so se prej v posameznih Mercatorjevih organizacijskih enotah ukvarjali z investicijami. Tako imamo potreben potencial znanja in izkušenj. Naš največji zalogaj doslej je bil Mercator Center Ljubljana. Projektirali in poskrbeli smo za gradnjo centrov v Novem mestu. Murski Soboti, hipermarketa v Mariboru, trgovskega objekta v Metliki, za prenovo M Hotela in še vrsto drugih večjih objektov, da 0 številu prenovljenih trgovin ne govorim. Trenutno so za nas največji izzivi še novi veliki objekti v Sloveni ji, predvsem pa centri v Sarajevu, Pulju in Zagrebu-Optima je organizirana v treh sektorjih, med njin1' je najmočnejši projektiva, drugi je inženiring in nad zor, tietji sektor pa se ukvarja z opremo in širok0 potrošnjo, ki je vezana na zunanji trg. Trenutno s° s tega področja hit klimatske naprave. Lani smo j’*1 Prodali 900 in smo bili med največ-jimi prodajalci v Sloveniji. Za nas je to pomemben vir zaslužka.« Kakšen je odnos med »projektantsko Svobodo« in standardizacijo Mercatorjevih objektov? »Prvi objekt, kjer smo sistematično delali po postavljenih standardih je b^a samopostrežba v Ulici Ceneta Stuparja v Črnučah pri Ljubljani. V lern objektu smo se precej ukvarjali s tem, da smo uporabili tisto, kar Se je dalo uporabiti, vse ostalo pa je bilo novo. To je bil pilotski pro- Jekt, iz katerega smo razvijali vse Hij Primož Goslar °stale novogradnje in prenove. Mno-gi preprosto mislijo, da se ob postavljenih standardih s projektiranjem ne kaže preti-rano ukvarjati, ker je že vnaprej vse jasno. Vendar ernu ni tako. Vsak objekt, pa če gre še za tako Ptajhne spremembe, je treba na novo zrisati, ga umes-P* v prostor oziroma v okolje, urediti dostope in se 'avnati po različnih lokacijskih in urbanističnih poljih. Tipizacija oziroma standardizacija predpisuje elemente, barve, materiale, opremo in druge zadeve, 1 bolj zadevajo notranjost trgovine. To »gre na r°ko« tako projektantom kot izvajalcem del, saj se z u ečenimi zadevami ni treba posebej ukvarjati. To se najbolj pozna pri izvajalcih del, ki so že delali za nas. saj lahko že na podlagi določenih standardov Pripravijo cenovno kar dovolj točne ponudbe. Mis-'m, Je standardizacija odločilno prispevala k skrajševanju tudi sicer napetih rokov za dokončanje del. dl precejšnje število objektov se odpre pred ro-°m, v načrtovanem roku pa praktično vsi. To je Posledica discipliniranih in organiziranih pristopov pločnika, projektanta, izvajalca in ne nazadnje za-^slenih v objektu. Glede na veliko »produkcijo« ,ercatorjevih investicij, ko se projektira več velikih Jektov hkrati, so dana izhodišča in izkušnje naših ^ Jektantov odločilnega pomena. Razumljivo pa je, niorajo investitor, projektant in izvajalec pri vsa-111 objektu najti skupni jezik glede vseh rešitev -n nanonih, estetskih, funkcionalnih in drugih. Spremi-aU 1Je- Prilagajanje in dopolnjevanje projekta so bolj manj stalnica, na katero je treba pri našem delu acunati.« Pu,iC(lt0r Optima dela velike projekte Mercator Centre v jt^j11' Pogrebu, Sarajevu. Od projekta do izročitve ob-ven^..namenuy Je na plečih Optime. Enako je tudi v Slo-kunie ^ °re^'i6 Ponavac^ pridobivanje potrebne do- obe'^0l:>'Vanje tovrstne dokumentacije je različno od lne do občine. V bistvu z vsemi organi, ki izdaja- jo potrebne dokumente, korektno sodelujemo, predvsem pa je sodelovanje dobro v okoljih, kjer se vse strukture odločijo za Mercatorjev objekt. Imamo zelo dobro in strokovno ekipo, ki obvlada vse postopke za pripravo dokumentacije, hkrati pa tudi ekipo za nadzor oziroma izvedbo. 15 arhitektov in drugih projektantov trenutno komaj dohiteva naročila. Pri nas pripravimo projektno nalogo do najvišje možne mere, podrobnosti pa potem dokončajo zunanji sodelavci. Projektne skupine zaenkrat ne mislimo širiti. Objekti v Puli, Zagrebu in Sarajevu so novi izzivi. Prvič zato, ker gre za objekte v tujini, ki morajo odgovarjati tuji zakonodaji. Vsa projektna in druga dokumentacija mora biti nostrificirana. Supermarket v Puli je bil za nas učna ura, kako graditi na Hrvaškem. Projekte smo pripravili v Optimi, vodstvo Mercator Pule je poskrbelo za nostrifikacijo, prevode, gradbeno dovoljenje in formalni nadzor na hrvaški strani. Potrebno je bilo pridobiti celo vrsto certifikatov in drugih dokumentov, povezanih z zahtevami hrvaške zakonodaje. Tudi v Sarajevu, kjer smo povsem spremenili prvotne projekte, smo morali na enako pot in morda še bolj zahtevna nas čaka v zvezi z dokumentacijo za zagrebški center. V kratkem za ta center pričakujemo lokacijsko dokumentacijo. Ugotovili smo, da se dvojnemu delu, ki ga pomeni nostrifikacija projekta, najlažje izognemo tako, da pri nas dovolj natančno izdelamo projektno nalogo, ki jo dokončajo tuji, v tem primeru hrvaški projektanti. Dejanska preveritev stanja na lokaciji nas pogosto pripelje do sprememb projektov in njihovega prilagajanja ugotovljenemu stanju.« In odraz na poslovnem izidu? »To je posebna problematika. Inženirska zbornica postavlja cene, ki so občutno višje od cen, ki jih dejansko lahko dosežeš na izrazito konkurenčnem trgu. Mercatorjeva naročila so res velika, vendar mora biti naše delo tako cenovno konkurenčno kot kvalitetno, predvsem pa brez kakršnihkoli zamud. Naše kapacitete so okoli 60% zasedene zgolj z Mercatorjem, vendar hočemo in moramo ostati v stiku s konkurenco in zato delamo tudi z drugimi investitorji. Ponudba inženiring storitev je velika, izvajalcev del tudi in če hočemo ostati na tem trgu, se moramo na njem tudi pojavljati. V primerjavi z letom 1998 smo v letu 1999 čiste prihodke podvojili, enako tudi čisti dobiček. »Zgarani« smo pa tudi.« Vesna Bleiweis MOJSTER ZA NADZOR Ivo Stajnko, ing. gradbeništva je imel v še v času, ko je bila Investa na psu, verjetno najtežjo nalogo v svoji poklicni karieri. Bil je začasni direktor potapljajoče se barke. Bolj potrtega kot v trenutku, ko je oznanil, da so zadeve še hujše kot so sprva kazale, ga še nisem videla. Sicer pa je inženir Stanj ko nekakšna zaščitna znamka Merca-tor-Optime, ko gre za nadzor del. V malem prstu ima praktično vse, kar se je v Mercatorju v cjvajsetih in še nekaj več letih zgrjadilo. V njegovem spominu so vse te gradnje večinoma zapisane v anekdotah in prigodah, ki jih pripoveduje z nasmehom, ob katerem se nehote sprašuješ, če te morda ne »brije na suho«. Na vprašanje, kaj vse je domena »nadzornega«, je najprej odgovoril s smehom. »Dolgo sem te že kritiziral, ker o nas, ki smo v ozadju večine otvoritev, nič ne napišeš. Si le našla čas. Lepo. Kaj je delo nadzornega in kakšno je? Recimo, da je železo, ki ga v ogenj porivajo vsi, ki imajo opraviti z investicijo. Pri vsem tem pa moraš ostati 'hladen kot špricar’. Omejil se bom le na nekaj ključnih zadev, ki jih mora opraviti nadzorni: usklajevanje programskih in izvedbenih projektov ter nalog, priprava razpisnih pogojev in tenderjev, pripravljalna dela, pregled ponudb in cen izvajalcev, primopredaja gradbišča, sam nadzor in obračun gradnje. Vrsta postopkov in opravil, ki terja veli- Sarajevski center - ubijalski rok teče že od pomladi 2000 ko mero strpnosti in strokovnega znanja. Strokovno znanje in izkušnje pomenijo veliko, pri čemer je rutina past, v katero se ne smeš nikoli ujeti. Vsak objekt je poglavje zase, enako tudi projektant in izvajalec del.« Trenutno si nadzorni v Sarajevu. Kako gre? »Poročilo iz prve roke: gradi se praktično noč in dan. Objekt dobiva svojo grobo podobo. V Ljubljani pa se hiti s podrobnostmi v izvedbenem in programskem projektu za celotni center. V Sarajevu so ekipe izjemno pripravljene delati. Direktor Mercator Tržnega centra Sarajevo g. Lagumdžija reagira na vsako pripombo in uredi tako, da dela potekajo tekoče in brez zastojev. Kaže, da bo kljub ubijalskemu roku Mercator Center v Sarajevu odprt v letošnjem decembru. Vsekakor bi bila to odlična poteza, ki bi le še potrdila verodostojnost Mercatorjevih obljub. Sama lokacija centra je imenitna, saj je le redko tak center v središču mesta z ustrezno površino za parkirišča. Na mestu našega centra je bila nekdaj stara turška tržnica in ljudje so v ta predel mesta navajeni zahajati. Sarajevo bo po mojem mnenju dobilo izjemno lep in velik objekt, ne vprašaj pa me, kaj vse je bilo treba storiti na kraju samem, da sm° prišli do potrebnih osnovnih P0' datkov za gradnjo. Velika je bila zmešnjava, ampak temeljni kameu je bil slovesno položen in za 'jam1 ni časa. Se vidiva na otvoritvi v Sarajevu! Prej nimam časa,« je vstal-pomahal in šel. Vesna Blehveis RENAULT GUo Izzivalec Clio Renault Šport utripa s športnim srcem. Njegov 2-litrski motor s 16 ventili obvladuje moč 172 konj, ki zmorejo v 7,3 sekundah pospešiti od 0 do 100 km/h. Odlikuje ga bogata serijska oprema: 4 varnostne blazine, klimatska naprava, aluminijaste nožne stopalke in ročica menjalnika, oblazinjenje v usnju in alkantri, platišča iz lahke litine, radio CD 4x15W z upravljalnikom ob volanu. Dovolj argumentov, da je Clio Renault Šport nesporni zmagovalec v atraktivni kategoriji 16V, kjer sta mu tik za petami Clio 1.4 16V in Clio 1.6 16V! Renault Clio. Svet je njegovo mesto. www.renault.si Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci! RENAULT Družba Trgoavto je ena izmed Mercatorjevih trgovskih družb, ki se specializirano ukvarja s prodajo motornih in drugih vozil ter opreme, ki jo potrebujejo jekleni konjički, prodaja pa tudi naprave in izdelke, potrebne za rekreativne in druge namene. Trgoavto je med največjimi slovenskimi prodajalci vozil Renault in edini dobavitelj vseh službenih vozil za potrebe Mercatorja. Renault in Renault Lease sta ga povabila k ekskluzivni prodaji njihovih vozil pod kar najbolj ugodnimi pogoji za zaposlene v Mercatorju. Prepričan sem, da bo Trgoavto doslej vedno potrjeno zaupanje upravičil tudi s sodelovanjem v tej akciji. l/se vas, zaposlene v Mercatorju, vabim, da se seznanite s priloženo ponudbo in se odločite glede na svoje želje, potrebe in zmožnosti. . Vsem želim srečno vožnjo! Zoran Jankovič Dobrososedska Pon udba: Renaulta leasing Renault, Renault Lease, in Trgoavto so samo za vas, zaposlene v Mercatorju, pripravili kar najbolj ugoden način nakupa in financiranja novega vozila. Ponudba velja za katerikoli avto Renault, ki ga boste do 15. septembra 2000 kupili ekskluzivno pri Trgoavtu. Predstavljamo vam tri informativne izračune, več podrobnosti pa vam bodo z veseljem zaupali komercialisti Trgoavta (telefon 066/43-61-17; 066/77-10-23) ali Creditanstalt-SKB Leasing d.o.o. (telefon 061/300-50-00). Tvvingo 1.2 PACK Clio 1.2 PACK 5V Megane Berline RN 1.4 16V Alize _____________________polog: 20%_______________________ ___________tra)an|e leasinga: 24 mesecev______________ obrok: 19.900 SIT na mesec ali 663 SIT na dan ______prevoženi km odkupljenega vozila: do 30.000 km polog: 20% —^trajanje leasinga: 30 mesecev__________ ~^-lZ-900 SIT na mesec ali 930 SIT na dan ^l£)(°ženi km odkupljenega vozila: do 37.500 km _____________________polog: 33%_______________________ ___________trajanje leasinga: 36 mesecev______________ obrok: 29.900 SIT na mesec ali 997 SIT na dan ______prevoženi km odkupljenega vozila: do 52.500 km H, ercator •Po preteku leasinga lahko avto odkupite ali ga vrnet / [renault lease Pr°dajne (vključujejo DDV) in so vezane na prodajni podjetniški tečaj banke SKB z dne 24. 5. 2000. www.renault.si ▲ TigoAvto KUTERJI ® 3 i ik A KOSILNICE _________I iri TigoAvto Trgovina d.d., Koper 6001 Koper, Pristaniška 43/a telefon: (066) 436 000 telefax: (066) 272 481 LJUBLJANA, Celovška 111, 1000, 061/1593 069 • LJUBLJANA, Mercator center, 1000, 061/1584 248 • LJUBLJANA, Vilharjeva 29, 1000, 061/1377 014 • VRHNIKA, Cankarjev trg 6, 1360, 061/756 210 • MENGEŠ, Prešen"^ cesta 3, 1234, 061/737 785 • GROSUPLJE, Adamičeva 39, 1290, 061/761 230 • JESENICE, Cesta maršala Tita 43, 4270, 064/865 740 • KRANJ, Kidričeva 2, 4000, 064/224 601 • KOPER, Pristaniška 43/a. 6000, 066/436 2?' KOPER, Mercator center, 6000, 066/257 112 • KOPER, Ljubljanska 3, 6000, 066/436 016 • IZOLA, Sončno nabrežje 20, 6310, 066/648 349 • NOVA GORICA, Srebrničev trg 6 5000 065/^3 028 • PIVKA Postojnska 2, ^2^ ' 061/571 409 • CERKNICA, Cesta 4. maja 93, 1380, 061/791 631 • POSTOJNA, Tržaška 4J, 6230, 067/25 279 • NOVO MESTO, Mercator center, 8000, 068/3930 280 • Ljubljanska cesta 3, 8000. 068/322 619 • KRŠ^’ Dalmatinova 8, 8270, 0608/22 069 • ČRNOMELJ, Župančičeva 4, 8340, 068/51 801 • BREŽICE, Milavčeva 20, 8250, 0608/64 516 • ZAGORJE, Cesta zmage 16/c, 1410, 0601/61 839 • CELJE, Podjavorškova 2, 3000. 063/ 413 • MARIBOR, Knafelčeva 24/a, 2000, 062/312 252 • SLOVENJ GRADEC, Cankarjeva 21, 2380, 0602/42 903 • PTUJ, Majstrova 1, 2250, 062/776 333 • ORMOŽ, Hardek 44/d, 2270. 062/702 517 • M. SOBOTA, Lendavsk' 29/b, 9000, 069/21 702 * * Trgovine v Mercator centrih so odprte tudi v nedeljo CS>ZI\CSDCLBaD KSODCPCoJGifl A TigoAvto SR KUPON VELJA od 7.7.2000 do 8.7.2000 Ta kupon vnovčite pri nakupu blaga nad 20.000,00 SIT, ki ga kupite v naših trgovinah. Kupon ni združljiv z ostalimi kupof11' popusti, boni ter izdelki v posebnih akcijah. Pri skupnem znesku plačila vam bomo odšteli znesek na kuponu. Puljskim potrošnikom se je Mercator 14. aprila 2000 predstavil v najboljši luči. Na vseh vpadn icah v Pulj so veliki plakati oznanjali, da najboljši sosed prihaja. upermarket v Pulju je le začetek Jedio nastajajočega Mercator cen tr‘k ki bo po načrtih v celoti od P11 decembra 2000. Raziskave trge Pokazale, da je Pulj z več vidi-0V Primerno mesto za prvi poiz Us Mercatorjevega prodora na hr-^dški trg. Tako z vidika potrošniš-, e®a zaledja, kot tudi oskrbe. Lo-. alne oblasti so bile Mercatorji 12redno naklonjene, hkrati pa se Je Potrdila pravilna izbira vodilnih Dot tudi drugih ljudi. a gre za pomemben premik \ ^°sPodarskih odnosih med sosed- lem11 c*ržavama Je dokazala ude-^ z a na otvoritveni slovesnosti. Hr-r s i minister za evropske integ-j^ClJe Ivan Jakovčič, veleposlanik ^epublike Slovenije na Hrvaškem os Sk an ^C)va(-'ic, župan in druge viln n°S^ Istrske županije ter šte-0 zastopstvo mestnih oblasti. 0 .^upaj l0rja dali' s predstavniki Merci Ucl11 otvoritvi poseben pomei da * 'n žjval'len utrip pa so sevt Prinesli prvi kupci. In tradic onalno je bil prvi kupec predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič, ki je bonbonjero velikanko in peneče vino namenil zaposlenim. Prav ganljivo je bilo videti zadrego blagajničarke, ko je sprejela darilo. Opogumljajoč nasmeh in stisk roke jo je nekoliko pomiril, pa vendar se je vsa njena naučena spretnost ravnanja z blagajno umirila šele po lepem številu kupcev. Prvi kupci so si trgovino ogledovali in previdno segali po izdelkih. Vsak je kupil le nekaj malega, preštevanja izkupička prvega dne pa je potrdilo židovski pregovor »obogati se tudi z drobižem«. Dobrih 50.000 DEM v enem popoldnevu! Prvo Mercatorjevo prodajno mesto na Hrvaškem ima 1.800 m2 velik supermarket s kavarno, do konca leta pa bo prerasel v nakupovalni center z 8.700 m2. Osrednja prodajna enota v centru bo 5.000 m2 velik hipermarket, ostale prodajne površine pa bo Mercator oddal v na- ---J---- Maketa Mercator Centra Pula - decembra 2000 bo v celoti odprt I jem ponudnikom z dopolnilnim programom. V supermarketu je zaposlenih 40 delavcev, ko pa bo v celoti zgrajen bo v njem dobilo delo še 110 ljudi. Vsi kandidati, ki so želeli zaposlitev, so bili testirani in izbranih je bilo 40 najboljših in najprimernejših. Ti so že pred otvoritvijo osvojili toliko Mercatorjevega, da so se zlahka podredili delovnemu tempu in drugim zahtevam. Naj povem zanimivo opazko o predanosti zaposlenih, ki mi je prišla na uho mesec dni po otvoritvi. Povedal pa jo je človek, ki ve, kaj je velika, super velika trgovina. »Tako predane, požrtvovalne, povsem Mercatorjeve ljudi, bi si želela tudi sama. Čeprav sem bila na nekajdnevnem delovno - svetovalnem obisku, se kar nismo mogli posloviti.« Po zadnjih podatkih je promet v supermarketu zadovoljiv, še višji promet pa pričakujejo v času turistične sezone. Vesna Blehveis Da bo ob otvoritvi vse brezhibno, pa ZOran Jankovi‘' lwan '‘»•»vii« •« Josip Faba«, direktor Mercator Pule DOLENJKA V MERCATOR DOLENJSKI 1-junija 2000je bila tudi formalnopravno končana priključitev novomeške Dolenjke Mercatorjevi družbi Dolenjska. Na novinarski konferenci so bili predstavljeni razlogi za združitev in pa razvojna strategija družbe. Istega dne je bila tudi seja nadzornega sveta družbe Mercator Dolenjska, ki je imenoval tričlansko uPravo družbe. Predsednik uprave je dosedanji direktor Mercator Dolenjske Stanislav Hribar, člana pa sta Lidija Jarc in Janez Blažič. Direktorju Dolenjke Maksimilijanu Jakopinu pa je ponujeno mesto svetovalca predsednika uprave Mercatorja. Dolenjka se je po besedah njenega zdaj že nekdanjega direktorja Maksimilijana Jakopina spogledo-vala z Mercatorjem še v času, ko Sa je vodil g. Goslar, vendar je šla drugačno pot. Po razpadu Emone se je osamosvojila in razvila svojo °gistično in maloprodajno mrežo na območju Dolenjske. Da se bo rnoralo nekaj zgoditi na področju Povezovanja Dolenjke in Mercator Dolenjske so v družbi ugotovili potem, ko sta največja lastni-a Kapitalski in Odškodninski sklad Prodala svoje deleže. Resni pogovori o povezovanju pa so postali ejstvo, ko je družba pooblaščen-a pozvala individualne delničarje Prodaji Dolenjkinih delnic. Bolj °t dogajanja na odročju prodaje clnic pa je Dolenjko zaskrbela V'soda po otvoritvi Mercator Cen-ra v Novem mestu, saj je ta po-I Zr°čila 15% padec prometa v Do-Jujkini maloprodaji. »Z današnjim Peni Dolenjke ni več, vse njeno ^ Oslo vanje se je zlilo v družbo Mer-bo°r ^)oIenJska in veseli me, da Prav na današnji dan za zdru-n^eni »likof« odprta tudi trgovi-na Glavnem trgu sredi Novega lesta.« vjjWCator Dolenjska je z združit-10 / Dolenjko razširila svojo ma- to^^lPo mrežo na 174 objek-leta ^ SC i' bodo v drugi polovici p0 Pridružili še objekti družbe Do,aVje- I-isti prihodek Mercator Pjske se bo v primerjavi z letom 1999 zaradi priključitve povečal od 16,4 milijarde SIT na 26,4 milijarde SIT. Število zaposlenih pa od 810 na 1388 delavcev. Direktor družbe Mercator Dolenjska Stane Hribar je poudaril prednosti, ki jih v dolenjski prostor prinaša združevanje trgovine. »Gre za prenos Mercatorjeve cenovne politike, storitvene in prostorske kakovosti, ki jo nekateri razumejo kot monopol, drugi kot dobrodošlo spremembo. Z dokončno pokritostjo tudi Posavja bo imela družba Mercator okoli 34% tržni delež na območju jugovzhodne Slovenije. Najkasneje v dveh letih bodo vsi objekti urejeni v skladu z Mercatorjevimi standardi. Razumljivo je, da bo treba maloprodajno mrežo racionalizirati. To postavlja pred vodstvo družbe Mercator Dolenjska tudi več človeško občutljivih zahtev. Zato so že v pogodbi o pripojitvi Dolenjke klavzule, da odpuščanja Dolenjkinih delavcev dve leti ne bo, hkrati pa je še pred formalno pripojitvijo vsem zaposlenim v družbi ponujena možnost, da razmislijo in se odločijo o Mercatorjevi ponudbi. Mercator namreč ponuja »mehke« variante glede presežnih delavcev. Od 350 delavcev družbe se je za to varianto že odločilo 25 delavcev.« Mercator Dolenjska bo v letu dni pridobila okoli 10.000 m2 novih prodajnih in skladiščnih površin in povsem posodobila okoli 6.500 m2 obstoječih maloprodajnih zmogljivosti. Vzporedno z naložbami v objekte bo tekel tudi proces desinvestira-nja, oddaj v najem oziroma v franšizo, vračilo denacionaliziranih objektov in druge oblike selekcioniranja dohodkovno nezanimivih ka-tergorij poslovno nepotrebnega premoženja. Vesna Bleivveis Na novinarski konferenci: Stane Hribar, Zoran Jankovič, Maksimilijan Jakopin Trgovina na Glavnem trgu v Novem mestu Kolektiv trgovine na Glavnem trgu RAZPISUJEMO 30 ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE OB DELU ZA DELAVCE MERCATOR, d. d., LJUBLJANA 1. 20 štipendij za študij na visokošolskih univerzitetnih in strokovnih študijskih programih: ekonomija, informatika, računalništvo Pogoji za kandidaturo so: - končan 1. letnik šolanja, - starost do vključno 40 let, - najmanj tri leta delovne dobe v Mercator, d. d.. Kandidati naj k vlogi priložijo: - potrdilo o opravljenem 1. letniku šolanja in potrdilo o vpisu, - potrdila o dodatnih funkcionalnih znanjih, - priporočilo direktorja. 2. 10 štipendij za študij na podiplomskih študijskih programih: ekono-mija, informatika in računalništvo (magisterij, specializacija) Pogoji za kandidaturo so: - starost do vključno 40 let, - zaposlitev za nedoločen čas v Mercator, d. d. Kandidati naj k vlogi priložijo: - priporočilo direktorja. Pisne vloge, ki jih bomo sprejemali do vključno 30. septembra 2000, pošljite na naslov: Mercator, d. d., kadrovski sektor (šolanje ob delu)! Dunajska 107, Ljubljana. PEKI, PRODAJALCI, BLAGAJNIKI, IZDELKI IN KUPCI ZDRUŽENI ZA ČLOVEKOLJUBNI NAMEN V zadnjem času precejšnjo pozornost javnosti, predvsem TV gledalcev, vzbuja Mercatorjev reklamni sPot, v katerem nastopajo vrhunski športniki, pevske zvezde in igralci v vlogah prodajalcev, pekov, blagajnikov in drugih. Petindvajset znanih osebnosti, ki nastopajo v reklami, sporoča: nakup v Mercatorju je lahko tudi zabava. Snemanje spota je bilo v Mercator Centru Ljubljana. Snemalo se je ponoči, ko je v centru mir in je bilo Prav za vsakega nastopajočega lahko izbrati najprimernejši prostor. Nikogar nočno delo ni motilo. Že P° njihovih izrazih lahko sodimo, da so se pri nastopanju resnično zabavali in veliko manj »resno igrali«. vezdniška zasedba mnoge napelje tudi na razmišljale o zvezdniških kapricah in honorarjih. Pa temu ni tako. Vsi nastopajoči so se honorarjem za nastop 0drekli in jih namenili v človekoljubne namene in dovolili, da z njihovimi podobami k sodelovanju v a^ciji povabimo tudi kupce. Na posebnih letakih s Podobami vrhunskih športnikov Zlatka Zahoviča, Aleša ejoviča, košarkarja Jureta Zdovca, veslača Iztoka °Pa, zvezdama estrade Heleno Blagne in Ireno Vrč-°vnik, do prvega moža »24 kur« Borisa Kobala, bomo opozarjali na človekoljubno dejanje, ercator bo v letošnji osrednji človekoljubni akciji po-aril slovenski reševalni službi vozila za predbolnišnič-n° nujno medicinsko pomoč. Dobra tehnična oprema Predbolnišničnih enot nujne medicinske pomoči zagotavlja hitro in učinkovito zdravniško pomoč že na raju nesreče. Poleg donatorskih sredstev vseh Mer-^torjevih trgovskih družb, donacije zvezdnikov, bo-0 v dobrodelni akciji z nakupi izdelkov z Merca-^rJevo trgovsko znamko sodelovali tudi kupci. °zila so namenjena reševalnim postajam, ki imajo sk^an*Z^ran° Predt,°ln'šnično enoto nujne medicin-pomoči, ki jo sestavljajo posebej usposobljeni ravnik, bolničar in voznik-bolničar reševalnega vo-a- Drugi pogoj naše donacije pa je, da reševalna dJa sama opravlja reševalno dejavnost (ne pa zu-2 P koncesionar). Vseh 6 novih vozil bo označeno ^ ercatorjevim znakom. Namenili pa smo jih reše-tu n'm Postajam zdravstvenih domov v Novem mes-’ 0Pru, Novi Gorici, Jesenicah, Ptuju in Reševalni la b^' ^mmneSa centra v Ljubljani. Reševalna vozi- Člo 'orno slovesno izročili 9. oktobra 2000. na Ve'co^ul5na akcija je bila predstavljena na novi-rski konferenci 7. junija 2000 Ljubljani. V, esna Blei weis Novinarska konferenca Helena Blagne med snemanjem MODINA - NOVA VERIGA TEKSTILNIH TRGOVIN Metliška Modina Mercator Modna hiša Maribor ima dolgoletne izkušnje na področju prodaje tekstilnih izdelkov. Modiana je bila prva veriga tekstilnih trgovin, v katerih prodajajo kakovostne izdelke srednjega in visokega cenovnega razreda, same trgovine pa so po površini razmeroma velike. Modina je polsestra Modiane. K razvoju Modine je Modno hišo Maribor vodilo spoznanje, da je v manjših krajih ponudba Modiane preobsežna. Trgovine Modina ponujajo prav tako kakovostno blago po dostopnih cenah, po površini pa so precej manjše od Modiane. Prvi dve Modini sta bili odprti v Ljutomeru (december 1999) in v Metliki (maj 2000). Tako s prodajo v Ljutomeru kot v Metliki so v Modni hiši Maribor zadovoljni, pogosti kupci pa so iz Hrvaške. Šarm, svetovljanstvo in akcijo so v Mercator Modni hiši povezali z Jamesom Bondom, prestižnimi avtomobili in modo. Modni reviji, ki je bila v Mariborski Modni hiši so dali naslov Svet ni dovolj. Elegantno izvedeno modno revijo si je ogledalo več kot 400 povabljenih gostov. Največja atrakcija pa je bil sam James Bond, ki je revijo zapustil z najlepšo manekenko v balonu. Izvirnosti aranžerjev mariborske Modne hiše pa so vso pozornost spet namenile vse tuje strokovne aranžerske revije. Več o tem jeseni. Vesna Bleivveis MURA IN PREKMURCI NA GORENJSKEM Mercator Gorenjska je v Blagovnem centru Loka v Medvodah pripravila pomladne dneve Mure in Prekmurja. Na tekstilnem oddelku Blagovnega centra Loka so kupcem pri nakupu modnih oblačil svetovali Murini strokovnjaki, cene Murinih oblačil pa so bile še posebno ugodne. V atriju nakupovalnega centra si je bilo mogoče ogledati izdelovanje izdelkov domače obrti, manjkale pa niso niti dobrote prekmurske kuhinje. Predstavila se je kmetija Rengeo, ki leži na jugozahodni strani vasi Šalovci med reko Krko in cesto Šalovci - Adri-janci. Njihova posebnost je obdelovanje zemlje na naravni način. Na kmetiji se ukvarjajo s poljedelstvom, pridelovanjem zelenjave, sadjarstvom, prašičerejo in predelavo lastnih pridelkov. Kupcem so predstavili različne vrste žitaric in izdelke iz njih, pravo domače in sončnično olje izdelano po receptu babic, sveže in suho sadje, domači jabolčni kis, izdelan iz starih neškropljenih sort z dodatkom raznih dišavnic in zelišč, pristna domača žganja ter priložnostna darila s kmečkimi dobrotami. Marija Rajtar Velike pozornosti kupcev so bili deležni tudi mojstri domače obrti. Marija Rajtar je neutrudno pletla košare in košarice iz ličja. Tako iz njenih izdelkov-kakor tudi iz njenih besed je bilo mogoče začutiti veliko ljubezen in predanost delu, ki ga opravlja že od otroških let. Marija pravi, da se mladi v današnjih časih le redko odločajo za učenje domače obrti. Za ohranitev znanja, ki se že stoletja prenaša iz roda v rod, se sicer ne boji, boji pa se vplivov slabe družbe in slabih navad na mlade. Veliko je stvari, ki so značilne za Prekmurje. Ena izmed teh je zagotovo tudi lončarstvo, za katerega je bilo veliko zanimanje obiskovalcev in tudi kupcev-Okrog lončarja Štefana Zelka je bilo vse živo rado vednežev, ki so opazovali, kaj prihaja izpod njegovih spretnih rok. Najpogumnejši so lahko tudi preizkusil' svojo spretnost in se prepričali, da vse le ni tako 1 s* ■ enostavno kot je videti na prvi pogled. Folklorna skupina KUD Šalovci je predstavila prekmurske plese in pesmi. Dnevi Mure in Prekmurja so minili v prijetnem razpoloženju. Videti ga je bilo na obrazih vseh, ki so pomlad pozdravili v Blagovnem centru Loka v Medvodah. Jernej Leben V SLOSADU SEZONA VISENJ Slosad sodi med Mercatorjeva proizvodna podjetja, ki so ob razpadu jugoslovanskega trga in organizacijskem preoblikovanju nekdanjega Mercatorjevega uvozno-izvoznega podjetja Mednarodna trgovina, doživela globok padec. Po nekajletnem stagniranju in končanem mandatu krizne uprave, je podjetje spet na trdnih nogah. Osnovna dejavnost podjetja je predelava svežega sadja v sadne siru-Pe> zamrzovanje svežega sadja in Proizvodnja sadnih sokov. V teh dneh, ko so višnje dozorele, se ve-("Ula zaposlenih ukvarja z njimi. -■500 ton višenj, ki prihajajo v cis-Ornah in v velikih tovornjakih-hla-. nikih, se sproti predeluje za raz-l(“ne namene. Za višnjami bodo Prišle na vrsto še druge vrste sad-Ja’ predvsem jabolka. Teh v poprečju v Slosadu predelajo 12.000 letno. zvezi z jabolki je zanimiv spo-razum, ki so ga sklenile občine, ^adruge oziroma pridelovalci sad-Jd in Slosad. Sporazum dolgoroč-nreja odnose med pridelovalci Predelovalcem, temelji pa na eJstvu, da mora imeti vsak od vartnerjev dobiček. Kot nam je po-.^edal direktor Slosada Jure Pavlič, n r lzVaJanJu sporazuma prišlo do aterih težav, ki so posledica na-2 an^a novih občin. »Učinki spora-^unta bodo vidni šele čez nekaj n in Prepričan sem, da gre za oljšo rešitev odkupa sadja«, je prePovedal Pavlič. Čeprav bi se sko e*OVa*ci radi oprli na sloven-p. .Proizvodnjo sadja, je ta pre-Sad na *n Predvsem nezanesljiva. j?cl Sokovi in sadni sirupi, ki jih Po 6 U'ie'i° v Slosadu, se odlikujejo Uravnoteženosti sadnih kislin in S* . -A- Jure Pavlič sladkorja, kar jih sicer uvršča v visok kakovostni razred, cenovno pa so tovrstni sokovi za veliko potrošnjo manj zanimivi. Sadni sirupi in sokovi iz Slosada se prodajajo tudi s trgovsko znamko Mercator. V Slosadu je zaposlenih 45 delavcev, za katere direktor Pavlič trdi. da so izjemno pripadni podjetju. Vsi skrbijo in delijo odgovornost za kakovost in za uresničitev ciljev podjetja. Hkrati pa ne pozabljajo, da sodijo v Mercatorjevo družino. V zadnjem času so spet v igri tudi ponudbe strateških partnerjev, v preteklosti jih je bilo že Višnje v sode z alkoholom - zajčja kri bo dozorela šele čez čas veliko, toda Mercator kot lastnik se za prodajo Slosada le odloča na hitro in predvsem ne za prodajo za vsako ceno. »Odločitev o morebitnih strateških povezavah je v rokah lastnika. Prepričan sem, da bo odločitev preudarna in koristna za vse«, je pogovor zaključil Pavlič in ponudil višnjev liker -zajčjo kri. Prijeten okus po višnjah, rubinasta barva in nekaj alkohola. Zapeljiva pijača, ki je dobila ime po nenavadnem pojavu pred tridesetimi ali celo več leti. Danes tega pojava sicer ni več, ime pa je ostalo. Sama zgodba o pojavu pa je rahlo črna in je ne bi povedali. Vesna Bleiweis Z viličarji v Slosadu upravljajo ženske ORMOŽ, SONCE PRLEKIJE Besede ormoškega župana Vilija Drofenika niso bile vročega 19. junija prav nič pretirane. Sonce je žgalo, vendar to ni zmanjšalo pomena otvoritve prenovljene blagovnice na osrednjem ormoškem trgu. Mercator SVS je v celoti prenovila 1.800 m2 ormoške blagovnice. Ormoška blagovnica je prvi in zato vzorčni primer nadaljnjih prenov blagovnic, ki sodijo v družbo Mercator SVS. Po njenem vzoru bodo prenovljene še vse ostale blagovnice, prva pa bo na vrsti ptujska. Generalni direktor in predsednik uprave družbe Mercator SVS Stanko Brodnjak je poudaril, da se Mercator za prenove odloča na osnovi dobičkonosnosti. »Ormož z okolico in bližino hrvaške meje je trgovsko središče, ki mu mora dati ton tudi primerna in celovita ponudba v blagovnici. Naložba je družbo Mercator SVS veljala 57 milijonov SIT, prepričan pa sem, da se bo obrestovala, saj sta tako ponudba kot cenovni razred prodajanega blaga prilagojena kupni moči prebivalstva.« Vesna Bleiweis MESO V PREHRANI IN PAKIRANJE MESA Meso je v novejšem času izpostavljeno zelo kritičnim pogledom, ker vsebuje maščobe, nasičene maščobne kisline, holesterol, purine in drugo. Zaradi omenjenih pogledov meso pogosto povezujejo s »civilizacijskimi« boleznimi, ki so običajno posledica uživanja pretiranih količin mesa, zlasti bolj mastnega. sa prehrambna, živilska in medicinska stroka ugo-tavlja, da je meso, zlasti pusto, po svoji sestavi visoko vredno hranilo. Biološko visoko vredne beljakovi-ne- esencialne rudninske snovi (železo, cink in selen), v'tamini skupine B in esencialne maščobne kisline, so v normalni prehrani človeka zelo zaželene in potreb-ne sestavine. Zato lahko govorimo, da pusto (nemast-n°) meso sodi v pestro, uravnoteženo in tudi za pečino prebivalstva sprejemljivo prehrano. usto meso (brez vidne maščobe) je opredeljeno kot ^eljakovinsko živilo, ki vsebuje okrog 75% vode, 18--2/6 beljakovin, 1,5% maščob, 1% mineralnih snovi in 1% ogljikovih hidratov. Maščoba je zelo variabil-na sestavina mesa (d 1,6% do 29%) in je odvisna od ^ste in porabniškega kosa mesa. Razlika v vsebnosti °Iesterola med porabniškimi kosi mesa piščancev in Puranov je bistveno večja v primerjavi s porabniški-111' kosi mesa prašičev in govedi, kar so potrdile raziskave (Honikel in Arneth, 1998). Vsebnost holesterola in maščobe v svežih porabniških kosih mesa prašičev, govedi, piščancev in puranov: Porabniški kos Vsebnost Vsebnost maščobe holesterola (%) (mg/100 g) Svinjski file 1,6 54,9 Svin. stegno (zrezki 1,7 48,6 Svinjska ledja 3,3 45,3 Svinjski hrbet 7,0 53,6 Svinjski vrat 11,9 62,2 Gov. notranje stegno 2,2 49,0 Goveje pleče 2,9 56,7 Gov. zun. steg. (črni krajec) 3,2 49,5 Goveji file 3,7 50,8 Goveja ledja 9,2 51,6 Goveje prsi 13,9 66,5 Goveja potrebušina 29,1 61,8 Puran, prsi brez kože (file) 1,0 45,1 Puranje prsi s kožo 5,3 50,8 Puran, meso peruti s kožo 8,7 64,9 Puran, stegno s kožo 13,5 80,7 Pišč. prsi brez kože (file) 0,7 43,4 Pišč. prsi s kožo 6,2 61,4 Pišč. stegno brez kože 6,45 84,0 Pišč. krača s kožo 7,3 87,7 Pišč. peruti s kožo 11,5 95,3 Pišč. stegno s kožo 15,1 84,6 PAKIRANJE MESA Temeljna funkcija pakiranja svežega ohlajenega mesa je zaščita pred nezaželenimi mehanskimi, kemičnimi in bakterijskimi spremembami. Pakiranje omogoča, da izdelek pride do potrošnika v želeni obliki. Danes se vse manj mesa proda v klasičnih mesnicah. Vse bolj se uveljavlja t.i. samopostrežna prodaja mesa, kjer se vnaprej pakirano meso pripravi v centralni pakirnici svežega mesa. Ločimo več različnih tehnologij pakiranja mesa): 1. Običajno pakiranje, kjer se porabniške kose mesa pakira na ustrezne podstavke in zavija v plastične folije, prepustne za pline in nepropustne za vodno paro. Obstojnost mesa je relativno kratka, zato ga v samopostrežnih trgovinah ponujamo do 2 dni pri temperaturi +8°C. 2. Pakiranje v modificirani atmosferi, ki se deli na: - vakuumsko pakiranje: meso se pakira v plastično folijo z nizko propustnostjo za kisik, zrak se iz embalažne enote izčrpa in nepredušno zapre. Ta način pakiranja podaljša obstojnost mesa tudi za nekaj tednov, vendar je meso zaradi nizke koncentracije kisika sivorjave barve. - pakiranje v modificirani atmosferi (MAP): zrak v embalažni enoti je zamenjan z mešanico plinov (kisik, ogljikov dioksid in dušik), koncentracija posameznih plinov se zaradi biokemijskih sprememb spreminja (zniževanje koncentracije kisika). Obstojnost mesa se v atmosferi 80% kisika + 20% ogljikovega dioksida pri temperaturi hrambe blizu 0°C podaljša tudi do 15 dni. Prednosti pakiranja mesa v modificirani atmosferi (MAP): - obstojnost se poveča za 50 do 400%; - izgube so zmanjšajo (potreben je daljši čas, da se izdelek pokvari); - malo ali sploh nič kemičnih konzervansov; - zagotavljanje visoke kakovosti izdelka; - sočasno s skladiščenjem poteka zorenje mesa; - atraktivna barva mesa (izjema je vakuumsko pakiranje, pri katerem meso potemni); - lažje ločevanje rezin izdelkov; - centralizirano pakiranje in kontrola posameznih porcij; - izboljšanje predstavitve izdelka, saj se vidi iz vseh strani. Novo pakiranje svežega mesa v Mesninah dežele Kranjske Ugotavljamo, da se na evropskem tržišču vse bolj odločno uveljavlja mikrokonfekcionirano meso pakirano v modificirani (kontrolirani) atmosferi. Preučevanje potencialnih prednosti in slabosti tega pakiranja svežega mesa je našo družbo konec lanskega leta pripeljalo do odločitve za novo tehnologijo pakiranja. S tem smo dosegli občutno izboljšanje kakovosti svežega pakiranega mesa, hkrati pa smo dosegli podaljšanje njegove obstojnosti, ki je pri temperaturi hranjenja od 0°C do +4°C uporabno do 8 dni. Naša ponudba pakiranega mesa v kontrolirani atmosferi zajema svinjsko meso (rdeče potiskana folija), mlado goveje meso (zeleno potiskana folija), konjsko meso, drobovino in začinjeno meso, ki ga imenujemo tudi »grill plošča«, ker je namenjena predvsem piknikom. Embalažne enote so v dveh velikostih: večje družinsko pakiranje teže od 0,5 kg do 1 kg in manjše pakiranje do 0,5 kg. Prednosti novega pakiranja smo opisali že prej. Na osnovi naših izkušenj te prednosti lahko le potrdimo. Meso, pakirano v modificirani atmosferi je že na trgu. S člankom želimo tako potrošnike kot trgovce seznaniti s prednostmi, ki jih prinaša. Najbolj Pa bomo veseli, če boste trgovci te prednosti znali vselej in povsod pojasniti kupcem. Igor Kastelic DAN MERCATORJA 2000 /\j^Ct VClS P™ Kočevju je bila 10. junija 2000 v znamenju e' cat°rja. Že od zgodnjih dopoldanskih ur pa tja do Poznih popoldanskih so se zbirali Mercatorjevci iz cele ovenije. Po oceni organizatorjev nas je bilo pod vznož-le,n roških gozdov okoli 5.000. . eloSl'ija izvedba Dneva Mercatorja in zaključnih Petnih prireditev 22. Mercatoriade je bila zaupana e,cator Kmetijskemu gospodarstvu Kočevje. Za ob^HJ' Prireditveni prostor so izbrali jase in gozdič ^ svoji brunarici pri smučišču v Dolgi vasi. Prav vsi e eženci Dneva Mercatorja so bili z odlično orga-hra*10110 VSe*1 Pr'rec*'tev izjemno zadovoljni. Najbolj se ^OCeno sporočilo Kočevcem pa je: Mercatorjevci ne 0ni° V Pre*eP° pokrajino vračali, se naužili njene ^okrnjenosti in gostoljubnosti njenih ljudi. ?0 lzlete v dolino Kolpe in Kostel, Rajhenauski pra-set ’n Pragozd Krokar se je odpeljalo osemindvaj-dvtobusov, polnih do zadnjega sedeža. Izletniki so Vlačali z odličnimi vtisi in navdušeni nad tem, kar ^avtobusov, polnih do zadnjega sedeža. Izletniki sc sko'11'108* Prvič. Organizator Mercator Kmetij- str L®0sPocIarstvo Kočevje je poskrbel za dobro in ter° OVno vodniško službo, ki jo ima kočevski Cen-daref'1 Promocij0 turizma, pomagali pa so tudi goz- rski strokovnjaki. Uradni del prireditve se je začel s podelitvijo tradicionalnih Mercatorjevih nagrad, nadaljevalo se je s podelitvijo medalj in pokalov športnikom. Huronskega vzklikanja Degro, Degro, zmagovalca 22. Mercatoriade, ni preglasil niti Victory, niti kočevski Planet. Degrojevci so enostavno ponoreli od veselja. Letos so Dan Mercatorja zaznamovala presenečenja. Žreb privlačnih nagrad - skuterja in šestih koles, ki jih je prispeval Trgoavto Koper in kočevska posebnost kravja ruleta. Skuter je odpeljal sodelavec Slosa-da, pa tudi teliček je odšel na Štajersko. Najbolj toplo pozdravljeno presenečenje pa je bil nastop naših sodelavcev iz Mercator Pule. Oblečeni v istrsko nošo so zaplesali značilni istrski ples in poželi zaslužen aplavz. Incident na nogometni tekmi, ki so ga povzročili sicer drugouvrščeni nogometaši, delno pa ga je zakrivil sodnik, je bil edini dogodek, ki je motil odličnost celotne prireditve. Nogometašem zaradi povzročenega incidenta niso bile podeljene srebrne medalje. Naj končam s čestitkami organizatorjem s priznanjem vsem, ki so poskrbeli za 5.000 Mercatorjevcev, za naše druženje, za utrditev našega mercatorstva. Res smo najboljše moštvo. Vesna Bleiweis i REZULTATI 22. MERCATORIADE SKUPNA UVRSTITEV TOČKE 1. M DEGRO 241 2. M SVS 233 1. MERCATOR, d. d. 184 2. ETA KAMNIK 150 3. M DOLENJSKA 72 4. M EMBA 56 5. TRGOAVTO 38 6. M GORENJSKA 36 7. MDK 33 8. SLOSAD 27 9. PEKARNA GROSUPLJE 27 10. AGROKOMBINAT 25 11. M KŽK KRANJ 24 12. M GORIŠKA 22 13. M KG KOČEVJE 19 14. M HOTEL 17 15. M OPTIMA 9 ODBOJKA MOŠKI točke 1. M TRGOAVTO 25 2. M EMBA 20 3. M SLOSAD 15 4. MERCATOR, d. d., H. Zalog l2 5. M DEGRO H 6. M SVS 10 7. ETA KAMNIK 9 8. M KG KOČEVJE 8 ŽENSKE 1. M AGROKOMBINAT 25 2. MERCATOR, d. d. /1 20 3. M GORIŠKA 15 4. M SLOSAD 12 5. M KG KOČEVJE 11 6. M DEGRO 10 7. ETA KAMNIK 9 8. M SVS 8 9. MERCATOR, d. d/ MOI 10. MERCATOR, d. d /MCE 2 11. MERCATOR, d. d /MCE 1 24. REBERNIK ANDREJ, M DOLENJ. H. Blanca. 124 25. SPLUK LOJZE, ETA KAMNIK 122 26. DANKO KONRAD, M SVS 121 27. ANDREJ ALBREHT, ETA KAMNIK 118 28. VIDTIČ ANDREJ, M DOLENJSKA 116 29. KOŠČAK JOŽE, M DOLENJSKA 112 30. MURTI PRIMOŽ, MERCATOR, d. d. H. Zalog 104 31. DRAGO PONGRAC, M OPTIMA 99 32. BAN MATJAŽ, MERCATOR, d. d. H. Zalog 96 33. LUŠTEK ANDREJ, M DOLENJSKA 92 34. ANDREJČIČ MARTIN, M DOLENJSKA 92 35. JANUŠIČ MARIO, M OPTIMA 87 ŽENSKE - ekipno KROGI TOČKE 1. 2. 3. 4. M DEGRO/1 M SVS/ 1 M SVS /2 M DEGRO/2 ^OŠKI - ekipno STRELJANJE 5. MERCATOR, d. d. Sv. pr. 6. ETA 7. M DOLENJSKA/NM 374 370 370 356 329 318 285 25 20 11 10 9 7. 8. KROGI TOČKE 8. MERCATOR, d. d. /M03 237 / M SVS /1 653 25 9. M DOLENJSKA/ KRŠKO 192 / M GORENJSKA 628 20 M DEGRO 596 15 ŽENSKE - posamezno M DOLENJSKA /2 569 12 ŠTAJDUHAR MARTINA, M DEGRO KROGI ETA KAMNIK 547 11 L 161 MERCATOR, d. d H. Zalog 493 10 2. LIPOVEC MILKA, M DEGRO 158 M OPTIMA 452 9 3. NAHIRNI FRANKA, M DEGRO 145 M DOLENJSKA/3 412 / 4. ZOFKA RUGANI, M SVS 143 M SVS/ 2 393 / 5. VISENJAR MARIJA, M SVS 135 ^OŠKI - posamezno '• mlakar zvonko, m svs URBANČIČ ANTON, M GORENJSKA • JANEZ STRNIŠA, M GORENJSKA ^ Hrnčič franc, m svs ■ RTTOŠA GIULIANO, m DEGRO 6. 7. 8. 9. 10. n. 12. 13. 14. 15. 16 17. 18. 19. 20. 21. KROGI 182 173 170 163 162 TOMC POLDE, MERCATOR, d. d. H. Zalog 162 Hvalec adolf, m svs Rems andrej, eta kamnik KOMLANC SLAVKO, M DOLENJSKA EIŠER ŽELJKO, M DEGRO cAFUK DRAGO, M GORENJSKA BOHORIČ DOMINIK, M DOLENJ. H. Blanca Hvalec edi, m svs ptuj SOJAN ŠTIH, ETA KAMNIK ŠKRINJAR MARJAN, M SVS 9°RJANC PRIMOŽ, M DEGRO SUC VOJKO, M DEGRO J-Ukan gregor, m optima LUNDER STANE, m DOLENJ. H. Blanca ^OŽMANEC JOŽE, M OPTIMA 22 SJMON JELENC, M GORENJSKA 23 ?AŠIČ ŠTEFAN, MERCATOR, d. d. H. Zalog MJMENJAK VILJEM, M SVS 162 161 158 156 154 153 146 146 145 140 138 134 134 132 132 131 127 6. SIMONA STAROVASNIK, ETA 133 7. PIŠEK JOŽICA, M SVS 129 8. MARJANA MLAKAR, M SVS 129 9. SUKOVIČ UDBA, M DOLENJSKA 127 10. KLEVA GRDIH MIRJAM, M DEGRO 122 11. MIČANOVIČ ADELA, MERCATOR, d. d. 122 12. GREGORČIČ KSENIJA, MERCATOR, d. d. 121 13. OBLAK MARINA, MERCATOR, d. d. 115 14. DOLINŠEK SONJA, MERCATOR, d. d. 114 15. MAJDA VAKAJ, M SVS 106 16. OSOLNIK OLGA, ETA KAMNIK 99 17. ANTOLIČ KRISTINA M SVS 98 18. MIHELIČ DARJA, MERCATOR, d. d. 94 19. MARKOVIČ TANJA, M DEGRO 89 20. POLJANŠEK BERNARDA, ETA 86 21. JOŽICA TISOVEC, M DOLENJSKA 84 22. JOŽICA D JUKIČ, M DOLENJSKA 74 23. MARTA ŽUPEVC, M DOLENJSKA 72 24. SILVESTRA PINCOLIČ, M DOLENJSKA 65 25. SAMEC NIVES, M DEGRO 55 26. ANICA ŠIŠKO, M DOLENJSKA 55 NAMIZNI TENIS MOŠKI - posamezno iv trni Tl MOŠKI 1. SUAD DIZDAREVIČ, MERCATOR, d. d. Sv. pr.874 TOČKE 2. ZLATKO LUDVIK, M DEGRO 832 1. M DEGRO 25 3. DJURO GRADIŠAR, MERCATOR d. d. Sv. pr. 825 2. MERCATOR, d. d. H. Zalog 20 4. PETER BIZJAK, MERCATOR, d. d. Sv. pr. 816 3. ETA KAMNIK 15 5. MAVRIZIO ČERNAČ, M DEGRO 816 4. M SVS/ 2 12 6. BELKO BOVCON, MDK 813 7. TOMO GLIGOROV, M DEGRO 801 ŽENSKE 8. STANE KERMAN, MERCATOR, d. d. Sv. pr. 780 9. SENAD MULALIČ, MERCATOR, d. d. Sv. pr. 774 1. M SVS 25 10. MIRKO ARHAR, MDK 768 2. M DEGRO 20 11. FABIO POROPAT, M DEGRO 759 3. ETA KAMNIK 15 ZENSKE - ekipno KEGLJI TOČKE 1. M DEGRO 76«; 25 KEGLJANJE 2. MERCATOR, d. d. /MO IV. Cer. 754 20 MOŠKI - ekipno 3. M DOLENJSKA 698 15 KEGLJI TOČKE 4. ETA 659 12 1. MERCATOR, d. d. Sv. pr. 2396 25 5. MERCATOR, d. d. Sv. pr. 649 / 2. M-DEGRO 2294 20 6. M SVS 631 10 3. M-SVS 2006 15 7. M HOTEL 502 / 4. PEKARNA GROSUPLJE 1957 12 9. M KŽK KRANJ 497 7 5. M-KŽK KRANJ 1889 11 10. MERCATOR, d. d. /MO II 477 / 6. MDK 1868 10 11. M EMBA 416 5 7. M-EMBA 1849 9 12. MERCATOR, d. d. /MO I 398 / 8. M HOTEL 1806 8 13. MERCATOR, d. d MCE/ 2 377 / 9. MERCATOR, d. d. /Ribnica-1 1708 / 14. MERCATOR, d. d H. Zalog 341 / 10. MERCATOR, d. d. /Ribnica-2 1686 / 11. MERCATOR, d. d., H. Zalog 1305 / ŽENSKE - posamezno 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. KEGLJI SLAVICA HRIBŠEK, MERCATOR, d. d. /MO IV. Cer. 614 TINA UGRIN, M DEGRO 608 JOŽICA ULE, MERCATOR, d. d. /MO IV. Cer. 604 Milena veber, m dolenjska 592 Nives samec, m degro 577 JOŽICA BAVEC, M DOLENJSKA 576 ANICA SEVER, MERCATOR, d. d. Sv. pr. 565 Miran garneš, m svs 551 TENIS eMpno , TOČKE ■ Mercator, d. d. /1 25 (OVNIK NADA, TURK DEJA, REJC SEBASTJAN, KOTAR LOJZE) Mercator, d. d. /2 / (LUKSA TATJANA, ZIDAR JOLANDA, Košir tone, umberger marko) • M DEGRO 15 (Perc sonja, zadnik petra, Hlad damjan, filič branko) ' M SVS 12 (kralj heda, krivec tanja, Mihelič branko, danilo levart) eta n (Tušar jelka, spruk helena, VOVK MIRAN, SLAVKO DOBRAJC) ŽENSKE A 1. TURK DE A, PSM 2. JARC ANJA, M DOLENJSKA 3. KRIVEC TANJA, M SVS 4. ZIDAR JOLANDA, MTL 5. SPRUK HELENA, ETA KAMNIK 6. ZADNIK PETRA, DEGRO ŽENSKE B L OVNIK NADA, MTL 2. LUKŠA TATJANA, PSM 3. JUŽNIČ HELENA, MTL 4. MOHAR MARJANA, MTL 5. PERC SONJA, M DEGRO 6. TUŠAR JELKA, ETA 7. KOPRIVEC IRENA, PSM 8. ŠOLMAJER JELKA, M OPTIMA 9. KR ALI NEDA, M SVS 10. BECCI DARJA, M SVS 11. SIVEC SONJA, ETA KAMNIK MOŠKI A 1. REJC SEBASTJAN, PSM 2. MIHELIČ BRANKO, M SVS 3. KRIVOROTOV IZTOK, M EMBA 4. BOLTAR JORDAN, M GORIŠKA 5. ČIKOVIN ŽELJKO, TRGOAVTO 6. FILIPČIČ ERVIN, TRGOAVTO 7. KOLAR ANTON, M KG KOČEVJE 8. VOVK MIRAN, ETA 9. JELNIKAR BOŠTJAN, M EMBA 10. MASTINŠEK ROBERT, M SVS 11. HLAD DAMJAN, M DEGRO 12. ROBEK ALEŠ, M DOLENJSKA 13. KOŠIR TONE, MERCATOR, d. d. 14. PUFIČ MARJAN, M SVS 15. PINTARIČ ALJAŽ, ETA 16. ARHAR MIRKO, MDK 17. MAKOVEC ANDREJ, M SVS 18. BABIČ JERKO, M KG KOČEVJE 19. SLADIČ MATJAŽ, M EMBA 20. RAJČEV1Č MARKO, TRGOAVTO 21. STUŠEK ANDREJ, MDK 22. PIŠLAR SIMON, KGZ SORA ŽIRI 23. PAVČNIK JANEZ, TRGOAVTO 24. PLANKAR TOMAŽ, PEKARNA GROSUPLJE 25. OVNIK ALJOŠA, MERCATOR, d. d. 26. RIGLER BORIS, MERCATOR, d. d 27. MOHORČIČ SAMO, M KG KOČEVJE 28. RUTAR ROBERT, M EMBA 29. SELIŠKAR FRANC, M EMBA 30. FILIPAS MARINO, M DEGRO 31. JARC BRANKO, MERCATOR, d. d. 32. JURŠE RASTO, M EMBA 33. JAKOPIČ ROBI, M EMBA 34. ZAKRAJŠEK MIRO, TRGOAVTO 35. KRMEU UROŠ, M GORENJSKA 36. FINŽGAR ALEŠ, M GORENJSKA 37. MIRNIK MATJAŽ, MERCATOR, d. d. 38. JURKOVIČ TADEJ, M KG KOČEVJE 5. FILIČ BRANKO, M DEGRO 6. POŽAR BORIS, M DEGRO 7. GOLOB BOJAN, M DEGRO 8. TUGO MARINČEK, MERCATOR, d. d. 9. DOBRAJC SLAVKO, ETA 10. LEVART DANILO, M SVS 11. ŠMID IVAN, MDK 12. MERZDOVNIK BOJAN, MERCATOR, d. d. 13. FRANCI JENKO, M KŽK 14. SLAVKO VIŠNAR, M SVS 15. PRIMOŽ GOSLAR, M OPTIMA 16. KUSSEL HERMAN, M DEGRO 17. MATJAŽ MRČAN, M HOTEL ŽENSKE - ekipno TOČKE 1. M-SVS I. 25 2. M DEGRO I. 20 3. ETA KAMNIK 15 4. M SVS n. / 5. M DEGRO II. / MOŠKI - ekipno 1. M SVS I. 25 2. ETA KAMNIK 20 3. M DEGRO 1 15 4. M SVS II. / 5. M DEGRO II. / MOŠKI B 1. KOTAR LOJZE, MERCATOR, d. d. 2. DURNIK VILI, M GORIŠKA 3. MARKO UMBERGER, MERCATOR, d. d. 4. ZORAN JANKOVIČ, MERCATOR, d. d. posamezno MOŠKI A 1. MAKOVEC ANDREJ, M SVS 2. HABJAN TONI, PEKARNA GROSUPLJE 3. LAMOVŠEK STANE, ETA 4. KRAJNC ROBERT, M SVS 5- FILIPČIČ JOŽE, M DEGRO 6- JAKAC SAŠO, M DEGRO 7 Habjan boriš, m degro l' Habjan andrej, pekarna Grosuplje 9- hodnik franci, eta O- FURLAN DIMITRIJ, M DEGRO !'■ Markovič andrej, m degro :2- VERBANAC DAVID, M PULA 7 FRANKOVIČ MITJA, M DEGRO 4 SOKLER GORAZD, ETA ^OŠKI B BRLEK SILVO, M SVS °GRIN DUŠAN, ETA 3. Mihelčič iztok, Mercator, d. d 4- MATOMNA IVAN, M DEGRO • JANUŠIČ MARIO, M OPTIMA JAGODIČ DRAGO, PEKARNA GROSUPLJE ■ dAMIŠ ANTON, M SVS • MIKAC DAMJAN, M DEGRO • leščen ZORAN, M DEGRO POROPAT FABIO, M DEGRO ^OŠKI C '■ Palčič vojko, m degro ■ GETRTIČ MILOŠ, MDK 4 Kodra rajko, eta ■ FILIPAS MARINO, M DEGRO 6 JEGLIČ BRANKO, ETA 7 Z°HAR MILAN, M SVS KRMAC FRANKO, M DEGRO 9 Panša FRANC, M SVS 10 ^partak PRAŠEU, M DEGRO U KRANJČEVIČ JOŽE, M DOLENJSKA 12 ^Uc VOJKO, M DEGRO VAHIRINI ŠTEFAN, M DEGRO ŽENSKE A 1. PREZELJ MARIJA, M GORIŠKA 2. ČANDEK SUZANA, M DEGRO 3. VESELIČ DANJELA, M DEGRO 4. ZADNIK PETRA, M DEGRO 5. ŠTAJDUHAR MARTINA, M DEGRO 6. SRAKA ERJAVEC NATAŠA, M SVS 7. PEČARIČ LARA, M DEGRO 8. RAJH MANICA, M SVS 9. LAMOVŠEK BERNARDA, ETA ŽENSKE B 1. TOPOLČNIK JOŽICA, M SVS 2. JELOVČAN STANKA, MERCATOR, d. d 3. TOPOLOVEC MARIJA, M SVS 4. AHČIN MARIJA, ETA 5. OKORN VESEUKA, M DEGRO 6. SMREČNIK IVICA, ETA 7. KRUŠIČ MELITA, M SVS 8. SAMEC NIVES, M DEGRO 9. KLEVA URDIH MIRJAM, M DEGRO ŽENSKE C 1. PLESTENJAK METKA, MERCATOR, d. d. 2. OSENJAK DANICA, M SVS 3. ŠIMENC ANICA, ETA 4. HABJAN VENCESLAVA, MERCATOR, d. d, 5. LEVAR ANICA, ETA 6. ŽUMER ALBINA, M SVS 7. RUDEŽ GRETA, M DEGRO 8. ABRAM SONJA, M DEGRO SAH 12. TOČKE 13. 1. M SVS 25 14. 2. ETA 20 15. 3. PEKARNA GROSUPLJE 15 4. M DEGRO 12 5. MERCATOR, d. d. HI. Zalog 11 1. MALI NOGOMET 2. 3. TOČKE 4. 1. M DEGRO 25 5. 2. MERCATOR, d. d. Sv. pr/2 20 6. 3. MDK 15 7. 4. M EMBA 12 8. 5. M DOLENJSKA 11 9. 6. MERCATOR, d. d. HI. Zalog / 10. 7. M SVS/ 1 9 11. 8. MERCATOR, d. d. Sv. pr/l / 12. 9. MERCATOR, d. d. / 13. 10. M KŽK 6 14. 11. M SVS II. / 15. MERCATOR, d. d. MCE MERCATOR, d. d. /Ribnica TRGOAVTO 2 M GORENJSKA > KOŠARKA M DOLENJSKA 25 MERCATOR, d. d. Sv. pr 20 M GORENJSKA D' MERCATOR, d. d. TRGOAVTO H M EMBA 10 M SVS 9 MDK 8 M GORIŠKA 7 M DEGRO 6 MERCATOR, d. d. H. Zalog M DOLENJSKA /METLIKA ETA 3 MERCATOR, d. d. /2 MERCATOR, d. d. MCE Transport in planiranje razvoza bla-8° je ena večjih organizacijskih enot v družbi Mercator, d.d. Vodi jo gospod Drago Zver, ki ima pod svojim okriljem 4 planerje razvoza blaga disponente), prometnega tehnika in administratorja, 36 voznikov in 13 delavcev spremljevalcev. V voznem par-Tu je 64 vozil, starih povprečno 7 let nosilnosti 1,5 do 10 ton. Lani so voz-n,ki prevozili 1.651.000 km za kar so Porabili 313.000 litrov goriva. Prometnih nesreč je bilo zelo malo - le 14 in vse so se končale z manjšo materialno škodo. Stane Ficko si že več kot dve de-Setletji kruh služi kot voznik ka-miona. Po poklicu je avtomehanik 'n ima vozniški izpit skoraj vseh ategorij. Na delovnem mestu je Vedno urejen - obrit, z oprano in Mikano delovno obleko in očišče-nimi delovnimi čevlji. Z njegovo Vnanjo podobo se sklada tudi nje-Sovo vedenje. Je vesten, pošten in Prijazen, vedno pripravljen poma-®ati drugim. Sodelavci ga poznajo Predvsem po resnem in umirjenem l2Postavljanu problemov, kot dob- re§a poslušalca sobesednikov, kot r(aega pogajalca, ki popusti le pred riloejo argumentov. Ker zamer ne P°2na, se s sodelavci vedno dobro razume. ste bili vedno pokazatelj raz-v° 0?enja delavcev v operativi. Kakije klima danes? a£položenje med delavci je opti-slo lCn°' nam Je smela po-Vs Vna P0*'1^3 Mercatorja, ki ima 2au Ve<^ tržn* delež v Sloveniji, ^ Pamo vodilnim delavcem. Seve-PHde med zaposlenimi včasih tudi do negodovanj in trenj, če smo z delom preobremenjeni, ko moramo pogosto podaljševati delovni čas. Temu je kriva predvsem prepoved zaposlovanja novih delavcev v preteklosti. Poleg fizičnega porasta prometa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri moji kolegi zaradi bolezni že dalj časa odsotni in to se pri delu pozna. Pri sedanjem obsegu dela je treba imeti večje število dostavnih vozil in tudi voznikov. Na prepihu so včasih tudi plače, ki že dalj časa realno padajo. Med vozniki pride kdaj do nezadovoljstva tudi zaradi »dobrih« in »slabih« voženj, za katere pa menim, da so dovolj uravnotežene. Nagrajeni smo na podlagi normativov in naša delovna uspešnost je odvisna od števila voženj, prevoženih kilometrov, časa nakladanja in razkladanja ter povratne embalaže. Šoferji delamo na terenu, kjer dobimo veliko informacij od domačih delavcev in konkurentov. Že naš poklic nam narekuje, da imamo odprte oči in ušesa. Poleg tega pa si upamo povedati, kje nas čevelj žuli. Varnost na cesti je skrb vseh udeležencev v prometu. Kakšen mora biti po tvojem mnenju poklicni voznik, če sva bolj natančna, Mercatorjev voznik? Imeti mora kar precej dobrih lastnosti, ki zagotavljajo njegovo uspešnost in varnost. Pri vožnji mora biti previden, zbran, ne sme uživati alkohola, imeti mora čut odgovornosti za vozilo in tovor. Mora biti zdrav in v dobri fizični kondiciji, saj poleg vožnje oprav- lja tudi fizično delo - natovarjanje in raztovarjanje blaga. Pomembno je, da je natančen pri prevzemanju in oddajanju blaga, korekten do strank in z vozilom ravna kot dober gospodar. Je šofer danes ugleden poklic? Se vas še vedno drži pečat, da ste barabe? To sem večkrat slišala, nisem pa znala pojasniti, zakaj tak sloves. Vsak poklic je ugleden in cenjen, če ga dobro in pošteno opravljaš. Ko sem bil še mlad in sem začel hoditi s svojo in še vedno edino ženo, jo je njena mama svarila, češ da smo šoferji barabe. Ljudje so nam pripisovali nekaj, za kar niso imeli osnov ali pa morda tudi. Ker smo bili mobilni in ker smo na poti tudi marsikaj doživeli in videli, so menili, da izkoristimo tudi take in drugačne prilike. No, moja tašča je kmalu spoznala, da sem čisto dober fant, čeravno sem šofer. Zato pravim, da mi, šoferji, nismo barabe! Je velika razlika, če voziš svoj avto ali kamion z napisom Mercator? Pred petnajstimi leti je bila ta razlika velika. Z napredkom tehnike so danes kamioni tako dobro opremljeni, da jih je na določenih cestah lažje voziti kot osebni avto. Moje službeno vozilo je Iveco Cor-so 350 KM Eurotruck nosilnosti 10 ton. Ima hidravlični sedež, ser-vo volan, ABS zavore. Vozilo je na zračnih blazinah in ga lahko prilagajaš višini »rampe«. Na avtocesti si uravnaš plin na določeno hitrost in li ni potrebno imeti noge na pedalu. Klime moje vozilo nima, vendar računam tudi nanjo. Poletne vožnje bodo tako bolj znosne. Z vidika odgovornosti je le-ta za kamion veliko večja. Odgovarjam ne le za vozilo, temveč tudi za blago, v prometu se moram vesti tako, kot se od dobrega voznika pričakuje. Na cesti vsak vidi, da sem Mercatorjev voznik, zato moram paziti na ugled podjetja, saj na terenu predstavljam podjetje. leščki vozička, vendar upam, da bo tudi ta problem v bližnji prihodnosti rešljiv. koli. Si kdaj pomislil, da bi sam ali tvoji kolegi zaslužili Mercatorjevo nagrado? Tvoj delovnik se nikoli ne konča ob isti uri. Z delom pričneš ob 6.30 uri zjutraj, z voženj se vračaš ob 16. ali 17. uri in tudi pozneje. Ti žena kdaj očita, da si le predolgo na delu ? Na kateri konec Slovenije najraje voziš in kje so ljudje najbolj prijazni? V katerem obdobju tvojih 23 let za volanom Mercatorjevega tovornjaka ti je bilo najlepše? Pravijo, da najlepše šele pride... Naj se sliši še tako nenavadno, ampak najbolje sem se počutil v starem skladišču v Tobačni ulici, v Tobačni tovarni. Kar se tiče delov- IB nih pogojev je bilo zaradi tehnične neopremljenosti skladišč zagotovo težje, garanja »na roke« je bilo več, vzdušje pa je bilo tisto pravo. Delali smo z nekim drugim veseljem kot danes. Bili smo bolj sproščeni, ni bilo nervoze, stresov, norm. In še nekaj, bil sem mlad! Moja žena razume, da opravljam terensko delo, da so na cestah lahko zastoji, da so včasih težave pri pripravi blaga, da je povečan obseg dela. Tudi sama mora v času priprave bilance kot računo- V bolniški sem bil le dvakrat za krajši čas. Enkrat zaradi zvite noge na rekreaciji in letos zaradi gripe. Prizadevam si, da zdravo živim. Ne kadim, ne pijem in imam optimističen pogled na življenje. Z leti postajam bolj občutljiv, predvsem pri našem delu trpi hrbtenica, zato bo treba za zdravje še bolj skrbeti. Ne poznam natančnih kriterijev za pridobitev nagrade. Ocenjujem pa, da bi jo lahko kdaj podelili tudi vozniku. V naših vrstah so pošteni, pridni, kooperativni in Mercatorju pripadni fantje, ki vsak dan vozijo po naših cestah in z blagom oskrbujejo Mercatorjeve trgovine in tudi druge stranke. Ko se po končani službi vrneš v svoj dom na Velikem vrhu pri Šmarju Sap, kaj te najbolj sprosti? So se v tem obdobju delovni pogoji šoferja veliko spremenili? Seveda so se. Največja sprememba je bila, ko smo uvedli »rol kontejnerje« - prevozne zabojnike. S tem smo povečali hitrost pretoka blaga, zmanjšali število pretovarjanj blaga in s tem tudi fizične obremenitve delavcev, povečali natančnost in zagotovili redno vračanje povratne embalaže. Znižali smo stroške, ker smo na večini voženj ukinili delavce spremljevalce, kar pa za šoferje ne predstavlja razbremenitve. Pri približno 20 odstotkih trgovin, ki nimajo ustrezne »razkladalne rampe« so težave, ker je treba kontejner, ki tehta tudi do 500 kg , dvigniti čez oviro. Pri tem se radi pokvarijo ko- vodska delavka ostajati v službi po rednem delovnem času. Nerodno je zlasti zaradi kosila, ker nikoli ne ve, kdaj bom prišel. Najraje se peljem proti Dolenjski. Tam sem rojen, tam imam svojo družino in svoj dom. Moje srce je zapisano Dolenjski. Največ vozim na Štajersko in Prekmurje. Dostavljam v Sparove in Intersparove trgovine, s katerimi lepo sodelujemo. Moti me le to, da lahko dostavljamo le v dopoldanskih urah. Naše, Mercatorjeve trgovine so vse bolj urejene in so veliko pridobile na ugledu pri kupcih. Povsod tudi zaradi prijaznosti osebja. Najraje se lotim hišnih popravil. Hiša je stara 20 let, najraje se lotim spomladanskih del na vrtu. Vsa druga opravila na vrtu najraje opravi žena. Zelo rad pomagam tudi na kmetiji ženinih staršev, čeravno sam nisem odraščal na deželi-Doma sem iz Grosupljega, kjer še vedno živi moja mama. Si tipičen primer slovenskega delavca iz preteklosti, ki si je z varčnostjo, posojili pri podjetju in s pomočjo stat' šev zgradil hišo in kar spodobno živel. Kako živiš danes? Dnevno s tovornjakom opraviš 2 do 3 vožnje, če so krajše tudi štiri. Kljub napornemu delu in zrelim letom dobro izgledaš, tudi v bolniški nisi bil ni- Ne bom tarnal, ker za to nimam razloga, niti se ne morem hvaliti-Za sproti imamo dovolj, ne more mo pa privarčevati. Imam dva šo larja, veliko hišo, ki jo je treba vzdrževati. Če bi še enkrat gradil' bi se zagotovo odločil za manj^1 objekt. Takrat, ko smo gradili sm° mislili, da moramo graditi še °troke. Danes pa otroci raje gre-na svoje. Vse današnje dobrine k°t so računalnik, telefon, komu-nala, avto veliko stanejo. aktiven si pri sindikata. Kaj je trenutno najbolj aktualno? ^ova podjetniška kolektivna po-godba. Pred nedavnim sem jo do-kil v roke. Ocenjujem, da je imel delavec pred osamosvojitvijo več Pravic. Sedaj se to nekako izboljšuje in spet pridobivamo na velja-Vl Aktualen je tudi nov sistem plač. Pri katerem se zavzemamo, da bo Pošten in bolj ugoden za pretežni del zaposlenih, ki delajo na delov-uih mestih, ki so razvrščena v niž--ie plačilne razrede. ^e zanima politika ? ^isem član nobene stranke. Akti-Ven Pa sem v svetu krajevne skup-n°sti, kjer živim. Sem predsednik šolskega športnega društva, kjer se 2 odbojko in atletiko ukvarjajo osnovnošolci in nekaj srednješolcev. enim, da moramo vključevati mla-e v športne in kulturne dejav-Uosti, da se izognejo dolgčasu, gos-dnam in cesti. Tudi sam se ukvar-z nogometom in kolesarjenjem. Včasih sem bil aktiven tudi v Zvezi šoferjev in avtomehanikov, vendar je članstvo Mercatorja tam zamrlo in spet ga skušamo obnovili. Ali spremljaš borzna poročila ? Seveda spremljam in zadovoljen sem, da je ravno naša delnica lani najbolj rasla. Računam na še večjo vrednost. Boš zadovoljen, če te bo šef kmalu poslal na vožnjo izven Slovenije? Najboljši sosed se namreč širi tudi v sosednje države? Vem, da bo Mercator odprl velike centre na Hrvaškem in v Bosni. Če bo treba bom vozil tudi tja. V Pulj smo že pred leti vozili, Zagreb tudi ni daleč, bosansko prestolnico pa bomo še odkrivali.. Volan je njegov prijatelj in sreča njegova spremljevalka na poteh. Doslej še ni imel prometne nesreče. »Štoparjev« v tovornjak ne sprejema nikoli ker meni, da v službenem vozilu ni prostora za tuje goste. Družbo mu delajo domače viže o naši lepi deželi, o pridnih ljudeh in o ljubezni. Nada Rihtar TUDI MED NAMI ? Ob Vstopu v velike poslovne stavbe te nehote prevzame občutek hlad-°sti in odtujenosti. Če imaš srečo to počutje nekoliko ublaži ljubezniv ozdrav in nasmeh receptorja, medtem ko v dvigalih in na hodnikih etiš na molčeče in mrke obraze. Prav pogosto ne slišiš pozdrava, še anj si deležen prijaznega nasmeška. Ljudje so zatopljeni v svoje misli, ^1J0 drug mimo drugega in se niti ne pogledajo. jn °da' da si vsi ti ljudje ne znajo ali nočejo nakloniti pozdrava, pogleda de]0381116^’ k* se kot Pozitivna energija razprši v prostoru. Res je, da ^ 0 Postaja vse bolj obremenjujoče, uspeh in tekmovalnost ubijalska, V]jP°sleni v velikih hišah se med seboj komaj poznajo... vendar že lega n°St in >>manire<< zahtevaj0 pozdrav... pa marsikje ne zmorejo niti gas^e še huje za zidovi. Šefi ali kolegi sploh ne pokličejo svojega dalj a bolnega sodelavca, prezrejo sodelavčeve praznične in žalostne tre- ^tk, šebi. Lj jih e> očitajo in poudarjajo se napake, dobro delo je umevno samo hiša je brezosebna, mrzla. Uničujoča, ko prideš in ko odideš, ^je si pred tako hišo postavljajo obrambne zidove, ker no ranila. Spravimo se izza teh zidov in hiša bo imela dušo! ^a Rihta PUŠČAVSKE SIPINE IN SKRIVNOSTNI SVET INDIJANSKE CIVILIZACIJE »Huacachina, amigos!« je zaklical šofer, ko smo prispeli na vrh manjšega peščenega grebena. Pod nami je bilo nebeško modro jezerce. Na dnu visokih peščenih sipin se je lesketalo kot modri dragulj in palme okrog njega so spominjale na smaragdno ogrlico. Šoferjev obraz se je raztegnil v zadovoljen nasmeh. Pripeljal naju je na pravi kraj. Podoba pravljičnega sveta. Taka, kot jo narišejo samo še otroci. Neskončne peščene sipine, oaza ... je to Afrika? Ne. To je Peru. Manjše letovišče Huacachina, le slabih 5 km od vinske prestolnice Peruja Ice. Kot večina mest v perujskem priobalnem pasu, se je tudi mestece Ica razvilo na bregovih reke, ki priteka z andskih višin. Reke, ki z mogočnega andskega grebena pritekajo v doline, so reke življenja. Napajajo puščavo in v ozkem pasu omogočajo življenje. Po besedah »amiga« naj bi imelo modro jezerce zdravilne učinke, ki jih je pripisati žveplenim substancam v vodi. Bolj, ko sva se spuščala proti Jezercu, bolj sva hrepenela po osvežujočih učinkih kopeli. Skočiti v modrino, zaplavati... neustavljiva želja. Komaj sva ujela kakšen amigov nasvet, kje jesti, spati... samo voda, voda, hladna, kristalno čista....še nekaj metrov do obrežja. Katastrofa! Od blizu je bilo jezerce precej zanemarjena, bolj kot ne smrdeča kotanja, napolnjena z vo- do, v kateri ni bilo ne duha ne sluha o zdravilnih' blagodejnih učinkih. Čeprav željna hladne osvežitve-sonce je namreč neusmiljeno pripekalo, sva si pogledu na gnijoče naplavine in drugo nesnago oh robu jezera premislila. Načrt sva v hipu spremenil3 in se odločila za spust po sipinah z desko (bordorn)- Z desko po peščenih strminah Tja. slabih 100 tolarjev sva si izposodila deski. Z3 povrh sva dobila še »mažo«, da bo šlo hitreje. 0^ pogledu na vrh sipine in le 300 m višinske razlike, & jo bova morala premagati, si nisva pretirano belil3 glave. Kaj pa je za klena Ljubljančana Šmarna gor3-Rečeš »keks« in si na vrhu! Pa se je piškotek k3-) kmalu izkazal za hudo naporno reč. Sprva nam3 hoja po zložni uhojeni poti ni delala pretiranih te žav. Te so se začele na strmini slemena. Vrhnja nap* hana plast peska se je udirala pod težo najinih tele5-Udiralo se nama je do kolen in z vsakim novi*11 korakom sva se pogreznila na izhodiščno točko, čet* timeter za centimetrom sva z desko v roki grizla v hrib. Počitki so postajali vse daljši, vrh slemena Ptl ves čas enako daleč. Voda v čutaricah se je segreval3 in le za silo gasila žejo. Pripeka je postajala vse hujša, preko grebena je neusmiljeno vlekel veter i*1 naju zasipaval z drobnimi zrnci peska. Pesek se Je Zlezel pod oblačila, v usta, nos... Trmasta kot sva, sva vztrajala pri odločitvi, da doseževa vrh. Po slabih treh urah sva tam tudi bila. Zdelana in premočena Sya uživala ob pogledu na »daleč« spodaj ležeče je-Zerce in peščene širjave okoli naju. Veličastna igra Večernih barv, svetlobe in senc. »Vzpon« je bil poplačan. Vročina je nekoliko popustila. Nikjer žive duše. Cestno pobočje sipin samo za naju. Sveže napihani Pesek deluje kot pršič. Zareževa v peščeno morje, ^nci sta zdaj pred nama, zdaj za nama. Na sipini za kratek čas za nama ostaja sled. Veter skoraj sproti Zasipa brazde, ki jih reževa z desko. Še preden bova ^Prideskala« do dna, sledi ne bo več. Zapuščina skrivnostne civilizacije lazca je za Cuscom in Machu Picchujem najbolj ^legano perujsko mesto. Če v njeni bližnji okolici Pred 70 leti ne bi odkrili skrivnostnih črt in risb -Ndstva Nazca, bi bilo anonimna naselbina sredi puščave. Tako pa se vse od odkritja skrivnostnih zna-^nj vanj stekajo raziskovalci in »firbci«, ki jim znamenja burijo domišljijo, spodbujajo prerekanja, domneve, teorije.... Domnev in trditev o nastanku in P°menu teh skrivnostnih znamenj, ki so nastala 400 et pred našim štetjem je sicer več, a nobena ni prav Verodostojna. Vse je še vedno bolj ali manj vedno ^avito v skrivnostno meglo. sekakor pa so »Nazca lines« znamenitost, ki jo je jmba videti. Najbolje si jih je ogledati iz zraka. Zgo-aJ dopoldne ali v zgodnjih popoldanskih urah, ko je °zračje mirnejše in je prelet nad slikarijo velikih mžsežnosti prijetnejši. Ogromne risbe naj bi po mne-Ju raziskovalke Marie Reiche predstavljale astro-°rnski koledar ljudstva Nazca. Prav zaradi razsež-^°sti si jih je na tleh nemogoče ogledati in si ustvari-1 celovit vtis. V štiridesetih minutah, kolikor traja 01et, se odkrivajo pravilno oblikovane črte, različna eometrijska telesa ter podobe številnih živali kot npr. opice, psa, pajka, plazilca, kita ubijalca in različnih ptic (ena celo z razponom kril preko 100 m). Zapomnil sem si preko 20 bolj ali manj impozantnih risb. Sledi civilizacije v puščavi Z ogromnim starim chevroletom iz hipijevskih časov, v katerega se je nagnetlo 7 radovednih pustolovcev, drvimo po puščavskih brezpotjih odkrivat nove misterije Nazca civilizacije -ostanke pokopališča Cha-uchilla. Veter vrtinčni prah, ki sili skozi vse špranje. Klima ne dela, vročina nam ne da dihati. Sredi ničesar se ustavimo. Le puščavsko kamenje in pesek, v daljavi pa v meglice oviti vrhovi sipin, med katerimi z 2.078 metri kraljuje najvišja peščena sipina na svetu, Cerro Blanco. Sprehodimo se skozi labirint grobnic, v katerih je polno razmeroma dobro ohranjenih mumij, ovitih v »huaquerose« - svečana ogrinjala, v katera so zavijali svoje rajnke. Okostja in črepinje delujejo kar malo grozljivo. Čudimo se le, ker so vsi ostanki davne civilizacije prepuščeni na milost in nemilost matere narave in dolgim prstom številnih malopridnežev. »Ami-go« nam pojasni, da si boljšega konzervatorja od suhega puščavskega podnebja ne morejo privoščiti. Veter blaži hudo vročino. V mislih vsak zase sestavljamo starodavne pogrebne obrede. V zadregi, ki jo sprožajo človeški ostanki, se zaman oziramo za sledmi živega. Nič. Pesek, sam pesek. Vsa bližnja in daljna okolica Nazca je posejana s podobno zapuščino. Če vam pustolovska žilica ne da miru, si od grobišč lahko oddahnete v mestecu Pare-dones, kjer podzemni akvadukti, zgrajeni pred več kot 1.500 leti, še vedno dajejo vodo okoliškim prebivalcem. Lahko pa občudujete piramide v Cahuachi, nedaleč stran od skrivnostnih Nazca črt. Še 600 km imava do v vrtoglavih andskih višin. Primož Godler NAJDRAZJE SLOVENSKE NOGE PRED MERCATOR CENTROM V LJUBLJANI Po navdušenem sprejemu slovenske nogometne reprezentance na Brniku v petek, 23. junija ob 18. uri, še navdušen sprejem več sto občudovalcev pred Mercator Centrom v Ljubljani. Srečanje s slovenskimi nogometaši je bila odločitev, sprejeta na sprejemu predsednika države Milana Kučana, ki ga je ob vrnitvi reprezentance priredil na Brdu. Kjer je šport, je tudi Zoran Jankovič. Nogometaši so brez posebnega prigovarjanja sprejeli njegovo vabilo, da naslednji večer pozdravijo svoje občudovalce tudi pred Mercator Centrom Ljubljana. Sredi petkovega popoldneva se je preko radijskih valov prvič zaslišalo povabilo na spre' jem. Ne sprašujte pa, kaj vse je bilo treba storiti, da so bili občudovalci in nogometaši varni. Največ zaslug za hitro in odlično organizacijo imata nedvomno namestnica direktorja Mercator Centra Ljubljana Mira Breznik in vodja službe za ekonomsko pr°' pagando Vojteh Miklavčič. Množica je vzvalovila, ko so na oder stopil* predsednik Nogometne zveze Slovenije Ru' di Zavrl, sicer tudi nekdanji nogometaš Mer' catorja (iz časov, ko je imel Mercator svoj nogometni klub), selektor Srečko Katanec s sinom in pet mušketirjev Sašo Udovič, Er' min Šiljak, Spasoje Bulajič, Aleksander Knavs in Željko Milinovič. Sašo Hribar je bil ir*ie' niten in duhovit moderator, Victory Pa Je dobesedno nažigal Slovenijo, ki gre naprej-Kdor ne skače, ni Slovenec! Stotine parov rok, ki so vihtele zastavice in terjale avt° grame, se zlepa niso umirile. Množica je k0 maj dovolila, da so nogometaši odšli na za služeni počitek. Vesna Bleiweis Če se kupcu usedeš v srce, nastane tudi majhna umetnina Modrost presega cilje poslovanja, Elitni smo za dobrobit ljudi. Razvoj je v službi Vas, da Vam vsakdanja Cenenost ne krojila bi poti. Aksiom, ki življenje udejanja. Teži k uporabnosti stvari; Odličnost ni nedosegljiva sanja -Račun se izide, če smo zraven Mi. Zvezdana Majhen ZDRAVJE IN VESELJE I rašiči imajo radi gobe ^eJci prašičev na Hrvaškem, najbrž pa tudi drugod, vedo, da gobe izredno teknejo njihovim štirinožnim Varovancem. V času množične rasti lupljivk ali krav-njač jih z njimi izdatno hranijo. Poznavalci in Ijubi-tejji gob to gobo priporočajo le za mešanje z drugi-nii gobami. Prašiče so dolgo uporabljali tudi za iska-jkie cenjenih gomoljik ali tartufov, saj so njihovi rilci °t nalašč za iskanje podzemnih trosnjakov. Ker pa Je marsikatera dragocena gomoljika namesto v nabi-ralčevi malhi končala v njihovem rilcu, so jih zame-njaH ubogljivejši psi. marjamo pa še eno prav tako nevarno snov - sladkor. Skoraj povsod v razvitem svetu njegova poraba narašča. Ljudje ga zaužijemo veliko, pri tem pa tega sploh ne opazimo: v bonbonih, piškotih in drugih sladicah, sladkih pijačah... Tisti, ki večji del energetskih potreb pokrijejo s sladkorjem, samodejno pojedo manj zdrave hrane. Preveč zaužitega sladkorja je dodatni dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni, osteoporoze, povečano telesno težo in zobno gnilobo. Veliko kave povzroča stres Veliko kave povzroča dolgotrajen stres in zvišan krvni tlak ter škoduje srcu, so ugotovili strokovnjaki iz Severne Karoline. Ljudje, ki vsako jutro popijejo štiri do pet skodelic kave, imajo zvišan krvni tlak, njihov organizem pa ves dan proizvaja več hormonov, povezanih s stresom - adrenalin in noradrenalin. Ta učinek se podaljša tudi čez noč, zato se človekov organizem obnaša tako, kot da je nenehno v stresni situaciji. Številne raziskave so pokazale povezanost stresa in srčnega napada. Stalna povečana proizvodnja adrenalina v telesu lahko namreč poškoduje srce. Organizem ni zmožen prenašati dolgotrajne stresne situacije, saj je ta poseben odziv organizma rezerviran le za težke situacije, ko se mora odzvati hitro in učinkovito. Andrej Remškar žemlja se opoteka biralna jezera z ogromnimi količinami vode omogo-Cajo Proizvodnjo električne energije. Ugotovili pa so Jmov vpliv na vrtenje in magnetno polje našega aneta, premikajo zemeljsko os in vplivajo na višino l0rske gladine. V raziskavi je bila upoštevana količila vode v 88 velikih zbiralnih jezerih, ki so pretežno severni zemeljski polobli. Vanje se steka tolikšna °ičina vode, da bi preplavila ves kopni del Zemlje eni centimetrov visoko. Vodne gmote bi sicer od- ekale v morje in se tam enakomerno razporedile. Pa so se nakopičile v zbiralnih jezerih na severu ker - • v,!« W T ^ l/l 1 cm 1111 111 I Ul V V I U vzročajo takoimenovani piruetni učinek. Podobno k°l se drsalka na ledu vrti vse hitreje, če roke stisne sebi, se pospešuje tudi vrtenje Zemlje. Po izraču-lav arner'škega fizika Benjamina Fong Chaoja, sode-u ,Ca Centra za vesoljske polete pri NASI v Green-bi!jtU’ S° c*nevi da1168 že osem sekund krajši, kot so lev ^rec* štiridesetimi leti. Neenakomerna razporedi-lak VO<^e Je P° ugotovitvah omenjenega geofizika t^0 Premaknila zemeljsko os, da sta se premaknila Cin' Severni in Južni tečaj, vsak za okoli 60 metrov. manj sladkorja, tem bolje za zdravje Poseriškl strokovnjaki opozarjajo, da v zadnjem času ihiiVeCarno veliko pozornosti maščobam in njihove-škodljivemu vplivu na človekovo zdravje, zane- Recept Gobova juha s krompirjem Za juhe so uporabne različne vrste gob: gobani, kar-željni, sirovke, štorovke, lisičke, trobente, grive, smrčki in druge. Najbolj enostavno gobovo juho skuhamo tako, da dobro očiščene in na lističe ali na koščke narezane gobe pražimo na malo maščobe z žlico čebule, strokom česna in lovorjevim listom. Ko gobe spustijo tekočino dodamo na koščke narezan krompir, jušno kocko in zalijemo z vročo vodo. Juho lahko zgostimo z masleno kroglico, ki jo naredimo tako, da v majhno žlico masla vtremo toliko moke, kolikor je sprejme maslo. Juha pa se imenitno zgosti tudi z naribanim surovim krompirjem. Juhi lahko dodamo kislo smetano in jo potresemo z drobno narezanim peteršiljem. Ob taki juhi se prileže žlica ajdovih žgancev. Zeljna juha Maščobi dodamo sesekljano slanino, jo rahlo opečemo in dodamo žlico drobno zrezane čebule. Ko postekleni dodamo na tanke rezance zrezano manjšo glavo zelja, ščep sladke rdeče paprike in na kocke zrezan krompir. Dušimo skoraj do mehkega in zalijemo z vročo vodo, namesto soli dodamo mesno kocko. Juho zgostimo z naribanim surovim krompirjem. K tej juhi priporočajo opečen kruh. MODNO POLETJE Poletje - teh nekaj kratkih, vročih mesecev nas kar spremeni-Vročina nas prisili, da se razgalimo, čas dopustov nas sprosti -vse to izražamo tudi v oblačenju. Pogumnejše je, bolj veselo in če bomo sledili modnim zapovedim, kar malce divje. Začnimo pri zgornjih delih, ki se vse bolj pomikajo nad popek-Oprijeti so in s komaj nakazanimi rokavčki ali pa kar brez. Za tiste, ki bi goloto samo nakazale, ne pa razkazovale, sodi k taki majici še jopica v enakem materialu in enaki barvi in je ali bombažna ali iz kakšne druge lahke in zračne tkanine. Lahko pa oblečete zračno bombažno srajčko, bluzo v zabavni izrazito in močni barvi. Poleg izrazitih in že skoraj sladkih barv pa je tudi za to poletje poudarjena bela oziroma vse naravne - surove barve. Karkoli bomo letos oblekli naj ne bo v izrazitih velikih vozrcih. Letos so vzorci bolj miniaturni, pojavljajo pa se 1£ predvsem kot obrobe. Krila so tokrat ali zelo dolga in zelo »surova« - torej brez poudarjene ženske linije, v pasu zavezana s trakom, z našitimi velikimi žepi in v dolžino lahko celo sestavljena (šivi so vidni in grobi). Nasprotje tem vrečam so krila iz elegantnejših skoraj prozornih tkanin, močnih in tudi prelivajočih se barv, ki objamejo telo in se končajo ob gležnjih z razkošnejšo vezeno ali potiskano borduro. Vendar pa tudi minice niso pozabljene, le segajo nekoliko bližje kolenom. Letošnje poletje zahteva hlače. Veliko jih je in zelo so različne-Poudarek je na »capri« hlačah, ki sežejo malce čez kolena n1 spominjajo na vesela in spogledljiva šestdeseta leta. Barva ni zapovedana, katerokoli boste izbrale, bo super. Seveda pa tudi tu veljajo barvne modne zapovedi - intenzivne in sladke barve so tudi pri teh modnih hlačah »in«. Tudi klasične hlače v klasičnih tkaninah in barvah imajo svoje mesto, dopolnjujejo jih P°' gumnejši zgornji deli in prav taka obutev. Za vroče dni in proste trenutke so zelo popularne široke hlače iz surovih materialov, ki jih v pasu zavežemo s trakom in imajo tako kot podobna krila našite mahajoče žepe. Za majhne ritke pa si pot na mestne ulice utirajo tudi vroče kratke hlačke. Obutev je različna - od zelo elegantnih sandal z visoko tanko peto do celo ortopedsko oblikovanih obuval, ki spominjajo n3 čolne. Poudarjena ležernost, udobje, zračnost so zapovedi za tovrstno obutev, ki jo le nianse v izvedbi in izbiri osnovnega materiala ločijo od dnevne in večerne izvedbe. To poletje je Pr* obutvi kontrastno. Ali povsem razgali prste in pete ali pa sprednji del noge visoko zapre in seže skoraj do pete. Natikači so se vrnili v vseh oblikah in neštetih možnostih in v vseh barvah-; / Torej bomo od nog do glave pisane in vesele, kot že dolgo ne! »Capri« hlače in visoke, zelo visoke pete bodo izzvenele zel0’ zelo koketno in zakaj pa ne! »Capri« hlače in obuvalo v oblik* čolna pa sproščeno, izzivalno in zelo moderno, in zakaj pa ne! Pa še za moške: za razliko od ženskih oblačil v veselih, sk°raJ napadalnih barvah, so moški za poslovno poletje oblečeni 'j enobarvne ali zelo svetle ali precej temne kombinacije oblač* (hlače, srajca in kravata so v enaki barvi in le nianse v tonih osnovne barve jih ločujejo), za prosti čas pa bodo oblekli vrečt*s te hlače in obuli zračne odprte sandale. Torej je prosti čas za uniseks modo. Vsi skupaj si privoščimo to vroče, sproščen0 poletje! Lidija Jež NAGRADNA KRIŽANKA 'lVe Pošljite do 1. avgusta 2000 na naslov: °&lovni sistem Mercator, d. d.. Dunajska 107, 1000 Ljubljana l37oPrraVllno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa nagrade prejmejo: Luka Polajžer, Dol 5a, ogatec, Mirko Škof, Streliška 18, 1330 Kočevje, Jana Kržišnik, Zminec 62, 4220 Škofja Loka NagraH u ^ c‘ae bomo poslali po pošti. Zaposlene v Mercatorju, ki se jim rodijo trojčki, s pleničkami obdari TRRDII1G ZASTOPNIK za SLOVENIJO