o OSOBITO s porabo SLOVANIH 0 RUSKEM NARODU Narodopisni načrt pisov nekaterih najnovejših pisateljev. SPISAL X - Y. 1 > V TESTU TISKARNA DOLENC 1887 . W611 »22?M Uvod. Marsikaj se je v zadnjem času pisalo o Slovanih; mar¬ sikaj resničnega , marsikaj pa tudi lažnjivega ; vsakemu Slovanu pa dobro de, ako čita francosko, angleško in nemško knjigo, v katerej se piše o Slovanih čisto objektivno. V novejšej dobi se Francozi, Angleži in Nemci veliko barij o se Slovani, posebno pa z Iiusi, ker zadnji postajajo čedalje bolj zanimivi zbog od- važnosti, katero zavzema Rusija v,- evropskem koncertu. Pisatelja namen je torej, da tudi Slovence seznani z nekaterimi pisatelji nevejše dobe, ki so pravično in resnično pisali o Slovanih v obče in še posebno o Rusih in ker je angleški pisatelj M. Wal- lace o Rusiji v najnovejšem času spisal morda najzanimi¬ vejšo in jako obširno knjigo, je pisec te razprave napravil po¬ snetek iz nje, ki zadostuje, da si morejo Čitatelji, napraviti pravi pojem o njej in menimo tudi o ruskem narodu, ker je Wallace jalco objektivno in razsodno pisal. X-Y , ' , «... . ' »• \,. ■ . I «■; * . Popravki Stran vrsta ter kot tak, ne ter ko tak... Misogallo, ne Misopalto... kar, ne kaj... še to, ne to še... prisvoji, ne privoji... mogli, ne mogla... svetovalec, ne svelovalec... naj bi ta heros, ne naj bi se biltaheron v opazki: simpatičen, ne simpatičen... To zadevo, ne Tozadevno... poprej, ne prej... je pripadal, ne je bil pripadal... 'dvomiti, da, ne dvomita a da... Rusiji, ne Rusije... s kako, ne s katere... treba, ne trebe... vrše, ne vrsč... ponavljaje, ne ponavljejo... nikoli kdo, ne noben nikoli... na škodo druge, ne na škodo,druge... tirana, ako, ne tirana: ako... zahteva, to je, ne zahteva je... Amerikancih, ne Amerkancih... Rusi, ne Rubi... drugačne, ne drugačna... interesi, se, ne interesi se... prša, ne prsih... potrditev, ne potrtrditev... Rusi, ne Ruski... lastnost; priv. ne lastnost: priv... posnemovalci, ne pismenovalci... dvanajsterico, ne dvanajtorico... njih vpljiv, ne njih, vpljiv... nauki, ne naukih... politična ne politične .. Stran vrsta Ostale neznatnejše pogreške naj blagovoli čitatelj sam izpraviti. Vidi pag. 115. v. 2, italijanski citat glasi se tako : »Prepričan sem, da ne pretiram, ako trdim, da som poznal več kakor 200 ruskih popov; tudi morem reči, da sem našel v njih vsako- jakih značajev vendar pa potrjujem z vso zadovoljnostjo, da sem ve¬ činoma našel več kakor sem pričakoval, več kakor bi mogel prav za prav zahtevati. Kakov je ruski narod ? Pseudonimni ruski grot Pavel Vassilly je popisal v še¬ stih zvezkih boijarstvo (visoke stanove) glavnih evropskih narodov;v petem zvezku nas seznanja s življenjem na ru¬ skem petrogradskem dvoru in z onim v visokih družtvemh krogih — baveč se torej tu posebno s plemstvom. Ali ta pisatelj nam je narisal le svitle podobe boljarskega živ¬ ljenja, kdor pa hoče senčnato stran tega stanu videti, mora Turgeniev-a citati, ki biča plemstvo prav po zaslugi. Naš namen ni obširneje o Pavlu Vassily-u baviti se, smemo pa, v korist slovanskega naroda, željo izreči, naj bi posnemovalci tega grofa v prihodnje malo bolj spodobno pred občinstvo stopali. Rekel je sicer Gothe, da so le pote¬ puhi (malopridneži) ponižni, ali prevzetnost se pa vendar tudi ne sme hvaliti; posebno pa ni nikdar zadosti priporo¬ čena modra mera, — ter v lastni šebevladi spozna se moj¬ ster. V tem obziru nam je zapustil zaslugepolni angležki pisatelj Bagehct v svojej lepej knjigi > O pcčetku in raz- vitku narodov« nauk, da je prava mera ena onih poglavit¬ nih kreposti, katere mora vsak narod, ki hoče velik postati, spoštovati. Mi vsi vemo da ima Rusija zelo veliko bodočnost ter da bo imela leta 1950 okoli )5o milijonov prebivalcev; ali to ne pooblasčuje nobenega Rusa reči, da si ruski narod svetovlado prisvcjuje; vsa; so še druge vlasti tu. Lercy Beaulieu, bistroumni francozki profesor, je re¬ kel, in to po njem profesor Rcscher ponavljal, da večina sedajnih evropskih narodov v času treh ali štirih stoletij kot merodajni činitelj izgine; tedaj bodo skoro po vsem zemeljskem krogu samo trije narodi: Anglosaksi, Slavorusi 6 in Kineži z njih jezikom in njihovo omiko vladali, broječ vsak posamezen več sto milijonov, morda po pol milijarde ljudi. Tako sta govorila Leroy Beaulieuin Roscher; na vsak način torej ne bodo Rusi sami gospodovali in o samo enej izključljivej svetovladi se nikakor govoriti ne more. Tudi nam ni mogoče sporazumeti se z Vassily-evo nav¬ dušenostjo za Francijo; — razrušenja Moskve in Sevasto- pelj a krivi so Francozi, tudi oni torej niso prijatelji Rusov, hlineči naklonjenost (simpatijo — sočutje) za nje le tedaj, kadar jih potrebujejo. Res je nadvladujoči jezik v ruskih obiteljih visokih stanov francozki, pa isti Turgenjev to ostro kara ter jako ga je veselilo, ko je nekdaj vendar enega » živega, dihajočega« Človeka našel, s katerim je mogel v pravej ruščini in ne samo v onej, kakor pravi on, »sladko- protivnej petrogradskej francoščini« govoriti. — Kdor hoče pravim Rusom smatran biti ter ko tak sočutje (simpatijo) za Rusijo vzbujati, ta naj vsaj v krogu ruskih visokih stanov rusko govori! Nek imenitni Črnogorec, grajan da se (še ni ruskega naučil, takole je ruskej carici odgovoril: »Kako se moram rusko naučiti, ko se v vsakej visokej ruskej obitelji zgolj francoščina govori; le Rusi so torej krivi, če se mi tudi po veččasnim prebivanju v Petrogradu in Moskvi ruskega ne naučimo. Prav tako ne moremo odobriti onega toli pretiranega srda na Nemce ali Pruse, ako se sme to sovražno vedenje proti Nemcem tako imenovati; marveč celo prav prctivi se to nam, ljudomilno izobraženim Evrcpcem. V svojem (»Misopalto, srd na Francoze je sicer Alfieri srd kot veliko politično moč hvalil ali nemški pesnik Lessing nam ,;e za¬ pustil nauk političen, ki človeškemu človeku veliko bolj velja: »Ljubi prijatelja in spoštuj sovražnika«; pravi on, »če ti pove prijatelj, kar ne veš, uči te sovražnik, kaj mo- 7 raš». Ta nauk je blažji in.modrejši nego Alfieri-eva teorija o srdu. ^ ^ , Kdo je bil prvi pomočmk Italijanom? Francozi, ka¬ tere Alheri toliko sovraži. Na ta sličen način je tudi nemški pesnik Arndt vojno proti Rusiji kot političnej Vla¬ sti, nekako prorokoval — in vendar, glej! — komu dol¬ guje stari nemški cesar za Bogom hvaležnost, da je mogel svojo vojno proti Francozom tako srečno dovršiti? — ne li ruskemu carju Aleksandru II. ? Bog ve ali bo kdaj ista Nemčija (neglede njenega straš nega političnega rusosrda', zbog prave ocene svojih last¬ nih interesov in iz hvaležnosti Rusom poti do prisvojenja Carigrada gladila ? O tem smo nedavno v »Edinosti* svoje mnenje izrekli — omenimo pa naj tu to še, da so Hartmann, Bismark, Schaefle in mnogi drugi (na primer Moltke) v izjavah nji hovega mišljenja o Rusiji jako obzirojemni, Schaefle pa kar naravnost zahteva, naj se Rusiji v Bolgariji ena luka pri¬ pusti, in celo naj se jej nikakor ne ovira, da si privoji Cari¬ grad in to z stanovitnim namenom vspešnega bojevanja v prelivu Sueškem proti pravemu neprijatelju evropske svo¬ bode, t. j. proti Angležu. Nemški časnikarji, n. pr. Dehn, za¬ htevajo čvrsto zvezno izvršitev železnic od Beča skoz Carigrad in Sirijo do rudečega morja, da bo tako Evropi mogoče bra¬ niti v Sueškem kanalu svoje interese zjedinjenimi evrops¬ kimi močmi proti sebičnosti Anglije, Čemu tedaj pihate v ogenj nemško-ruskega sovraštva mej tem ko goli um pravi, da bi mogla Nemčija in Ru¬ sija, z modrim sporazumljenjem postopajoči, svojim najve- čim interesom zmago nad znanim velesebičnikom John Bull-om vznesti? Srd je gotovo slab svelovalec, posebno pa tedaj, kadar hočemo nekoga sovražiti, od katerega se moremo dosti na¬ učiti, saj tudi isti Pavel Vassily tega ne taji, ko berolinske učenjake, te nevtrudljive preiskovalce resnice, po vsej pra¬ vici slavi in občuduje. 8 Konečno se tudi v tem, da bi znal obsolutizem v Rusiji še nekoliko časa koristen biti, s Pavel Vassily-evim miš lenjem popolnoma ne vjemamo. Samovlastni vladar, filozof, .kakor ga Platon na vrhuncu (krmilu) države želi, gotovo bi najbolje vgajal; ali, je li mogoče, da bi en sam človek in naj bi se bil ta heron (junak) v tako velikanskem vladar- stvu, kakor je Rusija, vse to storiti mogel, ■ ar se od dobre vlade mora zahtevati ? Pavel Vassily si tega tako ne misli, kajti on pravi, da ima vsaka država svoj poseben način vlade in tako tudi Rusija, ter da taista samcvlastno vladana Rusija tudi svojo posebnostno svobodo uživa. Nu, to svobodo ima, če Vassily a prav um e mo, »Societe du S. Pelersbourg« ali visoka gospoda ruska katera se ve z upori in caromorstvom tako obveljaviti, da ruski car prav za prav samovlasten ni, ampak le to storiti mora, kar tajno ali očitno rusko visoko društvo določuje Torej par sto ali tisoč galiziranih (pofrancoženih) in z evropskim pokostom prevlečenih plemičev smelo naj bi postavnemu .zakonitemu) vladar u neprenehoma z dina¬ mitom in se smrtjo pretiti ? Taka je, po Pavel Vassily-evem mnenji ruska svoboda, katera naj Rusiji za zdaj zadostuje.In ta veliki, blagi iz milijonov Jn milijonov sestoječi narod naj bode popol¬ noma odvisen od one že preiskverane in pofrancoščene vi¬ soke gospode in v ničemer naj ne bi smel .svojega mene- nja izjaviti! ? Grof Moltke je rekel, da sploh ni plemstva, katero bi svojej pravej svrhi (svojim nameromj toli dobro.zadcstovalo kakor rusko, to je samosebni obstoj ter svoja'.' prava (svoje pravice proti visokim in nizkim veljavne ohraniti, saj sta- lišno plemstvo (plemstvo po stanu) v obilnej meri dedno plemstvo nad kraljuj e. V vseh ostalih deželah oddaja se plemstvo zgolj po vladarjevej volji, v Rusiji pa strogo po postavah, in tako je v njej plemstvo povsem neodvisno od vlade same. 9 Ker tedaj na Ruskem ni pravega meščanskega stanu umevno je samo ob sebi. da morajo neredi in upori kakor naravni nastopek nastajati, ako se hoče trditi, da bi tu sa- movlastna vlada še nadalje časom primerna bila in ako se nameruje na ta način novošegnej, času primernej upravi pot zapirajoč, svojevoljo ruske gosposke še vprihodnje vzdr¬ ževati. Koliko Časa se pa bo to z blagostjo tega zdaj osvo¬ bojenega naroda moglo še slagati? Ni li Rus boljše osode vre¬ den? Kakošno je to rusko ljudstvo? Spoznati hočemo, da se nam je milo pri srcu storilo in da so nas mukopolne misli napadale, ko smo do tega prašanja prišli. Poznali smo sicer Ruse vedno ko sorodnike po krvi in je¬ ziku, ko južnih Slovanov zaštitnike in rešilce v vsakej sili proti. Turkom in Neturkom; saj vsako živo bitje potrebuje lju¬ bezen, tolažbo in nado, posebno pa tedaj, ko je spoznalo, da imaveliko sovražnikov;—zato sojih tudi južni Slovanipovzgle- du svojih dedov že od svojega detinstva vedno smatrali za svoje rešilce od nadlog ter ljubili jih; ali natančneji jih poznali niso. Ko so pa bolj dozoreli, prišli so ž njimi v do- tiko in zelo se jim je ta ruski narod se svojim veledostoj- nim nravnim vedenjem dopal, — pa svojim lastnim čutom in občutkom niso tedaj mogli zaupati, kajti toliko je židov¬ sko, nemško — italjansko in madjarsko časnikarstvo proti Ru¬ som govorilo in toliko greše posebno beški zabavljivi listi proti vsakej nravnosti in spodobnosti, kedar o Rusih govore in te popisujejo, da so južni Slovani morali nehote v skrb in sum zabresti, da bi morda ruski narod vendar le, res že po naravi slab, bistveno pokvarjen in tako našega spošto¬ vanja in naše ljubezni nevreden bil, kar bi bilo pri vseh dru¬ gih Slovanih gotovo vzbudilo prave čute bolesti in žalovanja. A Bogu hvala 1 zaključek naših preiskav in našega mo- l6 trenja je bil takošen, da smemo zdaj z mirno dušo rusko ljudstvo ko sorodni narod ljubiti in spoštovati ter je namen tej našej študiji le ta, da tudi čitateljem «Edinosti» po izvadkih iz knjig imenitnih pisateljev, kateri so imeli priliko Ruse iz bližine opažati, predočimo pravi značaj tega naroda. Ti pisatelji so: 1. E. M. Arndt, skladatelj pesni «Was ist des Deutschen Vaterland» («Kajje Nemca domovina«), oče nemških telo¬ vadcev, preiskovalec zgodovine in vseučiliščni profesor; 2. nemški najvišji vojskovod, grof Moltke; in 3 . čitateljem ((Edinosti« že znani Skotec D. Mackenzie Wallace, pisatelj krasne obširne knjige «Russia». Omenjeni navdušeni nemški profesor in dmeslovec (upsiholog«) narodov, Arndt, ki je svet obhodil, popisal je v svojej, žalibog premalo čitanej, knjigi: »Poskusi o primerja- jočej zgodovini narodov (Lipsija 1843)« od njega obiskovana ljudstva ter več strani svoje knjige Slovanom, posebno pa Rusom posvetil. ((Lahkoživost, veselost in lahkomišljenost ožnačuje, pravi Arndt, malone vse Slovane; ali niso tudi oni dovolj nadlegovanj, trpinčeni, stiskani bili ? niso li moravski, štir . ski, koroški, kranjski Slovani strašne sablje Papenhaimcev čutili? Ali niso trajala cela desetletja strašna preganjanja,, izgnanstva, roparstva in rabeljska dejanja mej temi Slovani, posebno pa za časa protestantovske dobe, in kolikokrat so posebno Slovani na jugo-vzhodu pretrpeli kruta dejanja bar¬ barov Osmanov in Tartarov? In vse to preganjanje od prve dobe pa do najnovejše dogodilo se je po načrtu. Oglejmo si vse one Slovane, ki so skoz tri ali štiri in več stoletij pod turškim jarmom životarili, ozrimo se na Po¬ ljake in njihovo osodo, kaj najdemo ? Vzemimo sienega Irca, enega Poljaka in enega Hrvata; 11 vrzimo jih,v en kotel in z mozgom in kostmi vred strimo jih’ da postanejo godlasta zmes, napravimo stena medejsko čudo, pa kaj se nam pokaže? Iz kotla skoči fleten, vesel, krepak dečko (Lustiger Kerl). To je lehka, nezatrljiva narava Slo¬ vana, taka je njegova lehka, vesela krv. Čehi se gotovo od drugih Slovanov razlikujejo. Trmo¬ glavost, čmernost in zamolklost so nadvladajoči del njihovega značaja, kar se da dokazati na podlagi njihove zgodovine. Celo dozdevno je, da je bilo veliko kvadskih in markcman- skih Germanov na Češkem ostalo, ko so se Slovani v petem, šestem stoletju tija vselili, gospodarji dežele postali ter jej dali svoj jezik; Čehi so torej nekoliko mešan narod in vsprejeli so v svojo narav veliko germanske resnosti in po- težkcce. Če pomislimo, da se je temu dušnemu stanju še stroga, da prestroga resnost njihovih udesov ali njihove osode pridružila, nikakor se nad postankom sedajšne češke čudi več ne bomo čudili. Nemec dobro ve, da ga takb nazvani Trdočeh («Stock- bohrn*) sovraži; to, sovraštvo nam zgodovina zadnjih stoletij lepo razlaga: »Čeli je zadnji, na najčastitejši način vstopil v zvezo nemškega cesarstva; se silo prisvojiti, podvreči, pred- drugačiti se, kakor njegovi sorodniki ob Odri inVisli, ni se dal»- — Tako sodi Arndt o Slovanih in posebno o Čehih. Kaj pa je z Rusom ? Kdo je Rus, praša Arndt, ali je on taka pošast, tak nestvor, da je vreden sovraštva narodov? Jeli je on nestvor, katerega nobena krepost občnega sovraštva ne more rešiti? Ne; Rus to ni. Človeški človek je on, katerega se ljubiti more, katerega se spoštovati mora. A jaz govorim, nadaljuje Arndt, o pravem Starorusu. ne o onih v krasno šitej obleki in z občno evropsko bojo pomazanih, laško, angleško, nem ško in vse jezike sveta govorečih pisanokrilatih papigah 12 izborneje omike — ja% govorim o navadnem, pravem bistvenem Rusu , o priprostem ljudstvu, o selskih plemičih — o poljedelcu To so ti močni, vrli, spretni, to so ti človeški ljudje. Tudi njega odlikujete slovanska lahkomišljenost in veselost; a neka nenavadna samosvest, zvedljivost in nevsah- Ijiva šaljivost, katere lastnosti skoro vsem drugim Slovanom manjkajo, te so posebno svojstvo ruskega značaja. Zgolj pre brisanost in neprestano opazovanje —eto-ti glavne znakove ruskega človeka; — mej tem ko na videz ničdruzega nedela, nego igra in zabavlja, on vse, kar se okoli njega godi, dobro vidi, opaža in pretubta. Sanjevanja, zaspanosti, lenobe se v njegovih šegah ne nahaja, če gale poprej «rakija» (žganje) ni omamila (kar se žahbog prepogostoma zgodi); ni vročina ni mraz njega ne briga, v žeji in lakoti njegova veselost ne omaga, čmernosti na njegovem licu ne najdeš; za vsako delo podučljiv, spreten (bistroumen) in vrl, dobre volje uka¬ zom poslušajoč, celo smrti brez premisleka v naročje hiti, samo če poveljnik za njim ne ostaja. Da, Rus zna to, kar se drugemu neistrpljivo zdi, prebiti, ter temu navzlic smi- jati se in zmagati, — ali kedar se mu preveč zdi. stisne se njegova pest in z ono isto lehkomišeljnostjo prosi smrt in pogubo sovražniku in tč, pravi Vukasovič v svojej knjigi o Rusiji, celo proti njegovim višjim častnikom. »Pogumno in junaško«, omenja Arndt nadalje, «gleda Rus gotovi po¬ gubi v obličje, tolažeč se edino s tem, da mu je dano ma¬ ščevati se«. — Sladko maščevanje, kadar pravica odmanjka — tako je že Sofokles pisal... Rusi imajo (kakor jih Arndt dalje opisuje) v ponosnem svojem zaničevanju smrti nekaj španskega, orijentalnega in neko posebno čutje osode in potrebnosti, ki jih hrabri, ter sploh ono vztrajnost in iztrpljivost, katera jih od vseh dru¬ gih slovanskih rodov, Čehe izirhši, razlikujete. Stanovitnost in vztrajnost, ter malomarno, pogumno 13 igranje se živenjem in njegovimi nevarnostmi priča o zna- čajnošti (karakterju); in v istini, koliko veličastnih dolgo- bradatih kmečkih obrazov in postav v orijentalskem kaftanu (orijentalskej halji) gor do orijentalnega senatorja ne naj- deš-li na Ruskem, katere bi rad marsikter kipar in slikar ko preklad ('predpodobo) pred se postavil? — Vse, kar v tej deželi popolno vrlo, ravno, pravo in pravično postaja, to se velikanskim načinom vrši. Dobrovolja, šaljivost, lahko otresanje vsega težkega in neprijetnega, ter zopet razvedrivo zrenje v solnčni svet dne¬ va tudi takrat, ko veš, da bo ta žarek le trenutek trajal, — to je ruska sreča, ruska krepost; to živi v vseh stanovih, re¬ kli bi, to veže vse ruske stanove. To svojstvo veselega in na lastno osebo ponosnega živenja iznenadja nas tu, v deželi robstva in sužnesti, (Arndt je tako pisal leta 1842) to je prikazen, katera je podobna največi enakopravnosti v človeškem društvu; kajti tam so sluga, minister in navadni pisar v družbinskem živen.i bolj enaki, to je, da jeden druzega čisto nič ne prezirajo, nego v vsakej drugej deželi. ' Govoril sem — piše Arndt dalje — o spretnosti ljud¬ stva in o njegovem daru, da vse lahko vsprejme, razumi, ter prilično dobro izvede; z malim trudom in v kratkem času postane Rus vojak, mornar, celo žveglar, pevec; pripravno¬ sti, dušnih darov in urnosti ima torej zadosti. Po pravici se meni, da Rusu navidezno pomankuje naravni talent ('•genij«) lastna neposredna razumnost in oni vse oživljajoči, vse ne¬ posredno gibajoči duh stvarjenja. To je na videz tako in izkustvo uči, da dozdaj to do¬ zdevanje ne laže; ali kdo se drzne zadnji, določni razso- dek izreči! — še ni zadnjega dneva večer napočil; še so vsaka ruska prša krepkega živenja polna, še prebiva v 14 njih veselje za živenje, trdno upanje, da, nekak ponos in gotova svest tega upanja. Rus sam drzno izjavlja, da pri¬ čakuje velik razvitek ter ponosen je v zavesti svojega po¬ guma in svoje moči; tudi najbolj priprosti Rus je ponosen kakor kak Rimljan 1 (Mi opozorujemo čitatelje na to, da je Arndt že 1842. 1 . tako o Rusih sodil.) Tukaj zapustimo Arndta gotovi, da je bil marsikateri bralec «Edinosti« iznenadjen, ko je našel teli objektivno in toli pravično sodečega opazovalca Rusov, imenitnega človeka kakeršen je bil navdušeni pesnik nemške pesni: «Kaj je nemška domovina«. Zato pa še enkrat priporočamo Lessing¬ ov nauk : naj prijatelje ljubimo, pa tudi sovražnika spoštu¬ jemo. Saj isti Arndt radi političnih vzrokov tudi ni bil prijatelj Rusov, on želi cdstranjenje Rusov od Visle in zo¬ petno vstanovljenje Poljske, ve da so Poljaki sorodniki Rusov in pravi da je Polonija propasti morah , ker nje zgodovina je lahkomiselnost, malomarnost, divjost in nered od početka do konca; Poljak je velik, divji dečko. In vendar je hotel Arndt leta 1842 Poljsko zopet sestavljeno videti, in ne da bi sredstva poznal, zahteval je poljsko Polonijo; ali njegova pamet je zastala, ko je jel misliti o mogočnosti izpolnitve svojih želj; veselilo ga je,'da obstoji mej Rusi in Poljci mo¬ gočna mejna skala: različnost vere;-—posebno dobro p a; mu vgaja to, da se poljski običaji tako močno od ruskih razli¬ kujejo, akoprem sta si ruski in poljski jezik sorodna. Pa veliko bolj narazen si stoji to, kar je v naravi različno in le virom velike podobnosti ali pa same jezikovne skup nosti zjedinjeno; — Bogu hvala, torej takega strašnega pro¬ pada med Rusijo in Poljsko ni * * Opazka pisatelja tega načrta: David Strauss je pisal, kar Nemce zadeva, da tudi pruski značaj južnim Nemcem nikar ni simpatičen; vendar pa je nemško cesarstvo skup¬ nim delovanjem teh in onih nastalo,.in to nam je Strauss takole razložil: Pruse moraš smatrati in ceniti okostje, ostale Nemce, 15 Nočemo Arndta dalje navajati, pač pa še enkrat Les- sing-cve bes'de; «če ti prijatelj pove, česar ne znaš, učite sovražnik, kaj moraš)), še enkrat naglasiti, iskreno želeči, da bi si Poljaki in Rusi ta zlati nauk v srca vtisnili; — saj Polja¬ ki dandanes sami in neglede Arndta spoznati morejo, da nemajo od Prusije, ki jih vzrokom previdnosti zdaj po dar- vinskc in neusmiljeno iz svoje dežele izganja, ničesar do¬ brega nadejati se. Tozadevno najdemo tudi v knjigi Pavla Vassilij-a, o katerej smo uže o začetku govorili, nekoliko iskrenih, Po¬ ljakom rečenih besed. Spremenjeni časi, srca mladostna naj¬ dejo morda vendar uže ono pot, katero sc diplomati zastonj iskali. — Srčno nas je veselilo, ko smo še pred nedavnim na nekjem vseučilišču dijake vseh slovanskih rodov, Po¬ ljake ne izjemši, našli skupaj pri nekem komersu. Vsako pleme je imelo svojo lastno mizo, resnično veselje in edinost je vladala, in to je bil za nas srečen dan zemelj¬ skega raja. Dodeli Bog, da ta krasni primer skoro tudi v političnem svetu posnemovanja najde, tedaj bi vsaj mej Rusijo in habsburško državo nikdar vojne ne bilo; ter, ako pri tem tudi prijazno sporazumenje Austrije in Nemčije še na¬ dalje ostane, potem smeš reči, da so skoro vsi Slovani in vsi Nemci za vzdrževanje miru ene misli, ne da bi se naravni in pravični notranji razvitek katerega koli naroda oviral — in za to se more in mora vsak pameten človek odločiti. Tak triumvirat smo vselej kot zmago visoke pameti z veseljem pozdravljali. »Če popolnosti doseči ne moreš, seži po mo,gočemu», ta nauk nahajamo že v klasičnih zgodovinskih spisih Hero- posebno južne, pa za meso nemškega cesarstva. Torej dr¬ žave morajo imeti i kosti i meso, zakaj bi ned edino Ru¬ som škodovati imelo, če tudi njih carstvo iz kosti in mesa obstoji. te dot-a; — dovršena (popolna,) je pa le misei sama, o katerej je že Schiller Gothe-ju pisal, da je nje posebnost ta, da se nikdar ne vjema z resnico. In zdaj, ko smo Arndta dobro pretuhtali, sezimo po krasnej knjigi blagočutnega, našega spoštovanja vrednega grofa Moltke-ja, katera je leta I877 v Berolinu pod imenom »Pisma iz Rusije« izšla. Leta i856 je spremljeval grof Mol- tke nemškega cesarjeviča Friderika Viljema v Petrograd in Moskvo, ter pri ve n Čanju ruskega čara v Moskvi oficijelno navzočen bil. Znani so nam še bili spisi Moltkeja, v katerih sc popisana njegova potovanja v Bolgarijo, njegovo prebi¬ vanje v Carigradu in njegovi službeni poti v Malo-Azijo, njegovo blago, milo dušo smo že v njegovih tedajnih delih spoznali in ljubiti začeli; v svojih pismih iz Rusije pa je Moltke sam sebe prekosil, ali marveč v teh pismih je po kazal še bolj ko poprej — kaj in kakim da je, — Prav imajo torej založniki te knjige če trde, da je ona pripomogla svetu v velikem vojskovodju, kterega vse pozna, časti in spoštuje, tudi človeka pokazati, katerega le malokdo pozna, lu pa nič manj ljubezni in spoštovanja vreden ni. Kako močno ga je rusko nepresežno cerkveno petje zanimalo in ganilo, nam večkrat in vsakikrat po obiskanju ruskih cerkva pripoveduje; nekje piše: »Kor je pel zares gan¬ ljivo pesen z neprekosljivo umetnostjo. Lepšega se ni nik¬ dar zložilo, pa tudi nikdar še lepši predstavilo, (bil je v carskej kapeli) čudopolni so ti stari cerkveni napevi.« V nekem nunskem samostanu sliši zopet rusko cer¬ kveno petje ter o tem tako le pravi: «Ne da se povedati, kako krasno cerkveno petje se v Petrogradu čuje. Bili so izvrstni glasovi, mej temi nekteri toli nizki alti, da se je zdelo, da moške glasove slišiš. Nikdar nisem čul lepšega ko to staro cerkveno petje.» 17 pri kronanju čara v Moskovskej katedralki slišal je psalm: «Misericordiam» in pravi o njem: »O presunujoči lepoti ruskega cerkvenega petja sem pisal uže poprej; ono izvršujejo le moški glasovi brez spremstva z instrumenti, ono petje je prav staro in se je nabiralo večinoma na za- padu, pa se jako ugodno razlikuje od cerkvenega bornega petja protestantov in od opernega petja katoličanov. Pevci so jako dobro izšolani in čuje se nenavadno izdatne glasove, po¬ sebno v basu. Ko je Moltke obiskal samostan sv. Dimitrija Donskega, je zopet slišal petje, o katerem sklicuje: Kedo bi bil 1am iskal takih glasov in takega izvrševanja; tako ča¬ robno petje imajo le v Rusiji, zato pa se nismo maknoli, dokler ni nehalo petje. Odkar je Peter I združil cerkveno s posvetno oblastjo je Moskovski metropolit najznamenitnejši duhovnik velikanske države. O ruskem ljudstvu nahajamo v Moltkejevi knjigi jako laskavih opazek, katerih nekoliko tu navedemo. Naravna moč je temelj vseh pravnih razmer v Rusiji. Oče n. pr. more biti brezsrčen, in nepravičen in vender svojih očetovskih pravic ne izgubi. Ustavni živelj v Rusiji bil bi nesmišljeo. Rus mora imeti gospodarja ter si ga išče, ako ga slučajno nema. Občina izvoli si starosto, brez ko- jega bi bila čebelnjak brez matice. Prav tako je z vojakom; tudi on bi bil brez svojega stotnika v največej nepriliki. Kdo bi mislil zanj, ga kaznoval ? Kljubu vsem zloravnjanju vender ruski vojak bolj ljubi častnika Rusa, kakor Nemca, da bi bil ta tudi pravičnejši, ker kaznuje s premišljenjem, Ako bi videl evropski vojak svojega podčastnika pijanega, konec bi bil disciplini; ruski vojak pa ga spravi v postelj, očisti ga in drugo jutro mu se pokori prav tako zvesto, kakor prej. Prosti narod je po svojej naravi dober in miren : nik¬ dar se ne vidi ljudstvo pretepavati in prepirati se. Tudi ne pozna bojev z biki in petelini — toda po- 18 velje svojega višjega stori ga požrtovalnim vojakom, Čeprav proti lastnej želji in nagibu — — — — — _ _ _ Rusija je bila do sedaj edina država, koja proletarijata ne pozna. Vsled karakteristične osnove posameznih občin, kjer uže stoletja komunizen in socijalizem faktično ob¬ stojita, kjer se ne pozna pravice zasebnega posestva in po stavne dedščine, mogle so se nahajati sicer uboge občine, nikakor pa čisto siromašni posameznici. Vsak Rus je bil nekje doma. Slabo pa je samo z odpuščenimi vojaki. V tem trenotku, ko je Rus postal vojakom, (.in služba je bila po- pred jako dolga) izgubil je svoj delež na splošnem pose¬ stvu one občine, h kojej je bil pripadal. Ako se je tedaj po- vrnol po dolgoletnej službi v svojo rojstveno vas, bilje tujec brez vsake pravice, berač, kateri delati niti ne zna niti neče.— Tak odpuščen vojak je prosil miloščine dobrosrčnega grofa Moltke-ja in ta je te — le ganljive besede odgovoril: «Glejte, tu Vam prosjači mož, koji je pred malo meseci še krvavel za svojo domovino ; on prosi miloščine pred Kremlom, pred srcem one države, katera je postala velika samo po svojih \veslih, bogaboječih, hrabrih in stradajočih vojakih, kajti po njih sano obstoji in bode stala. Resnično mora biti raj samo \a te žr- tujoče se trpinčen. (Gotovo pa tudi zagrofaMoltkeja, dostavljamo, mi ganjeni, ko čitamo o tako dobrosrčnem Nemcu.) «Pridobil si je svobodo inv dolgej, sivej kabanici, drže svojo kapico ponižno v roki, potuje v širno »sveto« Rusijo in mi — mi smo se vozili v cesarskej dvornej ekvipaži k preobilnemu obedu!«—Tako piše Moltke! Na drugem mestu pa zopet pravi: »Rodbina je v Rusiji mikrokczem države. Vsa moč je zedinjena na očetovej avtoriteti in vse teorije predstavljajoče osnove so v Rusiji prava nesmisel«. Kako morejo omejiti človeške postave božanske pravice očetovske? Tako govori Rus. Enako pa je tudi neobhodno potrebna 19 neomejena mod v roki carjevej in je tudi dobrodelna v deželi, kjer se nič ne zgodi, — ako ni zapovedano od zgoraj.— Iz Moskve je pisal grof Moltke pred 3o leti: »Ako po¬ mislimo, da obstoji jedro ruskega naroda, to so Velikorusi, iz 36 milijonov ljudi enega rodu, ene vere in enega jezika, tedaj iz največje homogenrie množine na vsem svetu, gotovo ne moremo dvomiti a da ima Rusija veliko bodočnost pred seboj. « »Reklo se je», — nadaljuje Moltke, — »da mora propasti neizmerna država, ako se prebivalstvo še bolj pomnoži. Vender pa ne more niti eden del brez dru.ega obstati-, gozdnati sever ne brez bogatega juga, obrtna sredina ne brez obeh, središče ne brez obali, niti brez skupne ogromne ceste »Volge , 400 milj dolge reke. « Še bolj kakor to pa spojuje vse dele ogromne države — tudi najbolj odaljene — občutek skupnosti. Piscu Arnd- tu je~na tem občutku tudi veliko ležeče, on pravi: » Skupni je\ik je nekaj ogromnega, še veči pa je občutek skupnosti! Temu občutku pa je središče Moskva. Posilna ptuja civili¬ zacija se v ljudstvu nikjer ni vdomaČila. Narodne posebnosti so se ohranile povsodi v jeziku, šegah in navadah in to v Čudovitnej splohiej obliki: v najfinejsej in samostalnej , kakor se je drugod nikoder ne nahaja. Osebno bil je nekdaj ruski kmet popolnoma svoboden. Plemstvo pa nikakor ni iz orna ruska institucija, ono je kakor v Angleškej germanskega izvora.«— Grof Moltke zaključuje knjigo svojo se srčno želje, da ostane srečen v bodočnosti, nadarjen in ubogljiv niški narod, misli pa, da vender ne bodo Rusi še mogli brez pomoči tujcev cbstah. Pred vsem, pravi, mora se pridobiti duhov¬ ščina, da podučuje ljudstvo, ali v to svrho jo je treba še-le odgojiti Hipom in šilom se tu nič ne more storiti; napori enega stoletja pa menda niso premajhna žrtev pravemu in resnemu razvoju ruskega naroda. 20 Tukaj se ločimo hvaležnim srcem od knjige grofa Molt- keja ter si dovoljujemo dostaviti samo nekaj še k njegovim opazkam. Odkar je napisal grof Moltke svoja pisma iz Rusije, prišli so .hudi časi ruskej dinastiji. Rusija je od zadnje voj¬ ske v orijentu in cd berolinskega dogovora sem lik bljuva¬ jočemu vulkanu. Žalostna smrt velikodušnega carja Alek¬ sandra II. je poznata, prav tako vsakdo pozna položaj carja Aleksandra III. Ta položaj je tak, da se moramo nehotč spo¬ mniti na ene afrikanske kralje, o kojih nam pripoveduje stari Stmbo, da so bi'i sicer priooznani kakor kralji, toda samo dokler niso stopili iz lastne hiše. Ako se je kralj samo po¬ kazal zunaj hiše, imel je vsak podložnik pravico ga ubiti. Morili so jih pa tudi po redu 1 In kaj pomenjajo sicer be¬ sede Pavla Vassilija, s kojimi kaže, da se malo sliši o Nihi¬ listih, odkar so se pomirili visoki krogi St. Peterburžki ter se sprijaznili z absolutizmom! — kajti prav \i prav do j ni bil nikakor car sam absoluten, ampak visoki krogi, od kojih je odvisen. To je tedaj mej tem — kakor smo omenili — ruska svoboda. Visoki krogi tedaj hočejo ali nočejo absolutizma, oni hočejo ali nočejo ustave, velika nezrela množica ruskega ljudstva pa ima reči k vsemu »Amen!« Da ruski kmet ni tako nezrel, da ne bi znal v javnem državnem parlamentu zagovarjati svojih pravic in interesov, ter da bi tam le plemenitažem prikimaval, o tem še govora ni, kakor bomo videli kasneje, ko' bomo govorili o knjigi Škotca Mackenzie Wallace. Pač pa je verjetno,, da bi ruski car in carska obitelj baš v kmetskem stanu imela najmoč¬ nejšo zaslombo; ali kako je pri sedanjih razmerah mogoče, da ruski kmet \aruje carja pred zarotami plemstva in splet¬ kami dvornikov? Sultanu se tudi radovoljno pokori vsak muzelman, ali 21 al in človeštvo, hoje je v nevarnosti vsled njenega položaja ! Prišli smo zdaj do Škotca Mackenzie VVallace, kateri je pred okolo 10 leti izdal svojo prekrasno knjigo o Rusiji. — Mackenzie VVallace se je več mesecev bavil v nekej malej ruskejvasi, dokler seje prav dobro, naučil ruskega jezika; ves čas svojega sedemletnega bivanja v Rusiji je mnogo občeval z ruskimi kmeti (muziki) in uprav ganljivo je čitati, s ka¬ tero vestnostjo je on vse opazoval, motril in izizkaval, kar zadevlje ruskega kmeta. Vsa svoja opazovanja in izizkavanja je on skupil v knjigi uRussia«. V začetku je nameraval, da ostane le nekoliko mesecev v Rusiji; našel pa je toliko gradiva za svoje študije in izizkavanja, da je skoro moral podaljšati svoje bivanje na Ruskem in je raztegnoti na 7 polnih let, tako, da je vse poprej temeljito preiskal m v vsakej stvari osobno prepričal se, predno se je upal se svojim obširnim delom na javnost. — Kako pač postopajo nekateri nemški ali ital. pseudou- eenjaki v tem obziru, kako posebno one prodane, usmiljenja 24 vredne slovanske duše pišejo za par tržaških breznačelnih listov?! Mi Slovani'v obče smo Rusom dolžni mnogo hvale, ker so s tako ljubeznijo, udanostjo in požrtovalnostjo osvo¬ bodili veliko milijonov naših južnoslovanskih bratov od tur škega arma in to po velikih ,krvavih vojnah. Južni Slo¬ vani bodo pač težko kedaj mogli tem osvoboditeljem ska- zati vso ono hvaležnost, katero zaslužijo, pa vsaj toliko je njih dolžnost, da storijo, da ruskega naroda izvrstne last¬ nosti, nepremenljivo srčno dobrotljivost svetu naznajajo, po¬ sebno pa mej Slovani, kderkoli se nahajajo. Pri nas v Avstriji je pa to toliko bolj potrebno, ker s tem zavrnemo tudi grde laži nekaterih umazanih listov na Dunaji, Pesti, v Trstu in še tudi kod drugod iz¬ hajajočih, in da mislečemu svetu, ki zna ceniti po vredno¬ sti židovske tovarne javnega menenja, pokažemo, kako mi¬ slijo v resnici veliki nemški učenjaki in veljaki, kako misli učeni in natančni Škotec in kako zopet Francozje a la Leroy Beaulieu in drugi o Rusiji, in kako so vsi ti veljaki pisali o ruskem ljudstvu,— S tem zamašimo usta bomba- bastično govorečim čestilakomnim odvetnikom in enakim le¬ talcem za vsakdanjo srečo, ki sodijo na priliko o slovenskem jeziku, akopram niso še nikoli videli slovenske knjige ali celo slovenske vasi. — Ker pa je delo VVallace-ja preobširno, in se skoro ni nadejati, da bi ga kdo kedaj v vsem obsežku prevedel v slo¬ venščino, za to sme napravili izleček iz te knjige, v ka¬ terem se bodo gotovo nahajale vse najvažnejše in najzna minitnejše opazke imenitnega pisatelja o ruskem narodu, iz tega izlečka ali kratkega posnetka Slovenci razvi- dijo, kako izvrstno ljudstvo so Rusi in gotovi smo, da našemu ljudstvu po čitanju te razprave le še gorkeja po¬ stane želja, da ne bi mej nami in Rusi nikoli prišlo do vojne in krvoprolitja, v katerem mi vidimo največo nesrečo ne le za nas, temuč tudi v obče za človečanstvo in njega prava načela. Bog in trije cesarji — takozvani triumvirat — naj nas obvarje pred tako nesrečo. — To željo je izrazila uže ope- tovano tudi ogrska delegacija; a Chauvin-ov in političnih čudežev na Ogerskem ni manjkalo nikoli in še nedavno smo čitali, kako jih je gibal bivši c. k. minister Schaffle v svojej knjigi «Dernachste Krieg in Zahlen«. (Prihodnja vojna izražena v številkahj. Ti Chauvini bi radi zapalili plamenico maščevalne vojne, ne le proti Rusiji, temuč tudi proti last¬ nemu kralju, da bi tako sebe in vse nas, ki smo njihovi sodrugi v državi, pahnoli v največe gorje. — Dobo miru pa Madjari po svetu Nemcev le za to po¬ rabljajo, da po mogočnosti največe število Slovanov in Ru- muncev pomadjarijo. Ta svet jim je dal uže pred 40. leti nemški pisatelj o narodnem gospodarstvu, Friderik List, ko gaje nad prihodnjostjo Madjarov obupajcči grofSzecheny v deželo poklical, da se ž njim posvetuje o bodočnosti Oger- ske. — To fanatično madjarovovanje jim zdaj očita nemški filozof Martmann v poznanih treh člankih, katere je objavil leta i885 v berolinskem listu >Gegenwart» pod naslovom: »Nazadovanje nemštva« in katerih člankov se je tudi ((Edi¬ nost« spominjala. Omenjeni Hartmann pravi tam glede Ma¬ djarov: >>Meni se dozdeva, da imajo Madjari prekratke noge za to tekanje za stavo in da jim bodo po njih zatirani Slo¬ vani čez kratko ali dolgo vse z lihvarskimi obrestimi po- vrnoli. n Pri vsem tem pa se ne da zanikati, da ne bi bili Ma- djari včasih prav modri in previdni politakarji, posebno pa potem, ako jim gre strah pred občno vojno v vse kosti; tako je izšla leta 1879 v Lipsiji brošura pod naslovom: «Naj bi Je Ogerska držala se Nemške ali Ruske, času primerno premišljevanje nekega Madjara«, katera je bila provzročena po znanem, iVtadjarom protivnem izreku Schonererja v našem parlamentu, ker tistikrat so se Madjari bali, da bode nemško cesarstvo na se potegnolo tudi našo Ciz- lajtanijo. V omenjenej brošuri se more mej drugem citati: »Ruska vlada ima za seboj ljudstvo; še celo na Poljskem je ljudstvo odločno na strani vlade. Nihilisti niso za Rusijo no¬ bena nevarnost, uže zato ne, ker nemajo v ljudstvu nobene zaslombe. Ruska diplomacija je zopet enkrat previdno pri¬ pravljala delo na tak način, da se je kar čuditi ; — ako ni bila evropska diplomacija uže zdaj v stanu, da prepreči na¬ mene Rusije, bode ona to v bodoče še manj mogla, ker zadnja vojna jo je pripravila ob jako važnega naravnega zaveznika. Politika je prav za prav znak vsega praktičnega; ona izključuje ideale, pred vsem pa na sentimentalnost zidano sočutstvo. — Našim slovanskim in nemškim sobra¬ tom ni toliko za obstoj monarhije,kakor pa nam Madjarom, ker njihova narodnost bi našla zavetje tudi po propadu dr¬ žave v oemškej, oziroma ruskej državi,— Torej smo mi Madjari edini element avstrijske monarhije, kateri hoče nadaljni obstoj iste, ter hočemo rešiti jo iz vsake nevihte in pripeljati v mirno in zavarovano luko. » — Kedone bi se pri tej priliki spomenil na hrabrega Don Quixotte-ja? Ta pot je naš baratcm Madjar zadosti odkritosrčen ; on pride do sklepa, da bode v slučaju kake katastrofe Rusija vzela si Madjarsko, in da Madjari nemajo zadosti moči in ugleda, da bi mogli od sebe odvrnoti tako osodo. Ako bi se to priklopljenje Madjarije k ruskej državi zgodilo mirnim potem vsled agitacij Schonererja in drugih Velikonemcev, tako bi Madjari tudi v državnej zvezi z Rusijo našli za¬ dostno garancijo za obstoj svoje narodnosti, in sicer z ve¬ liko večimi dobički glede na narodnost, nego je to mogoče v Avstriji, ali pa bi bilo mogoče v državnej zvezi z Nem¬ čijo. Prijateljstvo Madjarov Rusija pod vsakimi le mo¬ gočimi uveti prav rada sprejme. — Enako se izraža madjarski politikar omenjenej brošuri in še nadaljuje: »Mi (Madjari) moramo našo politiko tako urediti, da pridemo do prijatelj- 27 skih odnošajev z Rusijo in da potem to prijateljstvo na¬ dalje gojimo«. Vse prav in lepo, in v nekej politične j sa¬ njariji Rusa Danilevskega, katero sanjarijo je obelodanil v knjigi «Rusija in Ev rep a >\ je tudi govor o nekej konfede¬ raciji, katerej bi bila na čelu Rusija in v katerej bi bilctudi prostora za 7 milijonov Madjarov na 3ooo kvadratnih miljah živečih (sedanje dežele ogerske državne polovice merijo pa skupaj 5854 kvadr. milj; samo pravo Ogersko kraljestvo okolo 5ooo kvadr, milj). O tej sanjariji Danilevskega je najbrže kaj slišal pisatelj ene brošure in zato vidi v Ru¬ siji edinega spasitelja pred nemškim občnim potopom, ka¬ terega prorokuje po nekakem Schonerer in drugi njemu enaki hudourniki. Kedo se ne smeje vsemu temu? Dane bi bila zgodovina tako krvava stvar, lehko bi se imenovala ko¬ medija, čeravno ne božja, kakor je Dante svojo delo ime¬ noval; »La divina Ccmedia». — Rusijo oklicuje madjarski pisatelj za edino približališče Madjarov. ali ni to več kakor čudno v sedanjih časih?!. Ali ne bi se moralo iz tega far naravnost sklepati, da so Madjari v resnici jako previdno in politično ljudstvo?!— Najboljše je, da tukaj pretržemo nit, katero bi mogli še dalje sukati, kar nam je tudi na srcu; ali mnogo je za zdaj boljše zamolčati, ker za zdaj ne edgovarjanamenu,kajti pc Davidu Straussu le ono edgovarja namenu, kar se bližadose- gljivemu najboljšemu; mi pa v natančne] krit ki nekaterih razmer v Avstriji za zdaj, žalibože, še ne vidimo korist; glede na namen, ker za zdaj vsaj še ni nič pravega doseg¬ ljivo, tako vsaj se nam vidi, debro vedočim, da nekatere pred¬ sodke more le čas ozdraviti, šoviniste pa nesreča, ako so še zdravih živcev, drugače pa še tista ne. Na Adriji in ob Soči preži [zvita lisica, zatorej tukaj na meji ni časa ne prostora za sanjarije, tukaj je treba realne politike, zato pa izražamo mi ..gotovo patrijotično in odkritosrčno željo, da bi trije cesarji dobro in trdno skupaj držali; potem se nam ni pač prav 28 nič bati Iredentarjev in moremo, pripuščajoč se svojej slo- vanskej dobrodušnosti, tudi njim nasproti potrpežljivo čakati, da jih enkrat Bog razvetli. Omeniti nam je pri tej priliki, da je tudi francoski pi¬ satelj Anatole Leroy-Beaulieu, brat imenitnega pariškega profesorja Paula Leroy-Beaulieu, spisal jako obširno in zna¬ menito knjigo o Rusiji, katera je nedavno na svitlo prišla tudi v nemškem prevodu. Preobširno delo bi bilo, ko bi hoteli v tej razpravi govoriti tudi o tej velikej knjigi; le toliko naj za zdaj omenimo, da tudi ta pisatelj piše jako ugodno o ruskem narodu in da je njegova knjiga na Francoskem zbudila občno pozornost, saj je znano, da so se Francozje zadnjih let začeli tako zanimati za Rusijo, kakor neben drug evropski narod, in to zanimanje raste od dne do dne. O tej knjigi pa si pridržimo morda kesneje obširnejše govoriti,kernašanalogaje,da našeljudstvo seznanimo z resni¬ čnimi odnošaji, da mu sorodni ruski narod pokažemo tako, kakor o njem sodijo objektivni pisci drugih nesorodnih, latinskih in germanskih narodov. Daleč pa je cd nas, da bi na vse to sezidali razne zlate gradove po zraku, ker slo¬ venski narod ima tako težko in pri vsem tem tako imeni¬ tno nalogo zbog svoje lege in svojih zmožnosti, da bi bilo pač grešno zazibati ga v šovinizem in mu reči kazati, ka- keršne niso in nikoli ne bodo. Slovenec naj ne bode nikoli prevzeten in napet, uči naj se od raznih narodov ljubezni do svoje domovine, zatajevanja in požrtcvalnosti, toda posnema naj nikoli ne one malenkostne izključlj ivosti, kakoršnosmo navajeni vi¬ deti pri mestnem zboru v Trstu in pri enakej korporaciji na Dunaju, ker ne enemu ne drugemu mestu po zgodo¬ vinskih skušnjah ne ctidejo slabi nastopki za tako ravnanje 29 in preziranje faktičnih razmer. Denesse Avstrija preporcduje - na novej podlagi, na temelju pravice vsem enake, tega pre¬ poroda ne more nihče ustavljati, in da bi ga tudi kaka stran¬ ka mogla začasno, bi to bilo le v manjšo ali večo nesrečo države. — Naša želja pa je, da bi Bog razsvetil vse one na*e so¬ državljane, ki se še vedno ne morejo navaditi na misel, da ima v Avstriji in sploh v Evropi Slovan iste pravice, kakor vsak drug norod in da vsako upiranje temu načelu je le zavlačanje zmage pameti in svobode, katero zavlačenje pa gotovo ni v interesu nobene države in narodov sploh.— V tem obziru pač ne moremo zamolčati nekega mene- nja, ki se siri sploh po slovanskem svetu in katero je pred par tedni nek ruski list posebno povdarjal. — »Ruskij Kur- jer», jako upliven list, ki ima svoje dotike tudi v merodajnih ruskih krogih, je namreč v nekem Članku mej drugim pisal: «Na vsak način je treba prve straže Slovanstva, Čehe in Slovence, z vso močjo podpirati in tudi potem, ko bi se s tem morala podpirati in vzdržavati celo vsa Avstro-ogerska monarhija. —To je konečna lormula vse slovanske politike, s katere postulati se mora ruska politika slagati. Naraščanje nemške moči pomenja padanje slovanskega vpliva v obče in še prav posebno padanje važnosti ruskega carstva. Ruska pa se pri zasledovanju visokih moralnih (slo¬ vanskih) ciljev ne more pustiti zadržavati po manj ali več neznatnih nasprotnikih. Da se tudi mej avstrijskimi Slovani vedno bolj utrjuje zavest, da je treba braniti narodne naše meje do skrajnosti, to so pokazali tudi govori slovenskih poslancev v letošnjej sesiji avstr, držav, zbora. 30 To pa naj bi še prav posebno csrčili naši avstrijski dr¬ žavniki, kateri naj bi se ne dali zapeljati po poročilih nekaterih velikašev, katerim gre pred vsem za novčno mogočnost stranke, kalerej so bili ali so še na čelu, in katera je Av¬ strijo uže večkrat dovedla v velike nevarnosti in nesreče Se željo torej, da bi pravica zmagala na slavo in brez škode naše Avstrije in Slovanov, poslavljamo se od čitateljev »Edinosti«, ter prepuščamo besedo imenitnemu angleškemu pisatelju, ki je vreden našega zanimanja. — Posnetek iz knjige „Rusija“, spisal Mackenzie AVallace. Večina potnikov na krovu parnika je najbrže ruskih krnel ov, kateri vedno radi mej seboj kramljajo, in ne da bi se kaj predstavljali, prav radi pripoveduje,o potnikom dogodbe iz lastnega živenja. Mnogokrat sem tako dolge ure prav prijetno in koristno preživel in vedno mi je ostal vtisek, daje ruski kmet nekako fatalist, ali da je dobrosrčen in prijazen ter da ima jako zdravo pamet; tudi se kaže pri njem prav močna želja, da bi zvedel kaj iz inostranskih dežel, torej želja, da se poduči. Dobri in koristni tovariši so oni kosaki, o katerih se toliko sliši in čita. Mnogi mej njimi znajo iz lastnih dožitkov pri¬ povedovati tako strašne episode iz vojaškega živenja in o raznih bitkah, da te stvar zanima do skrajnosti. Če so slu¬ čajno posebno zgovorni, ti povedo tudi par skrivnosti o njihovem jako primitivnem komisarjatskem sistemu. Naj 32 si pa uže bodo zgovorni ali ne, potnik bode vedno boljše svoj čas porabil v pogovoru ž njimi, nego pa da bi se vglobil v razgledovanje jako enoličnih krajev poleg Volge, po katerej ga vozi parobrod. Omikani Rusi govore navadno en ali celo dva tuja jezika, ali kmetje ne znajo druzega razen materin jezik, in s kmeti se hočemo pred vsem pečati. — Prav malo je provicijalizmov in vsi razredi ruskega prebivalstva se poslužujejo iztih izrazov — razen tujih be¬ sed, katere pa rabijo le vi iti stanovi, — pri vsem tem pa govori ruski kmet bolj krepko, lakonično in bolj originalno, nego pa omikanec. — Nekoliko mesecev prebivanja v St. Petersburgu je za¬ dostovalo, da sem se prepričal, da ruski jezik spada k pred¬ metom, katere si more človek prisvojiti le po vaji, to je po mnogim govorjenjem z ljudstvom sicerpaje tujcu jako težavno naučiti se prav dobro ruskega jezika, tudi ako prav dolgo prebiva na Ruskem, posebno ako je tako nesrečen, da je prav dobro zmožen francoskega in nem'kega jezika. Kosem še premišljeval, kako bi se mogel odvaditi oblikam zapadno evropskih jezikov, mi je nasvetoval kar naenkrat nek pri jatelj, naj grem ž njim na njegovo posestvo v provinciji Novgorod, kder najdem jako intiligentnega in ljubeznjivega župnika, kateri ne pozna drugih jezikov, razun svojega. V vasi Ivanovim, malej postaji moskovske železnice prebival je moj boioči učitelj. V istem času sem jez govoril še jako polomljeno ruščino, zdi se mi tako, kakor pravijo, da go- vovorč španjske krave francoščino. .laz sem v kratkem času razvidel, da ruski kmet z isto lehkoto prenaša strašno vročino, kakor najhujši mraz — On se še celo raduje, ako temperatura preskoči iz enega ek¬ strema v druzega. Jako važno ulogo igra pri ruskem,kmetu 33 parna kopelj, katera mora biti vsaki teden. Kopelj ima pri mužiku celo verski pomen, kajti noben starcv erski kmet ne bi šel v cerkev, da se ni poprej očistil svojih madežev te¬ lesnih in dušnih v kakej kopelji. — Čuditi se je pa še po¬ sebno trdnosti ruskega kmeta, ko navadno v zimskem času še bolj pogostoma obiskuje kopelj in iz kopelji teče v bližnji sneg, da se v njem valja. — Strah pred Črtom se je. kakor drugod, tako tudi pri ruskem kmetu jako pomanjšal; popred je bil ta strah, ako uže ne začetek, vsaj element modrosti; videti je torej, da črt vsak dan zgubljava svoj vpliv na tem svetu. Stari ruski grajščaki so bili vedno pripravljeni, da po¬ magajo kmetu, kedar je bil v zadregi, in so navadno ž njim ravnali jako dobrohotno, kakor to potrjuje tudi stari ruski rek: »Kder je nagla jeza, tam ne manjka tudi dobro¬ hotnosti in dcbrote». — Nemški grajšČinski oskrbnik je bil prav pravcati izra: krutosti in strogosti, prav paragraf vclo- veškej podobi; on se sicer ni posebne razihtil, ali tudi so- Čutljive dobrote ni poznal. — Beseda »durak« (neumnež) mu je bila neprenehoma na jeziku, in ako je bilo kako delo dobro izvršeno, smatral je to kakor nekaj samo ob sebi razumljivega, ter ni nikoli L imel pohvalne in nagovarjajoče besede za ubozega kmeta. Njegov močni, tevtonski značaj mu je dostikrat oviral pravo nepristransko sodbo; on ni imel nobenega posebnega veselja do ljudi in do razmer, katere so ga obdajale. Tako je nastala ona tiha mržnja in podžrjavico tleče sovraštvo, katero se pogostoma izcimi iz občevanja mej slo¬ vanskimi in tevtonskimi značaji. 34 Nemškemu Oskrbniku Karlitsčh-u je zadosti, da je kedo Rus, da ga je imel za slabega človeka vsem napakam podvrženega. Akoprem je ta oskrbnik kakih i5 let živel v deželi, pri vsem em je prav malo noznal običaje in sploh način živenja ruskega kmeta; brigal se je le zato, kar se je tikalo njega in njegovega gospodarja koristi. O občinskem redu, domačem živenju, o verskih zadevah, o delovanju onih. ki so v tropah zapustili kraj, da so šli drugam iskat dela, o vsem tem ni znal nemški oskrbnik čisto nič pove¬ dati. in če je tudi kaj povedal, bilo je navadno vse krivo. — Tudi takim, ki imajo poseben talent za učenje jezikov, dela učenje ruskega jezika zadosti težave. Rus pa, kateri se prišteva krogom cmikancev, mora najmanj še en tuji jezik dobro znati. Mogoče, da bi se dala tukaj po nekakem opravičiti Darvinova teorija, ako se reče, da so bili ruski plemenitaži od nekdaj primorani učiti se tujih jezikov in da se je zato v njih kroge vcepila neka zmožnost za na- učenje tujih jezikov. — Razun tega je ruski jezik fonetično jako bogat in ima v sebi skoro vse one glase, kateri so lastni jezikom zapa- dne Evrope Da se je VTallace ložeje učil ruskega jezika, k temu je pomagala tudi okoliščina, da v Ivanovki ni bilo nobenih posebnih krajev za kratkočasje, tako, da je bil skoro navezan na neprenehano učenje po dnevi in še celo tu in tam po noči. Moje prizadevanje, piše Wallace, da se naučim ru¬ skega jezika vsaj v tolikej meri, da se morem prosto raz- govarjati z ruskim kmetom, podpirale so zadosti ugodne okoliščine. Pred vsem je bil moj čestivredni učitelj jako 35 prijeten, dobrosrčen in zgovoren mož. Po nekaterih tednih sem razumel uže mnogo, ako me je kedo po rusko na- nagovarjal. To, da Rusi znajo ljudem uže na očeh citati, in da precej uganejo, kaj želi tujec cd njih, prišlo je tudi meni jako dobro. Ako se kak tujec toliko nauči ruščine, da more le par besed izreči, in more začeti kak stavek, to je ruskemu kmetu uže zadosti; on ugane po prvih besedah, kaj zahteva tujec od njega, on si to zna izvrstno kombinirati. Moji dolgi razgovori s župnikom so postajali vedno interesantnejši. Nek mlad duhovnik mi je enkrat rekel: »Ako hočemo mi vaški duhovni imeti kako pridigo, moramo jo poprej pokazati blagočinnemu. Blagočinni je vaški žu¬ pnik, kateri je v direktnej zvezi s provincijalnim konsiste- rijem in katerega dolžnost je, da strogo nadzoruje vse druge župnike svojega okraja, on je po nekako ogleduh konsi- storija, kateri je napolnjen s pohotnimi in nesramnimi ura¬ dniki; ti gospodje imajo uha vedno zaprta, in kateri jim jih hoče odpreti, mera to storiti s pestjo polno rubljev. — Tako mi je pravil omenjeni vaški duhovnik. Proti temu, rekel je isti, je le eno sredstvo: svoboda in javnost. Z nami odraslimi ljudmi ravna se prav tako, kakor z otroci; strašijo nas kakor kake izdajalce. Rusko ljudstvo prav malo spoštuje duhovščino, ker ona dela za se poseben stan, in ker vsled napačne odgoje ne uvaja mej ljudstvo naukov duha, ampak tc ljudstvo le trpinči z mrtvimi zunanjimifo rmalnostmi in cerimonijami, ter v eno- mer sama daje ljudstvu izglede nespoštovanja vere, iz ka¬ tere obredov dela po nekakem kupčijo. Mnogi ruski popi so pa čestivredni, dobro misleči možje. — 36 Ako ludi nemajo posebne znanstvene in svetovne od- g.oje in so manj fini. nego duhovni nekaterih drugih veroiz- povedanj, pa so tudi veliko manj fanatični, manj gizdavo ponosni in bolj tolerantni proti izpoznovalcem drugih vero- izpovedanj. — Protestanska duhovščina je v vseh deželah mnogo pripomogla k ljudskej omiki.— Zakaj se je to godilo, ni težko uganoti.— Protestantizem uči: »Iščite v sv. pismu« in da je to mogoče, vendar je. pred vsem treba znati citati. Moramo tudi ozir jemati na glavne nagibe in cilje grške cerkve; jez menim veliko nagnenost toliko duhovenstva, kakor tudi ljudstva do zunanjega lišpa, do ceremonij, ka¬ terim dajajo največo važnost — Navadni, priprosti ljudje so vedno in povsod taki, da si vere ne morejo predstavljati brez cele vrste skrivnostnih obredov, kateri imajo moč, da na tem svetu varujejo pred nesrečo, cb enem pa pomagajo tudi za zveličanje na dru¬ gem svetu; to je uže take v naravi, da človek ljubi obrede, in tisti, kateri jih zanikajo, nevedoma jih sami tudi izvr¬ šujejo. — Večina ruskih župnikov, kakor tudi večina ljudi, sploh je zadovoljna, da to stori, kar se od nje zahteva, in zato določujejo do neke meje duhovna značaj ideje in du¬ ševna zmer njemu v duševne varstvo izročenih Občinarjev. Po protestanskem mišljenji je pastor človek čestitlje- vega in uzornega vedenja, ki -stoji na nekej višej stopinji kulture; njega dolžnost je, da svojim ovčicam vsak teden po enkrat s posebnim povdarkom, pa na kratko in jedrnato razo¬ deva svete resnice kristjanstva, gorko jih opominja, da ho¬ dijo pot pravičnih.— Dalje se od njega pričakuje, da tolaži žalostne, podpira uboge, dvomljive v veri potrdi in take, ki so se odstranili od prave poti,zopet na njo pripelje; — tako si predstavljamo ideal pastorja, katerih vsak se tudi tega po mogočosti drži, cene drugače, vsaj na videz. 37 Ruski pop pa nema nobenega lacega uzora ali ideala prod soboj. , . . On pridiga in svari le redkokrat in nema nobenega moralnega upliva na svojo čredo, pa si tudi v ta namen nič ne prizadeva.— Treba je priznati, da so Rusi na nek način jako reli- gijoznijoni hodevajc ob nedeljah in praznikih redno v cerkev, križajo se vsak hip in po večkrat, ako gredo le mimo kake cerkve ali svete podobe; gredo vedno cb istej uri k večerji, postijo se strogo, kadar to zapoveduje cerkev in radi tudi romajo na svetišča. Vendar pa je s tem njihova ver¬ nost tudi pri kraju. Verski nauk jim je navadno španjska vas, o svetem pismu vedo toliko kakor nič. — O teologiji in o tem. kar imenujejo protestanti nolm - nje versko živenje, nema ruski kmet niti pojma; njemu za- doščuje zunanji, ceremonijelni del vere, on ima neomejeno, otroško zaupanje v pomoč obredov. — On se čuti popol¬ noma zavarovanega, kakor na priliko človek, lu je na krovu potapljajoče se ladije, pa ima na sebi aparat za rešitev Brez všakega strahu za bodočnost in z malo obžalovanjem za sedanjost in prošlost pričakuje on jako mirno poslednjo božjo sodbo, in navadno umre tako udan v svojo osodo, da bi mu mogel za tako resignacijo biti nevoščljiv celo filozof stoične šole. 38 Svete podobe igrajo veliko ulogo v religijoznem ži- venju ruskega ljudstva, kar zopet kaže, da mu je le za ob¬ liko. Akoprem pa je rusko duhovenstvo malo storilo za omikanje ljudstva, vendar se tudi ni nikoli omiki protivilo in jej ovire stavilo s kakim očividnim namenom. Oni niso menenja, kakor kod drugod, da je učenost ljudstvu nevarna stvar in se čisto nič ne boje, da bi vera trpela škodo po znanju. V resnici pa je to kaj jako znamenitega, da se ru¬ ska cerkev za vse ono duševno gibanje, katero napolnjeva marsikaterega mislečega kristijanav zapadnej Evropi z ne¬ kakim strahom, čisto nič ne zmeni ter da je vsako tako gibanje pušča čisto apatično. — V istini nemajo bolj omikani Rusi skoro redno nobe¬ nega interesa za cerkvene stvari in marsikateri od njih se menijo tako omikane, da vsako vero, v katerej koli obliki, drže za neko starinsko babjeverstvo, katero je trebe pustiti, da izumre samo cb sebi, kolikor mogoče mirno. Glede ruskega kmeta pa je treba dostaviti, da ako¬ prem je on tako lehkcveren, da ga tu in tam, kakor ves svet, prešine nepotreben strah, v pravej istinitej nevarnosti on ne pozna strahu. Vsi tisti, hi so bili v divjej vojni, v krvavem boju to prav radi potrdi. Ruski kmet si češe lase tako, da mu je prejka prav čez sredo glave; ("tudi Slovaki se tako češejo in mnogi drugi Slovani tudi. Op. pis.) mogoče, da je ta šega posnetek po podobah svetnikov grške cerkve. 39 Ivanova hiša je bila uzor prave ruske obitelji še starega kroja. Pred osvobojenjem od robstvaje bilo na Ruskem mnogo takih hiš, v katerih so prebivali udje družine treh .ge¬ ne ra c i j. Ti udje ene družine stari in mladi so živeli mirno skupaj na patrijarhalični način pod vodstvon in nadzorstvom hišnega gospodarja, katerega so imenovali «Chazain», to je kakor v hrvatskem «gazda». — Ruska kmetska hiša stare šege je torej neka primiti¬ vna zadruga delalcev, v katerej imajo udje čisto vse skupno. — Poglejmo le malo, kako sev takej mnogobrojnej rodbi¬ ni ali družini vrše ženitve. Ruski kmet je kot tak v vsakem obziru jako praktičen, njega mišljenje je vedno le obrneno na istinito obstoječe, na to, kar more videti in skusiti, njemu niso znani oni ob¬ čutki,ki srcu puščajo nadkriljevati razum, on ne pozna senti¬ mentalnih srčnih otduškov. Ruski kmet ima v svojej naravi prav malo tistega, kar bi se moglo imenovati »Herman in Doroteja Klement«, ali pa »Romeo in Julija«, in torej prav malo ali nič ne pozna 6nih romantičnih idej in srčnih zdihljajev, kateri se navadno pri nas več mesecev ali tudi let vsak dan ponavljejo kakor prehodniki kacega zakona. — Prvotna oblika kmetijstva na Ruskem zahtevala je moža, ženo in konja. Previdni gospodarji se ne smejo dati oslepiti po vatrenih konjih in lepih nevestah, oni ne iščejo lepote, ampak fizičnih moči in pa spretnosti pri delu. Stvar gospodarja je, da si kupi ali pa izredi krepkega konja, da si pa dobi mladenič primemo ženo, to je le vedno skrb starejšega ženslva.. 40 Kadar mladenič doseže 18. leto, povedo mu, da se mora oženiti, in ako je s tem zadovoljen, precej se začnejo pogovori sč stariši kacega mladega, za to sposobnega de¬ kleta. Zagotavljati se mora, da se na Ruskem redno sklop- ljajo ženitve le pod uplivom gospodarskih koristi, skoro ni¬ koli pa ne pod uplivom srčnih čutov, posebno pa pretiranih ne. •— Navadno se ruski kmet zadovoli s čisto priprosto hrano; meso je on le rekdc kedaj, pa tc ne, da bi mu meso ne do- padalo, ampak ker je v obče predrago. Na Ruskem se ljudje mnogo poste. — Ako bi ruska cerkev več gledala na to, kaj in koliko mužik pije, ter bi mu pustila jesti, kar in koliko mu drago, s tem bi ona do¬ brodelno vplivala na materijalno in moralno blagost ruskega ljudstva. V mnogih vaseh severne Ruske si kmetje preganjajo dolgi čas s tako zvanimi besjedi (beseda*, kar pomema to¬ liko, kakor veselica. Pri vsem tem pa beseda ni veselica v popolnoma našem zmislu, ampak znači neko zborovanje delalnih ljudi. Kmetje v severnih krajih so navadno energičnejsi, inteligentnejši in neodvisnejši, torej tudi manj upogljivi in popustljivi, kakor pa njih sorojaki in drugi po stanu v srednjem, bolj rodovitnem Ruskem; mnogi njih znajo citati in pisati in tu in tam se nahajajo mej njimi ljudje, ki imajo jako veliko veselje do učenja in se tudi z vso močjo tru¬ dijo. da se kaj nauče. Jez sem v tem okraju (Novgorodskem) naše! več¬ krat kmetov, ki so imeli na moje začudenje ruski pre¬ vod Buihs-ove zgodovine civilizacij e! Podjetni, samosvestini, neodvisni duh, katerega nahajamo mej kmeti severnih krajev Rusije, kaže in razodeva se včasih uže v mladosti. 41 / — Večkrat sem našel v tem delu Rusije takih dečkov, ki so me bolj spominjali na mlado Ameriko, nego pa n-i mlado Rusijo. Akoprem sem na Ruskem prepotoval stotine vrst po noči in po samotnih cestah in potih, vendar me ni nikoli nobeden napadel ali nadlegoval. Tukaj Wallace še nadalje popisuje poštenost in zane¬ sljivost ruskega ljudstva. Ko je nehala mogočnost gruntovnih gospodovali graj- ščakov, razšle so se skoraj vse velike kmetske obitelji. — Saniovlast »Chazain-a ali hišnega vrhovnega gospodarja je imela svoj temelj v neomejenem zapovedovanju grajščaka, on jo je podpiral, zato pa ste padli leta i8bt obe oblasti h krati. — Ali ta padec je imel tudi svoje slabe nastopke. — Vsak oženjeni kmet hoče zdaj imeti svoje ognjišče, svojo hišo: da pa more zadnjo zidati, čestokrat napravi dolg in to je senčnata stran osvcbcjenja Sicer pa razpuščenje velikih kmečkih družin mora v moralnem obziru le dobro vplivati na rusko društvo. Delo na polju se začne v severnej Rusiji v aprilu. Komaj zgine snežna odeja, ko uže začne poganjati trava, in kmalo potem začne tudi uže zelenčti grmovje in drevje. 42 Brzi prelaz iz zime v spomlad iznenadi ne malo pre¬ bivalca zmernega podnebja. — Sploh je v Rusiji vse veli¬ kansko in originalno. Wallace govori potem o praznikih in veselicah ruskega kmeta. — Kakor celota je veselica na deželi v Rusiji naj- žalostnejša prikazen, katero more človek videti. To je zo¬ pet nov dokaz — katerega žalibože niti ne bi bilo treba, —■ da je nam severnim ljudstvom, ki vendar /namo tako dobro delati, absolutno nemogoče, da bi se brezskrbno pripustili ve¬ selju. V Franciji ali v Italiji napravlja kaka ljudska veselica najprijetnejši vtisek in mi po takej veselici celo obžalujemo, da je tako malo takih praznikov in veselic; v severnih de¬ želah pa ljudstvo ne umeje, da bi se na pameten in ne¬ škodljiv način kratkočasilo in se zato rajše uda pijančeva¬ nju; ono le pije in se ypijani, kar v nas budi skoraj željo ; da bi bilo le malo praznikov in veselic. Namesto, da toraj ruska duhovščina tolike priporoča post, bolje bi bilo, da se krepko postavlja proti pijančevanju . naj potem Rusi jedo, kar jim ljubo, ker z jedačo se nikoli ne morejo toliko pokvariti, kakor pa s prepogostim in pre¬ mnogim uživanjem žganih in drugih močnih pijač. Ko popisuje Wallace živenje delavcev v ruskih tovar¬ nah, izrazuje se, da ni nikder toliko bolezni, pijančevanja in demoralizacije, kakor v fabriških okrajih Rusije, to je v onih okrajih, kder je velika obrtnija najbolj razvita. 43 Jaz sem stan robov imenoval domače sužnje, ker ni¬ sem našel za ta pojem nobenega boljšega izraza; pri vsem tem pa svarim vsacega tujca pred rabljenjem tega izraza, kajti v tem obziru so Rusi jako občutljivi, ter navadno od¬ govarjajo, da je robstvo vse kaj druzega, nego suženstvo, ker zadnje se v Rusiji nikoli ni poznalo. Mir je najposebhejša, izldjučijiva ruska naprava. Mnogo let predno sem prišel na Rusko, tako piše Wallace,.čital sem 1 larthausnovo imenitno delo, v katerem seje v prvo raz¬ ložil zapadnemu, ruskemu občinstvu ruski vaški, ali občinski red. Večkrat se mi je risala v jako črnih barvah prihod- njost Anglije, in reklo se mi je, da uprav Rusija ne bo tr¬ pela tega zla zbog omenjene naprave »mira«, katere na¬ prave k ljubu nje priprostosti in koristi ne znajo ceniti in uvažati zapadni Evropci, oni je niti ne razumejo. Čitatelj torej lehko razume, s kako slastjo sem se jez lotil razmo- travanja te naprave in s kako marljivostjo sem jez to stvar začel raziskavati. Naprava, katera namerava povoljno rešitev najtežav¬ nejših društvenih problemov, ni prav kaj vsakdanjega, še v Rusiji ne. katera država v ostalem podaje onim, ki se pe¬ čajo se socijalnimi problemi in narodnim gospodarstvom, dovelj jako zanimivega in podučljivega gradiva. Kaj je »mir«? To prašanje sem enkrat stavil neomi¬ kanemu človeku in od njega tirjal filozofično definicijo tega prašanja, namesto, da bi ga bil izpraševal o dejanjih, katera sestavljajo mir in si bil potem na taki podlagi sam sestavil pravo difinicijo. — Kakor hitro sem svoja prašanja prav 44 stavil, dobil sem vse. polno zanimivih pojasnil. — Navadni izraz za občino, sosesko, srenjo je »mir«. Kmečka rodbina stare šege je, kakor smo uže videli, neka prvotna zadruga, v katerej imajo udje vse skupno- Rusko vas moramo pa imenovati enako zadrugo v večej meri. — V Rusiji je last kacega dela občinske zemlje mnogo¬ krat mesto prednost in dobrota, nekorist in breme. Rusija je dežela protislovij. — V velikanskej trdnjavi carskega samodržtva in okam¬ nele, stroge birokracije so vaške občine, v katerih prebiva e / e ruskega ljudstva in katere so pravi uzori ustavnega živenja, ker imajo ljudsko zastopstvo praktičneje oblike. O popolnoma dobrem in praktičnem značaju teh občin in n j i b zastopov ni niti pripuščen noben dvom. Najstarejši ima le izvrševalno moč. Zborovanja se vršč pod milim nebom. — Razgovori so včasih jako živahni, pravih govorov pa je le malo slišati. Ako sekale mlajši mož ali mladenič včasih spušča v kak daljši govor, kmalu ga pretrže kak s arejši ud zbora, kajti ruski kmet nema obsolutno nobenega veselja do lepo- govoričenja. — Nikoli pa ne nastane nevarnost, da bi iz navadnega besedičenja in prepiranja nastal tepež.— Noben stan ali razred človeškega društva ni bolj mi¬ ren in dobrosrčen nego ruski kmet. — 45 Kadar je trezen, nikoli se ne prelepa, in celo kadar je vžil preveč močnih pijač, poprej je preljuhe\njiv nego pa hud in, prepirljiv. — Ako dva ruska kmeta sedeta k pijači, navadno sta še prepresrčna, in akoprem se nista morda nikoli poprej vi¬ dela, postaneta vendar v nekaterih minutah tako domača in dobra prijatelja, da si v jako odločnih izrazih zagotov- ljata nagnenost in da se poleg lepih besed tu in tam celo prav fletno objameta. Manjšina se na Ruskem navadno podvrže sklepom večine in noben nikoli ne misli na to, da bi se protivil in jezno ustavljal sklepom ».mira* ali občinskega zastopa. Mej množico pri zborih ali besedah — posebno po severnih provincijah, kder je en del prebivalstva skoro vedno odsoten, nahaja se navadno tudi neko število ženskih, to je kmetic. Te žene so, dokler so njihovi možje odsotni, slučajno glavarice družine in kot take imajo pravico biti navzočne pri posvetovanjih »mira«, katere pravice jim tudi nikdo ne krati. Na Ruskem se kaže ženski bistroum po prekrepkem manj finem govorjenji. »Dolgi '"lasje, kratka' pamet«. Ženska zarad tega in kakor ženska ne zasluži posebnih obzirov, ali posebna ženska, ki stoji na čelu hišnega gospodarstva, ima pravico govoriti o vseh prašanjih, katera se tičejo nepo¬ sredno gospodarstva njej podrejenega. Solze pa ruskega kmeta ne ganejo, posebno v zadevah »mira« ne; to hoče reči toliko, kakor da ženske v zborih ne morejo dosti vplivati na rahločutnost rnožkih — V zastcpu vaške občine se odsevajo vse dobre in slabe lastnosti deželskega ljudstva, kajti v njem so le isti- niti zastopniki ljudstva 46 / Sklepi teh zastopov so torej navadno prav enostavni, praktični in popolnoma vjemajoči se z naravno pametjo. Občinski zastop se posvetuje o vseh zadevah, katere se ti¬ čejo občne koristi, in ker ni kompetenca zborov omejena ali postavno določena, ni mogoč noben priziv proti sklepom zastopa, vsled česar je njega področje ali kompetencija jako obširna. — Gotovo je, da ruski kmet vidi v kak e j javnej službi, katero mu nalože sosrenjčani, poprej breme, nego pa kako posebno čast. Bolj važna od občinskih volitev je delitev ob¬ činskega zemljišča, kajti korist vsake hiše odvisi največ od njej odmerjenega zemljišča in pa od davkov, ki ono zem¬ ljišče cbtežujejo. Kmetje pa so navajeni složno postopati, srenjskim potrebam odgovarjati in se neomejeno podrediti volji »mira-. — Ruski reformatorji niso bili odgojeni v praksi politi¬ čnega živenja, pač pa v šoli politične špekulacije. — Rusija si prizadeva, da postane velika obrtnijska in trgovska država in zato se prebivalstvo ruskih mest jako hitro množi. — Akc se ima Rusija povzdignoti na stopinjo velikega obrtnijskega napredka, potem bodo fabrikantje v Ivancvnem in Šuji nekega dne prav tako zahtevati začeli, da se vsake 47 delo prav hitro izvrši, kakor zdaj to zahtevajo veliki fabri- kantje v Bradfortu in Manšestru; sploh vse mora postati kakor na Angleškem in v Ameriki. Akoprem se more uže danes soditi, da se bodo ruske občinske zadeve v teku časa močno spremenile, pri vsem tem se more uže denes spoznati, kako novo obliko bodo konečno dobile. Lehkota, s katero se je Rusija dosedaj vravnavala po novih razmerah, in pa žilavost ruskega naroda, oboje to daje pričakovati glede napredka Rusije najlepših uspehov. Pri vsem tem pa je zdaj še prezgodaj za pravo temeljito sodbo; le čas more rešiti ta problem. Okolo i'/ 4 milijona ruskih kmetov je zdaj naseljenih v mestih, to število pa utegne progresivno rasti. Pred iooo leti je bila vsa severna Rusija obljudena po finskih rodovih, zdaj pa prebivajo tam po večini kmetje, kateri govore jezik Moskovitarjev, spoznavajo staroversko cerkev, ter se tudi po obrazu in drugih zunanjenostih povr¬ šnemu opazovalcu prav nič ne razločujejo od drugih Ru¬ sov prave nemešane krvi! 48 Ruski kmetje, kateri zdaj delajo večino prebivalstva, so se vrnili ter prvotne finske prebivalce Čisto naravno ab¬ sorbirali, to je porušil'. Mirno skupno prebivanje dveh takih plemen je bilo vzrok, da so se tudi verski obredi in šege močno zmešale, mnogo obredov finske vere in šege so pre¬ vzeli Rusi, ali Fini so še veliko več takih obredov in šeg sprejeli od Rusov. Tartari in Rusi. — Vera je mej obojemi napravila nepre- sk očiji v zid. — Tartar se mogoče nauči ruskega jezika, ali s ten se še ni porušil. — Pri vsem tem pa ni misliti, da bi si bili obe ti plemeni tako strašno sovražni, nasprotno, oni živili skupaj popolnoma složno. — To pa dokazuje, da pod vlado, še precej dobro, katera ne daje prednosti enej narodnosti na škodo, druge morejo prav lepo mirno skupaj živeti mohamedanski Tartari in kri- stijanski Rusi. Ruske naselbine v severnih pokrajinah so se za to * tako lepo in hitro razširile, ker ni bilo nobenega verskega fanatizma; tudi je k temp pripomogla jako mirna in dobra nrav ali Čud ruskega kmeta! Ruski kmet je kakor nalaM ustvarjen \a poljedeljske naselbine. Mej neciviliziranimi surovimi ljudstvi je dobrosrčen, potrpežljiv in pomirljiv, on pretrpi lehko največi trud in ima posebno zmožnost, da se sprijazni z razmerami.— Ruski kmet ne pozna oholega samcsvestja, narodne šopirnosti in neomejene želje po vladanju, katere vse last¬ nosti mnogokrat svobodoljubnega in postavnost spoštujočega 49 Angleža spremene v krutega tirana; ako pride v dotiko s slabejšimi plemeni. Ruski kmet nema poželenja ne po nad¬ vladi in niti ne želi prvotni i prebivalcev spremenoti v same gozdne hlapce in vodonosce. — Vse kar on zahteva je nekoliko oralov zemlje, katero more sam obdelovati, in dokler ga puščajo, isto mirno uživa, ne da bi nadlegoval svojega soseda. — Da bi bili naseljenci v finskej deželi Anglosasi, oni bi bili precej prisvojili si vso deželo in iz prvotnih prebivalcev napravili same uboge dninarje in robe. V mnogih krajih imajo takozvani Rusi morda več finske, nego pa prave ruske krvi v svojih žilah. Na Ruskem prebiva le '/m vsega prebivalstva v mestih mej tem ko n. pr. na Angležkem živi v njih več nego polovica prebivalstva, na Nemškem pa dobra tretjina. Kar se tiče nepoštenja, katero se v obče očita ruskim trgovcem, težko je napraviti si o tem pravo sodbo. Da se dogajajo mnoge nepravilnosti, o tem ni dvombe, ali priznati je treba, da inostranci o takih zadevah navadno sodijo pre¬ strogo. Nepoštenje in spridenost, katera se nahaja mej ru¬ skimi trgovci, pripoznavajo Rusi sami brez zadržka. O moraličnih stvareh pa nižje ljudstvo v Rusiji sploh jako dobrovoljno sodi in rado občuduje enako pri Amerkancih to, kar se imenuje onkraj oceana »A smart mann, dasiravno takozvani » smartness « niso vedno poštenjaki. — 50 V primeri se Židovi, Grki in Armenci.v južnej Rusiji so moskovski trgovci poštenjaki. — Kar se tiče Grkov in Armencev, vender ne vem lcoji teh narodov zasluži palmo in gotovo je, da oba prekosijo Židi. — Moje menenje o ruskej trgovskej morali je, da se trgovina v Rusiji splošno vrši, kakor pri nas kupčevanje z konji. — Novgorodsko ljudstvo ima star pregovor koji se glasi: „0e je malopriden knez Pokrij ga z blatom čez in čez. Dlakccepeči pedantični Nemci ne morejo sploh slo¬ vanskega gibanja niti razumeti — še manj pa doličnim po¬ trebščinam zadovoljiti. Celo v krogu postavnega delovanja bojč se sedaj guvernerji nekako javnega menenja in včasih tudi časnikarskih dopisnikov. Vender pa moram zagotoviti, da so mnogi — (mislim večino denašnjih gouvernerjev) — poštenjaki, koji morebiti nemajo ravno potrebnih lastnosti za upravo, vendar pa spolnujejo svoje dolžnosti kakor morejo. — Kljubu našej naklonjenosti za ustavno svobodo in lo¬ kalno samoupravo, vender ne smemo pozabiti, da se mora na¬ tanko razločevati mej tem, kar je zgodovinsko in kar je teoretično mogoče. Rusija je podobna v raznih razmerah bolj »Britski Indiji«, nego katerej koli evropskej deželi — in kdo ve, kaj bi nastalo v Indiji, ako bi ne bila pričujoča — spojilna moč uprave. 51 Večina prebivalstva smatrala je dolgo časa pretvar¬ jajoče carje — počlovečenim hudobnim duhovom. — Ruska vlada je s svojimi podložnimi od nekdaj postopala kakor z malodobnimi, koji neso zmožni, da ra¬ zumejo njenih političnih načrtov. Samo ob sebi se ra¬ zume, da so v tem smislu delovali tudi uradniki pazeč na ukaze in hvalo svojih višjih, ter ravnali se svojimi podložnimi, kakor s podvrženim, podložnim prebivalstvom. Nata način pa je prišle tako daleč, da se smatra država popolnoma abstrakt¬ nim kajti misli se, da ima ona vse drugačna interese od posa¬ meznikov, iz kojih obstoji in povsodi, kder se sumijo državni interesi se radi tega brezsrčno žrtvuje interesi posameznikov. Pedantnost je med Rusi jako redka lastnost. Pri onej znanej dobrosrčnosti, katera je ena glavnih potez v značaju ruskega ljudstva, še orožniki, in žandarji ka¬ teri so bili po carju Nikolaju posebno za to uvedeni, da pa¬ zijo na uradnike, da zadnji ne podmikajo/ neso radi kacega človeka pahnoli v pogubo, saj so vedeli, da je v tem obziru kaznovani bil večkrat boljši, nego mnogi njegovi sodrugi. — Zemstva so po nekako krajni ali pa skrajni gospodar¬ ski sveti. K malu potem, ko sem dospel v Novgorod, imel sem priliko, da sem mogel biti navzoč pri nekem okrajnem gospodarskem zboru. Kar me je na tem zboru posebno za¬ nimalo, to je bilo, da je bil zbor sestavljen deloma iz ple¬ mičev, deloma pa iz kmetov; zadnji so bili na nekak način v večini, in pri vsem tem ni tam mej stanovi nobene na- sprotnosti in preziranja. — 52 Obravnave v občinskem {boru vodili so navadno pleme- nitniki ali čestokrat prejeli so za besedo tudi navzoči udje kmetskega stanu, katerih beseda in opazke so bile navadno jasne, praktične veljave ter se podajale stvari. Zadnjih go¬ vore so poslušali pričujoči ^ največjo pa{ljivostjo. Ne leta temveč stoletja bodo minola, ne da bi si Ru¬ sija pridobila ugled Nemčije, Francoske ali Angležke. — Med vsemi tujimi deželami, katere sem prepotoval, zasluži brezdvomno največ pohvale Rusija glede gostoljubno¬ sti. Vsako pomlad vabili so me razni posestniki iz Rusije, naj pridem k njim na gostovanje — Rusom sploh, naj si bodo odličnejšega kakor tudi pri- prostega stanu, prirojeno je neko dobroČutje, hi jih učinja mi¬ losrčne do svojega bližnjega tako, da oni ne delajo prave raz¬ like mej odpuščanjem krivice, ki se je kakemu posamezniku pripetila in oproščanjem pregrehe napram občnemu dobru. Na Ruskem se napredek ne drži one gladke, počasne prozaične peti kakor pri nas na Angleškem, temveč pri Rusih napredek izhaja čestokrat cd nesmiselnega prizade¬ vanja od česar odvisi istina, da se napredek začasno ustavi. 53 Pot k svobodi kmetstva pripravilo je slovstvo. Leta 1861. vladala je po vsej Rusiji, osobito pa v pre¬ stolnici neka razdraženost.'-Vsililo se je v srce mladeničev — in, naj bode zajedno opomnjeno, tudi v prsih marsikakega starčka — prepričanje, da je dosegel tedanji samooblastni naravni vladini sistem svoj konec. Prevzemši vlado od Kbanov, navzeli so se carji tudi tartarskega vladalnega načina .— Oni, koji ne opravičujejo avtokratskega prevladanja, na¬ sprotni so tem več aristokratskej oligarhiji. Plemenitniki kakor tudi ljudstvo samo je instiktivno prepričano resnične trditve onega francoskega filozofa, ki trdi, da je boljle. če je vlada v rokah j e dn figa leva dobre družine, nego ako narodu uha\uje loo podgan njegove krvi. — Na Ruskem nahaja se sedaj prav malo plemskega duha in plemskih predsodkov. Videli smo, kako vzajemno in mirno delujejo v Zemstvci plemenitniki in ravnokar osvo¬ bojeni kmetje Marisikdo izmed Rusov goji v sebi prepričanje, da bode v njegovej domovini kedaj politično živenje brez političnih strank procvelo, kar je pa, ako je ne smatramo za proti slovje, vendarle neizvedljiva misel ter prava abotnost; smele pa trdimo: ako se tudi v Rusiji na svetlo pokažejo politične stranke — bodo te povsem različne od onih, ki se dan na dan pokazujo na Nemškem, Francoskem in Angležkem. — 54 Mnogo sem slišal o neki posebni ruski pobožni na¬ vadi, eij.e pristaniki so se zvali Molokani (mlekopivci;, ki se niso zdrževali mleka v postu kakor pravoverci. Ker upam vdo- biti o njih podrobnejših novosti, odločil sem se stvar natanje popisati. Komaj je slišal molckanski kmet, pri kojem sem sta¬ noval, da se nahajajo nekje na svetu ljudje, koji razlagajo sveto pismo, ki nemajo škofov ter smatrajo češčenje svet¬ nikov za poganstvo, poslušal je z največjo radovednostjo; in ko je dalje slišal, da si v onej čudežni deželi prostaki vsako leto izbirajo svoje zastopnike ter jih odpošiljajo v nek zbor’ kder se obravnavajo stvari cerkev zadevajoče prosto in jasno, izražal je nad tem svojo veliko začudenost ter me radovedno popraševal: »Kje je ta dežela? na vzhodu ali proti zahodu? Je-li zelo daleč do nje? O, da bi naš pres- byter slišal o tem« 1 . Večkrat sem se pozno v noč pogovarjal z nekim molo- kanskem duhovnom in pri tem mnogo pozvedel o verskih navadah in čutih te sekte. Mi smo neumni (t.j. nevedni) ljudje, pravijo ti molckanski kmetje ter ne vemo prav nič, a v Alexandrov-u najdete one, koji vero poznavajo: z njimi se pogovorite. — Neki večer dospel sem v Aleza idrov, v središče Molo kanskega veroizpovedanja, ter bil prav uljudno sprejet od nekoga iz bratovščine. Izrazil sem željo, dobiti koga, koji bi bil dobro podučen v svetem pismu in v svojej ven 55 in nekdo obljubil mi je pomagati v to, da se dotični vdobi. Sledeče jutro izpolnil je več nego je obečal. Stoprv so odnesli izpred mene čajni stroj (Samovar), odprle so se duri in v sobo je stopilo dvanajst kmetov. Po navadnih po¬ zdravih z temi nepričakovanimi obiskovalci, povedal mi je moj gostilničar k mojemu velikemu začudenju, da so prišli ti njegovi prijatelji, da z menoj govore o veri ter brez dru- zega klanjanja položil je on pred mene biblijo v slovanskem jeziku, da si jo lahko odprem ter iz nje berem one stavke, ki so mi potrebni v potrdilo mojega dokazovanja. Ker nisem bil tedaj nikakor napravljen začeti bogoslovne diskusije o veri, spravil me je ta čin v veliko zadrego. Jel sem se pogovarjati z kmeti. Zadnji so si prizade¬ vali mi dokazati njih stavek iz novega zakona.- videl sem, da dobro poznavajo sveto pismo. V dokaz in potrtrditev svo¬ jega menenja navajali so ti dolge stavke na pamet in,česeni le omenil tega ali onega reka, kojega nisem dobro pozna¬ val, dopolnili in raz asnoli so mi ga ustno. Navidezno so vedeli trije ali štirje izmed njih ves novi za ■ kon na pamet. Po več ur trajajoči zabavi prišli smo v tem do spcrazumljenja, da smo si dobro odgovarjali na različna prašanja o posebnostih ter smo se ločili ne da bi v prsih občutili one nevšečnosti, ki jo navadno v nas prizadevajo verske razprave. Nikdar v svojem živ en ju nisem še doletel mož, ki bi bili bolj odkritosrčni in uljudni v pogovorih , pri iskanju resnice pa resnejši ter bolj brezobzirni proti dialektičnim zmagam, od teh priprostih in neomikanih kmetov. 56 Vera Molokanov je zelo podobna onej prezbiterjani- zma; fundamentalne svoje trditve puščajo oni prosto razvijati osebnemu in lokalnemu menenju. Molokani trde, da je sveto pismo jedino navodilo v veri m činih ljudstva, ali da se mora razlagati po njegovem duševnem ne pa besednem pomenu. Dalje uče tudi Molokani: ker ni na svetu nikake oblasti, ki bi mogla dvomljive stavke v sv. pismu določno razjasncti, dopuščeno je vsakteremu držati se onega razlaganja, ki je po njegovem menenju najboljše in resnično. Ona lehkost z kojo Molokani stavijo v sporazumljenje trditev sv. pisma % novimi prikazi v živenju, varuje jih sveto- hlimbe in fanatizma. Ruski smatrajo; isti celibat pod navadnimi uveti kot bi¬ stveni del kristijanskega živenja. Spisale so se učene raz¬ prave o celibatu ter se razširile v velikem številu po deželi. Osupnen sem bil dialektične moči in logične finosti, kojo so razvijale o tem pravdajoče se stranke. Nekatere tehpriproslib razprav napisanih od ruskih kmetov, dale bi se primerjati uče¬ nim in bistroumnim razpravam srednjeveške školastike. Čeprav neso sekte na Ruskem v političnem obziru ne¬ varne vender imajo znatno politično važnost. Te sekte nam • reč kažejo, da ruski narod ni tako lehko vodljiv in tako udan kakor se navadno misli ter daje Ruszmožem se trdovratno vpreti oblasti, ako to tirjajo važni interesi. 57 Ona trdna energija, ki jo jc ruski narod shajal obvarujoč svojo versko svobodo, postane enkrat lehko velike veljave na po¬ litičnem polju. Stoletja bil je kmetski ruski stan podvržen samovolji in nemilosti onih, ki so mu ukazovali in tudi zakoni kratili so mu vsakoršno svobodo ter ga zatirali tako, da mu ni bilo druzega sredstva se vpirati raz ven premetenosti in prevare. Ako se opravičeni interesi ne morejo braniti pravično¬ stjo in odkritosrčnostjo, previdni ljudje iznajdejo ter vpo- rabijo koj sredstva, o kojih so uverjeni. da so koristna. V deželi pa, kder zakon ne pušča nikake obrambe, brani se močnejši s svojo močjo, slabejši s svojo premetenostjo. Da je to istina, kažejo nam razmere na Turškem. Tu so na¬ vadno kristijani menj zaupljivi od istih Muhamedancev. Kakor vsa druga krepka plemena kmetskega stanu, čutili so tudi Rusi v sebi neko moč se razširiti in si osvojiti deželo svojih sosedov. 58 V prvih Časih ruske zgodovine silili so ruski kolonisti hitro naprej ter kmalu posedli dober del Step. Ali v 13. veku se je njih vojna sreča premenola. Vso njih deželo osvo¬ jili in posedli so divji nomadični narodi in tartarski Chani so vladali tako rekoč več nego dve stoletji nad vso Rusijo. (Opomba pisatelja te študije : Oskar Peschel v svojem delu »Neue Probleme« pravi: Karl Ritter nas je učil, da so se v letu 102 po Kr. r. Kitajci bližali hvalinskemu morju. V i3 stoletju so se prikazali Mongolci). Tartarci se neso nikdar za dobro vstanovili v Rusiji ter se tudi nikoli ne pomešali z ruskim narodom. Vender 'treba pa pritrditi, daje tartarska vlada učinola globok in tra¬ jen vtisek na politični razvitek ruskega naroda, čeprav ni tartarska vlada glede navad in živenja zadnjega ni kake spre¬ membe prouzročila. Tartarska vlada je zamorili normalno razvijanje ruskega naroda pokončavki v njem vsako prosto gibanje.. AvlohratiČna moč, ki je bila v zadnjih štirih stoletjih brez dvombe najvažnejši faktor v ruskej zgodovini, pou\ro- čena je bila nekako od tartarske vlade. Položaj kristijanov pod vlado Chanov je bil podoben onemu, ki je usojen dandenes turškim kristijanom pod tur¬ ško vlado. Nekoliko Časa je bila Ruska vladana kakor ne¬ davno od tega Bolgarska; pozneje se je v njo uvedla neka 59 avtonomija kakoršno sti v našej debi polagoma zadobili.Sr¬ bija in Rumenija; koncem postala je popolnoma neodvisna. Na tak način opravljali so Rusi dolgo Časa službo p^edslraže v stvareh slovanske neodvisnosti, Izmed vseh slovanskih narodov so bili Husi prvi, ki so padli pod t.rtarski jarem in prvi so se ga tudi iznebili. Tega oni neso pozabili in ni čuda, ako simpatizujejo tudi sedaj z onimi narodi, ali prav z a prav z onimi slovanskimi narodi, ki si prizadevajo jih v lem posnemati. Onega rezkega reka, da simpatija ruskega naroda do Srbov in Bolgarov ni dru- zega kot »filologična čut«, ne pripozna nikdo, komur ie ko¬ likor toliko znana zgodovina vshodnje Evrope. Turki včinjali so tedaj strahovito, napadajočo moč; moskovski čari se neso drznoli spuščati v odprt boj z njimi in, ako so severni Rusi hoteli napasti krimskega Chana, dobil je zadnji koj cbile pomoči iz Carigrada. Nikder nisem naletel — razven morda v Črnogori — tako krasnih eksemplarov genu s hotno . kakor med gorostasnimi obrkanimi potomci Saporogijev. Navadni Košaki so sedaj neka vrsta vojnikov na ko¬ njih. V mifovnem času je dovoljeno večjemu številu njih na domu ostati; dober del jih je pa odločenih za stalno službo. Košake nahajaš povsod po Ruskem od pruske do kitajske meje. Ni možno preceniti njih službe v ajzijatskih 60 deželah. Oni morejo prenašati vsakoršno trpenje in pomanj¬ kanje; morejo živeti in se bojevati V razmerah, ki bi vsako redno vojsko pohabile in vničile. Imajo namreč na sebi v največjej meri eno ruski narod označujočo lastnost; priva¬ diti se lokalnim razmeram. Čestokrat sem slišal vojaške osobe trditi, da je, orga¬ nizacija Košakov ostarela vredba in, čeprav so košaški vo¬ jaki v osrednjej Aziji vplike veljavnosti, vender bi se oni ne podajali dobro v kakej evropskej vojni. Koliko resnice je na tej trditvi, ne morem sam razsoditi. Isti Košaki neso nikakor tega menenja. Donski Kosa i. to so mi večkrat zatrjevali, ako bi car dovolil v času krimske vojne oborožiti flotilo iz majhnih bark, sasedli bi bili angležko floto kakor so nekdaj njih preočetje zasedali in ugonobljali turške galeje na Črnem morju. V starih časih je bilo prepovedano pod smrtno kaznijo v deželah donskih Košakov obdelovanje polja. Misli se, da je ta prepoved obstajala zato, da so se v narodu gojile bo¬ jevite misli; meni se pa zdi ta trditev neresnična. Večji del prebivalstva v Stepah obstoji iz Rusov in pravoslavnih. Izmed vseh tujezemskih naseljencev živi na 61 Ruske m največ Nemcev. Namen vlade, daje Nemce v de¬ želo privabila, bil je, da obdelajo pusti svet, pomnože na¬ rodno bogatstvo ter vplivajo s svojo civilizacijo na ruskega neomikanega kmeta. Zadnjega vladinega namena pa neso po¬ klicani gostje prav nič izpolnili kajti ruska vas, ki stoji sredi dveh nemških, ni se, kolikor sem sam opazil, čisto nič navzela omike Nemcev. Vsak živi za se ter se manj kot mogoče meša v razmere bližnjega. Ta posebni konservativni duh, ki je lasten ruskemu kmetstvu, živečemu v bližini Nemcev, zavrača jasno misel onih, ki so o Rusih prepričani ter o njih trde, da so narod ki se zelo rad navzema tujih navad in običajev. Rus, pravijo oni, menja svojo narodnost tako lehko kakor svojo suknjo ter nahaja veliko veselje v tem, da se ponaša ter javne kaže narodnost, ki ni njegova. Tu nam je važna istina, ki trdi nasprotno. Prav za prav pa moramo razločiti'plemstvo od kmetstva. Plemenitniki so izkljuČljivo nagnjeni k sprejetju tujih navad, običajev in vstanov. Kmet je pa navadno jako kon¬ servativen. Kakor drugi narodi, enake so tudi Rusi tu- liko časa konservativni, dokler se jim pušča njih prvotni moralični habitus t. j. dokler jih zunanje zadeve ne pregrenejo iz prirojenega jim tradicijonalnega načina živenja. Plemstvo bilo je po rejormatoričnih čarih odvedeno iz navadne mu poti in od tedaj neso. si mogli plemenitniki posebnega novega tira vstanoviti, kajti tuji vpljiv jih je v tem zaviral. Večji del ljudstva pa namreč kmetstvo, se ni dalo temu vpljivu voditi ter ločiti od starodavnih navad in običajev temveč ostal je jako konservativen. 62 Čeprav so se očetje in preočetje nemških naseljeneev narodili v Rusiji, vendar smatrajo njih potomci za sramoto imenovati se Ruse; iz principa sovražijo ruskega kmeta kot ubozega, nevednega, lenega in nepoštenega; boje se ruskih uradnikov radi njih tiranstva in pretiranih zahtev, skrbno varujejo svoj jezik in navade ter ne govore v drugem je¬ ziku razven v nemščini. Ruski jezik jim je malo ali često¬ krat prav nič znan; nemški naseljenec si nikdar svoje žene ne izbere iz onega naroda, ki je v jeziku in veri različen -od njega. Ruski vpljiv pa deluje ugodno na razne slovan¬ ske koloniste namreč na Srbe, Bolgarce, Črnogorce, ki pri¬ padajo grško-ortodoksnej veri, kojim je jezik sličen rus¬ kemu in ki ne goje v sebi zavesti, da so del kulturnega naroda ter so z eno besedo boljše nravi nego Germanci. — Grške in protestantske sekte sc si tako različne v veri, da njih pristanikom skorej ni možno vzajemno zakone sklepati; brez vzajemno sklenjenih zakonov je pa nemo¬ goče, da se dva naroda skupaj spojita. Na Ruskem sta vera in narodnost rekli bi skoraj ista čut tako, da oni, ki se spreobrnjejo ter postanejo verniki narodne cerkve, gotovo je, da so bili ali poprej porušeni (Vusificirani) ali se pa pozneje polagoma poprimejo ruskega jezika in navad. Evropska doba ruske zgodovine se začenja še le z vsta- novitvijo Petrograda. Predno se je zadnje mesto vtemljilo, bila je Ruska bolj azijatska nego evropska. Princip loristi samo je bil merodajen Petru. Ta je jasno spoznaval, da, kar je kakemu narodu potrebno, to ni smatrati za teclogično razjasnilo, temveč za praktično ved¬ nost, koristno v vsakdanjemu živenju. Liki starodobni grški bogovi stopil je on iz svojega Olimpa ter šel mej vrste navadnih umrljivih ljudi, da nad¬ zoruje delo z lastnimi očmi ter pri njem tudi sam pomaga Peter je skušal plemstvu vsiliti Evropsko omiko a prc- stejši, glavni del ljudstva, ostal je vedno neganjen. Tako seje ves narod razdelil v dve polovici in v teku časa je raz¬ lika mej zadnjima postajala vedno večja in očevidnejša. V tem ko se je prostejši narod trdovratno držal starodavnih podedovanih navad, prišlo je plemstvo do tega, da je. te narodne navade jelo smatrati za zastarele ostanke barbari- čnih prednikov, kojih ostankov bi se moral omikani narod sramovati. — 64 Novodobni vednostni duh se je v Rusiji Kmalu pokazal in razširil v javnost liki odrašeni tujec, kojega je kak de- spotični oče za svojega vzel. Rusija je tedaj stopila iz sred¬ njeveških v novejše čase ne da bi bila v svojej sredini občutila kakega boja mej starimi in novimi nazorami, kakor se je godilo v zahodnjej Evropi. Cerkev, kojo je branila carjeva moč pred vsakem vporom in nasprotnostjo, ohranila je svojo starodavno vero nespremenjeno; a plemenitniki so sčasoma opustili svoje tradicijonalne nazore ter nezadržani v eno mdr trdili ono pot, ki vodi, po menenju njih otcev in praotcev, naravnost v gotovo pogubo. Galomanija nadvladala je v evropskem društvu mogočno; ni čudno tedaj ako si je to norenje za jezikom in navadami Francozov osvojilo in spremenolo tudi večji del ruskega plemstva, vkojemseni nahajalo tedaj nič onega trdovratnega globoko vkoreničenega narodnega prepričanja, koje bi ga pred njo varovalo. — S tem, da se kak narod glasno poprijema kulture tu¬ jega naroda, obsoja samega sebe ter sili v svojo pogubo kajti istodobne postaja nezmožen si česa sam vstvariti. V tem ko se tak narod navzema različnih novih idej, nena vadnih pojmov ter osvojuje tuje mišljenje, si ne bode nič lastnega vstvaril in posledica njegovega natezanja in pri zadevanja ne more biti drugačna kot nesrečno posnemanje tujcev. Radi česa se ne bodemo čudili ako so postali Rusi, ko so se spoznali z tujenarodnim slovstvom, zgolj pisnemo- valci in prepisovatelji. fi5 Ruskemu plemstvu je manjkalo tradicijonalnega konserva¬ tivnega duha kakor tudi onih trdnih, premišljenih, logičnih narodnih in stanovskih principov, koji SO na Angležkem in v Nemčiji postali pravo branišče proti razširjajočemu se fran¬ coskemu vpljivu. — Ko so se v času napoleonovih vojn razburili narodni čuti, vselila se je tudi v ruski narod neka antipatija in sovražtvo do tujega duševnega vpljiva in storile so se zdaj pa zdaj poskušnje otresti tuje duševno varstvo. Ali tudi ta navdu¬ šenost je k malu izginola, in pretiranje ultra-narodne stranke je postalo predmet satire in parodije. — V času napoleonovih vojn je bila Rusija z Nemčijo tesno zvezana kar je tudi povzročilo, da se je razširilo ono vrenje, ki je med nemškimi omikanimi krogi tako oblastno napredovalo, tudi med Ruse ter vpljivalo tudi naPetrograd- ske kroge. Mlad svet je v salonih razpravljal ona žgoča pra- šanja, ki so si prizadevala Meternicha in njegove pripadnike iz sveta iztrebiti. Po vsej Evropi so se vstanovljale neke tajne bratovščine, ki so bile več ali manj podobne prostozidarskim društvom. Na Ruskem so se poprijeli mladi ruski plemenitniki novo¬ dobnih vladajočih navad. Vstanovila so se tudi tajna društva. 68 Od carja Nikolaja vpeljani tlačeči vladini sistem ni bil nikakor neugoden fantastičnemu slovstvu. Nasprotno; iz- pustivši one praktične interese, kojih namen je bil pretrgati umetniško vstvarjanje ter pozornost občinstva na se obrnoti, odgojili so to, kar seje v onih časih frazeoloziČno zvalo »če- ščenje Muz«>. Ne smemo se tedaj čuditi, ako pripoznamo, da se vlada Nikolajeva, katero navadno in ne po krivici ime¬ nujejo dobo občnega socijalnega in duševnega počitka, v nekakem pomenu sme imenovati ihta doba ruskega slovstva. Nadnaravna filozofija , ki jo je tako razširila romantična literatura po Nemškem, našla je odseva tudi v Rusiji. Tra¬ pica profesorjev in dijakov v Moskvi, koji so postali navdu¬ šeni občudovalci nemškega slovstva, prešla je od Schillerjevih, Gothejevih in Hoffmannovih umotvorov k spisom Schellinga in Hegel-a. Hegel bil jim ljubljenec. Postalo je preočividno, da so se filozofi z vsemi svet- skimi slabostmi mirno pobotali, ako le neso te nasprotovale njihovim teorijam. Nikolaj je čutil neko zopernost proti filozofiji sploh in vsakovrstnim abstraktnim nazorom ter želel, da njegovi po¬ dložniki rajši svojo pozornost in skrb obrnejo na svoje osebne razmere in gmotno dobro stanje. 67 Novo duševno gibanje se je hitro razširilo po Ruskem dokler ga neso nenadoma vstavili politični dogodki na za¬ hodu Evrope. — Odposlala se je v Avstrijo ruska vojska, da zaduši ogersko vstajo ter reši habsburško oblast na Oger- skem; in tudi doma v Rusiji storili so se potrebni koraki, da se odvrnejo neredi. — i Od tedaj se ni smelo ničesa tiskati kar ni bilo v so¬ glasju z ultra-patriotično teorijo ruske zgodovine, kojo teo¬ rijo je grof Benkendorff tako razlagal: Minolost je treba ob¬ čudovati, sedanjost je več kot sijajna in prihodnost bode presezala vse človeške predstave. Ruski narod sploh in Moskovci posebej je brez dvombe pobožen narod; vendar se njegova pobožnost izraža čestokrat na nek način, ki se prikazuje protestantskemu mišljenju ne¬ kako Čuden in poseben. Celo takozvani Slauofili, nevstrašljivi, trdnomisleči bo- ritelji ultra moskovskih čutov, premenoli so sčasoma prejšnje misli ter se poprijeli navadnih prozajienih. Pred vsem moram čestitim čitateljem dopovedati, kaj so bili ti slavofili in kaki so bili njih nameni in prizadevanje. V času krimske vojne se je zvedelo o njih, da so spadali k najhujšim šovinistom, ki so silili in delovali v to, da se zasadi grški križ na oskrunjeno trulo (kupolo) sv. Sofije v Carigradu 68 ter upali, da se cesar okliče za carja panslavistov. Kot tujec in dražljivec, pričakoval sem si jaz prav mlačnega in neugodnega sprejema od strani teh unetih prvoboriteljev ruske narodnosti in pravoslavnega veroizpovedanja: ali v tem sem se prav prijetno varal. Sprejeli so me vsi na naj¬ ljubeznivejši in prijateljski način in spoznal sem koj, da je bilo meje prejšnje mišljenje o njih zelo krivično ter istini nasprotno. Namesto divjih fanatikov našel sem mirne, jako razumne in omikane može, ki so se posluževali tujih jezikov z lehkostjo in dobrim okusom ter bili globoko prekinjeni od one zapadne kulture, katero, kakor se splošno misli, oni neki sovražijo. Ta prvi vtisek mi je potrdila poznejša večletna skušnja in občevanje z tem ljudstvom; pokazali so se može trdnega značaja in resnih misli, a nikoli neso ničesa učinoli kar bi na njih opravičevalo ime fanatikov. Izvor slovanoljubne zavesti, ki se ne sme pomešati s slovanoljubnimi nauki, treba je iskati v drugej polovici 17. sto¬ letja, ko so namreč čari začeli iz Moskve prenovljati cerkev in državo. — Slovanoljubi s o bili ruski zastopniki narodne reakcije ter sc pokazovali oba njena elementa namreč resnost in frivolnost. — Nahajala se je v Moskvi tropica mladeničev ki so pro¬ učevali nemško slovstvo in metafiziko in Hegelova teorija G9 svelsht posestnice , bila jim je zelo zoprna; kajti po Hegelovi teoriji ni bilo dopuščeno slovanskemu plemenu vdeležiti se pravega narodnega živenja; Slovani neso imenili po Hege¬ lovi h mislih nobene nove misije, niti nikake nove istine za razširjati; edino, kar jim je bilo dopuščeno je bilo, da so smeli posnemati Nemce. Domoljubni moskovski misleci neso mogli tedaj odobrovati tega menenja nemškega filozofa temveč so ga zavračali. — Po njih mislih je Hegelova teorija nepopolna samo radi tega, ker trdi, da je človeštvo uže doseglo zadnjo stopnjo svojega razvitka. Germanski narod bi sicer po njib misli momenlalno moral biti voditelj na potu omike ali ven- der ni vzroka, da bi moral on vedno na tem stališču ostati. Nasprotno zahodnji Evropejec nahaja se na najboljši poti vodeči k propadu I Mi v Rusiji smo pa še mladi in čili ter nesmo imeli deleža pri pregrehah Evrope. Mi moramo iz¬ polniti veliko misijo. Naše slovansko ime je uže zapisano na tablicah zmage in mi moramo sedaj vtisnoti v zgodovino človeškega mišljenja tudi naše. Slovesna zmaga, zmaga vede, umetnosti in vere nas pričakuje na podrtinah oma¬ hujoče Evrope. (Te besede je napisal knez Odojewski). Na zahodnej, in na vshodnej strani Evrope, začetna podlaga vsake omike, bilo je kristijanstvo, ali na zapadu se je ločilo zadnje cd pravega tira ter pokazalo napačno pot duševnemu razvitku. S tem, da je rimski katolicizem logični razum učenjakov podvrgel svesti vesoljne cerkve, povzročil je — protestantizem, ki je oznanjeval pravico svobodne 70 sodbe ter dosledno obudil neštevilne verske sekte. Suhoparni logični duh, ki se je na tak način polagoma razvil, vstvaril je čisto intelektuelno jednostransko filozofijo, kojaizvestno vodi k popolnemu skepticizmu, kajti učinja človeka slepega na- pram onim velikim resnicam, ki stoje mnogo višje nad člo¬ veškim razumom. A grško-slovanskemu svetu oznanjevalo se je kristijanstvo iz Bizancija in ne iz Rima ; sprejel je zato čisto pravovernost (čisto cerkveno vero) in pravo pojasnilo ter bil obvarovan ne samo papeževe nadvlade ampak tudi prote¬ stantske prostomiseljnosti. S tem neso ohranoli vshodnji Kri¬ stijani samo starih cerkvenih naukov temveč tudi starodavni kri stijanski duh. — Duh pobožne ponižnosti , potrpenja in bratske lju¬ bezni, kijih je Kristus sam učil z besedo in se zgledom. Ako nemajo še lastne filozofije, vstvarili si jo bedo tako, da bede prese¬ gala vse dozdanje .sisteme kajti v spisih p ikih cerkvenih očetov najde se kal one filozofije, ki je globokejša, resničnejša in bolj korenita od suhoparnega zahodnega racijonalizma, namreč filozofijo, ki ne sloni zgolj na logičnih zmožnostih človeka temveč ima širokejše podlago: Človelko nrav. Tako vsaj sodi ruski slovanoljubi. — Po mislih teh Slavofilov je bila socijalna in politična zgo ■ dovina Rusije harmonična in prosta nemirov. Ali na tej har- moničnej sliki se nahaja velika črna maroga namreč: Peter, kojega so krivično nazvali Velicega, in njegove takozvane reforme. Ne da bi bil sledil politike svojih prednikov, zavr¬ gel je Peter narodne tradicije in načela ter uvedel zapadno omiko v svojo domovino, koja pa spada k vshednjemu svetu. Njegove prenovbe, ki so bile polne povsem tujega duha ter osnovane po možeh, kojim so bili narodovi instinkti po¬ polnoma neznani, te prenovbe so se narodu proti njegovej 71 volji vsilile in posledica je bila ona, katero je bilo lehko uže naprej prorokovati. — širna slovanska nrav ni se dala kontrolovati po vstavih, ki so jih iznašli tesnosrčni in pedantni nemški hurohrali: liki Samsom podrla je ta nrav ono poslopje, v kojo so jo poskušali tuji nemški zakonadajci zapreti. Poskus vpeljati tujo kulturo imel je slab vspeh. Višji krogi, katere je sijajnost zapadne vednosti navdušila in oslepila, poprijeli so se naglo novonajdenih zakladov ter si¬ lili tako v moralno robstvo in duševno neplodnost. K sreči pa vender — in v tem obstoji jedno fundamentalnih načel slov moljuhnih naukov — ostalo je nižje ljudstvo neganjeno v nazorih od te uvažane civilizacije. Čeprav sta se vlada in plemstvo večkrat menjala, držalo se je kmetstvo ljudstvo trdov¬ ratne in vestno starodavnih navad ter ohranolo v sebi ono — živeče volilo starodavnosti — namreč abivslvo ruske narod¬ nosti », ki je bilo sicer skrito in neznano ali vender mogo¬ čno. — Pridobiti zopet to zgubljeno volilo, in to z proučeva¬ njem kmetskega značaja, navad in vstavov, kakor tudi omi¬ kane kroge zopet privesti na ono pet, kojo so zgrešili, ter zopet vstanoviti ono duševno in moralno jednoto, ki so jo zmotile tuje prenovbe — to je bila naloga Slavofilov. 72 Akotudi so slovanoljubni nauki po svetu mnogo šuma provzročili vender so imeli le malo pristanikov. Sovraštvo preti Petrogradu in proti petrograškej dobi ruske zgo¬ dovine je jedno najbolj oznaeujpčih potez pristnega slavofi- lizma. V Moskvi so našli ti nauki ugodno mesto. Slovanoljubi so udinjali tedaj majhno literarno stranko, ki navidezno ni imela nikoli več nego dvanajtorico udov ali njih, vpljiv je bil v primeri z njih številom zelo očeviden. — Kako je pa z njih panslavističnim natezanjem ? To je pred¬ met, ki ima sedaj posebno važnost, o kojem pa ne bodemo dosti omenjali. Teorija Slovanoljubov jih je silila obrnoti svojo pozornost na slovansko pleme kot celoto, ali ti takozvani panslavisti so bili bolj Rusi nego Slovani, bolj Mosiovci nego Rusi. Panslavistični element je zategadelj vedno zasedal nižje mesto mej slovanoljubnimi naukih. Čeprav so mnogo . pri p omojgli v to, da se je vzbu¬ dila popu’arna simpatija do slovanskih plemen ter celo gojili upanje, da bodo ta plemena enkrat otresla nemški in tur¬ ški jarem, vender neso nikoli osnovali posebnega projekta kako je treba rešiti vshodnje prašanje. Kolikor morem so¬ diti iz mojega občevanju z njimi, zdi šemi, da so dajali pred¬ nost ideji, po katerej bi se vsi Slovani združili v veliko slo¬ vansko konfederacijo, kojej bi naravno Ruska morala biti na Selu. V navadnih časih obstojal je edini korak, ki so ga sto¬ rili, da oživotvore to idejo, v tem, da so skupljali denar z namenom pomagati šolam in cerkvam slovanskega prebi¬ valstva v Avstriji in Turčiji ter da so mlade Bolgarce na Ru¬ skem odgojali. V časih vpora na Kreti (Kandiji), sosimpati- zovali z vporniki in verskimi somišljeniki, ali od tedaj so se njih simpatije do Helencev zelo ohladile, kajti tedaj se je pokazalo, da so Grki gojili v sebi politične želje, ki so bile panslavizmu povsem protivne ter da bi Slovani v Grkih pre¬ den našli tekmovalce nego zaveznike. V času zadnjih ho- matij na Balkanu so si Slovanoljubi na vso moč prizadevali Srbom kolikor možno pomagati. Zapadno-evropski časnikarji ne vedo navadno, kaj so prav za prav Slovanoljubi v Rusiji ter jih mešajo s stranko moskovskega časnika in njegovim izdajateljem Kalkovom. V istini pa si nesti ti stranki v ničemur podobni. Stranka mo¬ skovskega časopisa ne goji nikake posebne ljubezni do starodavne Rusije, ona ne občuduje nikakor deželnih občin, simpatizuje bolj z velicimi posestniki nego z kmeti, vsa prašanja razmotruje bolj iz političnega nego iz etnologičnega in cerkvenega stališča, spada h pravoslavno) šoli narodnih ekonomov ter podpira načelo svobodne trgovine. V tem in v marsikaterem drugem obziru se odločno razlikuje od Slo- vanoljubov. Ali obe ti stranki sti si v enej samej stvari jednaki, namreč v tem : — Stoprv nastanejo politične nevremena, ra\vije se v obeh teh strankah mogočno in bojevito domoljubje. 74 Ker sem čestokrat slišal o Rusih, da so izredno po¬ božni .in verni narod, iznenadilo me je o priliki .zadnjega mojega sestanka ,v Petrogradu, videti veliko brezobzirnost glede verskih stvari od strani onih, z kojimi .sem prišel y dotiko, Čeprav so bili trdni pripadniki grško-pravcslavne cerkve, ter še do neke meje držali .cerkvenih navad in obredov, vender so bili navidezno prosti globokega religijoznega čuta kakor tudi puste religijezne zgovornosti. Nekateri prijatelji, kojim sem to. moje spoznanje zaupal, so mi poskušali to prikazen razlagati s tem, da so mi zatrjevali, da je Pe¬ trograd bolj veseljno, kozmo/-politično, nego rusko mesto. Ako hočem najti pristni ruski duh, iščem naj si ga mej moskovskim prebivalstvom, kder se v prvej vrsti nahaja. Moje poznejše spoznanje z Moshovci mi je služilo v to, da se je v Petrogradu vdobljeni vtis v meni ojačil in povekšal; vedno bolj sem zategadelj bil preverjen, da neso ruski olikanejši krogi, ki se sicer odločno drže svoje cerkve, vender bili prešinjeni onega religijo\nega duha v našem pomenu besede. Zapadita kristijanstvo ni bilo samo abstraktni pojem, ali geografični izraz; ako ni učinjalo politične jednote, zjedinolo je vsaj človeštvo v mislih in veri. Rusija je bila stoletja iz¬ ključena iz te verske in intelektuelne konfederacije, kajti njena cerkev je ni sklenjala z Rimom ampak z Carigradom. 75 Pretirane zahteve'in čestilakomrii plani Vatikana*),, sc, prouzročili v grškc-ortodoksnemu svetu neko močno rod nebu mila, globoka tožba: »Kako dolgo Gospod t kako dolgo?» Naglas jej je bil tožen kajti zhajala je iz za¬ vesti ponižujočega robstva in iz misli na tisočere krivice. Ven- derje bila žalost združena z tolažbo in upanjem. Mislili so, da Bog ni popolnoma pohabil svojega ljudstva ter da mu bode v pra¬ vem času posljal rešilen. Od te tožbe tlačenega naroda, ki je opeval slavo svojih prednikov ter željnim očesom zrl za onim jasnim dnevom, ki mu bode prinesel rešitev, storil se je samo en korak k misli na vseslovansko državo z prestolnico v Carigradu. Bilo bi istinito čudno, ako bi to naudušenje ne našlo odjeka mej Rusi, ki so jedini slovanski narod, ko- jemu se je posrečilo take težnje obistinoti in kojim je lastna neka spomina vredna prejemljivost. do nalezljivega vpljiva veliko- Iepnih meglenih nazorov. V navadnem času kažejo Rusi sploh malo slovanske čuta ; zadnji se pa nahaja v njih v latentnem stanju ter ga prav lebko obude nenavadne razmere. Rusija je uže dolgo želela postati morska velevlast ter je iz tega razloga skušala vedno razširiti svoje meje do morske obali. 106 Ni dvojbe, da bi Rusija rada sama v rokah imela ključe k Dardanelom in Bosforu. V marisikakem obziru jej je jako neugodno, da morejo Turki za dobre obstopiti njene južne luke ne da bi rabili v to niti jedne vojne ladije. V tem obstoji po mojih mislih jedini umestni razlog, koji jej daje upanja, da si osvoji kedaj Carigrad. Vsi drugi razlogi, koji se navadno navajajo so le navidezni. Nobeden, celo najres¬ nejši državnik, ni pa nikdar gojil niti za trenotek misli, da se prestolnica od Neve prenese k \latemu c R^ogu. Lahko se trdi, da je v dobi zadnjih orijentalnih vojn verski nagib navduševal prostejše ljudstvo, etno-sentimen- talni olikanejše kroge in čisto političnega je zastopala vlada. Slovansko prašanje je prešlo iz slabih rok diplomatov v močne roke naroda ter bode k malu ugodno rešeno. Ve¬ liko navdušenje ruskega naroda je osramotilo brezsrčno, preživelo zapadno Evropo. — Ruski kmet ima zelo pomanjkljive pojmove o vshcd- njem prašanju. Njemu so malo znane navadne tožbe tlačene raje _ Ali pripovedke o bojih kristijanov z Mozlemi, pri¬ povedi o okrutnostih zadnjih, o trgovini z sužnji in o ne¬ usmiljenem pustošenju in rušenju vasi z pravoslavnimi pre¬ bivalci od strani divjih muhamedanskih trum — to ima nanj povsem drugačen vpljiv. Kakor je v starodavnih časih 107 ruski muzik hlastno zgrabil za sekiro ter hitel na pomoč ako je zaslišal klic: — » Neverniki prihajajo in pobijajo kri- slijane — pripravljen je tudi denašnji muzik hiteli na pomoč, ako la s Uši tožbe svojih pravoslavnih bratov onstran Donave. / . Omikanejši krogi nemajo več teh tako rekoč osebnih spominov na tartarsko okrutnost in tega pravoslavnega so¬ vraštva proti pustošljivim trumam divjih Muhamedancev. Ali njim je prirojena dobra mera Človekoljubnega čuta, ki je v njih po »bolgarskih okrutnostih« naredil enak vtisek.Jaz ne poznavam nobenega človeškega plemena ki bi bilo bolj nagnjeno sprejemati Človekoljubne ideje od ruskih omikanejlih stanov . To njih človekoljubje se morebiti v teku časa pozgubi ali dokler se v njih nahaja, ta čut je ladosti krepka ter imožnd doprinesli obilih {natnih žrtev. V času zadnje vojne (h875 - 1878) so vladali v Rusiji tudi etno-sentimentalni nazori. Bili so sicer ti nazori jako nejasni in nedoločni, pri vsem tem je pa bil njih vpljiv mo¬ gočen. Ide/a \a koje je več mož pripravljenih se bojevati in celo umreti, treba da je drzna. Ruska vlada naravno ne more svojim podanikom pre¬ povedati, dane simpatizujejo z Slovani, alilehko jej je odpraviti slovanske komiteje, ne dopustiti svojim državljanom, da se vpišejo mej prostovoljce in zadušiti vsako demonstracijo in nemir — tako vsaj menijo nekateri 1 108 Vender treba pa pripoznati, da je vlada v nekakem pomenu bila »prisiljena« vdeležiti se tega gibanja. V slovan¬ skem prašanju se nahaja nek čisto političen kakor tudi nek sentimentalen element. Težnje južnih Slovanov pomagajo v marisikakem obziru, da se ruski vpljiv kolikor mogoče širi in noben ruski vladar, ki hoče obdržati v veljavi vpljiv svoje dežele ter želi, da se ta vpljiv čim bolj razširi, ne sme teh teženj prezirati. Stoprav se jamejo v Ruskej narodni čuti buriti in se začne mej vsemi Slovani kako veliko gibanje, Ruska bode prisiljena se ga vdeležiti, da si zagotovi obstoj. Za sedaj si pa ona takega občnega gibanja menda ne želi ! Ako bi bila Rusija po Dunisovem dogodku dovolila, da se Srbija z mečem in ognjem cpustoši, rusko ime bi bilo postalo zaničljivo mej vsemi Slovani. Za slovanskem prašanjem sledi vshodnje v najširjem pomenu besede. Usoda A\ije je odvisna večji del od An- gležke in Rusije. Čeprav imati obe odprto širno polje, in če¬ prav jim nudijo skupni interesi širno in močno podlago, vender ni misliti, da ne preti v prihodnjosti nevarnost resnega konflikta. Glejmo pa pri tem, da ne pomešamo namišljenih inte¬ resov x pravimi, ter da ne primemo slaboumeČ x a orožje. Naša 109 dolžnost nam je začasno jasno določena. Naloga in nekaka dol¬ žnost je, da Rusijo dobro proučimo ter jo spoznavamo kajti samo na tak način lehko odvrnemo mogoče spore mej našo in rusko državo. Pričujoče delce smo napisali z namenom in upanjem, da se ta smoter kolikor možno doseže. — Ko smo uprav prečitali angležki original te izborne knjige, izšel je v Parizu prevod iste v francoski jezik, ko- jega je francosko društvo znanosti z darilom odlikovalo. V Lipsiji je izšla 1 . 1880 pri Steinecker-ju tretja izdaja nem¬ škega prevoda te izborne knjige, popolnena po Mackenzie Wallace-ju, ki je za njo spisal 2 7 oddelek z naslovom »Tajna društva v Rusiji«, iz katerega posnemamo sledeče: —■ Ako se kak narod nahaja v položaju popolne politične pasivnosti in brezobzirnosti, nastanejo med njim lahko za¬ rote, ki vzmorejo celo prekopicnoti vladarjev prestol, ali o tajnih društvah v posebnem pomenu besede ni v takih državah niti govora. Samo v slučaju, ako en del občinstva, izločnega od po¬ litičnega vpljiva, goji politične želje katerim ni dovoljen prost izraz, mogoče je, da se mej njem vstanove skrivna društva. Ta resnica je v Rusiji očitna. — Z Alesandrom kje vdobila Rusija prvikrat namesto za¬ konitega, avtokratičnega čara, mladega in sentimentalnega republikanca! lil Stoprav je mladi republikanec zašel carjev prestol, odločil je svoja filozofična načela kolikor možno oživotvrniti. Pred njegovo domišljijo se je odprlo široko polje, ki je zahtevale neprestane in neutrudne delalnosti. Njegova želja je bila storiti svoje podložnike svobodne civilizovane imovite in srečne ter se na toliki V/ashington pomaknoti v privatno živenje? — Oni vladarji, koje je Aleksander I. rešil iz največ,p nevarnosti, bili so mu nehvaležni in oni narodi, kojim je pri¬ pomogel, da so se znebili Napoleonovega jarma, pozabili so svojega rešilca ter mu bili — ali ne brez uzroka — zelo nezaupni. — Mladi, navdušeni in sentimentalni republikanec, ki si je izbral za uzor slavnega Washingtona, postal je v poznej¬ ših letah svojega vladanja žrtva verske melanhonije in udani pripadnik Metternich-a. Nevarno je za majhno število ljudi, ako je v napredku za stoletje pred svojimi sovremeniki; enako je bilo tudi z ruskem mladem plemstvom. Leta 1816 se je vstanovilo prvo rusko tajno društvo: Zvalo se je «relilnrt \ve\a" ter obstajalo skoraj izključljivo iz častnikov častne straže. 112 Car Nikolaj L se ni ujemal v mislih z svojimi senti¬ mentalnimi brat mi. V vsem svojem živenju ni nikdar ob¬ čutil nikakega platoničnega nagnenja h nikakoršni svobodi. Nelojalnost in liberalizem sti bili za Nikolaja I. besedi enakegv pomena. Kaj so Nihilisti? To prašanje sem dal večkrat osobam, ki bi morale v tem biti kompetentne ali še nikoli nisem slišal od njih povoljnega razlaganja. Neredi na vseučiliščah neso omejeni samo med vse- učiliščnimi slušatelji. Modre barve (razločujoče znamenje, ki so je nosili vseučiliščni slušatelji na svojih uniformah) so postale le sigue de rallimenl (znamenje zjedinjena). Skoraj vsi profesorji in več Častnikov se je pridružilo stranki vseučiliščnih slušateljev. Redarstvo je bilo proti tem zvezam brez moči kajti revolucionarni ideje so se razširile med vse stanove in vse ljudske kroge ter so se javno razglaševale in poveliče¬ vale po ulicah, v vojašnicah in v ministerstvu. Po mojem menenju navda se celo policija sčasoma teh idej ter postane drugim enaka. 113 Čeprav se Rusi smejo prištevati najbolj ko%tnopolttilnitn narodom v Eoropi, vendar se pri njih čestokrat opazi največji domoljubni fanatizem. Malo število ruskih dijakov je menda temeljito pro¬ učilo obširna dela Avgusta Comteja, pri vsem tem so pa skoraj vsi prešinjeni več ali manj po principih pozitivizma. Važno bi bilo slediti soglasje teh tajnih društev z velikim dušnim gibanjem, ki se je po krimskej vojni tako razširilo mej omikanejšimi krogi ter bilo povod dobrodejnim refor¬ mam sedanje vlade. Pomanjkanje prostora mi pa ne do¬ pušča baviti se dalje z preiskavami tega soglasja. Edino kar morem za sedaj reči o tem predmetu, to je, da so tajna društva nezakonit in slab nasledek tega duševnega gibanja. Občevajoč z onim majhnim številom agitaterjev s ka¬ terimi sem se sešel, opazoval sem na njih eudnovato zmes pedantizma, nedoraslosti in fanatizma. Slednjič naj mi bodo dovoljene še nekoje besede o po¬ menu tajnih društev. So li ta društva državi istinito opasna? 114 Vsakdo, ki Rusijo dobro poznava, bode odgovoril na to pra- šanje zanikajoč. Celo nekateri agitatorji so spoznali neum¬ nost svojega počenjanja. — Ruski radikalizem ne pozna ljudi sploh, niti Rusov po¬ sebej — kar pa ne sliši k temu prašanju. — Očividno je, da bode zadostovalo, ako se bodo v pri - hodnjosti naredili resni poskusi k vporu; zadosti bode, da se zmanjšajo davki ter nekoliko poveča kmetska dežela. Mladoletni izgredi brez kritike vodijo edino k žalosti. Upamo, da bode mlada Rusija kmalu jasno spoznala res¬ nico zadnjih izrekov. — Ker obrača Mackenzie Wallace svojo pozornost osobito na rusko in sploh na pravoslavno vshodnjo cerkev ter omenja, kakor smo uprav sedaj rekli, tudi Comte-jevega pozitivizma, dovoljujemo si tu prevesti kar trdi Cotnle o grško pravoslavnej cerkvi. On namreč pravi: Nahaja se neka velika zmota, (piše Avgust Comtes v svojej pozitivnej filozo¬ fiji prevedeni v nemško po I. H. pl. Kirchmann u), nahaja se tedaj zmota, ki ima svoj izvor v metafizičnej, protestantskej 115 ali deističnej šoli. Od tod izvira moralična dejstvenost kato¬ licizma, prostega svojih naukov, brez obzira na njegovo orga¬ nizacijo, ki, ne da bi takih posledic želel, moral bi jim na¬ sprotovati. Da podpremo to našo trditev, zadosti nam je, da se ozremo na grški ali boljše na bizantinski katolicizem kder se pokazuje neka moralična neplodnost čeprav se nauki grške crkve vjemajo z nauki katolicizma in čeprav so nekdaj ta ljudstva bila v veri edina. — Zdatni moralični uspehi katolicizma bi bili prešli, ločivši se od njegove organizacije, in zapustivši. svojo moralno do¬ stojnost navzlic njenej Čistosti, v nejake formule in resnično praznoverje ako bi tega ne odvrnola neka druga ugodnejše organizovana duševna oblast, — Ko smo' potovali po Italiji in prav za prav po Toskani, vzbudila nam je radovednost neka knjiga, katero smo videli v nekej knjigarni v Pratu. S to knjigo hočemo spoznati ne¬ koliko tudi čestite bralce »Edinosti«. Naslov jej je: »L’avvenire della Chiesa russa per il Rev. Padre Cesario Tondini Barnabita, versicne dal francese, Prato 1875. per Rainieri Guasti«. V tej knjigi je vzlasti po¬ menite, da je njen pisatelj jasnim očesom previdel in pre¬ rokoval ono vrenje in one zmešnjave, ki Rusijo uže i 5 let vznemirjajo in pretresajo; in v istej knjigi previdi in zajedno obžaluje, da bode Rusija ostala brez vsaktere trdne oblast ki bi nad njo vladala, ako se razruši carjeva moč, kajt rusk-a cerkev nema v Rusiji zadostnega vpljiva na ljudstvo. Pisatelj te knjige sodi sicer rusko duhovščino precej blago in resnici primerno. Oteč Tondini navaja tudi knjigo Sche- do-Ferroti, v kojej se nahaja sledeče: »Sono certo di non »esagerare se dico di avere conosciuto assai piu di 200 116 »preti russi; posso dire di averne trovati di tutti i caratteri, »ma lo dico con scddisfazione che ho quast sempre tro- »vato piu di quello che non mi aspettava, piu di quello che »non ero in diritto' di esigere».— Rusi bi pa na nikak način ne hoteli biti odvisni od Rima, kajti mislijo si, da bi morali kedaj papeža prositi, da se meša v njih notranje politične zadeve, kakor je bil nedolgo prisiljen prositi ga Bizmark. Knjiga Barnabita Tondinija je zategadelj dobra, da seproučava in študira, sicer pa nema nikakega vpljiva na Rusijo. V razvedrilo naj nam bode dovoljeno spregovoriti na tem mestu nekoliko besedi o pijaniljivosti Rusov, katera se toliko¬ krat omenja. Vsakikrat ko čujemo govoriti ali eitamo o tem, spominjamo se besed Mariina Lulerja, ki je trdil, da ima vsak narod svojega hudiča ter da Nemci imajo svojega pi~ jnnčljivega hudiča (Saufteufel). Nedolgo tega smo pridno li¬ stali in iskali po Roskovej knjigi » Zgodovina hudičev « da naj¬ demo kaj natančnejšega o teh narodnih hudičih, ali žalibog nesmo našli nič tega kar smo želeli. Gotovo je, da si Rusi in Nemci lehko prijateljski roko podajo glede pijančljivosli ter se. smelo nazivajo kolege, samo da je velikanska razlika mej nemškim in ruskim pijančljivim hudičkom, V potnih slikah in obrazcih iz Rusije in Poljske, izdanih pri P. Heinzelmannu v Lipsij.i i855. stoji na strani 94 sledeč popis in cb enem primerjanje Nemcev z Rusi: »Krivo bi bilo misliti, daje vpljiv pijanosti na Ruse enako. škodljiv kakor vpljiv na Nemce pri vžitju enake mere opijančljivih pijač. Obnebje in fizični ustroj človeškega života morata nevtralizovati škodljive nasledke žganih pijač, kajti v Rusiji se ne vidi one telesne debeluhosti in topoumnosti ki so mej nami v Nem¬ čiji posledice v prevelikej meri vžitega špirita, niti ne pi¬ janske ali treseče norosti (delirium tremens), niti toliko pre- 117 pirov in pobojev, ki so na Nemškem navadni. Pijani Rus je Zelo blag ler bi hotel kar ves svet iz zadovoljnosti objeti. Ako so ga opijancljivi duhovi popolnoma premagali, pade sredi ceste na tla, in stoprav se je dobro naspal, pobere se mirno domov ne da bi zgubil kaj svoje telesne prožnosti. Pri takem na¬ činu živenja doseže on čestokrat največjo starost. Morebiti prihaja uzrok teh različnih učinkov žganih pijač v obeh deželah od različnega načina povživanja teh pijač. Nemec se navadno pristavi v kakej gostilni ter tu klepeta, govori, mo¬ druje, se prepira in pri tem uliva vse kozarec za kozarčkom. Vsi njegovi živci so tedaj po več ur zelo razdraženi. Na¬ sprotno pa Rus pomisli predno stopi v kabak, koliko hoče in koliko more povžititer zahtevana krat vso svojo porcijo. Kakor hitro se mu donese, izpije jo v je dnem oddušku. Ako je bila prevelika, opijani ga koj ter stori nezavestnega«. — Tudi ‘Bodensledt in drugi nemški pisatelji trde po- biižnje vsi isto ter razločujejo narode v moške in ženske. Moški so 'po njih razlaganju oni narodi, ki se objemajo, ljubijo in poljubljajo, ko so jim duhovi uže možgane zasedli namreč: Slovani, Italijani, Grki. Ženski so pa oni narodi, ki se prepirajo, pobijajo, kavsajo in tepejo ako so pijani in ti so Nemci in Angleži. — Eden teh pijančljivih hudičkov bi bil tedaj hudiček lju¬ bezni, drugi pa hudiček jeze in spora — bratci v. vinu in od¬ nosno njih hudički si neso po'tem takem prav nič podobni. KONEC. Das Reich der Žaren tind die 'R^usseti von lAnatole Leroy ‘Beaulieu, deutsch von L. Te\old Sonderhausen 1887. 2. Bartde. Čeprav smo si pridržali, kakor smo v prvem delu te študije opomnili, govoriti pozneje kedaj o tej znamenitej knjigi, ne moremo si kaj, da ne bi uže sedaj o njej sprego¬ vorili ter naveli tu nekatere misli s kojimi sklepa Anatole Leroy-Beaulieu svoje veliko delo. On namreč pravi: »Prosilo me je več Rusov, naj jim dopošljem načrt ustave. Ali tega nisem nikoli hotel storiti.... Pri moraličnej razdelbi in mejsebojnem razedinjenju različnih stanov, ki nemajo še občnega gospodarja, ki bi vladal nad njih predsodkih in posamičnih interesih; pri patri - jarhalnih navadah naroda, ni niti govora, da bi bilo možno mej njega uvesti vlado strank in večine,.... Najboljši ustav v politiki je podoben najboljšemu po¬ slopju v stavbarstvu, ki je tem boljše čim bolj se njegova 119 zunajnost prilega notranjosti ter čigar pročelje in profil je v najboljšem soglasju z razdeljnostjo prostora. Za %usijo bi bila najboljša ustava ona, ki bi dopuščala narodu samemu, da se osobno vdeleži vlade in poskusi sam voditi svoje lastne za¬ deve ter bi pri vsem tem pripoznala vladi njej pripadajoče pravice, kojih bi jej ne smel kratiti niti kak ukaz niti ustava sama. Ne bilo bi ničesa, ki bi bilo vredno večjega obžalo¬ vanja nege to, ako bi se hotelo imponirati na deželo ali na Evropo sploh z sleparsko zunajnostjo in ničevnim pročeljem. Naj si Rusija izbere kateri koli način vladanja, paziti mora osobito na sledeče dve stvari, namreč: prvič, da ni preveč štedljiva temveč biti mora popustljiva do skrajne meje; drugič bode prestol tem večjega prostora pustil narodu čim pozneje se bode dopustilo, da se ljudstvo vdeleži vlade. — — — On navaja eno za drugo dve teoriji v naravnej znanosti kojih pravost ne bodem jaz na tem mestu raziskaval, koje sti pa po mojih mislih godni, da se uvedo v politiko in v ustavno prostost. Po prvej starejšej in bolj razširjenej teoriji organizem ustvarja funkcije; po mislih mlajših, funkcija in potreba ustvarjati organe. Isto se lehko trdi o politiki: v njej mora potreba vstvariti potrebni organ in vaja mora zadnjega pri¬ vaditi namenu; ali tudi v njej vpljiva organ zopet na funk¬ cijo ter mika potrebo, od katere prihaja. Najboljše sredstvo podeliti kakej deželi zmožnost, da se sama vlada, to je, da se jej v to ponudi prilika. Ko bode enkrat imela Rusija po¬ trebne organe, da se v njej vstanovi vlada, koje se bode i ljudstvo vdeležilo, stori jih sčasoma priležne svojim težnjam in duhu. 120 Dolgo časa neso imeli najbolj razsvetljeni Rusi nikake želje, da se pospeši čas ko zadobi narod svoja politična prava. Zgled druzih dežel, v katerih so se uže davno poprej vstanovili razni svobodni ustavi, parlament in preodgovorna ministerstva, zgled Španske in Francozke ni jih nikakor mikal. — — / ' ' i ; Nekoliko mesecev pred zadnjo bolgarsko vojno, mi je trdil nek previdni in liberalni Rus: »ustava je stvar prihodnje vlade; bolje je, da se uvede i5 let pozneje nego i5 let pre¬ zgodaj«.— Te besede so se mi videle pametne in — sam piipoznavam —jaz občudujem njih premišljenost ter jih opravičujem. Smemo li dandenes smatrati te nazore za prave ? Istina meje v poznejšem času učila dvomiti nad njimi. Burno agitcvanje mladine, vedno raztoča nervozna razdraženost vsega ruskega društva, očitna nemočnost ostati na takem sta¬ lišču in težkoča rešiti se ga ker pritiskale so prekucijske pretnje — vse to dovaja človeka k neradovoljnemu pra- šanju, je li bi ne bilo boljše, da je uže prišel čas političnih reform nego, da se pričakuje glasnih dogodkov — — — Razburjenost in nedopolnjene nade bolgarske vojne, nespravljivi boj teroristov, zmešnjave bolgarske vlade, ki ni imela nobenega jasno določenega smotra v svojem poče¬ njanju ter je svoje ministre in sovetnike enega za drugim brez koristi porabila, — vse to je storilo prašanje. političnih reform tem resnejše in ruski narod sam v malo letih mnogo zrelejši; Omikanejši krogi, višje društvo in ruska inteligenca sploh so prišli tako daleč z svojimi tirjatvami, da ni imela carska vlada več nikakega sredstva, da pride v okom njih zahtevam za reformami in svobodo, razven tega, da je njih misli obrnola na zunanji svet ter drzno poskusila svojo srečo v zunanjih de¬ želah, koji poskusi neso pa bili tedaj Rusiji priporočati niti iz dipomatičnega. niti iz financijalnega niti iz vojaškega stališča. — — — — — — — — - — — — — 121 Kakor so bili primorani naši francoski kralji v kratkej dobi svojega vladanja voliti mej notranjimi reformami , in zuna¬ njimi vojnami, mej svobodo in slavo, enako je prisiljena storiti vedno bolj tudi ruska vlada. V tem ko si taka vlada pridrži prvo stvar za poznejši čas, poprime se druge. Ta na Francoskem uže stara volitev mej obemi stvarmi, uvaja se vedno bolj v Rusijo in zadnja vshodnja vojna je jasno pokazala kako drzna in negotova je taka politika. Tako počenjanje je istinito pravi circulus vitiosus; čestokrat uprav vojna obudi rane na kojih kaka dežela boluje in dopusti, da se spozna zgrešena pot kake vlade, iz česar se razvidi tudi eventuelna potreba strogejšega nadzirovanja. — To so storile uprav vojne v zadnjih 2 oletah! Krimska vojna je bila začetek poznejšemu osvobojenju nevoljnikov in podlaga različnim važnim zakonom Alesandra II : dvoj- nati vojni . pohod v Bolgarijo, za kojim ni sledila nikaka notranja znatna reforma, in ki ni dal znamenja političnej emancipaciji, prouzroči! je poznejši prekucijski terorizem in carjev umor. Za bojevi proti tujezemskim deželam sledili so notranji boji, ki se še dandenes strastno vode ter vlado .mnogo več stanejo, nego boji zunaj države. Ta boj proti nevidnemu in vedno rastočemu notra¬ njemu sovražniku ne more Aleksander Uh končati z nikako mirovno pogodbo, kakor ni ga mogel končati njegov oče leta 1855. Ta notranja vojna je duia ruskega naroda in ruske mladezi, mej hojimi mora car v stan ovili mir , kar mu je pa mogoče samo tedaj, ako njegova vladna načela spravi z duhom časa ne da bi enim pretil, drugim se pa prilizoval, ne da bi se pustil voditi ničevnim razlogom, bojazni in domišljiji na¬ pačne gotovosti. 122 Vse zahteva dandenes premenltve sistema in vse bi uživalo blagoslov take premenitve. Gmotna moč in moralična do- stajnost Rusije niste pri tem nič manj interesovani od no¬ tranjega reda in dobre uprave — — — — — — — Stran pozneje nadaljuje Anatole-Beaulieu tako: — Naj prematramo to zadevo iz katerega koli stališča, zdi se nam vedno, da bi obrat liberalnega Čuta bil edini mogoč izhod. Če se povsod obrnemo in iščemo ugodnejšega rešenja tega prašanja, ne najdemo ga nikjer.Bi se pastem vse doseglo ? Nikakor; premenitev vladinega sistema bi ne oija rešitev prašanja temveč novo izhodišče drugih sitnosti, ne bila bi konec, ampak začetek. Z svobodo in politično ustavo je kakor se zakonom. V romanih, povestih in igrokazih smatra se zakon koncem, v istini je pa le začetek novega živenja, bojev, skrbi in skušenj. — — — 1 Rjisija bode vse pridobila od liberalnega raivitka , na¬ sprotno bi se jej pa bilo bati novih neugodnosti in sitnosti ako še dalj časa ostane na sedanjem položaju, celo ako bi se v njo red in mir zopet povrnol. — — — — — — Nočemo dalje pomišljati, da izrečemo naše menenje. Čeprav se nam vidi, da bi promemba vladinega sistema do- nesla mnogih znatnih koristi istej vladi in narodu samemu, vender je bolje, da si oba ne pričakujeta čudežev od te pro- membe,kajti tedaj znala obabi se vnovič in tembolj varati. _ — — _ — Ni dolgo tega, odkar se je v Rusih 123 vzbudila želja in upanje, da si vstanove nov prostejši način vladanja ne da bi ta korak od absolutizma do ustave bil združen z nevarnimi in silnimi nemiri.Tako upanje naspro¬ tuje sedanjim idejam; sicer je pa bilo vedno leneosnovano upanje. Da se poslužimo primere: Politična svoboda ni nikaka rastlina ki dobro poganja v rastlinjaku: ona potrebuje pro¬ stega zraka in svetlobe, v najhujšem vetru in mrazu po¬ ganja svoje popovje in dela korenike v tem ko hud veter njeno vejevje in deblo' silno maje in lomi. Ali to moramo nekoliko pcjasnoti. Na poti, na katero Rusija hoče navoditi javno menenje, bi našla brez dvojbe svoje ovire, neprilike in nevarnosti; ali to bi bile nevarnosti novejših vlad. Taka prememba bi bila za Rusijo koristonosna. Celo njeni boji, pogreški in varanje bi jej donesli koristi. Nasprotno pa Rusija ne pridobi ničesa ako še dalje v njej trajajo sedanji od- nošaji. Nahajajo se nekatere nevarnosti, koje treba ljubiti' Najgotovejše sredstvo cdvrnoti kak vpor, to je, pre- videti istega ter inicijativo državnih nemirov dati v roke državnej oblasti. Reforme se začenjajo cd zgoraj (cd oblasti) vpori pa od zdolaj (pri nižjemu ljudstvu), rekal je Aleksan¬ der II. v začetku svoje vlade? Tudi v narodih, in društvah sploh se nahajajo časi v kojih seti leve in premenjajo svoje lice, koje metamorfoze se ne morejo obistinoti brez kriz niti bolezni, in čestokrat celo pa niti brez kakega opešanja, za kojim sledi smrt in propad. KLe smemo pa tega slabo razumeti: 124 jlho bi %usija enkrat prišla v take odnošaje ter bi h te pre¬ skuša j e izšla začasna oslabljena in zmanjšana, zgodilo bi se z njo kakor 1 .1789 ^ Francosko —.■ to bi bila kriza naraščaja ne pa smrtna konvulsija ati prepad nekdanjih starodavnih odnošajcv. Francoska prekucija je bila nekako rešenje stare lev-' dalne Evrope; ali patrijarhalna vshodnja Evropa, slcvansko- pravoslavni svet pričakuje nestrpljivo — kakor bi se lahko reklo — svoje revolucije ali tega kar ta nadopolni; in kde drugje bi se mogla taka prekucija vneti ako ne na Ruskem? Ako razmere dcbto premislimo, lehko trdimo, da bode ruska revolucija prvi najslavnejši dogodek za fran¬ cosko, čije postranski del bi v nekakem pomenu tudi bila po preteku jednega stoletja. — Pravica ustvariti nov uzor društva, kakoršnega goje konservativni Slavoljubi za svojo deželo, nahaja se čeprav, v nekoliko različni podobi in z nič manjšo zavestjo pri mnozih upornikih severnih dežel. Oni se sladko varajo v prepričanju, da bo ta prekucija našo (francosko) 'zelo nadkrilila ter jo daleč za seboj pustila kajti dosedaj so revolucije se opirale bolj na nižje ljudstvo nego na meščanstvo ter so bile vse izrečno individualistične. Upajo namreč, da ruska revolucija prinese svetu pravo splošno evangelje, ki bi se bolj v političnem nege v socijalnem obziru podajalo slovansko-orijentalnemu svetu, ter bi za- jedno bilo podlaga prenovljenju zahodnje Evrope, In istinito bi se ruska revolucija, ki bi gotovo dovedla Rusko k nekakemu agrarnemu socijalizmu, brezdvojbe raz¬ likovala od vseh druzih, Lehko bi bilo tudi za Rusijo po- 125 kazati v tej prekuciji svojo originaliteto ter stvoriti kaj no¬ vega in pristno slovanskega. Ali kdo bi na tem trpel? Ko¬ liko bi na tem trpeli veda in omika? Ako je prihodnjost Rusije temna in nejasna, kateremu evropskemu narodu je odprto jasno obzorje prihodnjosti ? Kateri narod vidi razločno in jasno v prihodnjost in kateri je gotov svoje poti? Mi živimo v Časih političnih, verskih in socijalnih prekucij, kojih pravi smoter je skrit celo naj- bistrejšemu očesu. Še ne razloči nikdo onega nepoznanega brega proti kateremu nas, pomikajo silni vetrovi odprtega širnega morja. — — — — —7:— — — Ne samo Rusija se nahaja v krizi; vsa kristijanska ci¬ vilizacija se nahaja v takem kritičnem položaju. Rusija ni bolj zdrava niti bolj bolna od družih evrop¬ skih narodov na našem svetovnem delu. Navzlic oviram, ki se jej predstavljajo, hrani %usija vedno neko, prednost, hoja ostalim deželah manjka: Oni narodi, koji trde nepoznato pot vodečo k nedoločenemu smotru, ki se v daljavi skriva, se zde ob¬ varovani pred slučajem, pustiti prosto pot sedanjim nemirom ne da bi opustili popolnoma nekdanjih tradicij. Je li se pa sme Rusija prištevati tem narodom, to od visi od njenih vladarjev! S temi besedami sklepa Anatole Leroy-Beaulieu drugi zvezek svojega umotvora, kojemu bode storil slediti še tretjo knjigo, ki bode obravnavala pravoslavno veroizpovedanje, ki učinja še vedno mej ruskem narodom najpoglavitnejšo mo- ralično moč. Predmet tej tretji knjigi bode tedaj pravoslavna vshodnja cerkev, ki je v zapadnej Evropi še tako malo znana in mnogoštevilne verske sekte, ki še vedno nastajajo ali se širijo mej ruskem narodom. — 126 I. Teiold je dostavil tudi na koncu druzega zvezka nekatere opazke, iz kojih hočemo zadnjo navesti na tem mestu: — Brez decentralizacije (o kojej govori tudi Leroy- Beaulieu) ni v Rusiji mogoča ustavna reforma 1 Dokler se še veliko število Rusov pusti omamiti prostim besedam — Rusija naj ostane v Moskvi in nekdanje velikoruske dežele naj se podvržejo glede zakonodajstva, uprave, jezika in cerkve Ve- likorusiji, ni možno v varstvo uvesti nikake ustave v kojej bi večina ne vladala bolj despotično nego ista avtokracija. V izvrstnej knjigi, čije drugi del podajam tu v nemškem prevodu čitajočemu občinstvu, zaslužijo toliko v Nemčiji kolikor v Rusiji velike pozornosti one misli, koje pisatelj o tej zadevi v knjigi navaja. Problem ruske državne ustave, ni samo problem no¬ tranjega mira v carjevej deželi ampak tudi problem njenih odnošajev proti ostalej Evropi in osobito proti sosednjim deželam ! V to Ttog pomozil NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 0000042.9995