V1',J*'v',
[K% A -
- -

%
'Pk
f. V. M e«P| i li	' p*"* \MBe*yg."jf fr	»
flJA	.. L^#a ^ k	a.L®JI 1 11
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€lGN IN LANGUAGE ONLY
—	SLOV€NIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€B
e'Utsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springe, ell Ohle
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1980
SENAT SPREJEL PREDLOG 0 UKINITVI PRISILNEGA PREVAŽANJA ŠOLARJEV!
Iranci bodo vztrajali pri svojih pogojih za izpustitev talcev!
AL2IR, Alž. — Vodilni član iranskega parlamenta Hašemi Rafsandžani je pripotoval v Alžirijo, da bi se pogovoril z alžirskimi voditelji o vojni med Iranom in Irakom. Rafsandžani bo v ta namen obiskal tudi Libijo, Libanon in Sirijo.
Na tiskovni konferenci v Teheranu je pred svojim odhodom Rafsandžani rekel, da med obiskom v Alžiriji ne bo govoril z Alžirije! o položaju zajetih talcev ali o iranskem odgovoru ameriški poslanici o tej zadevi.
Ameriški odgovor je trdil, da ZDA sploh ne morejo izpolniti vseh postavljenih pogojev in da naj Iran to vzame v poštev ter pristane na neposredna pogajanja med obema državama glede spornih točk. Na ta način bi bilo mogoče doseči sprejemljivo kompromisno rešitev.
Na tiskovni konferenci je pa Rafsandžani povedal, da morajo ZDA popolnoma in brezpogojno sprejeti postavljene pogoje. O teh pogojih torej ne more biti nobenih pogajanj.
Rafsandžanijeve besede so pomembne predvsem zato, ker pripada razmeroma zmernejši struji v iranskem vodstvu,
-----o—-----
Guverner poljskega vojvodine Czestochowa ponudil svojo ostavko
VARŠAVA, Polj. — Sporni guverner vojvodstva Czestochowa v jugozahodni Poljski Miroslav Wierzbicki, kateremu nasprotujejo pripadniki neodvisne delavske unije “Solidarnost”, je sam ponudit svojo ostavko med pogajanji s predstavniki vlade in Solidarnostjo. Predsednik poljske vlade Josef Pinkowski baje ni hotel sprejeti ostavke.
Delavci so jezni na Wierz-bicka zato, ker je skušal prepovedati delovanje Solidarnosti v tem vojvodstvu. Poleg Wierzbickega želijo delavci odstranitev pet drugih vladnih uslužbencev, ki so sodelovali z guvernerjem v njegovih protiunijskih dejavnostih.
Solidarnost trdi, da so delavci v več kot 200 tovarnah in podjetjih v vojvodstvu Czestochowa pripravljeni štrajkati, ako Wierzbicki ne bi bil kmalu odstranjen. Vlada je pristala le na pogajanja, ki še trajajo.
V	mestu Gdansk je pa vlada dosegla sporazum z zdravstvenimi delavci, učitelji, u-službenci pošte ter poklicnimi kulturnimi delavci o zvišanju njihovih plač ter drugih ugodnosti. Ti delavci so celo zasedli nekatere vladne pisarne in tam ostali polnih H dni.
V	Washingtonu, D.C., so pa potrdili, da je poljska vlada zaprosila za gospodarsko pomoč v vrednosti okrog 3 milijarde dolarjev. ZDA so menda pripravljene .pomagati Poljski, nikakor pa ne tako obsežno. Poljska je že ustavila ves izvoz hrane v tuje države.
Zadnje vesti
•	Seoul, Juž. Kor. — Letalo južnokorejske letalske družbe tipa B-747 je trčilo z vojaškim vozilom na letalski stezi na mednarodnem letali-
I
šču blizu Seoula. Letalo je zgorelo, od 22S potnikov in članov posadke jih je umrlo 12, okrog'20 jih je pa bilo ranjenih.
•	Saxthorne, Vel. Brit. — Dve ameriški vojaški letali sta trčili v zraku nad Severnim morjem blizu angleške obale. Obe letali sta treščili v morje, pilot enega letala je utonil skupaj z angleškim reševalcem, ko se je pretrgala železna vrv, ki ju je dvignila z morja na helikopter.
•	Ramallah, Izr. — Izraelski vojaki so streljali na skupino palestinskih študentov, ki so demonstrirali proti temu, da je Izrael zaprl, palestinsko univerzo. Študentje so bili ranjeni v noge.
•	Monakovo, Zah. Nem. — Papež Janez Pavel II. nadaljuje s svojim obiskom v tej državi. Obiskal je več romarskih cerkev ter se sestal z raznimi protestantskimi voditelji ter katoličani.
-----o------
Levičar Michael Fool postal novi voditelj laburistične stranke
LONDON, Vel. Brit. — Poslanci laburistične stranke v angleškem parlamentu so s pičlo večino izvolili 67 let starega Michaela Foota, odličnega govornika in načelnika levičarske struje v stranki, za njihovega voditelja. Footov nasprotnik je bil desničar Denis Healey. Foot je prejel 139 glasov, Healey pa 129.
Dosedanji načelnik laburistične stranke je bil 68 let stari James Callaghan, ki je nasprotoval Footu. Levičarji želijo povečati vlogo države v angleški družbi, prepovedati privatne šole, onemogočiti privatno prakso zdravnikom, izstopiti iz Evropske gospodarske skupnosti, omejevati uvoz ter opustiti jedrsko orožje. Obenem želijo nacionalizirati mnoge industrije, skratka uvesti “pravi” socializem v Anglijo.
Pri upravnih volitvah, ki so bile junija, se je na Goriškem Slovenska skupnost o-jačila. Zato je bilo jasno, da bodo morale večinske stranke računati s slovensko stranko pri sestavi goriškega pokrajinskega in občinskega upravnega odbora.
V goriški občini so krščanski demokrati dobili večino (18 svetovalcev), pa so se pogajanja zatikala zaradi zahtev o razdelitvi sedežev socialistov (3) in socialdemokratov (5); Slovenska skupnost ima 2 svetovalca, italijanska republikanska stranka pa 1.
Te stranke so končno sklenile sporazum o sestavi občinskega upravnega odbora, ki ima 8 mest. Zanimivo je, da socialistična in socialdemokratska stranka nista v občinah s komunistično relativno večino postavljali posebnih zahtev in sta pristali brez odlašanja na dane pogo-
Na stenah javnih šc! ne sme viseli besedilo Deset božjih zapovedi!
WAS hTngton, D.C. —
Sodniki vrhovnega s o d i š ča ZDA so odločili, da je zakon zvezne države Kentucky protiustaven, ker določa, da mora biti v vsaki šolski sobi vsake javne šole v tej državi na vidnem mestu prikazanih Deset božjih zapovedi, kot so v sv. pismu. Zakon je bil sprejet pred dvema letoma.
Skupina državljanov Ken-tuckya, med njimi so bili pripadniki raznih verstev in tudi neverniki, je vložila tožbo. Dva prizivna sodišča v Ken-tuckyju sta potrdila zakonitost tega zakona, vrhovno sodišče ZDA pa je z glasova-, njem 5:4 zakon razveljavilo.
Besedilo zakona Kentucky-ja je trdilo, da je Deset božjih zapovedi sestaven del splošne zahodne civilizacije ter celo pravosodnega sistema ZDA. Zato je upravičeno, da je besedilo teh zapovedi mogoče videti v vsaki šolski sobi.
Vrhovno sodišče pa se je nanašalo na prvo dopolnilo a-meriške ustave. To dopolnilo prepoveduje, da bi država na katerikoli način podpirala kakšno versko ustanovo ali verstvo nasploh.
Odločitev vrhovnega sodišča glede vprašanj vere v javnih šolah ni več mogoče napovedovati vnaprej. Nedavno so sodniki trdili npr., da je prikazovanje verskih običajev ob Božiču in drugih v ameriški družbi priznanih verskih praznikih v javnih šolah ustavno.
m—++++■»+*+++**+++*+**++++++++
Sedanja vlada ge. Margaret Thatcher je pa skrajno konservativna in zaradi tega mnogi opazovalci angleških političnih razmer pričakujejo skorajšnjo ustanovitev nove stranke, ki bi zavzemala zmernejšo stališče in bi pripadala “centru” političnega prizorišča.
Javna povpraševanja kažejo namreč, da je veliko Angležev nezadovoljnih tako z laburistično kot s konservativno stranko. Možnosti za u-veljavitev nove stranke so torej obetajoče.
Dosežen sporazum
je KPI.
Pogajanja v Gorici so se nadaljevala vse poletje, da bi končno le rešili zapleteni politični položaj. V začetku oktobra je bil sporazum sklenjen. Socialisti so za sodelovanje dobili podžupana v občinskem odboru in predsedniško mesto v pokrajinskem svetu.
Slovenska skupnost je pri pogajanjih sodelovala od začetka, čeprav je bilo nekaj “neuradnih namigavanj” s strani socialističnih strank, da bi se odpovedali predsedniškemu mestu v pokrajinskem svetu, če bi izrinili Slovensko skupnost iz izvršnih odborov. Toda glasovi slovenskih volivcev so bili močan argument in tako je Slovenska skupnost z medstrankarskim s p o r a z umom prisotna tako v goriškem pokrajinskem kot občinskem u-pravnem odboru.
Reagan; Uresničevanje mojega programa ho vzelo precej časa!
WASHINGTON, D.C. — Izvoljeni predsednik Ronald Reagan je sedaj v glavnem mestu in se. bo jutri sestal s predsednikom Jimmvjem Carterjem v Beli hiši. Med svojim bivanjem v Washingtonu se bo Reagan sestal tudi z vodilnimi člani zveznega kongresa ter seveda s svojimi lastnimi svetovalci.
Reagan zaenkrat nima namena, da bi se pogovoril s tujimi državniki ali da bi imel tiskovno konferenco. Trenutno sta v ZDA izraelski ministrski predsednik Menahem Begin in zahodno nemški kancler Helmut Schmidt. Oba sta že izrazila željo za osebno srečanje z Reaganom, a Reagan ni kazal nobenega zanimanja za to. Se vedno trdi. da ne postane predsednik ZDA do 20. januarja prihodnjega leta.
Na letališču v Los Angelesu je Reagan povedal novinarjem, da v e-Aem smislu komaj čaka na zaprisego 20. januarja 1981. Vesel je predvsem zato, ker bo imel priliko izpolnjevati programe, ki jih je začrtal med volivno kampanjo. Priznal pa je, da se bo moral prilagoditi velikim spremembam v svojem dosedanjem načinu življenja. Odslej bosta on in žena popolnoma javni osebi brez pravega privatnega življenja.
Reagan je poudaril tudi, da bo uresničevanje njegovega programa trajalo dalj časa. S tem je hotel opozoriti svoje pristaše, da ne bo mogoče vsega narediti' kar prvi dan ali prvi mesec svojega predsednikovanja. Za nekatere spremembe, je pripomnil, bo potrebno doseči tudi soglasje zveznega kongresa.
-----o------
Oglašujte v Ameriški Domovini!
Za župana je bil izvoljen dr. Antonio Scarano, član Ssk, dr. Damjan Paulin pa ima v odboru resor za mestno policijo in trgovino.
V imenu svetovalske skupine Ssk je spregovoril pr ob Andrej Bratuž; najprej se je v slovenščini zahvalil voliv-, cem za zaupanje (kar je seveda povzročilo veliko negodovanje pri desnici in delu prisotnega občinstva), nato pa je obrazložil razloge za sodelovanje Ssk v novi večini.
Med istimi strankami je prišlo do sporazuma tudi pri sestavi pokrajinskega upravnega odbora. Razlika je le v tem, da bo goriška mestna u-prava trajala do leta 1985, pokrajinski pa poteče mandat že spomladi 1983. Za predsednika pokrajine je bil izvoljen socialist prof. Silvio Cumpeta, demokristjani imajo podpredsednika in še dve mesti, po enega pa Ssk, soci-
W A S H 1NGTON, D.C. — Zvezni senat ZDA je v ponedeljek sprejel dopolnilo k nekemu drugemu zakonskemu predlogu, po katerem naj bi bilo ukinjeno prisilno prevažanje šolarjev v prid desegre-gacije javnih šol. Glasovanje je. bilo 51 za dopolnilo, 35 proti.
Senat je namreč glasoval o predlaganem proračunu pravosodnega tajništva in nekaterih drugih agencij zvezne vlade. Najprej je senat pred dnevi sprejel, da bi bilo dopolnilo dodano zakonskemu predlogu o proračunu omenjenih agencij, v ponedeljek je pa sprejel zakonski predlog sam skupaj z dopolnilom.
Carterjeva administracija je nasprotovala predlogu in pravosodni tajnik Benjamin Civiletti je baje rekel sen. Lowellu Weickerju iz Con-iecticuta, ki je vodil opozicijo zoper dopolnilo, da bo predlagal predsedniku Carterju, naj vetira zakonski predlog.
Predstavniški dom je namreč že sprejel slično dopolnilo in sedaj se bodo predstavniki obeh domov kongresa sestali in skušali uskladiti besedilo tako dopolnila kot proračuna. Nato po ameriškem sistemu bosta morala oba domova ponovno glasovati o zakonskem predlogu in šele takrat bo poslano predsedniku v njegovo odobritev ali veto.
Dopolnilo bi preprečilo pravosodnemu tajništvu, da bi le-ta uporabljal denar za vložitev tožb v prid desegrega-cije javnih šol. v katerih tožbah naj bi bila zahteva po prisilnem prevažanju fizično in duševno zdravih šolarjev v šole, katere niso naj bližje šolarjevemu domu.
Sen. Weicker je rekel, da je dopolnilo protiustavno in ga bo vrhovno sodišče brez dvoma razveljavilo. Dejal je tudi, da pomeni dopolnilo korak nazaj.
aldemokrati in republikanci.
Predstavnica Ssk Marija Ferletič ima v odboru resor za šolstvo, kulturo in šport, ki je ta resor že imela v predzadnji mandatni dobi. Ferle-tičeva je ob izvolitvi zavrnila obtožbe komunističnih svetovalcev na račun sedanje izbire Ssk in podčrtala pomen sedanje demokratične večine.
V Krminu pa so 2. oktobra tudi sestavili novo občinsko upravo. Za župana je bil izvoljen socialist Fausto Nu-nin, socialisti imajo še enega odbornika, demokristjani pa tri. Za nadomestna odbornika pa sta bila izvoljena socialist Panzera in Franc Kenda. Ta je bil izvoljen na listi DC, pa je na seji v obeh jezikih povedal, da je član Slovenske skupnosti in da jo v odboru tudi predstavlja.
S. S.
Jesse Helms, skrajno konservativni republikanski senator iz Severne Karoline, ki je vodil kampanjo za sprejem dopolnila, je pa dejal, da je prisilno prevažanje šolarjev nekaj, čemur nasprotujejo Amerikanci vseh narodnosti in barvr. Starši so naveličani tega. da so njihovi otroci cesto prevažani tudi 15 milj daleč od svojih domov, ko pa je najbližja primerna javna šola zelo blizu doma njihovih otrok.
------o—‘----
Sovjeliia gospodarsko izkorišča ljudstvo Afganistana!
ISLAMABAD. Pak. — Abdul Latif, 48 let stari politični ubežnik iz Afganistna, ki je bil polnih 18 let v vladni službi kot inženir, je povedal zahodnim novinarjem, da Sovjetska zveza izkorišča afganistansko gospodarstvo na zelo grob način.
Nedaleč od afganistansko-sovjetske meje je npr. nahajališče naravnega plina. Sovjeti črpajo plin in ga s plinovodom uvažajo v svojo državo. Težava v tem je dejstvo, tako je trdil Latif, da je števec na sovjetski sLani meje.
Poleg tega so Sovjeti izkopali precejšnjo količino uranove rude, ne da bi plačali zanjo. Uranovo rudo so seveda izvozili v ZSSR. Se več, je nadaljeval Latif, sovjetski vojaki so odnesli razne dragulje v vrednosti več kot 60 milijonov dolarjev.
Latif se je odločil za beg v tujino šele, ko je izvedel, da ga namerava aretirati vlada Babraka Ka; meia. Zakaj ga je hotela aretirati, pa Latif ni povedal.
Rekel je, da bi se rad preselil s svojo družino v ZDA ter našel zaposlitev kot inženir v ameriški naftni industriji. Latif se je narmeč šolal v ZDA, na univerzi Texas.
------o-------
Gen. Moshe Dayan ostro kritiziral obrambne sile ZDI
TEL AVIV. Izr. — Bivši minister za obrambo Izraela, sedaj upokojeni gen. Moshe Dayan je govoril v intervjuju za izraelsko televizijo zelo kritično o vojaških sposobnostih ameriških obrambnih sil.
Ameriško vojsko sestavljajo le prostovoljci, je dejal Dayan, in njihova kakovost je nezadostna za potrebe današnjega načina vojskovanja. Velika večina ameriških vojakov do čina narednika je črnskega rodu, je pojasni Dayan. Razum in izobrazba teh črncev sta pa na izredno nizki ravni, kar škoduje ameriški vojaški sposobnosti.
ZDA bi morale zopet začeti z obveznim naborom, je svetoval izraelski general.
Dayan je tudi rekel, da ako bo nova administracija Ronalda Reagana res znatno o-krepila vojaške sposobnosti
Iz Clevelanda in okolice
Pevska vaja—
Slovenski mladinski zbor pri Mariji Vnebovzeti ima pevsko vajo v petek. 21. novembra, ob 6.30 zvečer. Vaja bo v pevski sobi pod cerkvijo Marije Vnebovzete. Dobrodošli so novi člani in članice. Za podrobnosti kličite tel. št. 261-0204.
Sestanek MZA—
Misijonska znamkarska akcija vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v petek, 21. novembra, ob 7. zvečer pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu.
Nov škof za Cleveland—
Papež Janez Pavel II. je imenoval za škofa clevelandske škofije 47 let starega škofa Anthonyja M. Pillo. Škof Pilla je bil rojen v Clevelandu in je italijanskega rodu. Vsi dosedanji škofje clevelandske škofije, ustanovljene leta 1847, so bili ali irskega ali nemškega porekla.
Prodaja peciva—
Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo prodajale pecivo v soboto, 22. novembra, in v nedeljo, 23. novembra, in sicer v običajnih prostorih. V soboto bo začetek prodaje ob 1. popoldne, v nedeljo, na farnem bazarju, pa ob 3. popoldne. V nedeljo bodo imele svojo stojnico na bazarju. Prosijo žene in dekleta za domače pecivo, da bo prebitek čim večji. Denar bo darovan župniku Vic-torju Tomcu in bo uporabljen za po barvanje notranjost cerkve.
Spominski darovi—
Sveže cvetlice hitro ovene-jo — darovi v dobrodelne namene za vedno ostanejo. Namesto- cvetja pokojnim, so darovali za koroške, pomoči potrebne študente v Mohorjevi hiši sledeči: v spomin pok. J. Vidergarja je daro-vala družina Antona Lavriše $10, v spomin pok. Matevža Tekavca je daroval Anton V. Oblak $10, v spomin pok. dr. Anthonyja J. Perka sta darovala Frank in sestra Marjanca Mlinar $20, Frank T. Urankar pa $10. J. Prosen, poverj'enik Mohorjeve družbe, se vsem darovalcem prav lepo zahvaljuje! (Bralcem A.D. svetujem, da preberejo pismo msgr. Hornboecka, ki ga objavljamo danes na str. 3. Ur.)
Zopet o davkih—
Clevelandski župan George V. Voinovich se je odločil, da bo predlagal posebne volitve, ki bodo baje februarja prihodnjega leta, na katerih bodo volivci Clevelanda zopet glasovali o zvišanju dohodninskega davka za pol odstotka, od sedanjega 1.5 na 2 odstotka. Na volitvah 4. novembra so volivci odklonili ta predlog.
-----o------
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 42 F. Slično vreme jutri z naj-višjo temperaturo okoli 47 F.
*+*»**»»** f *+++****++***++*+»+<
ZDA, bo to v veliko pomoč Izraelu in sploh miru po svetu.
o upravi na Goriškem
. -‘j : i
^ AMERIŠKA' DOMOVINA, NOVEMBER 19, 1980
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Drobtinice, sladke in žaltave ...
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 0 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 130 Wed., Nov. 19, 1980
Hudi pojavi v Sloveniji
Še malo nam ne pride na misel, da bi pod zgornjim naslovom razpravljali o razmerah v naši domovini, o katerih že vrabci čivkajo po svetu: kako se po-titovski dediči obupno borijo za gospodarsko reševanje zelo zavožene ekonomske politike, ki ji grozi polom, če ne bo hitre in obsežne zunanje pomoči od strani “kapitalističnega” 'Zahoda; kako primanjkuje raznih življenjsko važnih predmetov za vsak dan, kako inflacija divja navzgor in je ne morejo ustaviti; kako dosega v “socialistični” in samoupravljalni deželi brezposelnost najvišjo točko med evropskimi deželami, kako draginja začenja treti ljudstvo na široko ... vse to so tako znani, obrabljeni in žurnalistično nezanimivi pojavi, da se jih res ne splača pogrevati — čeprav je seveda v Jugoslaviji vsak med njimi trdo breme na plečih ponižanega ljudstva.
Raje bomo pozornost naših bralcev obrnili na problem, neprimerno pomembnejši za bodočnost naroda v domovini, kot so vsakdanje težave fizičnega, telesnega ohranjevanja ljudskih množic. Če se dosedanje razmere titovske “očetovske” razsipnosti in potratnosti u-mikajo zaskrbljenosti za preskrbo vsakdanjih potrebščin zaradi brezvestno izvajane gospodarske politike pred Titovo smrtjo, je to sicer boleče spoznanje mar-kistične-titovske nesposobnosti, vendar narodove eksistence ne zadene v jedro duhovno-psihološke substance. To pa napravi in dosledno pospešuje režimska politika sistematičnega naseljevanja Hrvatov, Srbov in zlasti Bosancev na slovenskem ozemlju, vzporedno s tem pa omalovaževanje in dostikrat načrtno zatiranje slovenskega jezika v sami Sloveniji.
Relokacija južnjakov v Slovenijo v sorazmerno ogromnem številu in zapostavljanje slovenščine, obenem z ateistično vzgojo slovenske mladine, o kateri smo pred časom obširno govorili na tem mestu, pomeni največji zločin nad narodom. Vpije po kazni nad vsemi onimi, ki .ta narodni greh delajo, ga dopuščajo in k njemu molče. Slovenski ljudje v Sloveniji v svetu ne moremo in tudi ne smemo molčati!
Iz poročila o Dragi 80, znamenitem vsakoletnem slovenskem svobodnem simpoziju na Opčinah pri Trstu, o katerem smo pred kratkim tudi govorili, posnemamo, da se je referent o slovenskem tisku g. Mario Maver nepovoljno izrazil o Ameriški Domovini, ki da premalo piše o matičnih in zamejskih problemih. Upati smemo, da bo po vsem vidnem našem zanimanju za probleme v matičip deželi in v zamejstvu svoje mnenje korigiral in bo priznal naše — ne samo priložnostno pisanje — ampak resnično skrb za usodo naroda v domovini in za mejami.
Iz takšne skrbi raste tudi današnje pisanje. Brali smo v reviji “Vestnik”, da znaša število priseljencev z juga v Slovenijo neverjetnih 600,000 ljudi, od katerih je 250,000 muslimanov, številka se zdi previsoka, a tudi če je nižja, je velika dovolj, da mali slovenski narod na njegovi rodni zemlji zelo resno ogroža. Vdor južnjakov je v narodnostnem in verskem oziru mnogo premočan, da bi ga v komunistični doktrini prekvaše-na narodnostno indiferentna slovenska mladina mogla absorbirati in prišleke sčasoma posloveniti. Imenovana revija citira iz pisma g. Branka Pistivška: “Slovenijo hočejo popravoslaviti in pohomedaniti ter zatreti njen slovenski in katoliški značaj.”
V isto smer razvoja kaže pisanje hamburškega lista Ost-Diehšt, čigar en stavek se glasi: “...državljani ne bodo smeli (po novem federalnem zakonu za ljudsko štetje) dajati nobenih podatkov o tem, kateremu ljudstvu, kateremu narodu ali kateri narodnostni skupini pripadajo.” Ost-Dienst nadaljuje: “Tako lahko zaključimo, da je navedba narodnosti ne samo nepotrebna, ampak celo nezaželena... če bo pri prihod-nem štetju število "Jugoslovanov” naraslo, naj bi to bilo eno najlepših poslovilnih daril v resnici edinemu. Jugoslovanu: Titu.”
Vesti iz zanesljivega vira vedo povedati, da zdomski Slovenei-turisti, ki obiskujejo staro domovino iz kakršnega koli upravičenega razloga, se vračajo žalostni, ker so doživeli razočaranje, da so jih na slovenskih mejah in slovenskem letališču cariniki sprejemali bi ouslavljali z neslovensko besedo in arogantnimi,
CLEVELAND, O. — “Trije lički” so v nedeljo popoldne 16. novembra, svoj posel sijajno opravili in odleteli. Ne vem, če bo in kdo bo dajal podrobno oceno jaz samo vem, da smo bili gledalci na -vso moč zadovoljni in napoved Anclevega Francelnp, da bo dvorana polna femeha, 'je: bila izpolnjena. V razmerju pevskih koncertov1 ..imamo dramatskih prčdštav daleč premalo. Liliji se: čestita — le še nadajujte s "svojim kulturnim delom!
*
Dolenje sem, zato ni nič čudno, da me včasih le še prime radovednost, kako sedaj tam še živijo moji rojaki. Samo po pripovedovanju drugih in redkih pisem, ki jih iz domačega kraja še dobim, ni lahko pogoditi resnično stanje. Je včasih le preveč pretiravanja, zdaj v levo, drugič v desno. Minulo poletje so nekateri naši povratniki, vrnivši se iz domovine, vedeli povedati o pomanjkanju najosnovnejših, vsakdanjih potrebščin, — nekateri (le redki) so pa trdili, da je tam še vedno vsega v izobilju.
Urški je bilo hudo, .če morda njena sestra .doma. trpi kakšno pomanjkanje. Želela je sestri za priboljšek nekaj poslati, zato kar telefonično kliče domov, da izve tamkajšnje trenutne razmere. Mož sestre je nazaj odločno odgovoril: “Mi imamo vsega zadosti in prav ničesar nam nc primanjkuje, —• glejte, da vam ne bo primanjkovalo.”
Jaz za sebe tudi nisem verjel v kakšno pomanjkanje, zato sem bil presenečen, ko sem v “Dolenjskem listu” — rdečem kakor sesedena kri — tiskanem v Novem mestu, 14. avgusta čital članek, ki ga dam tukaj v ponatis. Članek je originalen, brez okrajšave ali kakšnega dodatka.
Takole se glasi:
POTEM SEM SE KONČNO POMIRIL
Častna beseda, da sem bil že večkrat jezen na tale naš red. Ni dolgo tega, ko se zbudim in izvem za 30'% devalvacijo (padca) dinarja. Najraje bi se ugriznil v kazalec leve roke, ker si nisem pravočasno kupil nemških mark,
pa sem imel šanso (priliko) za to.
Komaj sem prežvečil prvi šok, že mi sporoče preko sredstev javnega obveščeva-nja, da 'se bo podražil kruh. No, naj, bo, saj smo se norčevali iz kruha vrsto let, po menzah ga je ostajalo na mizah več kilogramov, da, celo iz košev za odpadke so štrlele na piano cele štruce.
Pa sladkor, kava, olje, praški — človek si obrabi ndge do kolen, predno izvoha, v kateri trgovini so povlekli izpod pulta posamezni artikel. Večkrat svem zaklel, in to dovolj glasno, da bi me lahko slišali kdo od odgovornih, zavoljo parnih in neparnih dni, ko pa ni še nikomur uspelo izračunati, če v resnici s tem prihranimo kakšno k a p 1 j o bencina ali ne.
Para mi je udarila skozi u-šesa, ko sem čakal na vplačani domači avto leto in več, fabrika, izdelovalka mojega železnega konjička, pa je zasedla vse travnike, da je lahko vskladiščila avtomobile, čakajoč na dovoljenje, s katerim bo lahko dvignila Ceno. Od razočaranja sem se plazil dva dni naokoli pijan kot jmavra, ki so, mi državljanu, napisali v časopisu, kaj vse smo uvažali; — pesek, slamo, kislo zelje, metle, otroške igrače, kokoši, zmrznjene ribe in podobne reči. .
Iz kože sem skakal, ker nisem mogel dobiti v mesnici teletine, govedine, ko so zevali vame prazni kavlji, ko so povišali ceno elektrike, ko so dvignili stanarino, ko ni bilo v lekarni zdravil, ko so mi zamrznili osebni dohodek, ko so mi sporočili, da bo plačilo otroškega vrtca od prvega 209' višje, ko so pričeli zaračunavati pri vodarini še plačilo za odplake.
Res hudo sem bil jezen, vendar sem se začel počasi o-hlajati, kajti s pomočjo časopisov sem zvedel, da je padla tudi turška lira, da se Albanci prav tako otepajo s pomanjkanjem bencina ter s telefonskimi priključki, da so narasli v Angliji življenjski stroški samo v zadnjem letu za 12L, da v Nemčiji sedaj ni mogoče dobiti podmornice pred kot v treh mesecih, da Chaplinove vdove ne obišče
noben od njenih otrok, da ni
*
žaljivimi izrazi. Tudi drugod po Sloveniji ti udarja v ušesa z vedno večjo vsiljivostjo in zmeraj glasneje srbo-hrvaški jezik tako, da ne veš, ali si prišel domov ali še nisi v domovini. V ljubljanski restavraciji “boljše vrste”, kjer se je vsedla k mizi turistična druščina Dolenjcev in so seveda govorili po domače, se natakar dolgo sploh ni brigal zanje. Šele ko mu je nekdo namignil, da so to gosti iz Amerike, jim je ponudil postrežbo v — hrvaščini!
Sedaj pa poslušajte: nihče ni protestiral, vsi pa so se poskušali spakovati v nekaki “jugoslovanščini”, ki ni bila ne slovenščina ne srbo-hrvaščina, namesto da bi pozvali natakarja, da je v Sloveniji in naj zatorej govori slovensko. V tem se kaže slovenska hlapčevska natura, ki narod doma pri sedanji režimski unitaristični politiki naseljevanja južnjakov grozi pogubiti, če se ne bomo Slovenci doma in na tujem znašli, zavrgli obnašanje “klobuka v roki” in se potegnili odločno za svoje narodne, zlasti jezikovne pravice.
Radio, televizija, film, vse gosto pomešano s srbohrvaščino, slikanice, časopisi itd., služijo raznarodovanju jezika, razvoju tako imenovanega “žurnalistič-nega žargona”, ki zmanjšuje narodno zavest, da se ne bi manifestirala v slovenskem šovinizmu... Tako daleč je prišlo da je nekdo iz vrst zmagovitih kulturnikov zavpil v Prešernovem koledarju za 1. 1980: “Slovenščina umira! Rešimo jo! Bil je to znani gledališčnik Bojan Štih. Ali bo v marksističnem sistemu njegov S.O.S.-klic kaj zalegel? To je vprašanje.
L. P.
prenašalo ameriško televizijsko omrežje otvoritve olimpijskih iger iz Moskve, ter, da na Kitajskem ni dobiti kontaktnih leč.
Zdaj sem pomirjen. Če gledam stvari iz svojega slovenskega zapečka — celo zadovoljen sem, saj vidim, da tudi drugim po svetu ne cvetejo rožice.
Urška verjetno še sedaj ne ve prav, ali je sorodnik tako samozavesten, da mu živci ne
----------o
premorejo kritike socialističnega vladanja — morda je odgovoril le pod strahom, da ga nekdo na telefonu prisluškuje, odgovoril “nam ničesar ne manjka” — bi bilo tudi možno, da je sorodnik povezan z nekom, ki je pri koritu in mu odrine kakšen odvisen ogrizek.
K članku iz Dolenjskega lista nimam jaz kaj drugega pripomniti, kakor da šepetajo pristavim svoj “amen”.
J. P.
PO GLASBENEM POLJU
Mesec oktober je bil kar poln glasbenih užitkov, saj nas je iz Slovenije prvič obiskal na svoji turneji po Združenih državah, slovenski filharmonični orkester. S svojim nastopom v Severance Hall skoraj pri polni dvorani, nam je pokazal svoje visoke profesionalne zmožnosti. Visoko cenjena slovenska glasbena skupina si je že na prvi turneji pridobila navdušeno občinstvo in si zagotovila o-bilen obisk pri vsakem njihovem nastopu.
Tudi tukajšnja dnevnika The Plain Dealer in The Cleveland Press sta se izjavila z laskavimi kritikami o slovenskem filharmoničnem orkestru, katerega vodita Anton Nanut in Uroš Lajovic. Kot je bilo je objavljeno v Ameriški Domovini, lahko slišijo koncert ljubljanske filharmonije vsi, ki ga niso imeli priliko slišati, na Zahvalni dan, 27. novembra, ob 1. popoldne preko valov radijske postaj'1 WCLV (95.6 FM).
Dne 19. oktobra se nam je drugič predstavil ansambel “Alpski sekstet” z nastopom na nedeljskem programu televizijske postaje WEWS. Ansambel je zelo lepo izvajal svoje točke, kakor tudi trio pevcev, katerega sestavljajo brata Tomaž in Janez Sršen ter Nejči Slak. S triom pa tudi pogosto poje trobentač Edi Mejač. Ostali glasbeniki ansambla so Slavko Teskač, Martin Maršič, Štefan Režonja, Pavle Jurkovič in Lojze Kuhar.
❖
Genialni stil Slavka Avsenika je pač vzrok, da je pred kratkim Založba VIP Enciklopedije “Who is Who” iz Delaware, ZDA, dodala ime -slovenskega glasbenika Slavka Avsenika 6000 imenom z vsega sveta “zelo pomembnih oseb”. To je vsekakor veliko priznanje Slavku Avseniku, ki je s pridnim igranjem svojih lastnih melodij po vsem svetu dosegel prodajo preko 30 milijonov velikih plošč (albumov LPs), za katere je prejel zlate in platinaste plošče.
Samo mala plošča (45), na kateri so posneli svojo avizo (Theme song) znano pod imenom Na Goliči ali tudi Trumpet-Echo polka, je prekoračila 5-milijonŠko prodajo. Zares astronomske številke, katere je dosegel ta slovenski ansambel v dobrih 25 letih obstoja z igranjem svoje nadvse kvalitetne in na višku profesionalne glasbe.
Nikoli v zgodovini glasbe ni bil ansambel kot je Avsenikov, tako posneman po vsem svelu. Saj je v sami Sloveniji okoli 100 glasbenih ansamblov, ki igrajo v tako-zvani “Avsenikovi” zasedbi: harmonika, klarinet, trobenta, kitara in bariton ali bas.
V Avstriji, Nemčiji in Švici je baje danes okoli 900 takih ansamblov, ki igrajo Avsenikove melodije. Se bolj za-
nimivo je pa dejstvo, da je že več avstrijskih in nemških ansamblov, ki nastopajo v slovenskih narodnih nošah, da bi se tudi po zunanjosti približali Avsenikovi skupini.
Torej avstrijski in nemški glasbeniki igrajo v slovenskih narodnih nošah melodije slovenskega komponista Slavka Avsenika. Ker je igranje po tem stilu bolj zahtevno, kot je igranje po takozv.anem clevelandskem načinu:	harmo-
nika, saksofon, banjo', bas ir boben, sta v Clevelandu le dva orkestra, “Veseli Slovenci” in “Alpski sekstet”, k; gojita ta način igranja, ki j>: vsekakor bolj živahen in tud: prijetnejši za uho, ker sh klarinet in trobenta v dueti, vodilni glas ansambla, do-čim je pri drugi zasedbi le saksofon s harmoniko.
Vsekakor je Slavko Avsenik odlični glasbenik, ki mu ni para. O njem piše ameriški Kralj polke Frankie Yan~ kovich sledeče na 12. strani lastnega življenjepisa: “Vendar najboljši glasbenik, ki sem ga kjerkoli slišal v. svojem. življenju, je Slavko Avsenik, slavni Slovenec, ki živi v Jugoslaviji. Brez dvoma ni nikogar, ki bi se mu približal v igranju harmonike.^ On je igral na koncertih po Evropi, kjer ga je poslušalo tudi do 80,000 ljudi (Berlinski stadion) in je prodal na milijone plošč. Odličen glasbenik in še bcljši skladatelj, Avsenik je moj “kralj polk”.
D. M.
Karmeličanke pišejo
KINSLEY, Kans. — Sestra Cirila, karmeličanska prednica iz Mengša v Sloveniji, se ponovno prav lepo zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so darovali za njihov samostan.
Naslednji so v zadnjem ča-
su darovali:
N.N. iz Kalifornije	....$1000
Frank Stanisa,	........ 100
Geneva, O.
N.N., Leadville,	Colo.	. .	50
Anton Medved,	. ....... 20
Peli Lake, Wis.
Sestra piše, da brez ameriške pomoči ne bi nikdar prišle do svojega samostana. Novi samostan bo stal v Sori pri Medvodah, tik pod prenovljeno Sorsko cerkvijo. Parcela je velika približno 1 hektar in tamkajšnji župnik g. Alojzij Zaplotnik jim je v veliko pomoč. Tudi škofijski ekonom g. Springer in g. Milavec jim pomagata, ker je pač nešteto pravnih zadev, ki jih sestre ne morejo reševati.
V samostanu imajo osem sester, dve sta novinki, tik pred večnimi zaobljubami. Sestra pravi, da mlada dekleta vedno povprašujejo, kdaj bo Samostan gotov, bi se jim rade pridružile, ko bodo imele prostor. Tako upam, da se bo oglasilo še kaj dobrotnikov. Vedno bomo v njihovih molitvah.
Ker sem bil 13. novembra
premeščen na novo službene mesto, prosim vse, da pošljete svoje darove na MOJ NOVI NASLOV. Sedaj bova skupaj v isti fari z gospodom Francetom Jeraša, ki je upokojen v moji novi fari. Moj novi naslov je:
Rev. John Lavrih St. Anthony Church,
P.O. Box 38 Fowler, Kansas 67844.
-------o----
Lepa božična darila trajne vrednosti...
CLEVELAND, O. — Božične voščilne karte v narodnem motivu si boste , tudi letos lahko nabavili v Slovenski pisarni, 6304 St. Claic Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-9617.	— Družinsko
pratiko za 1. 1981 lahko že dobite ali naročite, ker jo ž.e imamo na razpolago. — Knjižica s pesmimi g. Ludovika Ceglarja: Mati, domovina, Bog, je nova pošiljka in stane $5 ($5.50 po pošti).
G. Ignacij Kunstelj je napisal knjigo: Politika in duhovnik, ki je nekako njegm? življenjepis. G. Kunstelj D med nami dobro znan. Cena knjigi je $3 ($3.50). — Naša pesem je naslov 230 strani obsegajoči knjižici z narodnimi pesmimi. Cena $5.50 ($8)-— Slavimo Gospoda je molitvenik z nabožno vsebino pesmi, $6 ($7).	— Iz sončne
Zambije je naslov drugi knjigi, ki jo je o tej deželi napisal misijonar p. Jože Kokalj-
V pisarni si lahko nabavile tudi srečke v dobro zidavi cerkve sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi, cena srečki je 1 dolar. Glavni dobitek je Toyota 1981 in bo še mnogo drugih nagrad. Ako kdo ne bo želel dobitek v ma' terialu, se bo vrednost izpD" čala v kanadskih dolarjih
Zima prihaja in bomo ka-terikrat radi poslušali glasbo po svojem okusu. V pisarni dobite ■ plošče:	Svetokriška
mladina poje $5 ($6) ; Zvon-V deželi moji, $6.50 ($7.50), Preljubo veselje, Slomškovo pesmi $5 in $6; Kvartet Fink, Argentina, 9 pesmi, $5 in $U Slovenski domobran, domobranske pesmi, izdal Tabor za 30-letnico, $5 in $6; Lipa zelenela je, koroški zbor Gallus na kateri je 13 pesmi, $5 po pošti $6:
J. O-k.
. i --	-----o-----
Iz naših vrst
Willoughby Hills, O. - l[" redništvu in upravi Ameriške Domovine! V prigibu vam pošiljam ček za enoletno m* ročnino, kar je več, pa je z:i tiskovni sklad. S časopisu^1 smo na splošno zadovoljni, c dino, kar je narobe, jc poštm' dostava, katera, ako mi d°vy lite, da rabim angleško '>c,s<' do, “stinks”. Petkovo izdaji Domovine dobimo največkr«1 šele v ponedeljek, včasih ca lo v torek, zgodi se pa lL1( ' da sploh ne pride!	^
Vse pohvale vredno J c, se je slovenski urednik odk’ čil za ponatis msgr. J- J-manovih “25 let med cle'f landskimi Slovenci”, de 0 bilo zelo zanimivo branje ,n obenem kazalo veličino sl' venskega duhovnika, katerim smo dolžni zahvalo, da se P naš nared ohranil do dam1’ njih dni.
Uredniku in upravnemu sobju želimo veliko sreče U uspehov pri delu za nas •	^
venski časopis. Našo Anm- ^ ško Domovino bi morala jemati prav vsaka slovens' družina! Bog živi vse s° lavce in čitatelje! Lepo P zdravlja
France Šega
AMEEIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 19, 1980
HANADSMd DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
V novemberskih dneh
Listopad je slovensko ime zu november. Je to prav poseben mesec, ki človeka kar sili k razmišljanju. Ozri se v drevo. Pred časom je bilo še mogočno, polno življenja, o-deto s plaščem zelenja, in je nudilo prijeten oddih v okrilju njegovih senc. Sedaj pa otožno, oguljeno kot brez diha življenja, čaka . ..
Dnevi se krčijo, megle in oblaki jih delajo otožne, neprijetne, kot da jim je žal, da jih ne objema več poletno sonce; v njegovih objemih je namreč toplota, življenje, luč. Cel listopad je kot sramežljiv vodnik, ki je izpeljal, zemljo iz okrasja bujnosti poletja in jo predaja pusti zimi. in njenim nevšečnostim. Saj mu je nerodno, da to dela, a ne more drugače, ker je u-bogljiv prgvilom Stvarnika: naj se zeihlja odpočije in se nabere novih sil za novo poletje ...
Vsa ta sprememba v naravi tudi človeku govori:	po-
stoj, zamisli se, zmanjšaj hitrost koraka in skrajšaj zagnanost. Cas je, da pomisliš, kam se ti mudi. Ali ne vidiš, kako hitro je konec poletnih krasot, izletov, prijetnosti. Saj vse to ne more vedno trajati. Življenje ni samo ples, pesem, muzika, mladost, lepota, privlačnost, opojnost, smeh in rast. Ozri se v dni novembra in ti že narava pove: včeraj toplo, danes hlad, včeraj rast,- danes mrtvilo, včeraj mladost, danes sivina. Preden bo zopet pomlad, je potrebna zima, počitek.
Kako modro je narejeno, da na začetku tega meseca pogledamo v onostranstvo, kjer živijo tisti, ki so bili nekoč z nami. Tako postane november nekak most ne samo med poletjem in zimo, temveč tudi med zemljo in nebom, med časom in večnostjo, med živimi tu in živimi tam. K onim tam se ta mesec še posebno vračamo. K očetu hitijo misli, z njim se pogovarjam. V podobnih letih sva si in sc imava toliko pogovoriti, kot najboljša prijatelja lahko govoriva. Verjetno sva kol oče in sin premalo.
Vi, oče, imate prednost pred menoj, ker Vam je vse jasno, v kar jaz samo šele verujem. Jaz pa sem Videl večji kos te zemlje in več hudega srečal na njej. Saj veste, zaradi duhovne oporoke, ki ste mi jo dali, da jo živim in čuvam in dalje izročim, /.ato je bila ta dolga in nevarna pot po svetu. Enaka pa sva v tem, da sva imela vsak svojega sina.
Šole sedaj vem, kaj sem Vam pomenil, ker vem, kaj re pravi rad imeti svojega sina. Vi bi mi vedeli povedati kakšen sin sem bil in kolikokrat Vas je srce bolelo zaradi mene. Mogoče bi potem jaz svojega sina bolje razumel in mu lažje kaj odpustil. Razumeli boste, da ne bi hotel, da ki jaz ali z menoj kdo moj'h zapravil Vašo duhovno doto.
Ne mislite, oče, da se v mojem sinu danes premetavajo ' drugačni valovi življenja, kol so sc v meni, ko ste me Vi krotili. Le strupenih vetrov in lažnih prerokov je danes več zlasti v zemljah, ki so daleč od hiše pod goro ali od one koče za goro. Zato pa dostikrat ne morem razbrati iz potov svojega sina ali je on potreben družbe in, besede svojega očeta, ali sem jaz po-
treben njegove. Vi bi mi to lahko povedali.
Čisto jasno pa nama bo o-bema šele, ko se ne bova pogovarjala na razdaljo, ki je med časom in nečasom. Takrat, ko bova skupaj čakala, da še moj sin pride za nama. Tedaj bo pa znova poletje — vse svetlo in jasno in sončno. Do tedaj pa lepo pozdravite mamo in ne pozabita na nas, zlasti mojega sina imejta v mislih!
Malo sem se zamudil, ko sva z očetom kramljala. Je pa še toliko drugih tam onkraj: veliki Gregorij, Matija, Miha, Karel, Joško, Janez, Anton, Jože, Rafael, France, Valentin, Štefan in drugi, brez števila. Saj nismo vedeli, kaj smo imeli, ko so bili še tostran časovne ograje, med nami, z nami in so nam oporoko življenja pisali, da bi po njej živeli, da bi zanjo delali in trpeli, in da bi jo imeli komu zapustiti.
Da, november mesec je čas, ko je živim v tostranstvu tako lahko govoriti z živimi v onostranstvu. Saj smo eno občestvo.
P. M.
Občni zbor Ž.H.P, Slovenija
Župnijska Hranilnica in Posojilnica Slovenia je dne 30. septembra 1.980 zaključila svojo 23-letno poslovno dobo. Po pravilih zakona ima odbor 100 dni časa, da skliče zbor članstva, ki mu mora vsako leto predložiti račune poslovanja. Članska dolžnost je, da te račune pretrese in odobri, kakor tudi druga poročila odbornikov o uspehih in tudi neuspehih njihovega dela med letom.
Enako imajo člani na občnem zboru možnost in pravico prinesti pred odbor svoje pritožbe enako kot polivalo. Imajo »tudi demokratsko dolžnost oz. pravico, da na izpraznjena mesta izvolijo odbornike, za katere mislijo, da bodo dobro upravljali skupno zadružno ustanovo, v korist tistih, ki svoj denar hranijo v njej, enako kot v dobro tistim, ki iščejo poso-. j 11.
Občni zbor bo v nedeljo, 30. nov. 1980 ob 3h popoldne v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Dnevni red zbora bo sledeč:
1.	Registracija članov;
2.	Predsednik ga začne s pozdravom in molitvijo;
3.	Naznani dnevni red in ga da članstvu v odobritev;
4.	člani izvolijo tri skruti-nafm-je;
5.	Tajnik prebere zapisnik zadnjega občnega zbora; člani ga odobre;
(1. Poročajo:
a)	blaga j ni k-u.pra vn i. k
b)	predsednik- upravnega odbora
e) načelnik kreditnega odbora"
e) načelnik nadzornega odbora in auditor;
7.	Volitve tistih članov odbora. ki jim poteče poslovna doba in auditorja;
8.	‘ Slučajnosti in žrebanje
nagrad;
• 9. Odpre se urad za pojasnila, vlaganje in sprejemanje novih članov;
10. Nazadnje stopijo v akcijo prostori za postrežbo udeležencem z malico.
Ž.H.P. Slovenija je v prc- . teklem letu kljub vsem zaprekam, ki jih ni bilo malo, napredovala:	novi člani so
pristopali, kapital je pora-stel, prav tako tudi obresto-vanje vlog.
Blagajnik
Slovenska knjiga
V uradu Ž.H.P. Slovenija na 618 Manning Ave. imajo na razpolago knjigo, ki je na slovenskem knjižnem trgu prava redkost. Naslov knjige je “Zadružna misel”. Vsebino je napisal slovenski filozof dr. Franc Veber, ki je sedaj že pokojni. Za izdajo pa jo je pripravil pisatelj Zorko Simčič. Založila jo je slovenska kreditna zadruga SLOGA v Buenos Airesu. Čeprav je vsebina knjige nastala med. obema vojnama, so misli v knjigi prav sodobne. Cena knjigi je $8.
Knjiga “Pero in čas II”, ki jo je spisal in tudi. sam založil g. Mirko Javornik, je pošla. To objavljamo zato, ker povpraševanje po njej- še ni pošlo. Gotovo bi bilo vredno' truda in stroškov, da se knjiga ponatisne, zlasti če bi jo tiskala tiskarno, ki bi eliminirala tiskovne pomanjkljivosti.
Je pa na zalogi še nekaj Bukvičevib “Zgodb o zdomcih in še kaj”. Lepo in prijetno branje, tako pravi, vsak, ki knjigo prebere. Stane pa $7. broširana, $.10 vezana.
Pratike za leto 1981 so tudi že na poti. Po pomoti so pot. zgrešile in bodo morale potovati nekoliko več dni, da dospejo do cilja. Po $2 jih bo prodajala Slovenska pisarna.
Kdor ne ve, kaj bi daroval za Božič, naj pomisli, če ne bi bila depa slovenska knjiga prav primerno darilo. Npr. trije deli življenjepisa škofa Rožmana, ki ga je napisal dr. Jakob Kolarič, CM, Cena $42 plus poštnina. To je k ceni treba dodati, za naročila po pošti.
Slovenska Pisarna
618 Manning Ave.
Toronto, Ont.
M6G 2V<)
Novi župan v Torontu
Tofontčani so v ponedeljek 10. novembra 1.980 izvolili novega župana Art Eggletona.
Z njegovo izvolitvijo so se znebili levičarskega SewweL Cela administracija mesta se jo pomaknila z leve proti cen-trumu, kar je gotovo dobro znamenje. Ko so Slovenci praznovali svoj narodni praznik, jih je tedaj kandidat, sedaj že novi župan Art Eggle-ton nagovoril, pozdravil in jim želel vse dobro.
KOROŠKI VEČER
TORONTO, Ont. - . Dm-žabno življenje s 1 o v e n s. ke skupnosti v Torontu navadno ni' samo sebi namen. Ko se zbiramo ob sobotnih večerih v naših dvoranah, pomagamo s svojo udeležbo pomembnim zadevam, ali ustanovam doseči cilje.
Ena takih pomembnih ustanov je celovška Mohorjeva družba, ki bo ob 'Veliki noči 1981 obhajala 130-letnieo u-stanovitve. Mali in trdoživi slovenski rod na Koroškem se oklepa te svoje kulturno vodnice, ki mu danes v treh dijaških domovih oblikuje., in vzgaja . 33!) srednješolcev in, srednješolk, bodočih nosilcev in borcev za slovensko stvar na Koroškem.
Koroški večeri, ki jih prijatelji Mohorjeve družbe organizirajo v Torontu in drugih ameriških mestih, so tem zavodom velika finančna in moralna pomoč. Od druge
svetovne vojne Mohorjeva družba že skoraj 35 let veže in druži 7000 koroških in zdomskih Slovencev, ki niso samo posamezniki, ampak slovenske družine na Koroškem, v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Evropi, Argentini in drugod. Mohorjeva družba raste iz močnih, zdravih korenin: iz vere, idealizma, požrtvovalnosti in zvestobe do* slovenskega naroda.
Slovenska gimnazija v Celovcu se dobro razvija. Letos je vpisanih 538 dijakov. Za leto 1980/81 se je profesorskemu zboru 38 članov pridružilo 5 nekdanjih maturantov Zvezne, gimnazije. Mohorjeva družba, še bori z najrazličnejšimi težavami od zunaj in znotraj. Toda njeno delo za narod in Cerkev ni brezupno.
Veliko je na Koroškem verskih in kulturnih prireditev: v Celovcu, po vaseh in dvojezičnih farah do jezikovne meje pri Šmohorju na Žili in tja do sončnih Djekš nad Velikovcem. Povsod nastopajo skupno s kmečko mladino fantje in dekleta Mohorjevih dijaških domov.
Veliki upi koroških Slovencev je visoko število slovenskih študentov. Najnovejša uradna statistika kaže, da 17,5% slovenske mladine obiskuje srednje Šole v primeri, z avstrijskim drž. 13.6% povprečjem. Bog nam pomagaj, da to visoko število študirajoče mladine ohranimo veri in narodu.
To so besede nišgr. Janeza Hornboecka iz Celovca, ravnatelja Družbe sv. Mohorja, povzete iz pisma udeležencem Koroškega večera v Torontu v soboto, 18. oktobra.
(Pismo objavljamo v eeloti na drugem mestu.)
Lepo število gostov je pričalo, da čutimo z brati na Koroškem. G. Peter Urbanc, koroški rojak, je v kratkem govoru orisal zgodovinsko-politični položaj slovenske manjšine na Koroškem. Počutijo se še danes kot tuj d v lastni domovini. Problemi narodne manjšine ostajajo nerešeni. Mohorjeva družba je za koroške Slovence velika pozitivna sila. Slovenska narodna elita se zbira okrog slovenske gimnazije in Mohorjeve ter tako kljubuje potujčevanju in vplivom tujih ideologij.
Tekom večera je vodil plesno zabavo Matija Lebar s svojim orkestrom, pridna dekleta so pa vabila ljudi k nakupu srečk za žrebanje. Glavni dobitek v obliki kvačkanega pregrinjala je darovala gdč. Darinka Cerar,
Torontski zastopniki Mohorjeve družbe g. in ga. O-sredkar, g. Kvas, torontski koroški Slovenci (g. Gasser in prijatelji), ki mnogo žrtvujejo za nadaljevanje slovenske koroške misli, bodo v koroški kroniki zapisani z'zlati-' mi črkami.
In iz domov ob Zilji in Dravi bo še dolgo odmevala pesem Gor čez izaro, gor čez gmajnico in fantje bodo še hodili v Rute. Njihov vrisk bo budil pod Peco spečega kralja Matjaža ter vasoval pr Miklovi Zali v Ziljski dolini ...
Nas vse doma in preko morja po širni zemlji raztresene, pa naj zaradi takih večerov močneje druži domača misel m beseda, ki se ušesu in srcu najslajše prilega ...
Anica Resnik
——-—■—o——-——•
Pismo msgr. Janeza Hornboecka, prebrano na Koroškem večeru v Toronlu, 18. oktobra.
Prevzvišeni gospod škof!	Tudi Društvo sv. Mohorja
Dragi starat j e-d uh ovniki!
Dragi organizatorji Koroškega večera:!
Spoštovani gostje in prijatelji Mohorjeve družbe!
Bila je Velika noč leta 1851. Škof Anton Martin Slomšek je povabil v svojo rezidenco v St. Andražu profesorja iz mestnega bogoslovja Franca Zorčiča. Slovesno so obhajali bogoslužje velikonočne sobote in opravili procesijo vstajenja. Pozno v noč so se posvetovali in občudovali kresove. po hribih Labudske doline. V teh Večernih urah so sklenili, da ustanovijo “Družbo sv. Mohorja”, že 27. julija J 851 je v “Slovenski bčeli” bil objavljen razglas formalne ustanovitve. Podpisali so ga: profesor Andrej -Einspieler in profesor Anton Janežič, spiritual Franc -Zorčie in stolni kanonik Jožef Rozman, profesor celovškega bogoslovja Dragotin Robida, stavni župnik Gorjanski Matija Majar, dekan na Dvoru pri Vrbi Janez Lesjak in boroveljski učitelj Gregor Sommer, Prihodnjo Veliko noč 1981 bomo obhajali 130-letnico ustanovitve.
Kakšni časi so bili takrat? V Celovcu so izhajali trije nemški dnevniki. Vsi trije so bili skrajno liberalni. Zelo se napadali vero, Cerkev, škofa in duhovnike. Cerkev in verno ljudstvo in Slovenci v dežel treni zboru niso imeli nobenega zastopnika. Pritisk liberalcev in brezvercev je'bil na Koroškem v javnem življenju tako velik, da se pri volitvah imen katoliških kandidatov niti objaviti niso tipali. .
je pod pritiskom nemškega in slovenskega 1 i b e ralizma skoraj zaspalo. Leta 1852 je štelo 600 udov, 1858 jih je bilo le še 236. Geslo nemškega liska “Freie Stimmen” se je glasilo: “Nemštvo v deželi varovati in širiti, se pravi blagor dežele pospeševati.”
Celovški Slovenci niso o-bupali. Dne 15. junija 1860 je “Slovenski prijatelj” prinesel veselo sporočilo v obliki pastirskega pisma, ki ga je 5. junija 1860, torej pred 120 leti, napisal krški škof dr. Valentin Wiery, da je 18. maja 1860 pri papežu Piju IX. izposloval ustavitev cerkvene bratovščine Družbe sv. Mohorja.
Njen namen jc vzgoja slovenskega ljudstva v duhu katoliških kulturnih načel, skrb za njegovo umsko in srčno izobrazbo, da sc na ta način obrani katoliška vera med Slovenci. Sc danes jc ta stavek v členu 3 Pravil Družbe sv. Mehurja y Celovcu.
Od druge svetovne vojne sem Mohorjeva skoraj že 33 let druži 7000 koroških in zdomskih Slovencev. Niso to Jc posamezniki, v glavnem so slovenske družine (4000 na Koroškem in'malo manj kot, 3000 v ZDA, Kanadi, v Evropi, Avstraliji, Argentini in drugod.)
Ostanimo si zvesti! V slogi je moč! Naš skupbn cilj . je, da se ohrani katoliška vera in zvestoba slovenskemu narodu vsepovsod, kjerkoli smo raztreseni pd širnem svetu ob robu domovine in izven nje.
Spoštovani gostje in
prijatelji Mohorjeve!
Starejši rod ve, da je Mohorjeva leta 1918 imela skoraj 100,000 udov in je razposlala v slovenske družine 1,000,000 knjig na leto. Leta 1977 smo razpečali na Koroškem (Mohorjeva založba in knjigarna) nad 13,000 slovenskih knjig, v zamejstvu pa 13(988.
Naša velika skrb na Koroškem in pri Vas v zamejstvu pa je danes naša mladina, za nas koroške Slovence naša Državna gimnazija za Slovence v Celovcu in naši Dijaški domovi.
Slovenska gimnazija se dobro razvija. Za letošnje novo šolsko leto se je prijavilo za Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu 75 novih dijakov. Novoprijavljeni učenci so razdeljeni na tri prve razrede. Skupno število dijakov znaša letos 538, kar je za 10 več kot v lanskem letu. Razdeljeni so pa na 21 razredov v primerjavi z 20 v preteklem letu. <	■
Profesorski zbor je štel lani 38 članov. Z novim šol-1 skim letom 1930/81 se je pro- ; fesorskemu. zboru pridružilo i 5 novih profesorjev, ki so vsi nekdanji maturanti Zvezne gimnazije za Slovence. Bolj točne podatke nudi Letno poročilo Slovenske gimnazije.
V domovih Družbe sv. Mohorja biva 99 gimnazijk in 10 visokošolk v Slomškovem domu in 140 fantov gimnazijcev v fantovskem domu., V visokošolskem domu Korotan na Dunaju pa je 90 visoko-šoleev in visokošolk, od katerih je 25 koroških Slovencev, ih 30 gradiščanskih Hrvatov.-Skupno oskrbuje Mohorjeva 339 srednješolcev in srednješolk in visokošolcev v svojih treh dijaških d orno vih. Tozadevno je Mohorjeva na koroški deželni ravni na 2. mestu. Poleg podporne akcije, katero je zamislil rajni Marjan Jakopič in jo nada-Jjujejo gospa Marija Mauser, Janez Prosen in gospa Jakopičeva, so Mohorjevi vsakoletni torontski “Koroški večeri" v naj večjo pomoč. V imenu vseh študentov, ki letno prejemajo nad 300,000 šilingov podpore, izrekam organizatorjem, vsem udeležencem in številnim dobrotnikom prisrčno zahvalo.
Odborniki Mohorjeve in jaz osebno smo vajeni težav, finančnih in ideoloških, od strani koroških Nemcev in tudi preko meje, iz vrst pripadnikov lastnega naroda in kapitala, ki prihaja od zunaj. Vzdržali smo in delali smo “Koroški večeri” so nam v veliko finančno in idejno pomoč. Vemo, da nismo osamljeni. To nam daje poguma in novih moči za .nadaljnje delo. Mohorjeva že od leta 1945 sem raste iz dveh zdravih korenin, iz vere, idealizma, požrtvovalnosti ih . zvestobe do — naroda koroških Slovencev in zamejskih Slovencev. Hvala — Vam vsem za dolgoletno zvestobo!
VASI IN NASI UIT
Brez upanja človek .živeti ne more. Tudi vaše in naše delo za Cerkev in narod m brezupno. Prebiram vse vaše ameriške liste. Zasledujem veliko število vaših priredi- — lev, romanj, versko življenje po slovenskih farah, trud in idealizem slovenskih ’ dušnih pastirjev.
Slovesno) ste obhajali 150-letnieo Baragovega prihoda v Ameriko, obhajali ste 25-letnico rnašniškega 'posvečenja vašega tako priljubljenega pomožnega škofa prevzvi- _ šenega gospoda dr. Alojzija Ambrožiča. Naj blago voli sprejeti tudi iskrene sobra.L ske čestitke vseh koroških duhovnikov in Družbe sv. Mohorja. Obhajali ste noVo
T 5
mašo gospoda Tineta Batiča. Želimo mu "Silnega božjega blagoslova na duhovniški poti.
Kakor za Vas, dragi torontski Slovenci, tako tudi za nas koroške Slovence položaj ni brezupen. Veliko je število naših verskih in kulturnih prireditev v Celovcu, kjer napolnimo največje dvorane, in po vaseh in dvojezičnih farah do jezikovne meje pri Šmohorju na Zilji in tja do sončnih Djekš visoko nad Velikovcem. Vsepovsod nastopajo skupaj s kmečko in delavsko mladino fantje in dekleta naših Mohorjevih dijaških domov.
Pozitivno in konsekventno gradimo k a t o lisko narodno skupnost ob stalnih težavah, ki jih nam delata nemški liberalizem in nacionalizem ter od slovenske strani ideologija in propaganda komunizma. Od 538 študentov na Državni gimnaziji za Slovence jih je 240 v naših Mohorjevih domovih. Veliko je zaupanje slovenskih družin v Mohorjevo.
Zelo me veseli, ko berem, kako lepo napredujejo prizadevanja za Dom Lipa. Vsem, ki se trudite, čestitam in želim božjega blagoslova. V Celovcu delamo načrte za novi fantovski dijaški dom za 150 do 180 fantov. Stavbišče in igrišče je kupljeno nedaleč, od gimnazije, 12,000 kv.' metrov nam je kupila škofija, ki je dala 5,000,000 šilingov,%le en •: milijon mora ' prispevati Mohorjeva.	* 1
Veliki upi koroških Slovencev je visoko število slovenske študirajoče mladine. Najnovejša poluradna statistika: 2.3% slovenske študirajoče mladine je na univerzah in le 1.5% nemške študirajoče mladine, 17.5% slovenske mladine obiskuje srednje šole in le 12.1% nemške mladine. Deželno povprečje je 13.4% in držgvno avstrijsko povprečje 13.6%. Bog nam pomagaj in vsi 'skupaj se hočemo truditi, da to v i s o k o število študirajoče mladine ohranimo .veri in narodu. Prepričan sem in upam, da se bo potem tudi koroškim Slovencem “vreme zjasnilo”.
V ta namen se bom trudil tudi kot sedemdesetletnik še v bodoče. Iskrena Vam hvala za veliko dosedanje zaupanje in prosim za zaupanje tudi še zanaprej in vsem prav lope koroške pozdrave, posebno še organizatorjem in sodelavcem Koroškega večera, zlasti vsem dekletom in fantom, ki sodelujejo.
Pošljite mi fotografijo, da Vas vidim.
Vaš hvaležni
Janez Hornboeck,
ravnatelj DSM
MALI OGLASI
V najem"
3 sobe zgoraj. Norwood Rd.
431-7931
_______	(127-130)
FOR SALE 7'
5-5 Double. 2 car garage. .Kit. appliances. A.C. Groyewood. Call 953-8262 after p.m.
(130-131)
hiša naprodaj
Slovenski bungalow v odličnem stanju z 2 spalnjcariia in kopalnicama ter centralno klimatsko napravo. Moral biti prodan za ureditev dediščine. 20941 North Vine St. tv- Euclid u. Kličite 391-4000, od 10. do 4.30 pop.
(130-134)
Live-in (lady)'. To take care of my mother. Salary. ' St.
Vitus area.	T
Call after 6:30 p.m. 267-3659
or 831-4122
(127-130)
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEIvIEKR 19, 1920
are 1 in5you’ll go from mbs torichesinthe
n
Lottery’s nevv
owonsrafT.
M
Play the OHIO INSTANT The Ohio Lottery’s | new $1 Instant Game. Each ticket you buy has six f spots to rub, revealing dollar amounts. If three of Hi:; the amounts underneath match, you win. A free / ticket, $2,- $5, $25, $500, $l,000.'Up to $5,000!
Best of all, your chances of winning have never been better. On the average, 1 in 5 wins’ ;:f So go from rubs to riches. Play the OHIO INSTANT.
lb * Based on the average of all tickets.
^TlAJlpn^e claims must be validated by the lottery.
dne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Delegatu m Fedr. seje sp Cecilija Sabelj, Lloyd in Neva Patterson in Michael Vidmar, Mary Jeraj (namestnik) Anton Kaus
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan Tajnica in blag. Mrs. Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willo-wick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice:	Christine	Bolden,
Mary Gornik, Mary Marinko, zastopnik za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mary Marinko, Mary Korošec, in Sophie Magayna. Namestnik—Louie Legan.
Seje in sprejemanje novih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS FOR 1980
President —. John Taucher 1st V. Pres. — Steve Shimitz 2nd V. Pres. — Joe Bajec Secretary — Sophie Magayna Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Tony Bolden, Mary Marinko
Meetings every threee months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept, and December.
Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov im deklic pod vodstvom učitelja P.udija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 telefon 541-4256.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 telefo 261-0386, blagajnik Matija Hutar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor:	Janez Dejak,
Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivee.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA (MZA) Cleveland, Ohio
Glavni odbor: Duhovni vodia: Rev. Charles A.Wolbang, C.M.;
Predsednica: Marica Lavrisha;
Podpredsednik: Frank Kuhel;
Tajnica: Mary Celestina, 4935 Gleeton Rd., Cleveland, O 44143, tel. 381-5298
Blagajničarka:	Vida Švajger,
19501 Ohardon, Rd., Cleveland, O. 44117, tel. 481-2003;
Nadzorni odbor: Ing. Joseph Zelle, Zofi Kosem, Štefan Marolt;
Odborniki:	Rudi Knez, Ani
Knez, Agnes Leskovec, Mary Štrancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin;
Namestnika: Jmka Kuhel, Vinko Rozman.
zastopnik Triglav pri USPEH, Karl Dovnik
nadzorni odbor: — Franjo Mejač, frank Mernik, Janez Rifelj
Razsodišče — Ludvik Kolman, Luke Kolman, Janez Levičar
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Leo Vovk, 2920 Hemlock Dr., Willoughby Hills, O. 44092
Podpredsednik: Tone Jarem Tajnik: Tomaž Veider, 29320 White Rd,, Willoughby Hills,, O. 44092
Blagajničarka: Kati Kocjan Odborniki: Louis Petelin mb, Metod Ilc st, Frank Jankar, Andrej Celestina, Miha Košir, Miha Dolinar, Marko Vovk, Charlie Celestina, Vinko Radišek ml. Pravni svetovalec: Tom Lobe.
IVAN TAVČAR:

V ZALI
Povest
'/'P-	.
In to vse se je našemu'ka- ve v vinograd Gospodov? In
jo zver: Vse te misli so v tistem hipu pretresale kanonika Amanda in, ko je opazil knjigo V rokah dekletovih, je trpela duša morda več nego ' ' Themoglo telm.
noniku videlo tako sumljivo, da je pozabil vse drugo in da ni niti čutil bolečin v rami. Kaj, če bi se skrivala v tem pogorju kriva vera, ki jo je sovražil iz srca? Morda je ta knjiga ravno Biblija, sveta, knjiga, katero smejo čitati samo poklicani verniki in še ti s pravim duhom, da vedo ločiti zrno od rese! In podložniki njegovega premilostlji-vega strica naj bi se predrznih počenjati kaj takega, ne da bi jih bil goreči kanonik Amand že prej zasačil, dasi je vsaj toliko ostro prežal na krivoverce kakor presvetli škof Hren, ki je tedaj dičil škofijsko stolico ljubljansko!
*— Morda se je še tod potikal kak predikant in zanašal ple-
V	BLAG SPOMIN
OB ENAJSTI OBLETNICI, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG OCE, STARI OČE IN TAST
IVO ZAJEC,
ki je preminul 19. novembra 1969.
V	miru božjem Ti počivaj, dragi, nepozabni nam.
V	raju večno srečo vživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
M AR JU ŠA — soproga,
EDO - sin, ANA MARIJA - snaha, TATJANA in MARKO - vnuka, BORIS - sin in ostalo sorodstvo. Trst, (Italija), Cleveland, O.,
19. nov. 1980.
ta grajski oskrbnik ni opazil ničesar, nego je leno spal, kakor spi pes na soncu! Ali to vendar ni bilo mogoče! Kaj takega bi mu ogrenilo zadnjo uro bolj, nego mu jo je grenila zavest, da se je lahkomiselno igral z naj večjim božjim darom, to je z življenjem, ki ga je vrgel pred div-
•	Potovanja iknplnska ta
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov aa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio 441U ________Phone 431-350«_________*,
MALI OGLASI
FOR RENT
Suite Available in Beach-lantl Medical Building, 20050 Lakeshore Blvd for Slovenian or ethnic doctor. Call Mr. Lokar for further information after 4' p.m. 731-5515.
(126-133)
LIGHT HOUSECLEANING
Thurs., or Fri. Small Bra-tenahl house. Call 249-9082 after 5 p.m.
(128-131)
Free Rent
3 room apartment (up) + garage for a middle-aged couple in exchange for care of my mother in downstairs apartment. St. Vitus Parish.
Call after 6:30 p.m. 267-3859 or 831-4122
(127-130)
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
klub slovenskih
UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik: Stanley Počkar
1.	Podpreds.: John .Kaušek
2.	Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat
24101 Glenbrook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel.: 531-3134 Blagajnik: Frank česen ml. Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk.
Zastop za fed.: Stanley Počkar, John Kaušek, Frank Česen Jr., Frark Pluth, Namestnici, Ann, Mrak, Josephine Trunk, Tony Mrak,
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica: Mary Jeraj podpredsednica — Margaret Kaus
tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel.: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilija Šubel nadzorni odbor: John Skrabec, Anton Žakelj, Jennie Vidmar veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak
Gospodarski odbor: Michael Vidmar
Potovanji odbor: Victor Vokač Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoi-
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO
Hon. Pres. — Louis Arko Pres. — Vincent Lauter V. Pres. — Joseph Voris 2nd V. Pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, Ohio 44203
Recording Sec’y. — Mrs. Frances Zagar
Auditors — Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Agnes Zurz
Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs. Frances Zagar Mrs. Frances Smrdel Mrs. Theresa Cekada Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Mrs. Angeline Misich Meetings every first Thursday of the month, at 1 p.m. in .the vene Center, 70 — 14th St. N.W.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor. Milan Rihtar, John Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv Vidu.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik — Frank Grk Podpred. — Jože Lipec Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St., 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki — Tony Champa, Karl Družina, Stanley Grk Kuharica — Mary Dolšak Natakarice — Mary Umek, Marija Družina
Seje še vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči izven v nedeljah v zimskem času. članarina $4 na leto. Sprejemamo še novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednik— Tone Zgoznik Tajnica — Julka Ferkul, Tele. 391-3493
Blagajničarka — Kristina Šrok Gospodar — Janez Goričan Pomočnik — Tone Meglič
Odborniki:
Rose Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinski, Tomiča Simi-ček, Slavica Turjanski, Jože Simiček.
Nadzorni Odbor:
Božidar Ratajc, Frank Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče:
Marija Goršek, Anka Koren, Pepca Feguš
Kuharice:
Elza Zgoznik, Angela Radej
Pomočniki:
Kristina Srok, Lojze Ferlinc. August šepeta v ec Seje po dogovoru.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik — Otmar Mauser, 338 Woburn Ave., Toronto, Ont. Canada M5M 1L2 Podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborcev DSPB Tajnik — Jakob Kvas, 43 Pen-drith St., Toronto, Ont Canada M6G 1R6
Blagajnik — Ciril Prezelj, R.R. #7 Guelph, Ont. N1H - 6J4 CANADA
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Mauser
Pregledniki — Anton Oblak, Mirko Glavan, Anton Meglič
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednica — Erika Kurbos Podpredsednica — Anni Zalar Tajnik — Tomaž Gaser Odborniki — Victor Kmetic ml., Marko Erdoni, Leo Volk
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Pred. — Ivan Kosmač Podpred. — Janez Švigelj Taj. — Meri Umek Blag. — Toni Čampa Odborniki: Viktor Domines, Ignac Tavčar, Meri Mohar Lojze Mohar, Slavko Grajželj, Francka Grajželj, Toni Umek, Ani Breznikar, Matilda Tavčar, Zinka Domines
Nadzorni odbor — Stane Pr island, Filip Oreh.
Seje se vršijo po dogovoru.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec, 6303 Carl Ave., Cleveland, OH 44103 Blagajničarka Jean Bryan Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh
SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik: Jože Leben
1.	pod-pred: Stane Rus
2.	pod-pred.: Frank Lovšin
3.	pod-pred.: Dorothy šemen Blagajnik — Maks Ovnič Tajnica — Theresa Lavrisha,
1004 Dillev/ood Rd., Cleveland, OH 44119, Tele.: 481-3763 Zapisnikar — Filip Oreh Nadzorni odbor:
John Hočevar ml.
Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče:
Ivan Brleč Tone Lavriša mL Frank Urankar Odborniki:
Jože Bojc Jože Cah Viktor Domines Lawrence Frank John Hočevar John Hočevar, mL Frank Kastigar Jože Ko kal Frank Kogovšek Jože Košir Andrej Kozjek Mirko Kristanc Frank Lavriša Margie Lavriša Tone Lavriša Frank Leben Lojze Lončar Lojze Mohar Stane Mrva ml.
Lojze Petelin ml.
Mimi Režonja Stanley Rožič Tone Smuk Rudi Špehar Tone Štepec Tone Švigelj Joe Urankar Edi Veider Tone Zidar
SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS.
Duhovni vodja — Rev. Beno Korbič, OFM
Predsednik — John Limoni podpred. — Loni Limoni ml. tajnik — Frank Menčak b'agajnik — Anni Mejač zapisnikarca — Marička Kadunc
upravnik Parka— Ivan Bambič pomočnik upravnika — Jože Kunovar
prosvetni vodja — Vlado Kralj športni referent — Janez Mejač
za plesno skupino — Loni Limoni ml.
dopisnik za AD — France Rozina
bara — Darko Berginc kuhinja — Loni Limoni st.
V ČASTEN SPOMIN
V torek 18. novembra 1380 je minilo 11 let, odkar nas je zapustil

DR. MIHA KREK
predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, dolgoletni minister v domovini, podpredsednik emigracijske vlade v Londonu, predsednik Slovenske Krščanske Demokracije — S.L.S., podpredsednik Krščansko-Demokratske zveze za Srednjo Evropo itd.
Enak z enakimi je delil usodo begunstva, reševal narod iz taborišč, ga usmerjal v nova blagostanja, združeval različna mnenja v demokratsko politično sožitje in v postavljanje skupnih ciljev, povezoval slovensko emigracijo v svetu in z vsemi napori pripravljal pot novi svobodi v domovini v krščanstvu in demokraciji.
Slovenski narod mu je in mu bo ostal hvaležen!
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO 19. novembra 1980.
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
________
Nabaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th SL	KE 1-9411
ic Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
* Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani it Pavkinod prostor. Zračevalni sistem.
24 črna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
Za zanesljivost in stvarnosi cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 Sl. Glair dve. iel. 881-2388
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Z» prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vaeh vrat perutnina.	Se priporočam«*:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.t v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2913
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
53M235