/! Poročilo
bCŽCLNCnU ZPORU
POKNEŽENE QROFOVINE
GORIŠKO - GRADIŠČANSKE
O POSLOVANJU DEŽELNEGA ODBORA
LETA 1904
GORICA 1905
Tiskarna Seitz — Zal. deželni odbor.
|| 25 217

Štev. 6549905
Visoki deželni zbor!
Podpisani deželni odbor si šteje v dolžnost predložiti po določilih § 27 deželnega pravilnika to poročilo o izvršitvi deželnozborskih naročil, s katerimi je bil počaščen, in o svojem delovanju v zadevah lastnega delokroga tekom leta 1904.
V Gorici, meseca marcija 1905
Deželni odbor
Deželni glavar: PA J ER

Kazalo
I. DeL
Osebne zadeve in drugi predmeti zadevajoči deželni odbor
in deželne urade.
I. Deželni odbor.
str.
1.	Poseti............13
2.	Odposlanstva in zastopanja ........	13
a)	Slavnosti v Podbrdu ........	13
b)	Otvoritev Kanala Tržič-Porto Rozega ......	14
c)	Državni poljedelski svet ........	14
d)	Deželni zdravstveni svet ........	14
e)	Otvoritev obrtno-nadaljevalne šole v Krminu ....	15 /) Mednaroden shod za plovnost v Milanu .....	15
g)	Gozdarski shod .........	15
h)	Pogrebi ..........	15
3.	Seje in dopisovanje ..........	15
II. Deželni uradi.
1.	Deželni odbori drugih dežel in vzajemnost ......	16
2.	Osebne spremembe ..........	16
I.	Deželno tajništvo ........	17
II.	Deželno knjigovodstvo. ......	17
III.	Deželni stavbinski urad ........	18
IV.	Deželna pisarna ....... . .	18
V.	Deželna blagajna ........	18
III. Deželni zavodi.
a)	Deželni zavod za gluhoneme
b)	Deželna kmetijska šola
c)	Deželni muzej
d)	Deželni hipotečni kreditni zavod
e)	Deželna trtnica 3. Pregledovanje blagajne
19
20 20 20 21 21
II. Del.
Zakonodajne stvari. A. Potrjeni deželni zakoni.
str.
1.	Deželne naklade za leto 19C4 ........	25
2.	Šolska davščina od zapuščin ........	25
3.	Rezdelitev občine šempaske .........	25
4.	Zakon, zadevajoč deželno davščino na pivo ......	25
B. Zakonski načrti, predloženi v najvišjo potrdbo.
1.	Zakonski načrt, zadevajoč samostojne občinske naklade in davščine . .	28
2.	Zakonski načrt, zadevajoč varstvo kmetijstvu koristnih ptičev ...	28
3.	Zakonski načrt, zadevajoč uvrstitev ceste med Bovcem in mostom pri Cez-
Soči, med skladovne .........	28
4.	Zakonski načrt, zadevajoč uničbo poljskih miši .....	28
5.	Zakonski načrt, zadevajoč zemljeknjižni vpis v malenkostnih zemljeknjižnih
zadevah ............	28
6.	Zakonski načrt, zadevajoč zatiranje ..predenice" .....	29 7 Deželne naklade za leti 1904 in 1905 ..............29
III. Del.
Deželnozborski sklepi. 1. Resolucije.
1.	Za dvoletno vojaško službo ........	33
2.	Splošna obveznost zavarovanja ........	35
3.	Zemljeknjižni vpis javne imovine ........	36
4.	Ukrepi proti slani ..........	36
5.	Poučni tečaji za zdravenje živine ........	37
6.	Obrtnijska dela v kaznilnicah . . .....	37
7.	Izvršitev državnega zakona proti ponarejanju vina .....	38
8.	Brambena dela ob Soči in Teru ........	39
9.	Telefonična zveza med Trstom, Gorico in Krminom ....	40
10.	Deželni troški za nastanitev orožništva .......	41
11.	Resolucija v prid občin glede opravljanja poslov v izročenem področju .	42 12 Razdelitev gimnazije in realke v Gorici ......	42
13.	Prevreditev učiteljišč ..........	42
14.	Drugi sklepi ..........	42
15.	Ustanovitev pravnih poizvedovalnih uradov ......	43
16.	Ustanovitev italijanskih in slovenskih senatov pri najvišjem sodnem dvoru	43
17.	Poprava mozajik v stolni cerkvi in v cerkvi Matere Božje v Gradežu .	43
II. Drugi deželnozborski sklepi.
1.	Osrednja mehanična delavnica Bohinjske železnice ....	43
2.	Deželna norišnica ..........	44
a)	Proučevanje splošnih in podrobnih del pri poslopjih deželne norišnice ......
b)	Poročilo deželnega inženirja, podrobni načrti in predlogi komisije za gradnjo norišnice	,
I.	Tlakovanje ......
II.	Vrata in okna .....
III.	Kopelnice in pralnice ....
IV.	Stranišča ......
V.	Namazanje zidov s polakirano malto
VI.	Opirala na stopnicah ....
VII Razsvečava......
VIII. Kuhinja in pralnica ....
IX.	Voda .......
X.	Kanalizacija .	...
XI.	Ograje ......
č) O mejah zemljišča, določenega za gradnjo norišnice
d)	Poslopja za poljedelsko kolonijo
e)	Dražba za oddajo gradnje deželne norišnice
Deželna trtnica.
a)	Pogajanja z visoko vlado .	.....
b)	Prva doba cepljenja v deželni trtnici .....
Prvi del.
Karakteristike pri nasadih in cepljenju 1 1904 .....
1)	Pokvarjene amerikanske trte, katere so se zapazile v zadnjem trenutku
2)	Pokvarjene cepljenke ...
3)	Pomanjkanje prostorov za cepljenje in za kalenje
4)	Velike težkoče glede dela in delavskih močij
5)	Velika suša in pomanjkanje vode v trtnici
6)	Druge neprilike .....
7)	Povoljni konečni tehnični in ekonomični uspeh
Drugi del.
Nadaljni načrt obdelovanja	,
1)	Pozimsko cepljenje bilf pripravljenih leta 1904
2)	Delo izvršeno za dobo cepljenja 1905-1906 .
3)	Prodaja cepljenk .....
Tretji del.
Popolno povračilo glavnice za napravo trtnice in čisti prebitek za nadaljna dela
I.	Bilanca aktivov in pasivov ob zaključku cepljenja 1904-1905
1.	Aktiva................. .
2.	Pasivum	........
3.	Bilanca ....	...	...
II.	Ugotovljena razpoložljiva sredstva za dobo cepljenja 1905-1906 ,
III.	Načrt za cepljenje amerikanskih trt v dobi 1905-1906
IV.	Predvidna bilanca za dobo cepljenja 1905-1906
44
45 45
45
46
46
47 47 47
47
48 48
48
49
50 52
53 61
62 62 62 63 63 63 63 63
64 «64 64 64
65 65 65 65 65 65
65
66
Četrti del.
Predlogi glede uporabe predvidnega prebitka iz cepilne uprave 1905-1906 .	66
Imenovanje asistenta ..........	66
Praktične preiskave ..........	66
Pripravljanje rastlin za uporabo na bodoči norišnični koloniji . .	66
4.	Pogozdovanje peščin in močvirij v furlanski nižni .....	67 Tehnično poročilo o pogozdovanju gradežkih peščin in nasadnih poskusih na
oglejskih močvirjih leta 1904 .......	68
I. Gradež...........68
II. Oglej............72
5.	Akcija v pospeševanje goveje živine .......	73
6.	Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine ....	73
7.	Mlekarnica v Bovcu ..........	73
8.	Brezobrestna posojila v obnovitev, vinogradov, okuženih po trtni uši .	74
9.	Ukrepi v prilog poškodovanim po toči in suši ....	74
10.	Akcija proti pelagri ..........	76
11.	Akcija proti malariji .........	77
12.	Prošnja za uravnavo Soče ..... ...	77
13.	Izčiščenje Tijela in malarija ........	78
14.	Ureditev Mondine . ....-..-	78
15.	Vreditev hudournika Grajščeka........80
16.	Vreditev hudournika Verse ....••••	81
17.	Izčiščenje in uravnava Talija ....-••	82
18.	Deželni prispevek hidrografičnemu uradu ....	83
19.	Plovni kanal Tržič-Porto Rosega.............83
20.	Ceste Števerjan-Vipolže in Dobrovo-Vipolže . ....	84
21.	Podpore v prid poljedelstva..............85
22.	Podpore za cestna dela ........	85
23.	Podpore za vodne naprave ...••■••	86
24.	Podpore učnim zavodom . .	87
25.	Zboljšanja pri osebju deželnih zavodov .....	87
26.	Podpore v človekoljubne svrhe . ......	87
a)	Za žensko bolnišničo in hiralnico v Gorici ....	87
b)	Morski kopelji v Gradežu ......	88
c)	Poškodovanim po požaru v Bovcu .	98
27.	Razne podpore	, . ,.......88
a)	Ognjegascem v Tržiču . . ....	88
b)	Za. mednaroden človekoljuben shod ......	88
28.	Nagrade in razne podpore ..,...•-•	88
IV. Del.
Redna uprava deželnega odbora.
A. Gospodarstvo.
1.	Užitnina . .	.........93
2.	Delež pripadajoč naši deželi od državnih davkov.....IGO
3.	Deželna davščina na pivo .........	100
4.	Deželna posojila .........	100
a)	Deželno posojilo za norišnico .......	100
b)	Srečkanje ..........	100
B. Železnice.
1.	Bohinjska železnica ..........	101
a)	Dovozne ceste na železniške postaje . . . . . .	103
b)	Navodi ..........	103
C Bohinjska železnica v naši deželi.	103
1 Od Podbrda do Hudejnžne ........	103
2.	Od Hudejužne do Grahovega ... ....	104
3.	Od Grahovega do Podmelca ........	104
4 Od Podmelca do Sv Lucije ........	105
5.	Od Sv. Lucije-Tolmin do Avč ........	105
6.	Od Avč do Kanala in Plavij .......	106
7.	Od Plavi do Gorice ..........	107
8.	V Gorici............107
9.	Odkritje novega sveta .........	108
10. Delo............109
11 Sklep............109
12.	Furlanska železnica ..........	110
13.	Vipavska železnica . . . . . . . . . .	no
14.	Železnica Gorica-Červinjan . . . . . . . . .	m
15.	Prevreditev zakona o krajevnih železnicah . . . . .	116
Č. Reke in hudourniki.
1.	Dela ob Soči v občini Idrsko . . . . . . .	117
2.	V varstvo občine Viscone pred Terom . . . . . .	117
3.	Uravnava hudournika Sijak . . . . . . .	118
4.	Ureditev hudournika Renc ........	120
5.	Ureditev hudournika Koren ........	120
6.	Uravnava Ledre ..........	121
7.	Vodni čuvaj v Gradišču .........	121
D. Poljedelstvo.
1.	Namakanje tržiške ravani .........	121
2.	Državne podpore c. kr. kmetijskemu društvu .....	122
3.	Državne podpore za šolske vrte . . . . . . .	122
4.	Prepoved glede uvažanja murbnega listja iz Italije ....	122
5.	Cena zapredkom ..........	123
6.	Streljanje proti toči .....'....	123
E. Cestne zadeve.
1.	Ukaz glede automobilov in motocikljev ......	123
2.	Premembe, ki so se izvršile tekom leta 1904 na skladovnih in občinskih cestah	123
F. Štipendiji in podpore.
1. Podpore dijakom ..........	124
2 Deželne podpore visokošolcem-prvoletnikom .....	125
3.	Deželni jubilejni štipendij.........126
4.	Ustanove	.....■•••••	126
5.	Štipendiji gojencem obrtnih zavodov .......	127
G. Drugi štipendiji in podpore.
1.	Štipendiji babicam ......•,•	127
2.	Podpore ognjegasnim društvom	128
H.	Dobrodelne ustanove.
1.	Ustanova štirih brezplačnih mest v gradežkem zdravilišču v spomin grofa
Franca Coronini ......••••	128
2.	Ustanova grofa Franca Coronini za obnemogle delavce	...	129
3.	Ustanova Carinian .....,•••■	129
I.	Statistika umobolnih.
a)	V kak namen ima služiti statistika ......	133
b)	Na čem temelji statistika . .	. • • • •	133
c)	Razdelitev umobolnih v razne zavode . . .	• . •	133
d)	Uvaževanja pri tej statistiki	. .	• • •	134
e)	Ozdraveli in umrli umobolni . . • • • •	134 /) Sklep...........134
Razkaz 1 ....•••••■ •	135
Razkaz II............I36
Razkaz III...........-137
Razkaz IV	..........138
Razkaz V............139
Razkaz VI............140
Razkaz VII	..........141
Razkaz VIII................... .	142
Razkaz IX............143
Razkaz X............144
Razkaz XI............145
Razkaz XII...........,147
Razkaz XIII............I50
Razkaz XIV........... .	152
L. Nadzorstvo nad občinami.
a)	Občinski zastopi	154
b)	Prehranitve v bolnišnicah in interesi občin	. . . •	154
c)	Za vinorejce .......•••	155
d)	Občinski proračuni ......•••	155
e)	Občinske finance .....••••	157
M. Sporne zadeve.
1.	Državno sodišče ..........	158
2.	Upravno sodišče . . . .	• • • • •	159
Razno.
Deželni grb ....•■•>■••	1*9
I. DEL.
Osebne zadeve
in
drugi predmeti zadevajoči deželni odbor in deželne
urade.


I. Deželni odbor.
1. Poseti.
Odb. št. 3897, 4145.	Dne 6. junija je došel v Gorico, da nadzira častniški tečaj, N. V. c. in kr. nad-
vojvoda, Rajner najvišji poveljnik teh čet.
Dohod visokega gosta je bil uradoma naznanjen deželnemu odboru, vsled česar se je podal deželni glavar 6. junija v avdijencijo k svetlemu princu ter ga pozdravil v imenu naše dežele, katera se je štela srečno vsled Njegovega obiska in je priporočil deželo Njegovi vplivni protekciji v visokih krogih.
Dne 12. avgusta je došla deželnemu odboru uradna vest, da pride v Gorico naslednjega dne N. V. c. in kr. nadvojvoda Josip Ferdinand.
Zastopaje deželnega glavarja je šel odbornik dr. Marani se poklonit visokemu princu ter ga pozdravit v imenu deželnega zastopa.
2. Odposlanstva in zastopanja.
Odb. št. 4145, 4014.	Razun pri številnih navodih, o katerih je govora v dotičnih poglavjih, je bil de-
želni odbor zastopan leta 1904 pri nekaterih slovesnostih velike važnosti za bližnjo bodočnost dežele, med katere je šteti v prvi vrsti dovršitev veličastnega predora v Pod-brdu in blagoslovljenje gradbenih del plovnega kanala Tržič — Porto Rozega.
a) Slavnosti v Podbrdu.
V odborovi seji z dne 8. junija 1904 je naznanil deželni glavar, da mu je došlo povabilo k slovesnosti otvoritve predora v Podbrdu, in da bi se bil mogel povabiti z ozirom na njegove razmere, ki mu ne dovole odpotovati v gore, namestnik glavarjev v deželnem odboru, namreč deželni odbornik dr. Marani.
C. kr. tehnični oddelek za zgradbo bohinjske železnice je potem povabil dr. Ma-ranija.
Dovršitev podbrdskega predora, skozi katerega prestopi železnica mejo med Kranjsko in našo deželo, se je praznovala s posebnimi slovesnostmi. Historični dogodek je za-dobil še večjo važnost s tem, da je došel k slovesnostim tudi N. V.' c. in kr. presvitli nadvojvoda Leopold Salvator.
Odbornik dr. Marani je nagovoril kot odposlanec deželnega odbora in zastopnik deželnega glavarja pri oni priliki visokega princa tako-le:
„Cesarska in kraljeva Visokost!
Kot zastopnik deželnega odbora poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske prosim c. in kr. Visokost, da blagovolite sprejeti pri tej priliki najtoplejši in najprisrčnejši pozdrav naše kronovine.
Sedanji trenutek ostane z zlatimi črkami neizbrisno vpisan v zgodovini te kronovine in v obče avstrijske zgodovine. Sedaj, ko se je ločilna stena razdrobila, se poraja v srcih vseh prebivalcev dežele Goriške odkrito priznanje s pogledom na to veličastno delo moderne tehnike, vsled katere si narodi, ki so bili do sedaj radi ogromnih naravnih zadržkov ločeni, segnejo v roke v znak intimne in trajne zveze na polju mirnega dela in neprestanega napredka v splošni blagor.
Ta orjaška železnica, ki bode spajala razne narode in bode kot glavna žila avstrijske trgovine vodila skozi trgovinsko mesto tržaško v tok svetovne trgovine, zadobi v kratkem času neprecenljivo važnost.
V kolikor se tiče dežele Goriške posebej, vidi ista v Bohinjski železnici znamenje svojega probujenja do pravega blagostanja, katerega že dolgo ne uživa, in to tim bolj, ker bo-deta vezali Vipavska železnica, ki je že v obratu, in ozkotirna železnica Gorica-Červinjan, katera se od modrega prizadevanja visoke vlade z gotovostjo pričakuje, skupno z novo glavno progo najrodovitnejša dela dežele ter bodeta deležni koristi, katere bode donašala ta glavna proga.
Deželni zastop pozdravlja po meni s posebnim priznanjem navzočnost V. c. in kr. V. pri današnjem dogodku ter vidi v tem nov dokaz onih modrih, vestnih in vnetih skrbi, katere posvečata visoki Vladar in Njegova modra vlada naši kronovini, ki je res potrebna pomoči".
b) Otvoritev kanala Tržič Porto Rozega.
Odb. št. 8255.	Na drugem mestu tega poročila je obširnejše obrazloženo, kako se je razvila za-
deva glede izkopanja plovnega kanala, vsled katerega bi postal Tržič morsko pristanišče.
Tu bodi omenjena le otvoritev dela, katero se je dovršilo, po premaganih zadnjih težkočah dne 27. novembra 1904; te otvoritve se je udeležil tudi novi primorski namestnik, N. V. princ Konrad Hohenlohe, nadalje je došel slovesen sprevod, katerega je priredil tržiški občinski zastop, kakor tudi mnogoštevilno ljudstvo iz dežele.
Deželni odbor je bil povabljen, da se udeleži tega jako važnega dogodka, ter je v nadomestilo deželnega glavarja odredil deželnega odbornika dr. Maranija.
Pri tej priliki je N. V. princ Hohenlohe zopet pokazal, kako živo se nanima za osodo naše kronovine, kakor je to pokazal tudi takrat, ko je prvikrat osebno prišel v dotiko z deželnim zastopom.
c) Državni poljedelski svet.
Odb. št. 2640, 2471.	v seji deželnega odbora z dne 7. aprila 1904 je bil imenovan odposlancem v
državni poljedelski svet namesto deželnega odbornika dr. Maranija (kateri je prosil, da bi se mu odvzel ta posel), častiti poslanec Conte Jakob Panigai.
č) Deželni zdravstveni svet.
Odb. št. 2977, 3233.	Ker je preteklo poslovno troletje c. kr. deželnega zdravstvenega sveta, povabilo
je c. kr. namestništvo z dopisom z dne 24. aprila 1904 št. 1405 deželni odbor, da imenuje svojega odposlanca v ta svet za poslovno dobo 1. maja 1904—30. aprila 1907.
Deželni odbor je imenoval v seji z dne 27. aprila 1904 pod predsedstvom odbornika dr. Marani-ja členom označenega zdravstvenega sveta za novo troletje primarija goriške bolnišnice usmiljenih bratov, gospoda dr. Ernesta Fratnich-a.
d) Otvoritev obrtno-nadaljevalne šole v Krminu.
ib. št. 790, 1167.	Dne 1. februarja 1904 se je otvoril v Krminu obrtno-nadaljevalni tečaj, za katerega
ustanovitev je deželni zalog prispeval z izdatno svoto.
K slovesni otvoritvi je bil formalno povabljen tudi deželni odbor s poročilom krminskega županstva z dne 25. januvarja 1904 št. 174.
Pri tej priliki je bil odrejen kot zastopnik deželnega odbora deželni odbornik dr. Marani, ki se je udeležil gorenje otvoritve.
e) Mednaroden shod za plovnost v Milanu.
Odb. št. 7308.	Deželnemu odboru je došlo vabilo, da se udeleži X. mednarodnega shoda za
plovnost, ki se bode vršil meseca septembra 1905 v Milanu. Deželni odbor je sklenil v seji z dne 31. oktobra odposlati kot svojega zastopnika k navedenemu shodu deželnega odbornika dr. Marani-ja ter o tem sklepu obvestil dr. Viktorija Rius-a, člena mednarodne komisije na Dunaju.
f) Gozdarski shod.
Odb. št. 5836.	Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko je povabilo deželni odbor, da od-
redi svojega zastopnika k letnemu shodu, ki se je vršil v Trbižu 17. 18. in 19. septembra 1904.
Deželni odbor je naprosil c. kr. višjega gozdnega komisarja gospoda Konrada Rubbia, da ga zastopa pri navedenem shodu ter je le-ta uljudno sprejel to nalogo.
g) Pogrebi.
Odb. št. 5322.	Dne 7. avgusta je umrl v Krininu odvetnik Josip dr. Deperis, ki je bil svoječasno
mnogo let člen deželnega zastopa in deželnega odbora.
Deželni odbor je odredil, da se je bil položil na krsto pokojnikovo v njegovem imenu venec cvetlic in da so bili deželna uprava in deželni uradi pri sprevodu zastopani in se je na ta način izkazala pokojniku zadnja čast.
3. Seje in dopisovanje.
Sej, katere je imel deželni odbor tekom leta 1904 in v katerih so se rešile vse
važnejše reči, ki zadevajo razne vrste deželne uprave, je bilo 49.
Vložni zapisnik je kazal koncem leta skupnih............9315
spisov; v primeri s spisi iz leta 1903. katerih je bilo...........9156
je poviška . . . . ......................159
Ako se tem dodene še.................... 2972
ki so razkazovali v prejšnjeletnem poročilu povišek iz leta 1903 v primeri z letom 1896, razvidi se v primeri s tem zadnjim letom, da se je število
spisov za leto 1904 povišalo za..................3131
spisov, ali več nego za 50%.
II. Deželni uradi.
1. Deželni odbori drugih dežel in vzajemnost.
O. št. 8155/03	Deželni pravilnik, katerega je visoki zbor odobril v seji z dne 11. julija 1901, dolo-
" 8795/03502 04 čuie v drugem odstavku § 58. kakor sledi:
„ 58, 568/04	„Glede vštetja službenih let uradnikov in slug, ki bi vstopili iz drugih uradnij,
" 8995/039002' kjer se jim dovoljuje pokojnina, v službo deželnega odbora, velja pravilo vzajemnosti." " 893828882l	^ svrho, da se že zdaj izve misel drugih deželnih uprav v tem oziru za slučaj,
8900/03 ' da bi prešel kak uradnik naših uradov k onim drugih dežel, povprašali smo deželne » 548> 476/°4- odbore vseh kronovin cesarstva z dopisom z dne 25. novembra 1903 štev. 8155.
Iz odgovorov, ki so polagoma prihajali proti koncu leta 1903 in v prvih mesecih 1. 1904, so se posneli sledeči podatki.
Deželni odbor istrski, dalmatinski, kranjski, tirolski, češki, gališki in bukovinski so se izjavili brez prikrajšb, da se strinjajo z načelom vzajemnosti; deželni odbor nižje-avstrijski je naznanil, da se štejejo službena leta dopolnjena poprej v kaki drugi službi, od slučaja do slučaja; da so se pa doslej vsegdar štela;
šleški deželni odbor se strinja z vzajemnostjo, a le s pogojem, da preide dotični uradnik neposredno v njegovo službo in da ima tudi pravico do pokojnine;
tržaški in gornjeavstrijski deželni odbor sta si pridržala pravico, ne da bi storila kak načelni sklep, da odločita od slučaja do slučaja;
deželni odbor koroški ne more ukrepati, ker ta zadeva spada v pristojnostni delokrog deželnega zbora;
deželni odbori solnograški, štajerski in predarelski so se obvezali, da predložijo ta predmet dotičnim deželnim zborom;
deželni odbor moravski ni ničesar odgovoril.
2. Osebne spremembe.
O. št. 2466. 3682	Tekom preteklega leta so bili pomaknjeni temeljem določil IV. člena deželnega
7390, 9342. 947. statuta v I. vrsto VII. razreda deželni tajnik Alojzij Pettarin in deželni računski ravnatelj Evgen Kavčič in v I. vrsto X. razreda pa deželni kancelar Albert Planiscig.
Slednji pa je bil pomaknjen v seji z dne 21. decembra 1904 nadalje v IX. razred počenši s 1. januarijem 1905 in s pridržkom deželnozborske potrdbe.
Deželni sluga Adolf Štrekelj je bil pomaknjen v seji deželnega odbora z dne 24. februarja v II. vrsto deželnih slug.
V seji 30. novembra je deželni odbor sklenil, da se razpiše natečaj za mesto kon-ceptnega praktikanta, katero je ustanovljeno vsled člena VIII. štatuta za osobje deželnih uradov.
Natečaj se je objavil ter se je določil 17. december kot zapadlostni rok. Imenovanje praktikanta se je izvršilo temeljem dotičnih prošenj v seji z dne 23. decembra ter je bil imenovan c. kr. avskultant goriške okrožne sodnije dr. Ivan Gru-sovin, ki je nastopil službo 1. januvarja 1905. O št 9326	Temeljem naličnega natečaja so bili imenovani v seji deželnega odbora z dne 23.
decembra začasno pri deželnem knjigovodstvu naslednji opravitelji določeni za posebno kontrolno službo in pobiranje deželne davščine na pivo, katera se mora pobirati vsled deželnozborskega sklepa od 1. januarja 1905 v lastni upravi dežele:
O. št. 8457.
Odb. št. 8923. Odb. št. 6339. Odb. št. 9337.
I. Deželno tajništvo:
Deželni tajnik: Pettarin Alojzij.
Konceptni praktikant: Dr. Grusovin Ivan.
II. Deželno knjigovodstvo:
Računski ravnatelj: Kaučič Evgen.
Računski oficijali: Mungherli Ivan, pl. Furlani Josip, Trojer Angel.
Računski asistenti: Kalin Ivo Tomo, Fonzari Gvidon, Klein Viljem.
Računski praktikant: Kovačič Feodor.
Kalkulant: Defiori Josip.
Dnevničarji: Gaides Hadrijan, Ferlesch Anton, Korsich Anton.
1.	Alojzij Velikonja, c. kr. komisar finančne straže v pokoju, za preglednika;
2.	Marega Štefan, Gregorig Ivan, Čermelj Franc, Vyzourek Ivan in Bekar Franc za opravnike in sicer prvi za goriški okraj, drugi za červinjanski, tretji za bovški, četrti za tolminski in peti za sežanski in tržiški okraj.
Pregledniku in opravniku za goriški okraj se je nakazala mesečna plača 140 kron; četvero drugim opravnikom pa mesečna plača 120 kron; vsem pa primerna mesečna odškodnina za potne stroške.
Razun imenovanega osebja sta bila sprejeta pri deželnem knjigovodstvu od l.ja-nuvarja 1905 kot dnevničarja Anton Ferlesch in Anton Korsich.
Dnevničar Feodor Kovačič je bil imenovan v seji z dne 28. decembra za deželnega praktikanta pri knjigovodstvu z adjutumom letnih 1200 kron.
Za službovanje v deželni pisarni je bil sprejet dne 19. septembra 1904 za dnevničarja Anton Goglia.
Kot risar pri stavbinskem uradu, katero mesto je bilo izpraznjeno od 18. julija, je bil sprejet na predlog dotičnega uradnega predstojnika, s sklepom z dne 23. decembra Venceslav Smrekar.
Vsled gori obrazloženega sestavljeno je bilo osobje deželnih uradov kakor sledi:
Osebje za pobiranje davščine na pivo
Revizor: Velicogna Alojzij.
Opravniki: Marega Štefan, Gregorig Ivan, Cermelj Fran, Vyzourek Ivo, Bekar Fran.
III. Deželni stavbinski urad:
Deželni inženir: Glessig Artur. Arhitekt: Luzzatto Hijeronim.
Risar: Venceslav Smrekar. Dnevničar: Strukl Josip.
IV.	Deželna pisarna:
Deželni kancelar: Planiscig Albert. Oficijal: Marinig Emil.
Asistenti: Gall Nikolaj, Cigoj Dragotin.
Dnevničarji: Obizzi mejni grof Karol, Vittori Peter, Goglia Anton.
Deželni sluge: Zarli Ferdinand, Štrekelj Adolf. Ristits Alojzij.
V.	Deželna blagajna:
Deželni blagajnik: Matteuz Josip.
III. Deželni zavodi.
Pri deželnem zavodu za gluhoneme, pri deželni kmetijski šoli in pri deželnem muzeju ni bilo v preteklem letu nikakih osebnih prememb.
1352 *9325^' 9514	Deželni odbor je v svoji seji z dne 8. januvarija sklenil razpisati natečaj za po-
7323! ' ' delitev enega mesta računskega asistenta eventuelno enega mesta računskega vajenca pri deželnem hipotečnem kreditnem zavodu. V smislu tega sklepa se je razpisal natečaj in kot zadnji rok za vložitev prošenj se je določil 25. januvarij 1904.
Na predlog kuratorija je sklenil deželni odbor v svoji seji dne 10. februvarija, začasno opustiti imenovanje asistenta in imenovati vajenca. To mesto se je podelilo Petru Guglielmi.
Na predlog kuratorija sta bila v seji z dne 21. decembra povišana kancelar Emil Kavčič v II. vrsto IX. činovnega razreda in vajenec Peter Guglielmi v II. vrsto XI. či-novnega razreda.
V ostalem, kolikor se tiče osebja deželnega hipotečnega kreditnega zavoda sploh, sporočil se je vsled sklepa deželnega odbora z dne 16. novembra, kuratoriju hipotečnega zavoda sklep visokega deželnega zbora z dne 27. oktobra, s katerim je deželni zastop potrdil ukrepe deželnega odbora, zadevajoče ustanovitev označenega zavoda, privolil v povišanje računarja, Narciza Mrach-a v VIII. činovni razred in potrdil vse uradnike in slugo v njihovih službah.
Pri deželni trtnici ni bilo tekom leta 1904 nobene osebne premembe. Kmetijski nadziratelj Dominik Zuliani je nastopil svojo službo prve dni januvarija (glej poročilo preteklega leta str. 52) in tehnično in upravno vodstvo je oskrboval skrbni tajnik c. kr. kmetijskega društva, gospod Karol Hugues, čegar poročilo o prvem poslovnem letu, ki tvori del poročila deželnega odbora, spričuje o njegovem delovanju več, nego vsaka pohvala.
Stanje osebja deželnih zavodov je razvrščeno s 1. januarijem 1904 tako-le : a) Deželni zavod za gluhoneme:
Ravnatelj: Lenardig Miroslav.
Učitelj: Rudež Anton.
Učiteljice: Berlot Matilda Kiirner Terezija Sommariva Terezija
Matteuz Cecilija Stepansig Josipina.
Zdravnik: Dr. Fratnich Ernest, c. kr. zdravstveni svetnik.
Služinčad: En čuvaj, en vratar, en sluga, tri sobarice, ena kuharica in ena dekla.
b) Deželna kmetijska šola:
a)	Italijanski oddelek:
Ravnatelj: Lippizer Josip.
Asistent: Marega Ivan.
Opravnik: Savorgnani Ferdinand.
b)	Slovenski oddelek:
Ravnatelj: Dominko Viljem. Provizorični asistent: Klavžar Milton.
Opravnik: Perko Štefan.
c)	Deželni muzej:
Ravnatelj zgodovinsko-naravopisnega oddelka in začasni ravnatelj zgodovinsko-starinskega oddelka: Matteuz Josip.
Čuvaj: de Comelli Anton.
d) Deželni hipoteeni kreditni zavod:
Višji kurator in predsednik : Dr. Egger vitez Kamil.
Kurator in predsednikov namestnik-. Bolko Leopold.
Kuratorji: Gasser Ivan, Lapanja Ivan.
Kurator-namestnik: Bisiach Anton.
Uradniki:
Ravnatelj in člen kuratorija: Dr. Staudinger Gustav.
Računar in ravnateljev namestnik: Mrach Narciz.
Računski asistent-. Guglielmi Peter. Kancelar: Kavčič Emil. Dnevničar: Mosettig Josip.
Sluga: Klavčič Jakop.
e) Deželna trtnica:
Ravnateljstvo: Hugues prof. Karol.
Nadziratelj: Zuliani Dominik.
3. Pregledovanje blagajne.
Tekom leta 1904 se je deželna blagajna dvakrat nenadno pregledala in sicer dne 19. februvarja in 19. oktobra; pregledovanje se je raztezalo na vsa opravila. Obakrat so bili v komisiji deželni glavar, odbornik dr. Marani, deželni tajnik in računski ravnatelj. Bilo je vedno vse v redu.

■
■






II. DEL.
Zakonodajne stvari

A. Potrjeni deželni zakoni.
1.	Deželne naklade za leto 1904.
Odb. št. 381.	Deželnozborski sklep z dne 23. decembra 1903, zadevajoč deželne doklade na ne-
posredne davke, deželno davščino na pivo in deželne doklade na užitnino, uvedene za leto 1904 do ustavne rešitve deželnega proračuna, je bil milostno potrjen od Nj. Veličanstva z Najvišjim sklepom z dne 30. decembra 1903.
O tem je obvestilo namestništvo deželni odbor z dopisom z dne 13. januvarija 1904 št. 977; Najvišja potrdba se je objavila v deželnem zakoniku št. 4.
2.	Šolska davščina od zapuščin.
Odb. št. 1896.	Zakon, zadevajoč šolsko davščino od zapuščin, ki je bil potrjen, kakor znano, že
3. maja 1903 (glej poročilo preteklega leta str. 20), razglasil se je skupno z dotičnim izvršilnim predpisom, v deželnem zakoniku št. 8 in 9, ki se je objavil dne 11. marcija 1904. O tem je bil deželni odbor obveščen potom namestništvenega dopisa z dne 27. februvarija 1904 št. 5152.
3.	Razdelitev občine šempaske.
Odb. št. 8648/02,	Zakonski načrt, zadevajoč razdelitev krajevne občine šempaske v tri krajevne
"' '	občine, in sicer Osek-Vito^lje, Ozeljan-Sv. Miha in Šempas, sprejet v deželnozborski
seji z dne 3. januvarija 1902, je bil milostno potrjen od Nj. Veličanstva z najvišjim sklepom z dne 19. marcija 1904.
Namestništvo je o tem obvestilo deželni odbor z dopisom z dne 16. aprila 1904 št. 9143.
Zakon se je razglasil v 13. številki deželnega zakonika, ki se je objavil dne 22. aprila 1904.
Deželni odbor je ukrenil pri politični oblasti in županstvu vse potrebno, da se nove krajevne občine razdele materijalno in upravno.
4. Zakon, zadevajoč deželno davščino na pivo.
Predložitev zakonskega načrta. — Znanstveno potovanje. — Izvršilni predpis. — Ukrepi glede kontrole. — Poročilo o napravnem načrtu. — Potrjeni zakoni. — Odpoved zakupa.
— Navodila. — Ureditev osebja.
9066 Št83773' 9385'	Zakonski načrt, zadevajoč pobiranje deželne davščine na pivo, sprejet v deželno-
9365, 9453' 9455. ' zborski seji z dne 6. oktobra 1904, se je odposlal z dopisom z dne 31. oktobra 1904 št. 6403 c. kr. namestništvu, da ga predloži pristojnim činiteljem osrednje vlade, ki naj bi mu izposlovali najvišjo potrdbo.
V	tem dopisu se je naprosilo c. kr. namestništvo, naj skrbi za to, da se čim prej potrdi zakonski načrt, kateri naj bi stopil v veljavo že s 1. januvarijem 1905. Opaža se, da so se upoštevali v zakonu vsi nasveti, ki jih je dalo namestništvo s svojim dopisom z dne 29. septembra 1904 št. 26322, vsled česar se je smatrala najvišja potrdba zakona zagotovljena in se je pripravljalo vse, kar je bilo potrebno — ne izvžemši ustanovitev posebnega urada — za pobiranje davščine na pivo od 1. januvarija 1905 v lastni upravi.
V	označenem dopisu se je še dodalo, da je deželni odbor skoro dovršil izvršilni predpis, pri čemur so se upoštevali vsi nasveti omenjenega namestništvenega dopisa.
Načrt izvršilnega predpisa, katerega je deželno knjigovodstvo preustrojilo, je potrdil deželni odbor v svoji seji z dne 16. novembra.
V	isti seji je deželni odbor sklenil, naročiti ravnatelju deželnega knjigovodstva, naj se poda v Solnograd in Line, kjer naj proučuje praktično poslovanje pri pobiranju deželne davščine na pivo; o tem proučevanju naj stavi svoje predloge glede slične organizacije v naši deželi.
Vrhu tega se je pooblastil deželni glavar, da ukrene vse potrebno, da se primerno izvrši označena organizacija.
Naročilo glede potovanja v Solnograd in Line v proučevanje praktičnega poslovanja pri pobiranju davščine na pivo se je dostavilo računskemu ravnatelju z odlokom z dne 16. novembra 1904 št. 6403. Pri tej priliki mu je bilo tudi priporočeno, naj se bavi z vprašanjem, kako bi se dala izvrševati kontrola o použitku piva v posameznih občinah, oziroma okrajih naše dežele, kajti deželnemu odboru je bilo mnogo na tem ležeče, da se olajša občinskim in okrajnim šolskim upravam koristonosno pobiranje davščin na pivo, ki so se uvedle in se bodo uvajale v bodoče.
O dohodu računskega ravnatelja sta se obvestila deželna odbora solnograški in linški z dopisom z dne 16. novembra št. 6403, v katerih se je razložil namen poseta ; označeni deželni upravi sta se zajedno naprosili, da kolikor mogoče olajšata ravnatelju izvršitev njegove naloge.
Med tem se je dovršil izvršilni predpis, ki se je odposlal c. kr. namestništvu z dopisom z dne 23. novembra 1904 št. 6403.
V	tem dopisu se je namestništvu obširno pojasnila pravičnost in namen vseh onih paragrafov, ki bi dali morebiti povod različnim mnenjem. Omenili so se tudi obširni ukrepi deželnega odbora, stremeči za tem, da se naberejo dragoceni podatki o použitku piva v posameznih občinah in da se podajo isti občinskim upravam v svrho, da se te slednje kar možno okoristijo z občinsko davščino na pivo.
Ker je deželni zbor v svoji seji dne 10. novembra 1904 sprejel zakonski načrt, zadevajoč ureditev pravnih razmer učiteljskega osobja na ljudskih in meščanskih šolah in ker je v finančnih odločbah, ki so s tem zakonskim načrtom v zvezi, preskrbljeno za uvedbo okrajne davščine na pivo v kritje šolskih troškov, omenil je deželni odbor v svojem dopisu tudi, da se je podvizal rešiti označeni problem, kajti s tem se je bistveno olajšala uvedba in pobiranje okrajne davščine na pivo.
Med tem, ko se je nahajal izvršilni predpis v potrdbi in so se pričakovali uspehi potovanja računskega ravnatelja, ukrenil je deželni odbor pri deželnem odboru istrskem, koroškem, kranjskem, češkem, moravskem, nižjeavstrijskem in štajerskem vse potrebno, da bi isti redno pošiljali izkaze o pivu, izvoženem iz dotične dežele v našo deželo.
Uspeh teh ukrepov je bil povoljen.
Istotako povoljno so izpadli ukrepi pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu, da bi se doposlale deželnemu odboru v Gorici naznanila o pivu, ki se uvozi v našo deželo iz Tržaškega.
Iz potovanja vrnivši se računski ravnatelj je predložil deželnemu odboru dne 18. decembra 1904 podrobno in jedrnato poročilo o proučevanju praktičnega poslovanja pri pobiranju deželne davščine na pivo v smislu določil deželnega zakona, ki se je vže predložil v Najvišjo potrdbo.
V poročilu računskega ravnatelja je bilo na drobno obrazloženo postopanje pri odmeritvi, vpisovanju in pobiranju deželne davščine kakor tudi postopanje v slučaju prestopka. V navedenem poročilu je bilo obširno popisano pobiranje občinskih, oziroma okrajnih davščin po deželnih organih.
Poročilo je slednjič zapopadalo vsa ona pripravljalna dela, ki so neobhodno potrebna za pravilno poslovanje pri pobiranju davščine v lastni upravi.
Računski ravnatelj je omenil v svojem poročilu prijazen sprejem pri deželnih odborih v Solnogradu in Lincu ter opažal, da sta ga ista pri njegovi misiji jako podpirala.
Deželni odbor je v svoji seji dne 21. decembra 1904 vzel omenjeno poročilo na znanje ter pooblastil predsedništvo, da ukrene kar treba, da se organizira pobiranje davščine na pivo v deželni upravi; zajedno je izrekel deželni odbor računskemu ravnatelju za njegovo prizadevnost pri podrobnem proučevanju zadeve svojo pohvalo.
Končno se je deželni odbor še izrecno zahvalil (z dopisom št. 8376) deželnima odboroma v Solnogradu in Lincu na prijaznosti, izkazani računskemu ravnatelju pri njegovi misiji.
Med tem je Nj. Veličanstvo milostno potrdilo deželni zakon, zadevajoč pobiranje deželne davščine na povžitek piva.
Deželni glavar, ki je brzojavno pospešil rešitev te zadeve pri c. kr. namestništvu, je bil obveščen o Najvišji potrdbi dne 27. decembra 1904 brzojavno po Nj. Vis. namestniku princu Hohenlohe.
Uradno obvestilo je došlo deželnemu odboru z namestništvenim dopisom z dne 28. decembra 1904 št. 37228, v katerem je bilo rečeno, da je potrdilo Nj. Veličanstvo označeni zakon dne 21. decembra 1904.
Zakon in izvršilni predpis sta se razglasila v deželnem zakoniku z dne 31. decembra 1904 št. 25. in 26.
Predlogi računskega ravnatelja so se sprejeli in sestavil se je ukaz v svrho, da se končno uredi in popolni zadeva o pobiranju deželne davščine na použitek piva z ozirom na istodobno pobiranje dotičnih občinskih davščin.
Ta načrt ukaza se je odposlal z dopisom z dne 28. decembra 1904 št. 9385 c. kr. namestništvu; pri tej priliki je deželni odbor povdarjal, kake važnosti je za posamezne občine ureditev pobiranja občinske davščine na použitek piva in kolike koristi bo isto za deželo. Posebno se je omenila okolnost, da ima biti ta ukaz gotova podlaga za pobiranje davščine na použitek piva v šolskih okrajih, katero davščino je votiral visoki deželni zbor kot dodatek zakona o ureditvi pravnih razmer učiteljskega osobja.
Zajedno z odpošiljatvijo ukaza dala se je tvrdki Kornelij Gorup, kot zakupnici deželne davščine na povžitek piva, odpoved; tvrdka Gorup se je tudi obvestila, da bodo finančni organi konstatirali prve dni meseca januarija 1905 v smislu § 14. izvršilnega predpisa novega deželnega zakona, rimanence piva, podvrženega obdačenju.
Izvršuje sklep z dne 21. decembra 1904 je dal deželni odbor z odlokom z dne 28. decembra 1904 št. 9066 deželni blagajni potrebna navodila glede uprave, ki je v zvezi s pobiranjem deželne davščine na použitek piva in posebno glede zaračunanja dohodkov, glede ukrepa o odprtem računu pri poštno-hranilničnem uradu in glede preskrbitve potrebnega števila c h e k - knjižic.
Dne 30. decembra se je razposlala tudi okrožnica na vsa javna prevozna podjetja, na postaje in agencije istih, nahajajoče se v naši deželi; v tej okrožnici je bilo obrazloženo, kako imajo podjetja naznaniti odpošiljatev piva, kazaje na § 6. novega deželnega zakona, v smislu katerega so ista dolžna dopošiljati slična naznanila. Pri tej priložnosti so se odposlale označenim podjetjem potrebne tiskovine.
Obširna okrožnica glede navedbe založnikov piva se je odposlala vsem občinskim zastopom zajedno s potrebno množino tiskovin.
Ker so se morale najeti za pobiranje deželne davščine na povžitek piva v deželni upravi potrebne moči, razpisal se je dne 9. decembra 1904 pod št. 6403 natečaj za nekatera mesta opravnikov; kot zadnji rok za vložitev prošenj se je določil 20. december. Opravniki so se imenovali — kakor vže omenjeno v I. delu tega poročila — v seji dne 23. decembra 1904.
Dne 30. decembra 1904 so prisegli revident in opravniki ter podpisali dotično službeno pogodbo.
Dne 31. decembra 1904 je bila uprava o pobiranju davščine na pivo popolnoma organizirana in pripravljena, da stopi v veljavo.
B. Zakonski načrti, predloženi v najvišjo potrdbo.
1. Zakonski načrt, zadevajoč samostojne občinske naklade in davščine.
Zakonski načrt, zadevajoč samostojne občinske naklade in davščine katerega je sprejel vis. deželni zbor v seji dne 11. novembra 1904, odposlal se je z dopisom z dne 30. novembra 1904 št. 6287 c. kr. namestništvu, da ga predloži pristojnim osrednjim činiteljem v dosego Najvišje potrdbe; v tem dopisu se je posebno povdarjala velika važnost zakona za ekonomično upravo vseh občin naše dežele.
2. Zakonski načrt, zadevajoč varstvo kmetijstvu koristnih ptičev.
Ta zakonski načrt, ki ga je sprejel visoki deželni zbor v svoji seji dne 11. novembra 1904, odposlal se je z dopisom z dne 30. novembra 1904 št. 5274 c. kr. namestništvu, da ga predloži pristojnim osrednjim činiteljem v dosego Najvišje potrdbe.
Pri tej priliki se je omenilo, da je ta zakonski načrt velike koristi za našo deželo, ker ima namen, varovati poljske pridelke.
Naglašala se je nadalje potreba, da se obvarujejo kmetijski pridelki vsaj onih nevarnosti, katerim se lahko s človeškimi močmi ogne, kajti poljedelstvo se ima bojevati itak s številnimi težkočami, ki zabranjujejo zemlji dati nam toliko sadu, ki bi bil pri-ličen naporom in troškom, katere zahteva obdelovanje.
3. Zakonski načrt, zadevajoč uvrstitev ceste med Bovcem in mostom pri
Čez-Soči, med skladovne.
Zakonski načrt, zadevajoč uvrstitev ceste, ki vodi iz Bovca do mosta pri Čez-Soči med skladovne, sprejet v deželnozborski seji z dne 30. septembra 1904, odposlal se je z dopisom z dne 30. novembra 1904 št. 1634.03 c. kr. namestništvu, da ga predloži v Najvišjo potrdbo.
4. Zakonski načrt, zadevajoč uničbo poljskih miši.
Odb. št. 1336.	Zakonski načrt o racijonalni uničbi miši, ki ga je sprejel deželni zbor v svoji seji
dne 27. oktobra 1904, odposlal se je z dopisom z dne 14. novembra 1904 št. 1386 c. kr. namestništvu, da ga predloži pristojnim osrednjim činiteljem v dosego Najvišje potrdbe.
5. Zakonski načrt, zadevajoč zemljeknjižni vpis v malenkostnih zemljeknjižnih
zadevah.
Odb. št. 3395/03.	Ta zakonski načrt, ki se je sprejel v seji vis. deželnega zbora z dne 21. septembra
1904, predložil se je z dopisom z dne 14. novembra 1904 št. 3395/03 c. kr. namestništvu, da ga predloži v Najvišjo potrdbo.
6. Zakonski načrt, zadevajoč zatiranje „predenice."
Odb. št. 8172/03.	Ta zakonski načrt, ki ga je sprejel visoki deželni zbor v svoji seji dne 8. ok-
tobra 1904 v vseh čitanjih, predložil se je z dopisom z dne 8. novembra 1904 št. 8180/03 c. kr. namestništvu, da mu izposluje Najvišjo potrdbo.
V tem dopisu se je toplo priporočil cesarski vladi zakonski načrt, ki je, z ozirom na to, da ima povzdigniti pridelke na travnikih, neobhodno potreben v ohranitev in vspevanje živinoreje, katera je eden največjih upov za bodočnost naših krajev.
7. Deželne naklade za leti 1904 in 1905.
Deželnozborski sklepi z dne 3. in 11. novembra, zadevajoči deželne doklade in naklade za leti 1904 in 1905, so se predložili z dopisom z dne 20. decembra 1904 št. 6609 c. kr. namestništvu, v dosego Najvišje potrdbe.

III. DEL.
Deželnozborski sklepi

1. Resolucije.
1. Za dvoletno vojaško službo.
Odb. št. 9063/03.	Izvršuje naročilo visokega deželnega zbora z dne 21. septembra 1904 glede dvo-
letne vojaške dolžnosti in drugih olajšav v vojaški službi je odposlal deželni odbor c. kr. namestništvu dne 8. novembra 1604 pod odb. štev. 9063 03 sledečo spomenico :
„Visoki deželni zbor je storil v svoji seji z dne 21. septembra t. 1. sklep, naveden v pridjanem overovljenem izpisku iz dotičnega zapisnika.
Izvršuje nalog visokega deželnega zastopa se podpisani deželni odbor počaščuje naznaniti c. kr. namestništvu sledeče okoliščine, izpisane iz poročila, s katerim se je predložila resolucija, zadevajoča olajšave, ki naj bi se uvedle v vojaški službi, visokemu deželnemu zboru:
Med številnimi težkočami, katere teže poljedelstvo tako, da ne more doseči one stopinje napredka, ki bi odgovarjala rodovitnosti zemlje in nevtrudljivemu naporu poljedelca, zavzema gotovo eno prvih mest dolžnost do vojaške službe.
Dasi odšteva poljedelec leto za letom državni blagajni precejšen del onih zaslužkov, katere mu daje zemlja za nepopisne napore, vendar mora plačati tudi težji davek — krvni davek.
Vsako leto se mu odvzamejo sinovi in mladi koloni, to je, najbolj sveže in čvrste moči, na katere se zanaša, da mu izvrše trudapolna dela, ki jih zahteva obdelovanje zemlje. In odsotnost teh moči traja cela tri leta.
Na poljskih pridelkih se občuti ogromna škoda, kajti delavskih moči primanjkuje čim dalje več in ti nasledki se vidijo na vseh poljedelskih strokah.
Uboštvo, ki izvira iz teh razmer, upliva tudi na splošno gospodarstvo države ; vendar ne s tako ostrimi in hitrimi posledicami kakor v kronovinah. Iz teh-le prihajajo zatorej glasovi, ki prosijo, da bi se vzroki tolikega zla kolikor mogoče odstranili.
Dura lex se d lex!
O vojaškem zakonu se ne razpravlja. Neizogibno breme, katero je že pred tridesetimi leti izpremenilo Evropo v velikanski tabor, teži skoro enakomerno vse narode, in noben narod se ne more iznebiti istega.
A tudi ekonomične potrebščine narodov, katere so dandanes dosegle ono stopinjo važnosti, ki se jim nikdar ni priznala, začenjajo oblastno zahtevati svoje pravice.
Po mnogih letih sužnosti se je povspel poljedelec zopet do one časti, katero je zavzemal za časa modrih Rimljanov.
Poljedelska in delavska struja sta še vedno oni činitelj, ki daja domovini največ vojakov, kajti njih žilavost in fizična eneržija je tolika, da se ne da niti primerjati z drugimi socijalnimi sloji.
Prvi in drugi sta se vsegdar voljno podvrgla zahtevam vojaškega zakona, in historična je srčnost, s katero so naši [kmetovalci in naši delavci izpostavljali svoja prsa sovražnim krogljam.
Trajne straže, katere morajo vzdrževati države, pa ekonomično izpodjedavajo poljedelca in obrtnika ter vničujejo podlago splošnega blagostanja; zatorej je treba takim neprilikam postaviti se v bran.
Ako bi se to ne storilo, bile bi vse ogromne svote, katere izdajo deželne uprave, vse skrbi, katere posvečujejo iste v to, da se pridelki pomnože, da se ekonomično stanje delavskih slojev izboljša in da se bogastvo naroda zvikša, brezpomembno zavržene.
Treba je vsekakor dobiti izhod, da potrebščine za obrambo države ne zadenejo preveč najvažnejših ekonomičnih činiteljev iste, namreč poljedelca in delavca. Še-le tedaj, ko se to izvrši, ne da bi se škodovalo življenskim koristim označenih činiteljev in ne da bi se poslabšale življenske razmere istih, pokazal se bode sad prizadevanja, katero posvečajo poljedelstvu in delavstvu država in dežele.
To načelo je vzbudilo misel na le dvoletno vojaško službo in ta misel se vzdržuje pri nas in v inozemstvu.
S tem ukrepom bi se izdatno olajšalo breme posebno delavskim slojem. Seveda tej odredbi se zelo protivijo — kakor se navadno dogaja sploh pri vseh radikalnih novostih — visoki vojaški krogi.
Upoštevati pa je treba važno okoliščino, na katero je opozoril tudi štajerski deželni zbor o priliki, ko se je obravnal ta predmet; vojaški krogi so namreč večkrat priznali, da ovira doba vojaške službe splošno ljudsko izobrazbo. To priznanje od strani pristojnih krogov, katero nam dokazuje, da ginejo vspehi izobrazbe, katero so si pridobili vojaštvu podvrženi mladeniči za časa svojih mladih let in za katere žrtvujejo dežele in občine veliko, je dragocen argument v prilog dvoletne službe ter daja upanje, da se bode uvedla naprošena novost, posebno ako se vsaj nekoliko jema v poštev požrtvovalnost omenjenih činiteljev; ako se že ne uvede dvoletna vojaška služba v celi armadi naenkrat, naj bi se to poskusilo polagoma pri posameznih armadnih vojih.
V	slučaju pa, da ne bi mogla vojaška uprava dovoliti nikakih koncesij glede vojaških službenih let, treba je vsekakor, da skrbi ista za nekatere olajšave v prilog poljedelskih in delavskih slojev.
Ena koncesija, ki bi se morala poprej zakonodajnim potom določiti, bi bila, da bi se edini sinovi kmetskih posestnikov praviloma uvrstili izključno v reservo.
Isto bi moralo veljati za edine sinove malih obrtnikov, ki dokažejo, da delajo v dotični očetovi delavnici.
Zakonodajnim potom bi moralo biti tudi odrejeno, da se morajo sinovi ali hlapci poljedelcev odpustiti brezpogojno po dveh letih in pol iz vojaške službe, ako se vrnejo k svojim očetom ali gospodarjem ter se obvežejo, da ostanejo tam za ostali čas vojaške službe.
Te odredbe bi bile za poljedelstvo velike koristi, kajti tako bi bile pomožne poljedelske moči stalno pri svojem delu.
Splošne so pritožbe poljedelskih in delavskih slojev radi škod, ki se jim provzroče s tem, da se pozovejo vojaki k rednim vojaškim vajam v enajstem in dvanajstem letu.
Kolikor bolj se občuduje velikanska in popolna kompaktnost naše armade, toliko manj je umljivo, kaj more kratka vojaška služba zadnjih dveh let koristiti; ti vojaki, ki se v kratkem definitivno odpuste iz vojaške službe, si ne pridobe pri teh zadnjih vajah nikakih koristij, marveč večina istih občuti veliko škodo na korist drugih, kajti med tem časom izgube dotično svoje delo.
Zadnji dve vaji bi se morali torej brezpogojno opustiti.
Kar se tiče splošnih vaj, je za poljedelca in za delavca glavne važnosti doba, v kateri se vaje vrše.
V	zadnjih tednih poletja ali v prvih tednih jeseni smatrati je poziv k vojaškim vajam za poljedelstvo kot veliko nesrečo, kajti baš v tem času mora poljedelec žeti, baš v tem času more nenadno pomanjkanje delavskih močij pokončati sad, ki se je dosegel s trudom celega leta.
Ako bi se pa vojaki pozvali pomladi ali po zimi, ne bi občutil poljedelec nikake škode, kajti v teh letnih časih ima isti malo dela, in najbrž ne bi tudi vojaški interesi pri tem nič trpeli, kajti že celo stoletje se med zimo ne prekinjajo vojne in dandanašnji bi se prav lahko mogla vršiti vojna tudi po zimi.
Poziv vojakov obrtnih slojev k vojaškim vajam proti koncu poletja ali v začetku jeseni škoduje veliko posameznim rokodelcem, kakor na primer zidarjem, stavbenim mizarjem, sobnim slikarjem in mnogim drugim, kajti baš v onem času imajo mnogo dela, dočim jim delo po zimi primanjkuje, dasi jim isto ne zmanjka popolnoma.
Nasprotno temu so druge vrste delavcev, kakor na primer velikih industrijalnih podjetij, kjer imajo dela od začetka jeseni do konca pomladi, dočim se morejo po leti udeležiti vojaških vaj brez velikih nasledkov.
Ta dejstva si počaščuje podpisani deželni odbor prav toplo priporočiti c. kr. namestništvu, da jih blagovoli skupno z deželnozborsko vlogo zastopati pri osrednjih činiteljih visoke vlade."
2. Splošna obveznost zavarovanja.
Odb. št. 8471/03.	Vjemaje se popolnoma z mislimi odbora, sklenil je visoki deželni zbor v svoji seji
z dne 21. septembra 1904 resolucijo, s katero se je pozvala cesarska vlada, da čimprej predloži poslanski zbornici v smislu že napravljenih obljub načrt zakona, ki bi predpisoval dolžnost zavarovati sploh vse, kar se ni še prostovoljno zavarovalo in da bi se v to svrho ustanovili v posameznih kronovinah posebni deželni zavarovalni zavodi.
Deželni odbor je odposlal gorenjo resolucijo c. kr. namestništvu tržaškemu z dopisom z dne 8. novembra 1904 št. 8471 03, kateri dopis se tu spodaj navaja dobesedno.
Visoki deželni zbor je storil v svoji seji z dne 21. septembra t. 1. sklep, o katerem je govora v pridjanem poverjenem izpisku iz zapisnika. Podpisani deželni odbor naproša c. kr. namestništvo, da ga blagovoli odposlati visokemu c. kr. ministerstvu za notranje zadeve in da opozori to visoko oblast, naj blagohotno upošteva naslednje okoliščine, ki so napotile deželni zastop do tega sklepa.
Že razni ukrepi, ki so bili storjeni v prilog poljedelstva naše dežele, kakor n. pr. deželni hipotečni kreditni zavod in obširna deželna akcija za plemenitev goveje živine, zahtevajo zavarovanje kakor na neobhodno potreben predpogoj, ako se hočejo doseči vspehi, ki se pričakujejo od istih.
Deželni hipotečni kreditni zavod zahteva po pravici kot conditio sine qua non za dovolitev posojila, da je nepremičnina, na katero se prosi posojilo, zavarovana proti škodam ognja in da se zavarovalnina točno plačuje.
Bodoči deželni zavarovalni zavod proti požarom bi torej izdatno popolnil kreditno banko, kajti isti bi mogel z ozirom na dejstvo, da bi bila pri njem izključena vsaka dobičkarija, tirjati pičlejše premije nego zasebni zavodi; ta zavarovalni zavod bi olajševal tako posojilojemalcem dolžnost glede zavarovanja, ter s tem tudi delo pri hipotečni banki in istočasno bi se povišala tudi vrednost zasebnega posestva v naši deželi s tem, da se zajamči varnost.
Deželni zakon zadevajoč plemenitev goveje živine, ki se ima uveljaviti, izgubil bi izdaten del svoje dobrotvornosti, ako bi se mu ne dodal, v popolnitev in podporo deželni zavod za zavarovanje goveje živine, kateri bode pripomogel razun tega, da bode deležnikom varoval dotično živino proti izgubi ter jih bode tako vspodbujal v živinoreji, tudi v to, da se vsled živinozdravniških ukrenitev ista živina nadalje ohrani in izboljša, da bode torej popolnjeval akcijo zakona glede plemenitve goveje živine v neprecenljivo splošno korist.
Vzajemna akcija pa — na kateri temelji toliko deželni zavod za zavarovanje goveje živine, kolikor tudi bodoči zavarovalni zavod proti požarom in drugi slični deželni zavodi, kateri bi se mogli v bodočnosti ustanoviti — ima toliko več veljave, kolikor večje je število onih, ki pri istej sodelujejo, z drugimi besedami, kolikor večje je število doneskov, ali zavarovalnih premij, med katere se more porazdeliti ves riziko podjetja, toliko manj znaša vsak donesek ali premija, in zatorej toliko manj težavno plačujejo zavarovanci.
4
Ako se je uvedel ta princip kot vodilno načilo zasebnih zavarovalnih podjetij, ki delajo v edino svrho, da porazdele kolikor mogoče boljše dividende med svoje delničarje ; ako ta princip vzpodbuja rečena zasebna podjetja, da med seboj tekmujejo na podlagi znižanih premij, je jasno, da to načelo mora nadkriljevati vsako drugo konkurenco, ako isto uvedejo zavodi, katere je ustanovila in vodi deželna uprava brez vsake špekulacije in v edino svrho, da se doseže najvišje občno blagostanje dežele.
Ni pa konkurenca, za katero stremi deželna uprava v prvi vrsti.
Da se zagotovi blagostanje dežele, je potrebno, da se kolikor možno razširi temelj solidarnosti zavarovancev, kajti vsaka zasebna izguba, bodisi živine, bodisi nepremičnin ali premičnin, ki ni pokrita z zavarovalnino, se razmerno občuti v splošni koristi.
Takih izgub je žalibog, vsako leto jako veliko, in dasi se škode, ki trpe splošna gospodarstva, ne zapazijo takoj, vendar so te izgube neizogibne in reelne.
Imamo pomisleke, imamo slaba načela o pospodarstvu (mnogokrat pa nam tudi manjka vsako načelo o gospodarstvu) ki dovedejo posameznike, posestnike in delavce do tega, da ne zavarujejo svojega imetja.
Upati je, da slabi principi, pomisleki in tuintam tudi nevednost polagoma izginejo.
Dejstvo pa je, da visoki c. kr. vladi se ni zdelo umestno čakati, da bi se še le sčasoma odstranile te žalostne razmere, vsled česar je predložila meseca oktobra 1897 poslanski zbornici načrt zakona zadevajoč obligatno zavarovanje proti škodam po ognju.
V seji poslanske zbornice z dne 21. oktobra 1901 pa je visoka vlada odgovarjaje na neko interpelacijo častit. Krempa in dr. izjavila, da namerava zakonodajnim potom vrediti vse zadeve glede zavarovanja in to kolikor se tiče javnega tolikor tudi zasebnega prava.
Pripravljalna dela o tem predmetu so se menda že takrat pri ministerstvu notranjih zadev skoro dovršila.
Upoštevaje, da je ta argument absolutno splošne važnosti, misli deželni odbor, da visoka vlada ni opustila te blagodejne inicijative, in zatorej upa, da se bode ista še v zimskem zasedanju zbornice razpravljala in dovršila.
3. Zemljeknjižni vpis javne imovine.
Resolucija, sklenjena v seji deželnega zbora z dne 6. oktobra 1904 glede ustanovitve posebnih oddelkov za zemljiške knjige, v katere bi se imele vpisovati zasebne stvarne pravice do javne imovine, se je odposlala c. kr. namestnišvu z dopisom z dne 14. novembra 1904 št. 6537, v katerem so se obrazložili razlogi, ki so dovedli visoki deželni zastop do tega sklepa in se je priporočilo deželni vladi, da jo krepko podpira pri pristojnih činiteljih osrednje vlade.
4. Ukrepi proti slani.
Z dopisom z dne 15. oktobra 1904 je odstopil visoki deželni zbor cesarski vladi spis z dne 9. junija 1903 št. 4202 zadevajoč resolucijo drugega kmetijskega shoda Vipavske doline, s katero se prosijo krepki ukrepi proti slani.
Izvršuje navedeni sklep je deželni odbor odposlal zadevni spis skupno z mnenjem katero je podalo c. kr. kmetijsko društvo, (odb. št. 5957) z dopisom z dne 16. oktobra 1904 št. 4202 03 c kr. namestništvu z nujno prošnjo, da ukrene potrebno, da prouče njegovi pristojni organi najboljše sredstvo in najboljše organizovano akcijo, da se vspešno v okom pride slanam, ki so že mnogokrat nenadoma pokončale v naših rodovitnih krajih najboljši pridelek t. j. sadjerejo.
5. Poučni tečaji za zdravenje domače živine.
Resolucija, katero je sklenil visoki deželni zbor v svoji seji z dne 3. novembra 1904 zadevajoča naročilo izdano deželnemu odboru, da ukrene dogovorno z visoko vlado potrebno, da se uvedejo poučni tečaji za zdravenje domače živine, se je odposlala c. kr. namestništvu z dopisom z dne 30. novembra 1904 št. 7051, v katerem je bilo izraženo med drugim tudi to le:
„Da je naprošena ukrenitev resnično potrebna; o tem ni nikakega dvoma, ako se upošteva pičlo število živinozdravnikov, ki izvršujejo svojo stroko v deželi in ako se upoštevajo oddaljenosti, ki ločijo večji del kmetskih krajev od sedeža dotičnega živinozdravnika.
Deželni zastop, ki je podaril izdatne svote za pospeševanje živinoreje, posebno pa govedoreje in je preskrbel z deželnim zavodom za zavarovanje goveje živine, da se ogromen del kmetijskega bogastva dežele ohrani in izboljša, bi se prav rad pridružil temu, da bi se kmetsko ljudstvo izvežbalo v živinozdravniški stroki.
Pa vzlic vsej njegovi dobri volji, nedostaje mu sredstev potrebnih za ustanovitev takega zavoda, dočim ima državna uprava na tem polju vse na razpolago.
Vsled tega pričakuje podpisani deželni odbor, da ustanovi visoka cesarska vlada naprošene tečaje za poučevanje živinozdravništva v deželi, in ta ustanovitev mu bo najboljši dokaz, da država pozna in spoštuje ukrepe visokega deželnega zbora za razvoj živinoreje v deželi
6. Obrtnijska dela v kaznilnicah.
Resolucija častitega poslanca Holzer-ja, zadevajoča poziv na c. kr. vlado, da opusti — v kolikor je to mogoče—-obrtnijsko delo v kaznilnicah, katero resolucijo je sklenil visoki deželni zbor v svoji seji z dne 3. novembra 1904, se je odposlala c kr namestništvu z dopisom z dne 22. novembra 1904 štev 7543, v katerem je bilo obrazloženo med drugim tudi sledeče:
„Splošno znano je, da je postalo delo v kaznilnicah pogubonosen tekmec rokodelstva in obrtnije
Ta konkurenca ni samo škodljiva, in da se ista trpi, ni le nasprotno načelom gospodarstva, za katero se morajo zavzeti javna oblastva, marveč je tudi v kričečem nasprotju z javno upravo.
Visoka vlada je pričela obširno, racijonelno in povsem blagotvorno delovati v prid male obrtnije; z ozirom na okoliščino, da si vlada prizadeva na vso moč povzdigniti malo obrt na vseh poljih s tem, da ustanovlja posebne pospeševalne zavode, da razširja nadaljevalne obrtnijske šole, ustanavlja posebne tozadevne tečaje in razstave ter podeljuje premije edino le z namenom, da dvigne malo obrt do one višine, ki odgovarja časom, in da jo krepča v ljutem boju proti konkurenci velikih tovaren, ni mogoče dopustiti, da bi še nadalje obstajala ta velikanska konkurenca od strani kaznilnic, ki so vendar ustanove iste države, katera je s toliko skrbjo in s tolikimi izdatki in skrbnim prizadevanjem pričela pospeševati in podpirati proste obrti
A sklep visokega deželnega zastopa ne stremi za tem, da bi se delo v kaznilnicah prepovedalo. Visoki deželni zbor je bil, ko je odobril resolucijo v prilogi, s podpisanim deželnim odborom prepričanja, da je delo najprimernejše poboljševalno sredstvo za one nesrečneže, katere mora zakon po ječah zapirati.
Visoki vladi ne more biti težavno, vzdrževati namen ječ in zajedno protežirati tudi svete pravice prostega dela onih, ki žive zunaj zidov; ne more jej biti težavno iznajti način, po katerem se obsojenci zopet privadijo delu, ne da bi iz tega izvirala kaka pogubna posledica za neobsojence.
To prosi deželni zastop, proučevaje pritožbe in želje tisočero poštenih delavcev, kateri bi imeli, ako ne bi bila uslišana ta prošnja, le malo koristi od blagotvornih zavodov, katere je visoka vlada oživotvorila in ki jih oživotvarja še vedno ter jih pospešuje, in ako ne bi se visoka vlada odločila, da odstrani ono konkurenčno delo v kaznilnicah, katero zadržuje razvoj obrtnije, ki že itak veliko trpi vsled drugih mnogih nasprotujočih ji okolnostij.
7. Izvršitev državnega zakona proti ponarejanju vina.
Visoki deželni zbor je sklenil v seji z dne 15. oktobra sledečo resolucijo :
„Visoka c. kr. vlada je vabljena, da takoj uveljavi zakon proti ponarejanju vin, poslužuje se svojih posebnih organov, ki posedujejo v to svrho potrebna tehnična znanja, med katere je šteti potovalne učitelje kmetijstva, c kr. okrajne zdravnike in c. kr. kemično postajo.
Spremljevaje to resolucijo na c. kr. namestništvo z dopisom z dne 23. novembra 1904 št. 6788 je bil deželni odbor mnenja, da je treba vlogo priporočiti z naslednjimi argumenti:
Ponarejanje vina in pridelovanje umetnega vina sta dve nadlogi, kateri občutijo vinorodne kronovine monarhije bolj nego bivšo vinsko klavzulo.
Posebno za južne dežele je izdelovanje umetnih vin prava ekonomična nesreča.
V seji deželnega zbora istrskega z dne 28. septembra t. 1. so se odkrile v tem oziru take posebnosti, da vzbude pravi odpor ne le pri trtorejcih in trgovcih z naravnim vinom, marveč tudi pri ljudstvu, ki je izpostavljeno brez obrambe organizova-nim sleparijam.
Podpisani deželni odbor, kateri varuje vsled deželnozborskega naročila in vsled naložene mu dolžnosti koristi trtoreje v deželi, si prizadeva pripraviti visoko vlado do tega, da ukrene potrebno glede uveljavljenja obstoječih zakonov proti ponarejanja vina, ki je enako škodljivo iz ekonomične kakor tudi iz zdravstvene strani in opozarja tu izrecno na nalično akcijo deželnega zbora istrskega da se pristojni činitelji prepričajo, kako potrebno je storiti to, kar se želi od vsake interesovane strani.
Povdarjajo se torej istotako, kakor je povdarjal tudi istrski deželni zbor, škodljivi nasledki pridelovanja ponarejanega vina v prosti luki tržaški, katere razmere sedaj visoka vlade najbrž pozna, kar bode, kakor je upati, izdatno pripomoglo v to, da se usliši prošnja, navedena v deželnozborski resoluciji, katero predlaga podpisani deželni odbor.
Znano je, da se s tamarindo, ki se do sedaj ni mogla spoznati s kemično analizo, ponareja v prosti luki tržaški mnogo hI vina, s katerim se napravlja vsled neznatnih pridelovalnih troškov, nemoralna in grozna konkurenca pridelovanju naravnega vina in trgovini z istim.
Dognalo se, je da vsebuje poglicerinjen špirit, iz katerega se dela označeno tama-rindsko vino, navadno neki alkoholični strup kakor tudi saharin, ki je včasih strupen.
Ako je že prva omenjenih okoliščin, to je pridelovanje vina s tamarindo, odkrito ponarejanje jedilnih snovij, je uporaba strupenih snovij, kakor alkohola in saharina, pravi in resničen atentat na človeško zdravje.
Oba slučaja navajajo obstoječi zakoni in posebno zakon z dne 21. junija 1880 državnega zak. št. 120, z dne 30. junija 1882 drž. zak. št. 45, ministerske naredbe z dne 10. avgusta 1892 drž. zak. št. 134, in z dne 25. avgusta 1895 drž. zak. št. 136, kakor tudi zakon z dne 16. januvarja 1896 drž. zak. št. 89 iz 1. 1897 in konečno § 403 kazenskega zakonika.
Da morejo pa pridelovalci in trgovci umetnih, zdravju škodljivih vin izvrševati pred očmi vseh svojo cinično obrt in sleparsko trgovino, ne da bi se kaznovali na podlagi
določil zakona, tega ne morejo več nadalje molčati oškodovane dežele, niti ne smejo, ignorirati vladajoči krogi visoke c. kr. vlade, kateri so poklicani, da izvršujejo veljavne zakone.
V Franciji, kjer tvori vinski pridelek vir narodnega bogastva, se kaznuje z zaporom treh mesecev oni, ki bi naravnemu vinu dodal alkohol, ter se morajo s posebnirr napisom zaznamovati sodi z vinom, kateremu se je dodal le sladkor.
Zaznamovanje sodov, vsebujočih umetno vino, z lahko vidljivimi napisi bilo bi pri nas le izvršitev določil, navedenih v zakonu o ponarejanju konsumnih predmetov.
Ne zahteva se, da se prepove — kakor na primer v Italiji — prodaja aparatov za ponarejanje vina in da se kaznuje celo oni, ki bi ustno ali po časopisih objavil, da prodaja aparate za slično ponarejanje, kajti pri nas imamo kakor prej omenjeno, toliko zakonskih določb, ki se morejo v takih slučajih uporabiti, in s katerimi se obvaruje trgovina z naravnim vinom in javno zdravje ; zadostuje le, da se jednostavno uporabijo zakoni, pa se doseže navedeni smoter.
Pri tem delu bi seveda imeli sodelovati tudi finančni organi, kateri morejo, izvrše-vaje svoj poklic, takoj zapaziti take slučaje pogubonosne obrtnije s ponarejanjem vin, in omogočiti pristojnim oblastim, da se le-te postavijo v bran z zakonitimi sredstvi.
Finančna uprava ne bi se smela dati preslepiti po morebitnem dohodku od sno-vij, uporabljenih za ponarejanje vina, marveč upoštevati bi morala dejstvo, da se s tem splošno škoduje javnemu zdravju in pridelovanju domačih naravnih vin in trgovini z istimi, s čemer se naravnost vničuje že večletno prizadevanje visoke vlade, da bi z državnimi sredstvi in pripomočjo dežele dosegla progresivna obnovitev po trtni uši opustošenih vinogradov. Velika požrtvovalnost vinorejcev za zboljšanje pridelka, s katerim bi se premagala konkurenca, ni samo otežkočena vsled premnogih vremenskih nezgod, ki prete pridelku do zadnjega trenutka, marveč postaja vsled lahke in nemoralne konkurence z umetnim pridelkom povsem brezuspešna.
Ako so razmere glede pridelovanja umetnega vina v tržaški prosti iuki resnične — do sedaj se niso še preklicale, kakor bi bilo želeti — potem se je treba ogniti nevarnostim, kajti inače bi se zdelo postopanje finančnih organov v prid vinoreje, ki jo pospešuje c. kr. poljedelsko ministerstvo, vseskozi ničevno.
Ta akcija, ki je za javno ekonomijo velike važnosti, mora se obširno podpirati, in z ozirom na njena stremljenja, morajo izginiti vsa malenkostna načela, ki merijo na to, da se doseže, ne glede od koga in po kaki ceni, pri užitnini ponarejanih vin višji dohodki.
8. Brambena dela ob Soči in Teru.
Obe resoluciji, kateri je sklenil visoki deželni zbor v seji z dne 15. oktobra 1904 glede zgradbe branov proti nevarnostim Soče in Tera in glede vreditve obeh teh voda in Nadiže, sta se odposlali v pravilni obliki c. kr. namestništvu v Trstu skupno z dopisom z dne 9. decembra 1904 št. 7154, ki se tako-le glasi:
Odpošiljaje overovljen izpisek iz zapisnika deželnozborske seje z dne 15. oktobra 1904, zadevajoč sklep, katerega je storil visoki deželni zbor v zadevi brambenih del ob Soči in Teru in glede vreditve Nadiže se podpisani deželni odbor počaščuje priporočiti c. kr. namestništvu, da blagovoli zavzeti se za ta predmet pri pristojnih višjih oblastvih s posebno vnemo, kajti v tem slučaju se gre za to, da se preprečijo velike nesreče, ki se perijodično ponavljajo ter silijo obširen in najrodovitnejši kraj naše kro-novine vedno bolj v prepad. Da je visoka c. kr. vlada vseskozi prepričana, kako po-rebna so dela, obrazložena v tej resoluciji, dokazuje že dejstvo, da je ustanovila v Gradišču hidravlični urad, ki ima namen, da natančno prouči bodoča ureditvena dela.
A v očigled velikim nesrečam, ki so se zadnja leta čudovito perijodično ponavljale in v očigled neprestanemu izpodrivanju vod, ki preglodajo in sistematično razrijejo še obstoječa brambena dela na bregovih, navedenih v deželnozborski resoluciji, bila bi dolga doba proučevanja, kakor tudi delo, ki bi se izvršilo še-le v daljni prihodnosti vse kaj drugega nego takojšnji pomočni ukrepi.
Isti funkcijonarji države, ki so septembra meseca 1903 osebno videli nasledke po-vodnji v Turjaku, Pierisu, Škocijanu itd., so se morali prepričati o nujnosti hitre in krepke odpomoči.
Zatorej priporoča deželni odbor c. kr. namestništvu prav toplo, da_ izvoli ta sklep podpirati.
Ko reši državna uprava to zadevo, zatre se za več let en poglavitnejših vzrokov bede, ki tare od časa do časa številno in delavno ljudstvo, katero je izpostavljeno pogubonosnim nevarnostim vsled perijodičnih povodnij".
9. Telefonična zveza med Trstom, Gorico in Krminom.
Na 62—64 strani poročila za leto 1904 je obširno obrazloženo, kako vroče in vseskozi opravičeno želi naša dežela imeti telefonično zvezo s Trstom in potem vsled te zveze tudi z Dunajem in Prago in po drugi strani s Krminom in vsled medmestne črte do Vidma tudi z Rimom in z vso Italijo.
Kratko in prav nič veselejše nadaljevanje se nahaja na strani 112 poročila za
leto 1903.
Na tem temelji deželnozborski sklep z dne 19. oktobra 1904, s katerim naglaša visoki deželni zastop nujno občno in mednarodno potrebo glede naprave zaželjene medmestne telefonične zveze ter vabi visoko vlado, da napravi to telefonično zvezo brez odloga izključno na državne troške in da istočasno ukrene kar treba, da se označena medmestna črta zveže s telefonično mrežo italijanskega kraljestva.
Deželni odbor je naznanil to deželnozborsko resolucijo c. kr. vladi z dopisom z dne 8. novembra 1904 št. 6181, v katerem je bilo navedeno to-le:
Kakor se c. kr. namestništvo lahko prepriča, ako pregleda dopise zadnjega desetletja med podpisanim deželnim odborom in med to visoko c. kr. oblastjo, je naprava zaželjene medmestne telefonične zveze med Trstom, Gorico in Krminom s potrebnimi podaljški po deželi in zveza iste čez mejo z medmestno mrežo bližnjega kraljestva, jako potrebna ne le za našo deželo marveč tudi za celo monarhijo.
Koristi krajevnega značaja, katere bi donašala označena naprava posameznim krajem dežele, izginejo, ako jih primerjamo z neprecenljivimi koristmi, katere bi imela v kratkem času trgovina celega cesarstva.
V obče zadošča omeniti, kolike koristi donaša dunajska mreža, kot središče tolikih medmestnih zvez, ter predstaviti si to središče podaljšano skozi Trst-Gorico-mejo do Rima, potem se zadobi takoj jasen pregled mogočnega ekonomičnega prebujenja, da si ni možno misliti, kako se je vresničenje tega probujenja moglo zavlačevati skozi toliko let.
A še večjega obžalovanja je vredna okoliščina, da se je napravi te toli zaželjene telefonične zveze, potem ko se je vlačila skozi toliko let po državnih proračunih, na zadnje postavila ona ovira, na katero se je najmanj mislilo, namreč pogoj, ki ga je postavilo visoko trgovinsko ministerstvo, da morajo prispevati interesovane občine gradnim troškom s 30 °/0.
Ako bi se tu tudi šlo — kar pa ni res — le za kako deželno ali meddeželno napravo, ne bi imel pogoj visokega trgovinkega ministerstva nikake podlage, kajti pred kratkem se je zgradila — na izključno državne troške — telefonična črta Kufstein-
Inomost in črta Inomost - Hali - Solnograd ter zvezala s črto Dunaj - Solnograd, kakor tudi črta Celovec - Dunaj; znano je tudi, da je visoka vlada formalno obljubila, da v bližnji bodočnosti zgradi, izključno na državne troške, črto Inomost - Bolcan - Trijent.
Ako se zdi namera staviti nalični telefonični napravi, ki je splošne važnosti za celo cesarstvo ter ima mednaroden značaj, pogoj, da morajo interesovane občine prispevati gradnim troškom s 30%, neopravičena že radi samih gori navedenih slučajev, je ista toliko manj opravičena, ako visoka vlada prevdari tudi le površno splošne razmere dežele in posebne razmere njenih revnih občin: nazadujoče razmere na poljskih pridelkih vsled vremenskih nezgod, stalne uravnave vod in vedno ponavljajoče se nesreče, slabe zveze itd.
Skupna svota v zadnjih letih odpisanih davkov vsled vremenskih nezgod v tej deželi in zneski izdani iz draginjskega zaloga v podporo obubožanega ljudstva, so vendar zadosten dokaz za razsojevanje, ali je dežela Goriška in Gradiščanska v tako cvetočem stanu, da se sme od iste zahtevati 30 0 0 tni prispevek za gradne troške projektovane telefonične naprave — katera bode največ koristila celemu cesarstvu — ko se ni vendar zahteval od Tirolskega, Solnograškega in Koroškega nikak znesek.
Deželni odbor ne bode tu našteval nadaljnih argomentov — dasi ne bi isti škodovali — v prilog te deželnozborske vloge, ker upa, da jo bode c. kr. namestništvo vedelo in hotelo krepko zastopati na pristojnem mestu, da se ista konečno usliši v blagor te revne dežele in v prid celega cesarstva.
10. Deželni troški za nastanitev orožništva.
V seji z dne 19. oktobra 1904 je visoki deželni zbor odobril resolucijo obsegajočo tri točke glede bremena, katero prenaša deželni zalog za nastanitev orožništva.
Deželni odbor je odposlal rečeno resolucijo c. kr. namestništvu z dopisom z dne 21. decembra 1904 št. 7243, ki se glasi tako-le:
„Pošiijaje c. kr. namestništvu poverjen izpisek iz zapisnika deželnozborske seje z dne 19. oktobra t. 1. v zadevi sklepov, katere je storil visoki deželni zastop glede tro-škov iz deželnega zaloga za nastanitev c. kr. orožništva podpisani deželni odbor prosi c. kr. namestništvo pred vsem, da blagovoli obvestiti pristojna osrednja oblastva o sklepu ad 1), o katerem se povdarja, da so poskočili troški za nastanitev orožništva v tej deželi v kratki dobi petih let od 15478 kron na 19826 kron, oziroma da so narasli za 28V
Tudi ni misliti na to, da bi ostalo pri teh povišanih troških, kajti v preteklem letu so se določile in v prihodnjem letu se ustanove razne nove orožniške postaje v naši deželi ter se v raznih že obstoječih postajah osebje pomnoži, troški se torej vsled najemščin in hišne oprave zopet izdatno zvikšajo. Dejstvo je, da se je morala v proračunu za leto 1905 zopet zvikšati potrebščina za nastanitev orožništva na 25.000 kron.
Ne oziraje se na okoliščino, da je naši deželi, ki je vsled vremenskih nezgod že itak jako uboga in je večkrat prisiljena, prositi državo materijalne podpore, jako težko prenašati te potroške, zdi se dolžnost, naložena v obče deželnim upravam, da preskrbe kar treba za nastanitev orožništva, tim manj opravičena, ker tvori c. kr. orožništvo neko vrsto državne policije, ki ima namen skrbeti za javno varnost in sicer ne za eno ali za drugo v državnem zboru zastopano kronovino, marveč za celo cesarstvo. Orožništvo je vseskozi vojaški zbor, ki je podvržen c. kr. ministerstvu, katerega naslov in uradi so izključno vojaškega značaja; vsled tega je smatrati orožništvo brez vsake dvojbe kot občno državno napravo, za katero mora torej država sama skrbeti.
V kolikor se tiče sklepa ad 2), bode deželni odbor c. kr. namestništvu posebno hvaležen, ako ga s svojim priporočilom predloži ministerstvu za deželno brambo, in ako mu preskrbi podatke o sedanjem pričuvnem zalogu, v katerega se stekajo deželni prispevki in katerega upravlja deželno orožniško poveljništvo št. 7 v Trstu.
w
Vrhu tega, kar prosi deželni odbor s tem dopisom glede 1. in 2. točke deželno-zborske resolucije, se priporoča prav toplo c. kr. namestništvu, da izvoli z ozirom na 3. točko te deželnozborske resolucije, ukreniti pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo, uvaževaje obrazložene razmere, vse potrebno, da se premeni tarifa določena v § 40. zakona z dne 25. decembra 1894 državnega zakonika štev. 1 iz leta 1895 v tem smislu, da se primerno olajša breme izvirajoče iz te tarife.
Zanašajo se na krepko podporo in na znano dobrotljivost c. kr. namestništva bode podpisani deželni odbor posebno hvaležen, ako isto svoječasno obvesti o ukrepih, katere stori v tej zadevi.
11. Resolucija v prid občin glede opravljanja poslov v izročenem področju.
Odb. št. 4721/03.	V seji z dne 30. septembra 1904 je visoki deželni zbor sklenil resolucijo, s katero
se je cesarska vlada pozvala, da čim prej predloži splošen zakonski načrt glede odškodnine občinam za opravke v izročenem področju.
Deželni odbor je odposlal rečeno resolucijo c. kr. namestništvu z dopisom z dne 14. novembra 1904 štev. 4721,03 sklicuje se pri tej priliki na spomenico o istem predmetu, odposlano meseca maja 1903 ministerstvu za notranje stvari (glej poročilo za 1.
1903	stran 113), v kateri spomenici so bili obširno obrazloženi nujni razlogi v prid na-prošene ukrenitve.
12. Razdelitev gimnazije in realke v Gorici.
Odb. št. 7227.	V deželnozborski seji z dne 15. oktobra 1904 se je bila sklenila potom nujnosti
resolucija, s katero se je vlada pozvala, da blagovoli čim prej razdeliti c. kr. gimnazijo in c. kr. realko v Gorici v dva oddeljena zavoda; v vsakem posameznem zavodu naj bi bil poučni jezik jeden izmed obeh deželnih jezikov.
Ta resolucija se je odposlala c. kr. namestništvu z dopisom z dne 2. novembra
1904	št. 7227, v katerem se je cesarski vladi toplo priporočilo, da se konečno odzove intelektuelnim potrebam dežele, opozarjaje zajedno na nalično deželnozborsko resolucijo z dne 3. januvarja 1903, na katero ni došel do sedaj nikak odgovor.
13. Prevreditev učiteljišč.
Odb. Št. 7273.	Izvršuje naročilo obrazloženo v resoluciji visokega deželnega zbora z dne 12. no-
vembra 1904, glede vreditve učiteljišč po narodnostih je odposlal deželni odbor to resolucijo c. kr. namestništvu z dopisom z dne 9. decembra 1904, v katerem je bilo sledeče obrazloženo:
„Vsled naloga visokega deželnega zbora se počaščuje podpisani odbor priporočiti c. kr. namestništvu, da izvoli o priliki, ko predloži to resolucijo pristojnim činiteljem visoke osrednje vlade, ukreniti vse potrebno, da se ugodi tej vlogi, katera je v tesni zvezi z narodnostno potrebo, ki jo naše ljudstvo živo občuti.
Deželni odbor je trdno prepričan, da polaga c. kr. namestništvo veliko važnost na prvotni poduk in baš vsled tega se zanaša, da bode isto vplivalo pri visoki osrednji vladi, da se preskrbi potom primerne vreditve učiteljišč na povsem narodni podlagi, v bližnji bodočnosti učno osebje, ki bode vseskozi kos visoki nalogi naloženi mu napram naraščajočim generacijam.
14. Drugi sklepi.
Odb. št.7814, 7815.	V seji z dne 9. novembra 1904 je sklenil visoki deželni zbor dve resoluciji; s
prvo je izrazil profesorjem italijanske fakultete v Inomostu svoje odobravanje in živo priznanje za nevstrašno zastopanje in za velikodušno podpiranje visokošolcev v onih
tužnih dnevih, v katerih je napadla te slednje brezvestna druhal; z drugo pa je občudoval, hvalil in srčno pozdravljal poštene mladeniče, ki so postavili svojo bodočnost in življenje v bran teptanih pravic italijanske kulture.
Deželni odbor je naznanil ta sklep z dopisom štev. 7815 velezaslužnemu profesorju navedene fakultete dr. Ivanu Lorenzoni-ju s prošnjo, da sporoči to častitemu zboru italijanskih profesorjev in italijanskim vseučiliščnikom.
15. Ustanovitev pravnih poizvedovalnih uradov.
Odb. št. 6953.	Resolucija, sklenjena v deželnozborski seji z dne 11. novembra 1904, s katero se
cesarska vlada na predlog čast. poslanca dr. Henrika Turna vabi, da se ustanovi v Gorici pravni poizvedovalni urad za delavce in ubožne obrtnike, se je predložila z dopisom z dne 30. novembra 1904 št. 6593 c. kr. namestništvu skupno s poverjenim prepisom poročila pravnega odseka.
16. Ustanovitev italijanskih in slovenskih senatov pri najvišjem sodnem dvoru.
Odb. št. 7324.	V deželnozborski seji z dne 12 novembra 1904 se je votiral na predlog čast. dr.
Turne sklep zadevajoč ustanovitev italijanskih in slovenskih senatov pri najvišjem sodnem dvoru.
Ta sklep se je odposlal z dopisom z dne 9. decembra 1904 št. 7324 predsedništvu c. kr. višje sodnije tržaške, da ga predloži pristojnim činiteljem osrednje vlade.
17. Poprava mozajik v stolni cerkvi in v cerkvi Matere Božje v Gradežu.
Izvršuje nalog obrazložen v deželnozborski resoluciji z dne 12. novembra 1904 glede poprave mozajičnega pomosta v stolni cerkvi Matere Božje v Gradežu odposlal je deželni odbor to resolucijo z dopisom z dne 9. decembra 1904 št. 7198 c. kr. namestništvu z opombo, da je dovedlo visoki deželni zbor do tega sklepa dejstvo, da so sredstva v proračunu prepičla, in da isti ne obsega kreditov, s katerimi bi se mogla podpirati slična dela.
II. Drugi deželnozborski sklepi.
1. Osrednja mehanična delavnica Bohinjske železnice.
Odb. št. 7542.	Nalog, katerega je izdal visoki deželni zbor z nujnim in enoglasnim sklepom z
dne 3. novembra 1904 glede zgradbe osrednje delavnice Bohinjske železnice v Gorici, izvira iz akcije, katero je deželni odbor započel že 1. 1902.
Razven Gorice so si prizadevala tudi druga mesta, da bi dobila navedeno osrednjo delavnico, in bati se je bilo, da glavno mesto naše dežele podleže v tem tekmovanju. Da bi se odstranila ta nevarnost, sklical je deželni odbor odposlance mestnega županstva in trgovske zbornice v Gorici h konferenci, v katerej se je imelo določiti, kako naj bi se ognilo tej nevarnosti.
Konferenca se je vršila dne 20. aprila 1902 v deželni hiši pod predsedstvom deželnega glavarja v navzočnosti deželneva odbora in odposlancev imenovanih korporacij.
Vsled sklepa označene konference se je podala deputacija sestavljena iz členov deželnena odbora in odposlancev municipija in trgovske zbornice v Gorici pod vodstvom deželnega glavarja na Dunaj in 14. maja 1902 je izposlovalo pri pristojnih mi-nisterstvih ugodno rešitev vloge, zadevajoče zgradbo osrednje delavnice za Bohinjsko železnico, kakor tudi drugih za koristi Gorice jako važnih zadev, katere so se med tem časom večinoma že rešile. Vendar pa ni še povsem rešena zadeva glede osrednje delavnice; vsled česar je bilo potrebno, da se oglasi tudi visoki deželni zbor.
Izvršuje tozadevno deželnozborsko naročilo je odposlal deželni odbor dotični de-želnozborski sklep z dopisom z dne 23. novembra 1904 št. 7542 c. kr. namestništvu s sledečim utemeljevanjem:
V podkrepitev te deželnozborske resolucije šteje si podpisani deželni odbor v dolžnost opozoriti c. kr. namestništvo na neki prejšnji dogodek, kateri vspodbudi isto, da zastopa s svojim vplivom vsestransko željo vseh avtonomnih skupščin dežele, katero željo goje brez dvojbe tudi vladni krogi, kakor tudi c. kr. deželna vlada, da se namreč zgradi osrednja delavnica Bohinjske železnice v Gorici.
Dne 20. aprila 1902 so se snidli v deželni hiši v Gorici dežni odbor, goriški župan in zastopstvo trgovske in obrtne zbornice ter se dogovorili, kako jim je postopati, da ne odvzamejo druga mesta, ki imajo manj pravic za to, Gorici pritikajoče postaje prvega razreda z dotično delavnico Bohinjske železnice.
Vsled sklepov storjenih v oni seji se je podala deputacija, sestavljena iz zastopnikov deželnega odbora, goriškega municipija in goriške trgovske in obrtne zbornice pod vodstvom deželnega glavarja k najvišjim pristojnim činiteljem prestolnega mesta, da bi izprosila zgradbo centralne delavnice v Gorici.
Sedaj, ko je pospešil tudi visoki deželni zbor pred dvemi leti pričeto akcijo, ne preostaja deželnemu odboru drugega, nego da se obrne do c. kr. namestništva, naj izvoli še enkrat visoki osrednji vladi in osobito c. kr. železničnemu ministerstvu predočiti: da Gorica leži na novi železniški progi v središču ter da je oddaljena od obeh koncev železnice le 300 km,
da more ugoditi Gorica glede Bohinjske železnice istim potrebam, kakor Maribor glede južne železnice, Knittelfeld glede Rudolfove železnice, Inomost glede črte južne železnice Kufstein-Ala, da bi stalo vodstvo in nadzorstvo osrednje delavnice, ako bi se ista zgradila v Gorici, pod ravnateljstvom c. kr. državnih železnic v Trstu, torej pod jako bližnjim upravnim središčem,
da ima Gorica na razpolago izdatno površino zemljišča, katero je povsem pripravno za zgradbo osrednje delavnice z zalogami za stroje, za kolesne in druge želez-nične priprave,
da nudi Gorica s svojim znamenitim podnebjem in s svojimi mnogimi vzgojeval-nimi zavodi številnemu osebju osrednje delavnice in postaje tako bivanje, kakoršnega ne more nuditi nikako drugo mesto v južnem delu Bohinjske železnice.
Ti razlogi, kateri naj služijo v očiten dokaz, da je zgradba osrednje delavnice v Gorici istinito v interesu c. kr. železnične uprave, predložijo se c. kr. namestništvu z željo, da bi se njegovemu veljavnemu uplivu posrečilo izposlovati našej deželi, oziroma Primorju napravo, ki bi donašala velikih koristij in bi bila v splošni blagor.
2. Deželna norišnica.
a. Proučevanje splošnih in podrobnih del pri poslopjih deželne norišnice.
Odb. št. 1164, 2016,	Deželni stavbinski urad, ki je skoro dovršil podrobne načrte za poslopja deželne
2030, 4159. norišnice, predložil je deželnemu odboru poročilo (z dne 10. 2. 1904) v katerem je obrazložil potrebo pregledanja splošnih del na licu mesta in vseh različnih gradnih podrobnosti, ki so pri gradnji norišnic vsled svoje narave vseskozi posebne, ter je prosil, da bi smel deželni inženir v to svrho obiskati norišnico v Alt-Scherbitz in sicer ne samo da pregleda to novodobno norišnico, marveč v prvi vrsti, da razpravlja s slavnim psihijatrom dr. Paetzom o vseh podrobnostih deželne norišnice goriške, katere podrobnosti so se imele dovršiti; razun te norišnice naj bi obiskal deželni inženir norišnico v Mauer-Ohlingu, pred kratkim sezidano norišnico v Edelfing pri Monakovem in konečno norišnico v Solnogradu.
Deželni odbor je v svoji seji z dne 24. februarija 1904 sprejel predlog deželnega stavbinskega urada.
Poset deželnega inženirja se je naznanil z dopisoma z dne 18. marca 1903 št. 1164 deželnima odboroma na Dunaju in v Solnogradu, katera sta se naprosila, naj bi olajšala našemu tehničnemu organu proučevanje v dotičnih deželnih norišnicah.
Razun tega je naznanil omenjeni poset dr. Paetz-u s posebnim pismom deželni glavar osebno. Oba deželna odbora, kakor tudi dr. Paetz so odgovorili na naznanilo deželnega odbora z največjo uljudnostjo.
Deželni inženir, gospod Artur Glessig, se je podal dne 18. marca na potovanje in je predložil svoje poročilo dne 23. aprila 1904.
b. Poročilo deželnega inženirja, podrobni načrti in predlogi komisije
za gradnjo norišnice.
Odb. št. 358.	V svojem višenavedenem poročilu, v katerem je bilo jedrnato popisano poučno
potovanje in ogledovanje obiskanih norišnic, je predlagal deželni inženir sledeče:
I. Tlakovanje.
Za stanovanjske prostore v vseh pavilijonih brez razlike, za opazovalnico in za zdravilnico, za pavilijonske spalnice nemirnih, polu-nemirnih in kroničnih, za sobe plačnikov v vilah, za urade in stanovanja zdravstvenega osebja, napravilo naj bi se tlakovanje s hrastovimi dožicami, obitimi na ukladu iz mehkega lesa.
Za pavilijonske spalnice mirnih in za delo zmožnih umobolnih, naj bi se napravilo tlakovanje iz bukovih dožic, ki so ceneje od hrastovih in nekoliko dražje od lakiranega mehkega lesa, uporaba katerega ne bi bila priporočljiva iz ekonomičnega stališča. Na hodnikih, v kuhinjah, v kopelnicah, v oblačilnici, v straniščih itd. naj bi se napravilo tlakovanje tolikor v pritličju, kolikor v nadstropjih s četverooglato glino, postavljeno na pod iz peščene, apnene in kamnene zmesi.
V stanovanjih služinčadi, ne vštevši kuhinje, kopelnice in stranišča, napravilo naj bi se tlakovanje z mehkim lesom.
Pavilijonske celice (izolirane sobe) nemirnih in polu-nemirnih umobolnih, naj bi se pomostile z lakirano peščeno, apneno in kamneno zmesjo, kakor je nasvetoval ravnatelj norišnice v Mauer-Ohling-u; to tlakovanje bi se dalo, po mnenju podpisanega, nadomestiti z zemeljsko smolo namesto s hrastovimi dožicami na zemeljski smoli, ker se morajo ti pomosti prati.
Pavilijoni za nalezljive bolezni naj bi se tlakovali s čveterooglato glino ; istotako tudi kuhinja, pralnica in mrtvašnica.
II. Vrata in okna.
1. Okna: V upravnem poslopju naj bi se napravila dvojna okna z oknicami s (premakljivimi deščicami).
Enaka okna naj bi se napravila v vilah plačnikov; le zapahi naj bi se nadomestili s ključavnicami. Tudi v paviljonih za nemirne in polu-nemirne umobolne naj bi se napravila dvojna okna, in sicer iz zdravstvenih ozirov in v prihranitev toplote, katero bo dajala centralna kurjava Naprava oken je prav za prav odvisna od tega, kolikero bode nadzorovanje v novi norišnici; ako se nameruje uvesti intenzivno nadzorstvo in zdravljenje, kakor zahteva moderno zdravstvo, napravila se bodo lahko cenejša okna,
ki pa bodo zajedno, iz stališča moderne tehnike glede norišničnih naprav, napravljena na racijonalnejši način in sicer nekako tako, kakor v Alt-Scherbitz oziroma v Solno-gradu, kjer so se dosegli zaželjeni vspehi.
Za poljedelski oddelek norišnice naj bi se napravila okna z dvema oknicama; v večjo varnost bi se zapah v gorenjem nadstropju nadomestil s ključavnico.
Na okvirjih oken na hodnikih, v straniščih in sličnih, kjer bodo norci lahko brez nadzorstva, in na okvirjih vhodnih vrat se bodo morala napraviti v večjo varnost železna omrežja, v obliki okraskov.
V	izoliranih celicah naj bi se napravila varnostna železna in kristalna okna, kakor so se napravila v Mauer-Ohling-u in približno enaka onim v drugih pregledanih norišnicah.
2. Vrata. Za varnostne celice naj bi se napravila vrata, ki so se uvedla v omenjenih norišnicah; podpisani je mnenja, da bi se napravilo na istih tudi malo okno, od znotraj z debelim steklom in vratica z okovanim steklom, ki bi se odpirala od zunaj. Slične naprave je opazil podpisani le v Mauer-Ohling-u, kjer jih je uvedel ravnatelj, kljub nasprotovanju drugih, in našel, da so praktična.
Vrata v notranjih prostorih paviljonov, kjer se nahajajo norci, naj bi se postek-lila, seveda ne samo z enim steklom, ampak z več malimi stekli; v drugih prostorih naj bi se uvedla lesena vrata z eno, oziroma z dvema durnicama. Na vseh vratih naj se bi napravile namesto kljuk ključavnice, kakor pri oknih. To velja za klinični oddelek. V poljedelskem oddelku naj bi se napravile navadne kljuke.
Ker so cene v raznih norišnicah uvedenih zapiral jako različne, naj bi se gledalo na to, da bodo iste zmerne.
III. Kopelnice in pralnice.
Podpisani je na svojem potovanju dognal, da so se banje iz posteklenega litega železa povsodi slabo sponesle, ker se posteklena plast vsled gorke vode vedno zmeje. Cinkaste banje so sicer jako cene, niso pa praktične, ker niso trpežne, vsled česar tudi niso priporočljive.
Banje iz lakiranega fayence in iz porcelana so še najprimernejše; ker pa so jako drage, in je na razpolago le malo sredstev, podpisani jih ne more predlagati; vsled tega bi bilo uvesti banje iz poliranega umetnega kamna, katere se bodo izkazale, ako jih izdelajo izkušeni delavci in ako se uporabi dober materijal, jako dobre.
V	ostalem se opomni, da se bode napravil pri banjah pristroj za mešanje vode, vsled česar bode toplota te slednje pri stekanju v banjo taka, da je izključeno vsako zmetje, katero bi provzročila preveč vroča voda Te banje so cenejše od vseh više-navedenih in dale se bodo dobro uporabiti.
Za segrevanje vode za kopelji naj bi se ne uvedle peči na plin ali peči kurjene s premogom, kakor je predlagala komisija, kajti skušnja jih ne priporoča. Dobro bi bilo, ako bi se uporabljal za segrevanje vode poseben kotel; na sličen način se segreva voda tudi v drugih norišnicah, katere je podpisani posetil.
To velja za paviljone kliničnega oddelka Za poljedelski oddelek, kjer se ne uporabljajo kopelji neprenehoma in kjer niso iste tolikega zdravstvenega pomena, segrevala bi se lahko voda na plin ali s premogom.
IV. Stranišča.
Za stranišča naj bi se uvedle navadne lončene posode s sedežem iz trdega lesa. Posamezna stranišča naj bi se ločila z 1.50 m visoko, z oljnato barvo pobarvano ploščo iz mehkega lesa. Za pisoarje naj bi se preskrbeli nedišeči tipi z zapiralom na olje, ozi-
roma naj bi se napravile polirane in lakirane plošče iz peščene, kamnene in apnene zmesi; te plošče naj bi se namazale s posebno pripravo; napravila naj bi se tudi pri tleh zaklopnica.
V. Namazanje zidov s polakirano malto.
Na ta način se bodo lahko namazali pavilijoni poljedelskega oddelka, stene v straniščih, kopelnicah in v pralnici; v kliničnem oddelku bi bilo na ta način namazati, razun označenih prostorov, tudi spalnice, stanovanjske prostore, oddeljene sobe in hodnike.
Stene naj bi se pobarvale 1.50—2.00 na visoko.
VI. Opirala na stopnicah.
Ta zadeva ni pri nas tako važnega pomena kakor v pregledanih norišnicah, kajti pavilijoni, kjer je potrebno posebno varstvo, ne obstoje pri nas iz dveh nadstropij, kakor v označenih norišnicah, marveč le iz pritličja. Ta ukrep so vsi ravnatelji visoko cenili in so se izrazili tudi jako laskavo, da se napravijo majhne spalnice (7 postelj), pri čemur je lažje nadzirati vsakega posameznega bolnika.
Za vile in poljedelski oddelek, za katere sta projektirani dve nadstropji, napraviti bi bilo navadna opirala, toda 1 m 20 cm visoka. Podpisani je smatral, vsled nasvetov raznih ravnateljev, potrebnim zvikšati v kliničnem oddelku število banj od 4 na 6 za vsak paviljon in pomnožiti v oddelku za nemirne število celic, oziroma ločenih sob, od 9 na 12, kajti skušnja je pokazala, da je mnogo norcev, ki postanejo mirni, da se jih le oddeli. Vrhu tega je potrebno, da so drugi prostori bolj prosti in ugodni, kar se doseže s tem, da se napravi med istimi hodnik. Tudi v pavilijonu za polu-nemirne se je zvikšalo število ločenih sob od 9 na 10, oziroma 8, in dve izolirani celici. Ta prememba se je napravila tako, da se niso predrugačile meje planimetrije in načrta in da se ne zvikša za te pavilijone proračunjeni trošek.
VII. Razsvečava.
Za rešitev tega vprašanja je upošteval podpisani dvoje. Ako se uvede, kakor je določila komisija, za vse pavilijone električna razsvečava, bode treba proučevati — v ozir jemaje napravne troške in koristi, ki se tu izkažejo — ali se ima uvesti za celi zavod električna razsvečava ali pa se imajo razsvetiti drevoredi, kuhinja in pralnica z Auerjevim plinom ; v tem slučaju bi bilo napraviti v posameznih kuhinjicah ognjišča na plin, oziroma bi bilo uvesti posebno varnostno Auerjevo napravo v posameznih poslopjih za slučaj, da bi elektrika ne delovala
V kolikor se tiče finančne strani, opaža podpisani, da bode primerjal troške, ki bi se izkazali za napravo, ako bi se uporabila električna moč, oziroma plin mestne centrale in stroške za posebno napravo za popolno električno razsvečavo norišnice.
Izid tega važnega proučevanja obrazloži podpisani deželnemu odboru na drobno, da sklene potem isti, ali se imajo izvršiti dela na prvi ali na drugi način.
Električne žarnice se bodo napravile kakor v vseh pregledanih norišnicah, na držajih, oziroma ročajih, ali pa se bodo obesile na strop, kakor v spalnicah. Varnostne celice bodo razsvetljevale žarnice, ki se napravijo v okencih nad varnostnimi vrati. V tem okencu se napravi primerno debelo kristalno steklo.
Uvedle se bodo tudi posebne priprave, da se oslabi v spalnicah svetloba po noči; s tem se prihrani tudi električna moč.
VIII. Kuhinja in pralnica.
Upoštevaje velikost norišnice, ki se nahaja v gradnji, upoštevaje potrebo, da se uporabi pri raznih delih mnogo norcev in uvažuje koristi manjših troškov za napravo
in obrat, svetuje podpisani, da se ne napravi kuhinja na par, in svetuje tudi, da se napravi pralnica na roko.
Prostori so načrtani v taki velikosti, da se bode pozneje, ko se bode norišnica razširila in bi bilo potrebno, da se nadomeste radi večje udobnosti sedanje naprave z mehaničnimi, izvršilo to brez vsake težkoče.
IX. Voda.
Kakor je določila komisija, dobila se bode potrebna voda pod zemljo, kjer jo bode brez dvoma dovolj dobiti in katere pitnost je zajamčena.
Vrtanje, ki se je vže pričelo, bode razkrilo dosedaj še nepoznano, a toli zaželjeno kakovost vode našega kraja. Ako se upošteva drago črepanje, nakazalo bi se lahko za vsakega norca 150 litrov vode in tako računilo količino 350X 150 okroglo 52 m3 na dan, ki bi bila najmanjša količina, ki se svetuje. Toda, da se preskrbi za potrebe, ki bi nastale vsled eventuelnega povečanja zavoda, je potrebno, da se računa na vsako osebo 200 litrov, vsled česar naj bi se projektirala vodoshramba za 70 m3, to je 200 X 350 1. Sesalko za črepanje vode bode gonil električni motor. Moč za istega bode dajala centrala, ki se nahaja v mestu, ali pa lastna naprava. Voda se bode upeljala torej v vse no-rišnične prostore po ceveh; na isti način se bode upeljala tudi v male vodoshrambe; ta voda bode služila za škropljenje drevoredov in zalivanje vrtov kakor tudi za slučaj požara.
X. Kanalizacija.
Kanalizacija naj bi se napravila, kakor je nasvetovala komisija, na odplaknenje. Vode iz kopelnic, grelnic in pomije kakor tudi vode iz pralnice se bodo stekale v posebne cevi iz kamnene, peščene in apnene zmesi, katere se bodo iztekale v celo vrsto posebnih jam, ki bodo služile za čiščenje voda.
Goste tvarine, katere pridrži prva jama, se bodo izčrepale s posebnimi sesalkami in se bodo uporabljale za gnojenje zemljišč. Z izčiščeno tekočino, ki se bode iztekala skozi cedila zadnje jame, se bode namakalo zemljišče v poljedelski koloniji.
XI. Ograje.
Ne male važnosti so pri norišnicah ograje. Tozadevno se počaščuje podpisani opažati, da so se uvedle na dvoriščih pavilijonov nemirnih in polu-nemirnih, v modernih norišnicah sploh in v onih, katere je podpisani pregledal, ograje z l-80 m — 2'00 m visokimi lesenimi oboji. Le v Mayer-Ohling-u so se ogradila dvorišča s posebnimi, jako dragimi zidovi. Podpisani je mnenja, da naj bi se napravile ograje na pavilijonskih dvoriščih naše norišnice z debelimi oboji; te ograje so cene in praktične. Zemljišče sploh naj bi se ogradilo proti cesti z železno mrežo, postavljeno na podzidje iz kamna; ta ograja bi se lahko podaljšala za kakih petdeset metrov tudi ob straneh; ostali kos ob straneh naj bi se ogradil z gosto nasajenimi zimzelenimi rastlinami. Morebitna prememba, katero bi predlagal bodoči ravnatelj, se bode lahko izvršila brez velikih stroškov, ker se bode napravila ograja še-le tedaj, ko bode norišnica že dograjena, v dobi torej, ko bode ravnatelj vže imenovan.
Ko je deželni stavbinski urad dokončal podrobne načrte, predložil jih je deželni odbor skupno z omenjenim poročilom komisiji za gradnjo deželne norišnice. Ista se je sestala dne 6. junija 1904.
Pri tej seji se je sestavil sledeči zapisnik:
Zapisnik
seje, katero je imela dne 6. junija 1904 komisija za gradnjo deželne norišnice.
Prisotni:
Deželni glavar komander vitez dr. Pajer-Monriva.
Cesarski svetnik in zdravnik mesta goriškega dr. A. Luzzatto.
Zdravstveni svetnik in primarij bolnišnice usmiljenih bratov, dr. Ernest Fratnich.
Tajnik kmetijskega društva, prof. Karol Hugues.
Deželni inženir Artur Glessig.
Zapisnikar, deželni tajnik Alojzij Pettarin.
Ko se je pregledal podrobni načrt deželne norišnice, otvorila se je razprava o predlogih glede tehničnih podrobnosti in splošnih del, omenjenih v priloženem poročilu deželnega stavbinskega urada z dne 23. aprila 1904 št. 1164.
Besedo dobi deželni inženir in razloži na podlagi podrobnih načrtov označene tehnične podrobnosti in splošna dela, jedernato jih utemeljujoč; ko so se posamezne zadeve obširno pretresle in pregledale, sprejeli so se soglasno predlogi, zapopadeni v poročilu deželnega stavbinskega urada, s sledečimi premembami:
1.	Kopelnice ad B št. 3 predlogov stavbinskega urada, imajo se napraviti iz umetnega kamna v obliki primernih krnic, da lahko jih uporablja primerno število umobol-nih. Voda bode pritekala skozi pipo, katerih se ima napraviti vrh krnic toliko, kolikor norcev bode uporabljalo dotično krnico.
Za odtok vode ima služiti posebna cev.
2.	Pisoarji ad B točka 4. predlogov stavbinskega urada, se bodo napravili, ako bode to pripravno, iz poliranih in lakiranih plošč iz peščene, kamnene in apnene zmesi; iste bode čistila vedno curljajoča voda.
3.	Pralnica, predlagana pod B točka 4. na roko, se nadomesti z mehanično, kajti zdi se, da norišnica, ki bode imela delavne moči za kuhinjo, za vzdrževanje parkov, vrtov in poljedelske kolonije ne bode imela tudi sposobnih moči za pralnico na roko.
4.	Konečno se še sklene opustiti misel na zgradbo posebne ločene molilnice; kot molilnica se bode rabil jeden izmed velikih prostorov, ki se nahajajo v paviljonih za delavce.
Sklenjeno in podpisano.
Pajer 1. r.
Dr. A. L u z z a 11 o 1. r.	Inž. Glessig 1. r.
Dr. F r a t n i c h 1. r.	H u g u e s 1. r.
Pettarin 1. r.
c) O mejah zemljišča, določenega za gradnjo norišnice.
Odb. št. 358.	Da se določijo na norišničnem zemljišču, ki je last deželnega zaloga, na podlagi
map, zemljeknjižnega vpisa in dejanske posesti, natančne in nedvomne meje in sicer v prisotnosti sosednih posestnikov, razpisal je deželni odbor z razglasom z dne 20. aprila 1904 št. 358, na dan 21. aprila razpravo, da se določijo izlepa meje. K tej razpravi so se povabili vsi sosedni posestniki in sicer:
1.	Lassig Josip Francetov;
2.	Lassig France Josipov ;
3.	Culot Anton r. Ivana in Ane ud. Blasizza;
4.	Lutman Marija roj. Picciulin, žena Mihaelova ;
5.	Picciulin Ivan r. Ivana;
6.	Culot Uršula roj. Turel in Culot France r. Matevža 5
7.	Pauletig Ivan in Anton r. Antona in Pauletig ud. Ana roj. Pavletig.
8.	Bisiach Anton Andrejev;
9.	Zottig Terezija roj. Grapulin ;
10.	Municipij goriški (kot zastopnik javne imovine, namreč občinske ceste pare. št. 607/3.
11.	Županstvo šempetersko, (kot zastopnik javne imovine, namreč občinske ceste pare. št. 1889/7.)
Višeimenovani mejaši so se odzvali povabilu, bodisi osebno, bosidi po svojih pravnih zastopnikih ter se udeležili razprave na licu mesta, ki je pričela dne 21. aprila ob 3 popoldne, nadaljevala dne 22 in se zaključila dne 23. aprila 1904.
Kot zastopniki deželnega odbora so se udeležili razprave gosp. vitez Ivan Gasser civilni geometer, gosp. Artur Glessig, deželni inženir in deželni tajnik gosp. Alojzij Pettarin.
Ko so se določile meje pri vsakem sosednem zemljišču ob prisotnosti dotičnega mejaša in ko se je doseglo popolno sporazumljenje in so se priznale dotične mejne črte, postavili so se, ob prisotnosti lastnikov sosednih zemljišč z njihovim privoljenjem, mejniki, kateri so zaznamovani v planimetriji, ki je priložena zapisniku, z rimskimi številkami od I do vštevno XXIII. Mejniki so se postavili na zemljišču, ki je deželna lastnina ; isti nosijo na strani, ki je obrnjena proti sosednim parcelam, črko P.
V znamenje popolne pritrditve zaznamovanih mejnih črt, podpisali so vsi udeleženci razprave dotični zapisnik.
d) Poslopja za poljedelsko kolonijo.
4622	stavbinski urad pripravil podrobni načrt deželne norišnice z vsemi
0db' st' ' prilogami, potrebnimi za razpis dražbe, predložil je dne 7. julija 1904 pod odb. št. 4622 na deželni odbor poročilo, ki je merilo na to, da bi se izdala navodila za gradnjo poslopij, določenih za kmetijsko kolonijo, katera navodila naj bi odgovarjala psihijatričnim in zajedno tudi kmetijskim zahtevam. Stavbinski urad je izrazil v označenem poročilu mnenje, da bi se poslopja, določena za poljedelski oddelek, pričela lahko takoj graditi in sicer z ozirom na vže pričeta vinogradna dela (cepljenje trt), ki se bodo pozneje popolnila primerno razvoju, za katerega bode skrbel bodoči ravnatelj norišnice.
Poročilo deželnega stavbinskega urada se je odstopilo ravnatelju deželne trtnice, gosp. prof. Hugues-u, ki je razvil svoje misli v sledečem poročilu, predloženem deželnemu odboru dne 14. julija 1904:
Visoki deželni odbor!
Ena izmed največjih tež koč pri obdelovanju poljedelskih kolonij je nepretrgano delo tudi v dobi, v katerej se dela na prostem prekinijo vsled nepovoljnih vremen, kar se dogaja navadno po zimi; to se pa ponavlja tudi v daljših ali krajših dobah, t. j. jeseni in spomladi.
Intenzivni vrtni nasadi, ki zahtevajo mnogo dela, da se pripravijo zmesni gnoj, rogoznice, zaboji, topla tla, nadalje dela za kalenje v rastlinjakih in na to sledeče presajanje itd. nudijo neprestano opravilo v zaprtem od jeseni do spomladi; veliko del je navadnih, za katera ni treba, da imajo delavci posebno sposobnost, vajo ali razumnost, kajti vse je odvisno izključno od zmožnosti onega, ki delo odkaže, nadzoruje in vodi.
Podpisani priporoča torej, da se uvedejo v poljedelski koloniji deželne norišnice intenzivni vrtni nasadi.
Toda, razun intenzivnih vrtnih nasadov, nudi neprestano delo v zaprtem od oktobra do junija tudi deželna trtnica cepljenih trt.
Dela v t r n i c i cepljenih amerikanskih trt, kjer so se uvedla dela na stroj, katera je namislil in vodil podpisani v veliki napravi, ustanovljeni vsled naročila visokega deželnega odbora, izvršuje lahko vsakdo, kajti za ista ni treba posebne razumnosti ali vaje glede uporabljanja strojev, kakor tudi glede presajanja cepljenk.
Z novim mehaničnim postopanjem, uvedenim v preteklej spomladi, kjer je delalo 50 žensk pri cepljenju s strojem in pri kalenju in nad 50 žensk pri presajanju, se je lahko delalo vsak dan od 6. zjutraj do 10. zvečer, in izredno tudi celo noč. Uspehi so presegli vsa pričakovanja.
Pri kalenju se ni poizgubil niti en odstotek; uspeh v celej napravi je bil tak, kakor še nikdar do sedaj
Delo in priprave za cepljenje in kalenje se izvršujejo tako, da je popolnoma izključena nevarnost, da bi se kdo ranil ali kako drugače ponesrečil, kar dokazuje nad 300 tisoč cepljenk, ki so jih cepile kmetice, katerim je bilo to delo popolnoma nepoznano
Tudi tu je vse odvisno od zmožnosti onega, ki organizira, vodi in nadzira zavod.
Vsled velike skušnje, ki jo je zadobil podpisani v pretekli dobi cepljenja potrjuje zopet, da bi bilo možno, uvesti v poljedelskem oddelku deželne norišnice tudi cepljenje in kalenje amerikanskih trt, kjer bi se dalo pripraviti vsako leto nekoliko miljonov cepljenk.
Skušnja uči, koliko ogromnega dela zahteva 10 njiv zemlje obsegajoča deželna trtnica, ki se nahaja sedaj na zemljišču deželne norišnice; ta dela so jako enostavna, kakor n. pr. izruvanje trave, škropenje in žveplenje trt, prekopavanje gredic, zalivanje, pobiranje mrčesov itd.
Ako bi številne moči neprestano delale od oktobra do aprila pri odbiranju amerikanskih kolči, pri razvrščanju istih po premeru in slednjič pri zagrebanju v pesek itd, in ako bi delale številne moči pri cepljenju na stroj in pri kalenju, imelo bi v trtnici od maja do novembra veliko število žensk in možkih obilo dela, za katero ni treba ni razumnosti ni posebnih zmožnosti.
Deželna trtnica cepljenih amerikanskih trt je velike važnosti za poljedelsko kolonijo v norišnici, ker se bodo v istej pripravljale na jako cen in racjonalen način trte za obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov naše dežele. Začetek poljedelske kolonije bode tvorila tedaj deželna trtnica, popolnjena z intenzivnimi vrtnimi nasadi.
V tem pogledu se opaža, da se bodo iste greinice, ki bodo služile od oktobra do aprila za kalenje zelenjave, uporabile v aprilu in maju za kalenje cepljenk pri čemur se prihranijo napravni stroški.
Za dela pri intenzivnih vrtnih nasadih in za nadaljevanje cepljenja in kalenja amerikanskih trt na norišničnem prostoru, zadostovale bodo začasno sledeče zgradbe :
1.	Delavnica, ki se bode uporabila razun za kmetijska dela in za cepljenje pod streho, tudi za dela obrtne kolonije, t. j. za mizarska, krojaška, čevljarska in druga dela; tu bi se rabili motorji in mehanične priprave toli za kmetijska koli za obrtnijska dela.
2.	Klet za zagrebanje amerikanskih kolči, za shrambo zelenjave, poljskih pridelkov, vina itd ; ta klet naj bi se napravila pod delavnico.
3.	Odprte lope, ki naj bi se napravile ob straneh obeh dvorišč, ležečih na severu in na jugu delavnice ; iste bi se uporabile za dela, ki se ne morejo izvršiti v označeni delavnici, za katera pa je potreben odprt, toda pokrit prostor.
4.	G r e 1 n i c a za kalenje cepljenk, zelenjave in cvetlic.
5.	Svinjak, kjer bi se spravljale iztrebljene vrtnine in kuhinjski izmečki itd.
6.	Gnojna jama.
7.	Hišica za čuvaja.
Od teh zgradb
a)	bodo morale biti lope pripravljene najdalje 15. oktobra t. 1. za shrambo ce-pljenk, ki se imajo razprodati;
b)	se bode začela uporabljati klet s 1 novembrom t. 1. za amerikanske trte;
c)	se mora dovršiti delavnica do 1. marca 1905 za cepljenje na stroj;
d)	mora biti grelnica že 1. marca 1905 oddana svojemu namenu.
e)	ni nikake sile gradnja svinjaka, gnojne jame in hišice za čuvaja.
Prilaga se obris omenjenih zgradb.
Spoštovanjem
Gorica, 14. julija 1904.	udani
Hugues 1. r.
Ko je deželni stavbinski urad pregledal to poročilo, vršila se je v tej zadevi dne 3. septembra 1904 pod predsedništvom deželnega glavarja seja, katerej so prisostvovali sledeči gospodje : zdravnika dr. Aron Luzzatto in dr. Ernest Fratnich, prof. Karol Hugues, deželni inženir Glessig in deželni tajnik. Hugues-ove obrazložbe so se pregledale, in naročilo se je deželnemu stavbinskemu uradu, da izdela podrobne načrte onih zgradb, ki se bodo imele postaviti v poljedelskem oddelku bodoče norišnice ; zajedno se je naročilo stavbinskemu uradu, da predloži načrte komisiji v pregled.
f) Dražba za oddajo gradnje deželne norišnice.
Odb. št. 4886, 6497.	Deželni stavbinski urad je predložil s svojim poročilom dne 20. julija 1904 pod
odb. št. 4886 podroben načrt deželne norišnice skupno z vsemi prilogami, potrebnimi za razpis dražbe.
Deželni odbor je odposlal z dopisom z dne 5. avgusta 1904 prepis načrta c. kr. namestništvu, da ga potrdi.
C. kr. namestništvo je pregledalo podrobni načrt ter ga vrnilo z dopisom z dne 17. septembra 1094 št. 23.076, v katerem je izjavilo, da nima kot nadzorovalna oblast v smislu §§ 1 in 3 zakona z dne 30. aprila 1870, drž. zak. št 68, nič proti podrobnemu načrtu in da se ima smatrati ta slednji kot sposoben za izvršitev.
Priporočilo je le deželnemu odboru naj mu svoječasno naznani, kak sistem se je
izbral za odstranitev smeti.
Dne 10. oktobra se je razpisala pod odb št. 6397 dražba za oddajo gradnje deželne norišnice; kot zadnji rok za vložitev ponudeb se je določil 8. november.
Razpis dražbe se je razglasil najobširnejše; medtem so se razpoložili podrobni načrti v sobi deželnega stavbinskega urada, da jih pregleda lahko občinstvo sploh in posebno interesenti.
Razglasitev dražbe — kakor tudi čin, ki je zaključil pripravljavno delo velike deželne ustanove — naznanil je deželni glavar še posebej znanemu inženirju gospodu Braidot-ti-ju iz Trsta in slavnemu dr. Paetz-u iz Alt-Scherbitz-a ter jima izrazil pri tej priliki ponovno živo priznanje deželne uprave za pomoč, katero sta izkazala pri določitvi in iz-
delanju načrta za norišnico.
Do dne, ko je rok spadel, vložile so se štiri ponudbe; vsaki je bila priložena
varščina 20.000 kron.
Nobena ponudba pa se ni mogla sprejeti, vsled česar se je dne 10. decembra 1904 razpisala vnovič dražba in kot zadnji rok za vložitev ponudbe se je določil 27. december.
Dela so se oddala začetkom leta 1905; tozadevno se bode poročalo v prihodnjem poročilu.
Deželna trtnica.
a) Pogajanja z visoko vlado.
Odb. št. 1859, 4883	Predno se obrazloži akcija deželnega odbora v prid vinoreje v naši deželi z usta-
6536, 9005, 8312. novitvijo deželne trtnice na onem delu bodoče deželne norišnice, ki je določen za poljedelsko kolonijo, zdi se potrebno, omeniti ukrepe deželnega odbora, kateri so stremili za tem, da bi podelila cesarska vlada materijalne podpore v oni meri, kakor jih vže več let podeljuje drugim deželam; nadalje je treba omeniti, zakaj se c. kr. vlada odločno brani ne samo podpirati trtnico, katero je ustanovila deželna uprava, marveč tudi dovoliti za drugo dobo cepljenja naprošene amerikanske kolči.
Omenja se, da je deželni odbor poizvedoval, kolikor se tiče darežljivosti c. kr. vlade napram drugim deželam na sličnem polju, neposredno pri dotičnih deželnih odborih.
Da bode obrazložba tega, kar sledi tu spodaj, jasnejša, omeniti se mora dopis na c. kr. namestništvo z dne 5. septembra 1903 št. 4808 (glej poročilo preteklega leta str. 44) in spomenica z dne i4. novembra 1903 št. 7805, naslovljena na c. kr. poljedelsko ministerstvo in v prepisu odposlana tudi c. kr namestništvu (gl. poročilo preteklega leta str. 51.)
Z navedenim dopisom se je zopet obrazložila namestništvu akcija, o katerej je sklepal visoki deželni zbor vže leta 1901 in ki je stremila za tem, da se prepreči popolna katastrofa vinorejstva v naši deželi: c. kr. namestništvo se je naprosilo, da bi odredilo svojega zastopnika v komisijo za vino- in sadjerejo, katero je namislil deželni zastop; nadalje se je namestništvo naprosilo, naj bi izposlovalo na pristojnih mestih za označeno napravo izdatno podporo. Pri tej priliki se je omenjena oblast obvestila, kake svote je dal visoki deželni zbor na razpolago za ustanovitev osrednje trtnice; zajedno se ji je naznanil program, zadevajoč ustanovitev trtnic-podružnic v raznih vinorejskih središčih naše dežele.
Ko so se pripravljavna dela za deželno trtnico vže pričela, odposlal se je c. kr. namestništvu, dodatno k višeoznačenemu dopisu, drug dopis z dne 11. novembra 1903 št. 7665, v katerem se je obnovila prošnja, naj bi se odredil vladni zastopnik v vino-rejsko komisijo in naj bi se podelil naši deželi del onih bogatih podpor, ki se podeljujejo letno in stalno drugim deželam, katere so ustanovile, in sicer z vladnim privoljenjem, slična podjetja.
V spomenici, naslovljeni na c. kr. poljedelsko ministerstvo, obrazložil se je program ustanovitve trtnic v naši deželi in omenila se je osrednja deželna trnica v Podturnu ; ministerstvo se je tudi naprosilo, naj bi podelilo brezplačno ali po znižanih cenah 400 tisoč kolči in 2—3 tisoč bilf, najboljše in najrazličnejše vrste.
Vis. vlada je odgovorila na omenjeni dopis in spomenico z namestništvenim dopisom z dne 8. februarija 1904 št. 4445 V,II. Odgovor se glasi:
„Odnosno na tamkajšnja dopisa z dne 5. septembra 1903 št. 5808 in 25. novembra 1903 št 7805 in na spomenico, odposlano neposredno c kr. poljedelskemu mini-sterstvu dne 14. novembra 1903 pod štev. 7805, obvešča se deželni odbor, da je označeno ministerstvo izjavilo z odlokom z dne 4. februarija 1904 štev. 30425/2158 ex 1903, da v nikakem slučaju ne more jemati za leto 1904 v poštev zadeve glede podelitve državne podpore za deželne trtnice, ki bi se ustanovile v onih krajih dežele go-riško-gradiščanske, ki so okuženi po trtni uši.
Za leto 1905 bi se podelila državna podpora le tedaj, ako bi deželni odbor — kakor je poljedelsko ministerstvo vže opetovano povdarjalo — dopustil, da bi imelo namestništvo oziroma organi - strokovnjaki označenega ministerstva upliv na to, kako se ima izvršiti akcija in posebno pa na razpečavanje trt (bilf in cepljenk) in kadar bode namestništvo koncem leta poročalo na podlagi mnenj omenjenih strokovnjakov c. kr. poljedelskemu ministerstvu o odgovarjajočem pričetju akcije in sicer, za sedaj o ustanovitvi osrednje deželne trtnice.
Končno se deželni odbor vabi, da dopošlje namestništvu koncem leta 1904 izkaz vseh dosedanjih tozadevnih stroškov, da se predloži poljedelskemu ministerstvu.
Ministerstvo si tudi pridržuje, da da pregledati v tekočem letu po svojih organih-strokovnjakih, proračune."
Deželni odbor je odgovoril na ta dopis dne 29. julija 1904 pod št. 4883; ker obsega ta dopis popoln pregled te zadeve, navede se tu v celotnem obsegu:
„Akcija, zadevajoča pospeševanje vino- in sadjereje, o katerej je sklepal visoki deželni zbor v seji dne 20. septembra 1901 in katero je zopet potrdil s svojimi sklepi z dne 18. julija in 20. decembra 1902, tvorila je predmet dolgega dopisovanja med c. kr. namestništvom in podpisanim deželnim odborom.
Da se pokaže le dopisovanje zadnjega časa, navedejo se tu dopisi deželnega odbora, ki so, dopis z dne 5. septembra 1903 št. 5808, z dne 11. novembra 1903 št. 7665 in z dne 25. novembra 1903 št. 7805 in namestništveni odgovori na te dopise z dne 26. decembra 1903 št. 33057. z dne 28. januarija 1904 štev. 1919 in z dne 8. fe-bruarija 1904 št. 4445.
C. kr. namestništvo je že v začetku izjavilo, da ne more podpirati označene deželne akcije ni moralno ni materijalno ter se je sklicevalo na to, da nameruje ustanoviti deželni odbor komisijo za vino- in sadjerejo z enakim delokrogom, kakor bi ga imela komisija za vinorejo, katero je namislilo c. kr. namestništvo in katero omenjata tamkajšnja dopisa z dne 13. novembra 1897 št. 23920 in z dne 21. decembra 1900 št. 29028.
Težkoče, ki bi ovirale c. kr. namestništvo udeležiti se deželne akcije, bi obstojale v tem, da bi se ustanovili v eni in istej deželi dve nalični komisiji, kakor tudi v tem, da je deželni odbor vže z dopisoma z dne 24 novembra 1897 št. 5594 in z dne 2. januarija 1901 št. 7408 pritrdil ustanovitvi c. kr. komisije za vinorejo
Deželni odbor je vže omenil, da se istočasni obstoj vladne in deželne komisije ne more smatrati kot pleonastična ovira, pač pa se mora upoštevati kot ugodna združitev dveh akcij, ki strerrita za tem, da se doseže uspeh, kateri bi bil za deželo velike koristi.
C. kr. namestništvo se opozarja na tukajšnji dopis z dne 5. septembra 1903 št. 5808.
Da se pa dožene na popolnoma jasen način, da bi označena združitev obeh komisij ne bila brezpotreben upravni akt in tudi da bi ne bila v škodo dežele, poizvedoval je deželni odbor, kake razmere da vladajo tozadevno v drugih vinorejskih deželah naše monarhije.
Z veseljem naznanja danes deželni odbor c. kr. namestništvu, da so izpadla poizvedovanja popolnoma tako, kakor je podpisani vedno povdarjal.
Deželni odbor štajerski na primer je naznanil, da je obstojala v tamošnji deželi, v pospeševanje vino- in sadjereje, razun intenzivne deželne akcije, tudi c. kr. komisija za vinorejo, slična onej, ki bi se imela ustanoviti pri nas.
Visoka vlada, ne samo da ni videla v obeh vsporednih akcijah nikakih ovir, marveč zdi se, da je spoznala to zadevo jako hvalevredno, kar se sklepa iz tega, da po-
deljuje iz državnih sredstev v povzdigo deželne akcije izdatne stalne in visoke letne svote.
Z dopisom z dne 21. decembra 1900 št. 29028,11, naznanilo je c. kr. namestništvo deželnemu odboru, da nameruje ustanoviti v našej deželi c. kr. komisijo za vinorejo, ki bi bila slična onej, ki obstoji na Nižjeavstrijskem.
Iz tega, kakor tudi iz dejstva, da c. kr. namestništvo ne misli podpirati deželne akcije za vino- in sadjerejo, dalo bi se sklepati, da na Nižjeavstrijskem, ki ima služiti za ustanovitev c. kr komisije v naši deželi kot vzgled, ne obstoji združena avtonomna in vladna akcija v prid vinoreje.
Deželni odbor nižjeavstrijski pa je naznani! podpisanemu deželnemu odboru ravno nasprotno in domneva se, da ravno to donaša deželi velikih koristi.
Da se izogne nadaljnim obširnostim, ne navaja deželni odbor popolnoma enakih razmer, ki vladajo na Kranjskem, kjer se je erarski denar naravnost razsipal, da se je le pospešila deželna akcija v prid vinoreje; ta akcija se je lepo razvila zraven c. kr. komisije za vinorejo in drugih državnih naprav pospešujočih vinorejski napredek.
Brez dvoma je vladin namen, postopati v naši deželi po istih upravnih načelih, ki so donesla drugod toliko koristij; iz višeomenjenega zatorej jasno sledi, da je nastal vladin namen, da ne pusti namreč uspevati deželne akcije za vinorejo, vsled nespo-razumljenja, katero se danes poravna uvažuje neizpodbitne dejanske okoliščine.
Deželni odbor upa, da postane c. kr. namestništvo drugačnih misli in da bode brezdvomno uspešno podpiralo deželno akcijo, da bodo naši kraji vsaj deloma deležni onih materijalnih podpor, katere visoka vlada darežljivo podeljuje drugim deželam za slične akcije.
Visoka vlada bi morala biti napram našej deželi prav za prav darežljivejša kakor proti drugim deželam, kajti pri nas je vinoreja v nekakih krajih jako važen, v nekaterih krajih pa naravnost edini faktor javnega gospodarstva; ako skrbi visoka vlada za vinorejo v onih krajih, kjer ni ta vrsta kmetijske obrti velike važnosti, morala bi veliko več skrbeti za naše dežele, kjer tvori obvarovanje vinoreje predpogoj, da se zabrani splošni ekonomični propad in s tem beda in da se obvaruje davčna moč naše dežele, na katero morajo računati država in autonomne uprave.
Sicer je visoka vlada vže pokazala, da ne nameruje popolnoma zapustiti deželne akcije v prid vinoreje, kajti čeprav se niso še pojasnila višenavedena nesporazumljenja med deželno upravo in c. kr. namestništvom; v zadevi obstoja deželne in državne akcije, katere uspevanje je danes dokazano, podelila je podpisanemu deželnemu odboru z dopisom z dne 28. januvarija t. 1. št. 1919, 100.000 kolči amerikanskih trt za deželno trtnico.
Potrebno je, da se na tem mestu omeni, da se ima smatrati deželna trtnica amerikanskih trt kot prvi korak praktične vinoreje, kar je sicer deželni odbor obširno razpravljal in utemeljil vže z dopisom z dne 11. novembra 1903 št. 7565.
C. kr. vlada je omenila v svojem dopisu z dne 8. februarja 1904 št. 4445, da je pripravljena podeliti deželni trtnici še nadaljne metrijalne podpore ter dala razumeti, da je pripravljena podpirati našo deželo na isti način, kot podpira z državnimi denarnimi sredstvi Štajersko, Kranjsko itd.
Visoka vlada pa je stavila deželni upravi pogoj, da se dovoli državnim tehnično-kmetijskim organom upliv v deželni trtnici.
Deželni odbor si usoja omeniti, da je označeni pogoj topla želja deželne uprave. Ta želja se je izrecno povdarjala, odkar se vrše pogajanja glede akcije v prid vinoreje med c. kr. namestništvom in podpisanim deželnim odborom.
Deželni zbor, in izvršujoč voljo deželnega zbora deželni odbor, je že od prvega začetka ponudil c. kr. namestništvu, naj bi odredilo svojega zastopnika v deželno komisijo za vino- in sadjerejo, in le višenavedeno nesporazumljenje ni dopuščalo c. kr. namestništvu, izvrševati v označeni deželni akciji oni vpliv, ki se mu je toli ponujal.
Deželni odbor jema zatorej hvaležno na znanje, da je c. kr. namestništvo z navedenim dopisom z dne 8. februvarja 1904 št. 4445 sprejelo od podpisanega ponovno stavljeni predlog t j. da hoče Isto sodelovati pri deželni akciji v prid vino- in sadjereje; sedaj pričakuje deželni odbor, da naznani c. kr. namestništvo osebo, ki bo zastopala visoko vlado v deželni komisiji, o katerej je sklepal visoki deželni zbor v svoji seji dne 20. septembra 1901 Ko bode podpisani o tem obveščen, bode ukrenil potrebno, da se sestavi komisija, kar je bilo do sedaj nemogoče.
Vzame se tudi na znanje, da odpade s tem namestništveno naznanilo z dne 26 decembra 1903 št. 33057.
Deželni odbor si usoja omeniti, da se je ustanovila osrednja deželna trtnica povsem pravilno, ter da je uspeh akcije vže sedaj povoljen in da nadkriljuje isti naj-optimističnejša pričakovanja; seveda se ne morejo predvidevati nesreče, ki jih more še prizadjati nevidna višja moč, predno se nasadi dovršijo. Ker se je ponudil c. kr. namestništvu upliv, o katerem je govora v drugem odstavku opetovano omenjenega dopisa z dne 8. februarija 1904 št. 4445, pridržuje si deželni odbor poročati svo-ječasno o označeni akciji v smislu tretjega odstavka istega dopisa, da se bodo podelile potem denarne podpore, katere je c. kr. namestništvo blagovolilo obečati. Deželni odbor si usoja poročati, da je potrebno vže sedaj organizirati in pripraviti vse kar treba za kalenje trt na amerikanskem deblu, da bode popolnoma vse pripravljeno in urejeno za nemoten razvoj prihodnje akcije V to svrho pride v prvi vrsti v poštev priprava materijala za cepljenje in posebno amerikanskega materijala.
Vzpodbujen po besedah c. kr. namestništva, usoja si deželni odbor prositi, da dokaže Isto vže sedaj svoje zanimanje za delovanje deželne uprave, katero je namenjeno pospeševanju vinoreje; to zanimanje naj bi obstojalo v tem, da podeli iz državnih trtnic in če mogoče iz trtnic, ležečih v okuženih krajih 500 tisoč amerikanskih kolči, in sicer 400 tisoč kolči Rupestris-Monticole in 100 tisoč kolči Riparia Portalis, katere bi merile najmanj 7 milimetrov v premerju in bi bile primerne za cepljenje in kalenje v zabojih; ta materijal bi se uporabil v prihodnji dobi kalenja
Kakor vže višeomenjeno, podelilo je c. kr. namestništvo s svojim dopisom z dne 28. januarija 1904 št. 1919 tudi za nasad, ki je sedaj v delu, 100.000 amerikanskih kolči od 400.000 kolči, ki jih je dežela prosila.
Da se je število kolči tako znatno znižalo pripisovati je najbrže dejstvu, da je bila vložena prošnja jako pozno. Deželni odbor upa, da bode predležeča prošnja, ki je vložena pravočasno, uslišana v polnem obsegu.
Naproša se c. kr. namestništvo, da odgovori na ta dopis, v kolikor se tiče podelitve amerikanskih trt, še tekom meseca oktobra, kajti inače bi bil deželni odbor pri-moran priskrbeti si potrebni amerikanski materijal pri zasebnikih.
C. kr. poljedelsko ministerstvo ni spremenilo, kljub višenavedeni obrazložbi deželnega odbora, svojih nazorov napram akciji deželne uprave, kar je razvidno iz na-mestništvenega dopisa z dne 15. novembra 1904 štev. 32432/11., ki je došel deželnemu odboru v odgovor na označeni dopis št. 4883
Ta odgovor se glasi:
„Vsled odloka c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 7. novembra 1904 št. 28.094, počaščuje se c. kr. namestništvo naznaniti deželnemu odboru v odgovor njegovega dopisa z dne 29. julija 1904 št. 4883, to-le:
„C. kr. poljedelsko ministerstvo nima povoda spremeniti svojih nazorov, katere je do sedaj povdarjalo glede na sklepe visokega deželnega zbora goriškega, zadevajoče ustanovitev komisije za sadjerejo ter vstraja pri tem, da je odreditev vladnega zastopnika v omenjeno komisijo nedopustna.
Namen, ki ga hoče doseči deželni odbor z označeno akcijo, postaja čim dalje jasnejši in bati se je, da zapusti popolnoma ono smer, ki jo je zasledoval do sedaj s pomočjo državne uprave v povzdigo vinoreje v deželi goriško-gradiščanski. Pri tem stanju stvarij bi se v komisiji za vino- in sadjerejo nič ne spremenilo, ako bi se odposlal tja državni zastopnik, kajti, ako se sestavi komisija tako, kakor namerava deželni odbor, ni dvoma, kaki bi bili sklepi komisije.
Kar je izjavilo c. kr. poljedelsko ministerstvo z odlokom z dne 4. februarija 1904 št. 30425 1903 (namestništveni dopis z dne 8. marca 1904 št. 4445.) se je menilo le za slučaj, da se doseže glede sestave programa za deželno akcijo in glede kontrole po državnih organih-strokovnjakih, kako se izvrši program, z deželnim odborom spo-razumljenje. Ker ni deželni odbor v tem pogledu ničesar ukrenil, ne more se poljedelsko ministerstvo natančneje baviti z zadevo o materijalnem podpiranju označene akcije, ker ni zajamčena primerna uporaba denarja in dotičnega materijala.
Opomni se, da bi poljedelsko ministerstvo na nikak način ne moglo podeliti deželnemu odboru znatne množine amerikanskih kolči za prihodnjo dobo cepljenja, ker država ni nakupila za leto 1904 1905 amerikanskega materijala za pomnoženje reserv c. kr. namestništva, razun one množine trt, katere ima založiti uprava škofijske prebende na Krku v smislu pogodbe, tako, da je izključeno, da bi se mogla množina trt, ki se rabi v državni upravi, znižati."
Predno se navede, kar je odgovoril deželni odbor na to obvestilo, omenja se sledeče:
Deželni odbor je izdal dne 12. avgusta 1904 pod št. 5378 razglas, zadevajoč prodajo amerikanskih cepljenih trt in bilf iz deželne trtnice v Podturnu. Ker je izdal mestni magistrat dne 13. 2. 1904 pod št. 2046, za vse goriško mestno okolišče prepoved glede izvoza trt, in z ozirom na to, da bi prihajale mogoče prijave za nakup trt tudi iz onih občin, ki niso še okužene po trtni uši, opomnilo je c. kr. namestništvo s svojim dopisom z dne 23. avgusta 1904 št. 26502 deželni odbor, da se smejo prodajati trte le v one občine, ki so sprejete v okrožje okuženo po trtni uši, katero je določeno v smislu namestništvenega odloka dne 23. februarija 1904 dež. zak. št. 11.
Nadalje se je deželni odbor opozoril, da sme dovoliti izvoz trt v druge občine, katere niso zapopadene v označenem okolišču, v smislu zakonov le c. kr. poljedelsko ministerstvo.
C. kr. namestništvo je postopalo s to obvestitvijo v smislu zakonov, torej ni pre-ostajalo drugega, kot obrniti se do poljedelskega ministerstva za tozadevno dovoljenje.
Na podlagi mnenja pristojne tehnične oblasti, naslovil je deželni odbor na c. kr. poljedelsko ministerstvo, potom c. kr. namestništva, dopis z dne 5. oktobra 1904 št. 6536, v katerem je omenjal, da je v naši deželi le neznaten del celega vinorodnega zemljišča, ki ni še bil uradno proglašen okuženim, kar je razvidno iz statističnih objav c. kr. poljedelskega ministerstva. Omenilo se je nadalje, da, ako so došla naročila za trte, cepljene na amerikanskem deblu, iz onih krajev, ki niso še uradno proglašeni okuženimi, je to le pričalo, da so se hoteli dotični naročniki zavarovati pred nevarnostjo okuženja po trtni uši. Deželni odbor je bil primoran pod lastnim nadzorstvom in na svojo odgovornost razkužiti trte iz deželne trtnice v Podturnu pred odpošiljatvijo, v vodi, segreti do 53° C., da pomaga s tem označenim naročnikom pri njihovem brambnem delu in odstrani zajedno nevarnost okuženja.
Upoštevaje veliko dobroto, ki bi je bili deležni vinorejci cele naše dežele, kateri bi si lahko nabavili po zmernih cenah cepljene trte na amerikanskem deblu in ame-rikanske bilfe v obnovitev po filokseri okuženih vinogradov, naprosilo se je c. kr. poljedelsko ministerstvo naj bi ukrenilo potrebno, da bi se smel prodajati omenjeni ma-terijal, kateri bi se pod nadzorstvom in na odgovornost deželnega odbora razkužil, tudi v one občine, glede katerih se ni še objavila prepoved.
C. kr. namestništvo je poslalo deželnemu odboru odgovor poljedelskega ministerstva z dopisom z dne 26. novembra 1904 št. 33370, kateri se glasi:
„C. kr. poljedelsko ministerstvo je sporočilo z odlokom z dne 14. novembra 1904 št. 30330, da mu ni mogoče ugoditi prošnji z dne 5. oktobra t. 1. št. 6536, zadevajoči dovoljenje za izvoz trt iz deželne trtnice v Podturnu v občine, ki niso okužene po filokseri, katere trte bi se še poprej razkužile v 53° C. topli vodi pod nadzorstvom deželnega odbora.
Pred vsem je težko dovoliti deželnemu odboru olajšave, katere bi z isto pravico zahtevale tudi druge osebe, ki so v sličnem položaju in katere bi služile, kakor se domneva, v prvi vrsti v to, da se zagotovi razprodaja cepljenih bilf in amerikanskih bilf iz deželne trtnice.
Cene, katere je določil deželni odbor za trte (15 kron in 4 krone za 100 cepljenk, oziroma za 100 amerikanskih bilf), niso toli nizke, da bi mogle privabiti zadostno število kupcev iz onih občin, v katerih ni še do sedaj velika potreba, pričeti z nasa-janjem trt.
Istotako se mora upoštevati okolnost, da ni zajamčeno, da bi izjemo prepisa, veljavnega za trgovino z vinskimi pridelki v deželi goriški, v prid deželnega odbora, sprejelo ljudstvo, katero se zanima za vinorejo v prizadetih krajih, brez odpora.
Ako bi se trte v 53° C. topli vodi dobro razkužile, bi se trtna uš seveda ne mogla razširiti; kakor se zdi, pa bi to mnogo škodovalo trtam, ki imajo korenine (katere edine bi se smele prodajati.) Ako se uvažuje, kako so korenine, posebno tanjše, občutne proti zunanjim uplivom, mora se smatrati označeno razkuženje kot koreninam škodljivo. Nikakor se ne sme sklepati, da bi nalik kolčem prenesle tudi bilfe razkuženje v 53° C. topli vodi.
Vsled višeoznačenih pogojev je bilo potrebno, da pojasni deželni odbor položaj, v kolikor bi bilo to mogoče, in da odstrani ono nesporazumljenje, katero je očividno težilo državne oblasti liki pogubna mora.
V to svrho je odposlal deželni odbor na c. kr. namestništvo dopis z dne 5. decembra 1904 št. 8312, ki se glasi tako-le:
„Deželni zbor poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske je svoječasno sklenil ustanoviti komisijo, katera bi se pečala s pospeševanjem vino- in sadjereje, in sicer je sklepal o tej zadevi v sejah z dne 20. septembra 1901, 18. julija in 29. decembra 1902.
Deželni zbor je imel namen, koristiti s temi sklepi deželi in popolniti v akciji za vino- in sadjerejo ono pomanjkljivost, katera se v deželi splošno občuti in katero je deželni zastop kot vesten tolmač potreb, po njem upravljenih krajev resno nameraval odpraviti.
Deželni zbor je želel, da bi deloval tozadevno sporazumno z visoko vlado in da bi ga država podpirala moralno in materijalno. Stvari pa so se zasukale drugače in sledilo je dolgo in brezpotrebno dopisovanje med visoko vlado in podpisanim deželnim odborom, dočim bi se bila morala razviti za deželo koristonosna akcija.
Namesto živahnega delovanja v povzdigo poljedelstva je nastal brezpotreben birokratičen prepir, katerega prav gotovo ni provzročil deželni odbor.
Deželna uprava je bila prepričana, da sme pričakovati od visoke vlade podpore za označeno akcijo, in to, ne samo ker si je bila v svesti, da napravi delo, ki ga de-
žela želi in zahteva, kar je deželni zastop izrazil z višeomenjenimi sklepi, marveč tudi, ker je visoka vlada slične akcije v drugih vinorejskih deželah naše monarhije krepko pospeševala in znatno podpirala z državnimi sredstvi.
Ne naštevajo se znova one srečne dežele, ki imajo istotako skrbeti za povzdigo vino- in sadjereje, katere pa so si v svesti največjih simpatij visoke vlade, ki, ne samo da jih ne ovira v njihovem delovanju, marveč jih še podpira z obilimi denarnimi sredstvi iz državnih blagajn, da zamorejo doseči na ta način hitreje in lažje začrtan namen ; dovolj je, ako se sklicuje deželni odbor na svoj dopis z dne 29. julija t. 1. štev. 4883.
Ako je bil pregovor „quod licet Jovi, non licet bovi", kedaj na mestu, je to gotovo v konkretnem slučaju ; to, kar visoka vlada v privilegiranih deželah, t. j. Štajerski, Kranjski, Nižje Avstrijski, z velikodušno pomočjo pospešuje, zdi se, da se mora uničiti že koj začetka pri nas, ki živimo na skrajnem delu monarhije in ki nas jemljejo med zadnjimi v poštev, kadar imamo nujne potrebe. Jasno je, da se izvršuje dvojna mera, ena za dežele, katerim je vlada naklonjena in jim podeljuje visoke zneske, druga pa za nas katera obstoji v tem, da nas ponižujoče zavračajo brez vsakega razloga.
Tamkajšnji dopis z dne 15. novembra 1904 št. 32433 11 ni ovrgel razlogov dopisa, podpisanega deželnega odbora z dne 29. julija 1904 št. 4853.
V označenem tamkajšnjem dopisu je rečeno, da se akcija, katero je namislil deželni odbor, popolnoma razlikuje od dosedanjega vladnega postopanja v pospeševanje vinoreje v naši deželi.
Ako bi bilo blagovolilo c. kr. namestništvo sporočiti le eno besedo, le eno kakosibodi navedbo, ki bi pričala o tej razliki, bi mu bi! deželni odbor lahko odgovoril ; ker ni bil nikdar namen deželnega odbora nasprotovati temu kar visoka vlada stori, je storila ali bode storila v prospeh poljedelstva sploh in osobito v prid vinoreje, bi se bilo lahko že s prvega začetka uredile stvari tako, da bi se obe akciji, deželna in državna, popolnih in se vzajemno podpirali.
Toda c. kr. namestništvo molči v tem pogledu, vsled česar je nemogoče kaj odgovoriti.
Deželni odbor ne more razumeti, kako more c. kr. namestništvo smatrati škodljivim program dežele, ki stremi za tem, da se preskrbe na racijonalen način dobre ce-pljenke evropejskih trt na amerikanskem deblu, s čemur se omogoči posestnikom nabaviti si po nizki ceni materijal, potreben za hitro obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov.
To se zdi kot nekaka drzna obsodba, kakor bi nameraval deželni zbor s svojimi označenimi sklepi delovati proti koristim dežele in kakor bi posamezni deželni poslanci napravili tak pogrešek, da bi uničevali najvažnejši del kmetijske ekonomije v naši deželi.
„To pa bi bilo nezapopadljo, kajti, sestava deželnega zastopa, ki obstoji večinoma iz zastopnikov kmečkega prebivalstva, izključuje vsako tako možnost, ako bi se ne hotelo misliti, da ne pozna ta deželni zastop svoje lastne hiše in najprvotnejšega čuta, ki je pač instinkt, varovati samega sebe.
Toda, ako bi se ne hotela upoštevati ta dokazovanja, kako naj si tolmači deželni odbor dejstvo, da so se pričele v drugih deželah obširne slične akcije, ne da bi videla vlada v tem kako škodo in ne da bi zapazila kako razliko od vladinega postopanja ?
Kako naj si tolmači nadalje deželni odbor okoliščino, da ni videla visoka vlada n. pr. na napravi deželne trtnice za cepljenje trt na Štajerskem nikake razlike od svojega postopanja itd. itd. marveč je oddala deželni upravi celo državne trtnice v oskrbovanje ?
In ako nasprotuje naprava deželne trtnice v naši deželi delovanju visoke vlade, kako to, da so obstojale leta in leta in obstoje še sedaj zasebne trtnice cepljenih ame-
7
rikanskih trt, katerim dela dežela mogoče neljubo konkurenco s svojo nesebično akcijo, ki ne stremi za dobičkom, pač pa za tem, da pomaga poljedelcu?
Ako smatrajo dežele ustanovitev posebnih trtnic za cepljenje amerikanskih trt splošno kot nujno in neobhodno potrebno delo, da se izogne s tem pretečim ekonomičnim škodam ki bi sledile, ako bi se uničili po trtni uši okuženi vinogradi, kar priča inicijativa, katero je dala na tem polju Štajerska, Nižje Avstrijska, Kranjska, Tirolska itd. in katero je visoka vlada toplo in velikodušno podpirala moralno in materijalno, je deželni odbor prepričan, da so slične trtnice cepljenih amerikanskih trt kot velika in ne-oporečena potreba za našo deželo ; nesmiselno bi bilo zahtevati, da si mora vinorejec v onih krajih kjer so obdelavne vrste mešane in kjer mora isti vsled tega pri raznih vrstah obilo delati, kar mu odvzame ves prosti čas, posebno v oni dobi, ko se imajo trte cepiti, nasaditi in ko se ima trtnica nadzirati, sam pripravi cepljenke, potrebne za obnovitev okuženih vinogradov.
Opaža se tudi, da je izgubilo cepljenje po stari metodi svojo veljavo, odkar so se dosegli zadnji uspehi s kalenjem cepljenk ; za kalenje pa je treba obilega dela v posebnih napravah, ki imajo potrebne tehnične moči in orodje na razpolago, s katerim je možno hitro in sigurno delati.
Ti razlogi podkrepljajo povsem akcijo visokega deželnega zbora glede cepljenih amerikanskih trt; ta akcija je za našo deželo vsled posebnih kmetijskih razmer in vsled razmer poljedelcev onih krajev, kjer se obdelujejo mešane obdelavne vrste, bolj potrebna, kakor marsikje drugje.
Vsled izjave visoke vlade, katera nasprotuje inicijativi in programu naše dežele, odločila se je deželna uprava, da nadaljuje na svoje troške, dokler se ne pojasnijo ne-sporazumljenja, svojo nalogo tudi brez prostovoljne in velikodušne podpore vis. vlade, katera naravnost razsiplje denar v slične namene v drugih deželah.
Deželna uprava je rnjslila, da bode visoka vlada dovolila, da se razvije delo te dežele brez ovir, pred vsem, ker je bilo navezano izključno na deželna denarna sredstva. Toda tudi ta up je kruto razdejal tamkajšnji dopis z dne 26. novembra 1904 št. 3337011.
Deželni upravi se zdi, da je § 19. deželnega pravilnika, ki določuje, da ima dežela v prvi vrsti skrbeti za poljedelstvo, dober argument, da bi se jej dovolilo, da sme nadaljevati svoje skromno in vestno delo, ki vodi do blagostanja, posebno, ker je § 19. določilo ustavnega zakona, deželnega štatuta, državnega temeljnega zakona, katere smo vajeni spoštovati.
Deželi se tedaj ne dovoli, da bi oddajala svoje cepljenke in bilfe v občine ki niso še uradno proglašene kot po trtni uši okužene, dasi dežela jamči, da bi se iste pred prodajo na njeno odgovornost razkužile.
C. kr. namestništvo opaža v svojem utemeljevanju, da je imelo prošeno dovoljenje za prodajo cepljenk, katere bi se poprej razkužile, tudi v one občine, ki niso bile še uradno proglašene kot okužene, edini namen, zagotoviti si spečanje pridelkov naše deželne trtnice; namestništvena utemeljitev ne more se vzeti v resen poštev; pred vsem, ker je nemogoče dokazati, da je dovedlo deželni odbor do te prošnje stremljenje za dobičkom; nadalje služi kot jasen protidokaz namestništvene trditve ogromno število prošenj, katere so vložili vinorejci naše dežele za nabavo cepljenk ; to število, ne samo da jamči za spečanje cepljenk, marveč dokazuje tudi, da je treba razširiti deželno trt-nico, da se zadosti potrebam prihodnjih let.
Namen deželnega odbora, postaviti se špekulacijam zasebnih trtnic v bran, je popolnoma dosežen že v prvem obratnem letu, kljubu neizogibnim težkočam pri napravi, ki so se izkazale vsled opozicije zasebnih trtnic, katerim je pretila nevzdržljiva konkurenca.
Kolikor se tiče opazke, da bi z vsako koncesijo v prilog deželne trtnice nastala dolžnost, podeliti nalične koncesije tudi zasebnikom, povdarja deželni odbor, da se je to slednje žal, dejanski že zgodilo ; notorično je, da ima c. kr. kemično poljedelsko poskuševališče kotel za razkuženje amerikanskih trt, kjer se je ponovno na tisoče ame-rikanskih trt, ki so jih prejele zasebne trtnice (Ritter-Levi) iz po trtni uši okuženih krajev Francije, razkužile, da so se na ta način mogle odposlati v one občine naše dežele, ki niso še okužene po trtni uši.
Nespametna je trditev, da se s 53" C. toplote uničijo korenine, kajti dejstvo je, da ima v južnih krajih meseca julija zemlja toliko toplote. V naši trtnici smo imeli n. pr. meseca julija gotovo nad 40" C toplote. Znano je tudi, da ostanejo drobne koreninice, o katerih se pravi, da ne prenesejo 53" C. toplote, v zemlji pri izruvanju, ali pa se v vsakem slučaju, predno se vsade, odrežejo. Sicer pa ovrže trditev, da škoduje trtam označeni način razkuženja, dejstvo, da je uvedlo isti sistem c. kr. kemično poljedelsko poskuševališče v Gorici.
Sploh pa mora deželni odbor danes v obče povdarjati, da postopa ž njim c. kr. vlada, kljub navedenemu § 19. trše, kakor proti tvrdkam, ki niso javna oblast in ki nimajo namena delovati v splošno korist dežele brez stremljenja za dobičkom.
Oba dopisa, katerima velja današnji odgovor, poslalo je c. kr. namestništvo v imenu c. kr. poljedelskega ministerstva, toda deželni odbor misli, da se ne moti, ako trdi, da to ne morejo biti ideje c. kr. poljedelskega ministerstva, kajti, dvomi se, da bi dalo to ministerstvo zasebnim špekulacijam prednost pred nesebično deželno akcijo.
Deželni odbor domneva marveč, da je dalo informacije, na podlagi katerih je izdalo c. kr poljedelsko ministerstvo svoje odločbe, c. kr. namestništvo in da je treba tu iskati vir one odločbe, ki toli škoduje naši deželi in ugledu deželnega zbora in odbora, najsi še toliko koristi kakemu zasebnemu podjetju.
To dejstvo pa, ki daje povod resni pritožbi, navdaje deželni odbor županjem, da bode pregledalo c. kr. namestništvo vnovič vse spise, ki se nanašajo na to zadevo in se prepričalo, da niti z daleka ni namen deželnega odbora, škodovati deželi ali staviti tehnično in znanstveno neutemeljene predloge.
Deželni odbor pričakuje, da bode zavzelo c. kr. namestništvo po tem pregledu dobrohotnejše stališče proti deželni akciji v prid vinoreje sploh in posebno glede dovoljenja, naprošenega z dopisom z dne 5. oktobra 1904 št. 6536".
b. Prva doba cepljenja v deželni trtnici.
Vzlic nenaklonjenosti cesarske vlade, vzlic odkriti nevolji nekaterih interesentov, kateri so izprevideli, da se jim vsled deželne akcije v prid trtoreje zmanjšajo izdatni dohodki, ki so jih do sedaj prejemali od trtorejcev naše dežele, in slednjič vzlic dvomu nekaternikov, ki jim je v posebno zadoščenje, da kritikujejo vsako započetje v javni blagor ter mu prerokujejo žalosten izid, obnesla se je prva doba cepljenja v deželni trtnici povoljno toliko za mnogoštevilne trtorejce cele naše dežele, kolikor tudi za visoki deželni zbor, ki je neustrašeno vztrajal pri tem, da se to obče koristno podjetje oživotvori.
Bolje nego vsak popis predočuje nam označeno dobo cepljenja ono poročilo, katero je predložil deželnemu odboru mnogozaslužni ravnatelj deželne trtnice gospod profesor Karel Hugues; le to poročilo je deželni odbor v svoji seji z dne 21. decembra 1904 z zadovoljstvom vzel na znanje; isto se tako-le glasi: Visoki deželni odbor!
Ker se tehnično in financijelno gospodarstvo deželne trtnice radi raznih razlogov ne more zaključiti s solnčnim letom, bode podpisani poročal o končnem operatu po-
drobnejše, kakor hitro se dela v prihodnji pomladi dokončajo; vendar pa se mu zdi potrebno, predložiti pred zaključkom solnčnega leta visokemu deželnemu odboru kratko poročilo o tehničnem, financijelnem in moralnem stanju tega podjetja dodavši mu nekatere predloge glede tehnične in poučne akcije v deželni trtnici za dobo cepljenja 1905—1906.
Prvi del.
Karakteristike pri nasadih in cepljenju 1. 1904.
Potrebno je pred vsem, da se tu navedejo nekateri karakteristični podatki glede nasadov in cepljenja ter se tako pojasnijo vspehi uprave 1. 1904.
1. Pokvarjene amerikanske trte, katere so se zapazile v zadnjem trenutku.
Kakor razvidno iz poročila na visoki deželni zbor, sklenjeno je bilo v zadnjem trenutku, da se ustanovi dejelna trtnica. Meseca januvarja je bila zemlja za trtnico še vseskozi neobdelana. Preoravanje se je pričelo ter se je nadaljevalo v dežju in brez zmrzlin. Meseca marcija ni bilo še nikakega odgovora glede amerikanskih kolči, katere smo prosili pri visokem c. kr. poljedelskem ministerstvu ; istotako ni došlo privoljenje, da bi smeli iste nabaviti v Franciji.
Pripisati je torej ie golemu naključju, da se je posrečilo dobiti skoraj ob koncu dobe še amerikanski materija! pri preč. škofijski nadarbini na Krku.
Absurdno bi bilo torej zahtevati, da bi se moralo dobiti v onem času amerikanski materija! prve vrste; kajti vse kolči prve vrste so bile zadačene državi.
Treba je bilo torej zadovoljiti se z materijalom druge in manj vredne vrste, katerega so vladne trtnice odklonile.
Iz tega sledi, zakaj je moral podpisani, ko je došlo iz Krka 59 zabojev amerikanskih kolči protestirati, zaradi:
a)	7967 kolči, ker so manjkale v dotičnih snopih ;
b)	16.000 kolči, ker so bile posušene in niso bile za drugo nego za ogenj;
c)	36.000 kolči, ker so imele manjši premer kakor je v navadi pri trgovini, in so bile torej pripravne le za bilfe in ne za cepljenje.
Vsled poravnave z dne 3. marcija 1904, sklenjene s prečast. škofijsko nadarbino se je protestovano blago deloma zamenjalo s 16000 kolčmi, ki so bile precej dobre ; popraševali smo po vseh krajih našega cesarstva po kolčeh in posrečilo se nam je spraviti skupaj toliko amerikanskega materijala, da se je mogla ustanoviti trtnica, katere ustanovitev je bila še meseca marcija negotova.
Še le takrat, ko so amerikanske kolči že poganjale, je visoka vlada nekaj kolči poslala, ki so se natančno izbrale ter se je tako popolnil materijal za obdelovanje.
2. Pokvarjene cepljenke.
Pri iskanju amerikanskega materijala smo naleteli torej na razne nepriličnosti, a toliko težje pa je bilo preskrbeti cepiče.
Takrat, ko je bilo sklenjeno, da se napravi trtnica, so bili vinogradi že skoraj vsi obrezani.
Primanjkovalo je nadalje podpisanemu suhega peska in primernih prostorov za podkopanje in vzdrževanje cepičev.
Cepiči so se morali torej pustiti pri zasebnih zalagateljih, pri katerih so z malimi izjemami splesneli in pognali, ker so bili slabo podkopani ; na to so se izročili z 80 odstotki pokvarjenih popkov.
Dve tretjini cepičev sta postali neporabni ter sta se morali nadomestiti z drugimi, ki smo jih dobili v bližnjih krajih. Ni torej čuda, da so cepiči že meseca aprila v zalogah poganjali in da so se morali uporabiti zaboji za led, ako smo hoteli rešiti kar se je dalo rešiti.
Prva doba cepljenja se je torej pričela z jako slabimi kolčmi in jako slabimi cepiči.
3. Pomanjkanje prostorov za cepljenje in za kalenje.
Ker ni bilo boljših prostorov, delal je nadziratelj s približno petdesetero delavkami v dvorišču deželne hiše na mrazu in dežju.
Ker ni bilo na razpolago nikakega rastlinjaka smo se morali zadovoljiti pri kalenju z navadno sobo, v kateri se je kurila navadna železna peč.
Za ozelenjevanje se je uporabil neki hodnik ter so se morali zaboji prenašati kadar ni bilo drugega prostora na razpolago, v drugo nadstropje.
Z velikimi poškodbami in troški so se prevažali ti zaboji v trtnico, da so se potem tam cepljenke posadile.
4. Velike težkoče glede dela in delavskih močij.
Imeli smo petdesetero žensk, ki so delale pri cepljenju in kalenju v Gorici in drugih petdesetero žensk, ki so sadile cepljenke v trtnici v Podturnu.
Cepilo se je od 6. ali 7. ure predp. do 10. ure popoldne. Včasih se je delalo tudi celo noč, da so se ohranili poganjajoči cepiči.
Sadilo se je v trtnici vedno v dežju na blatnem zemljišču iz velikih kep, katero se ni nikdar zdrobilo, ker ni bilo med zimo zmrzlin.
Ker je bilo delo razdeljeno v dva oddelka, ki sta bila oddaljena drug od drugega tri kilometre, bilo je istočasno vodstvo na obeh krajih dodpisanemu precej otežkočeno.
5. Velika suša in pomanjkanje vode v trtnici.
Težkoče so dosegle svoj vrhunec, ko je v kritičnem trenutku vsled suše, kakoršne ljudje v Podturnu ne pomnijo, zmanjkala voda za zalivanje cepljenk.
6. Druge neprilike.
Znano je, da se je cepjenje v zasebnih trtnicah v naši deželi, • dasi jih vodijo v prvih letih posebni iz Francije došli špecijalisti, večkrat tako slabo sponeslo, da jim je moglo to biti v tehničnem in financijelnem oziru v popolno pogubo.
Z ozirom na slabe razmere glede materijala, terena, prostorov in dela, radi katerih je bilo pri napravi deželne trtnice v Podturnu veliko neprilik, je bila slična poguba neizogibna.
7. Povoljni konečni tehnični in ekonomični uspeh.
Vzlic temu je bil konečni uspeh tak, da se je mogel v tehničnem in ekonomičnem oziru smatrati jako povoljnim.
Ako so donesle vrtnine na norišničnem svetu, katere so bile vsled suše takorekoč sežgane in katerih ni bilo mogoče vsled pomanjkanja vode zalivati, samo malo stotakov kron čistega dobička, bila je vendar sreča, da smo jih mogli gojiti tako, da niso bile v breme upravi trtnic.
Trtnica se je morala vsekakor sama vzdrževati, kajti pričakovani denarni prispevki vrtnin so manjkali.
To se ji je posrečilo brez podpor od zunanje strani.
V obče je vspelo cepljenje na stroj kljubu raznim prerokovanjem, prav dobro. Les je popolnoma sezorel in korenine so se prav lepo razvijale.
Od 65 tisoč cepljenk prve vrste se je sponeslo od 60 do 80°/n. Sploh so cepljenke prvega nasada prekosile približno 10"/0 one mere, ki jo je prvotno proračunilo c. kr. kmetijsko društvo.
Drugi del.
N a d a 1 j n i načrt obdelovanja.
Doba cepljenja iz 1. 1904 se popolni s tem, da se bodo cepile po zimi bilfe pripravljene med letom v trtnici.
Nadalje je treba sestaviti obdelovalni načrt za dobo cepljenja 1905—1906.'
1. Pozimsko cepljenje bilf pripravljenih leta 1904.
Kakor je bilo preskrbljeno v načrtu, se bode morala popolniti doba cepljenja s tem, da se počepi približno 100-tisoč amerikanskih bilf, ki smo jih v to svrho pripravili v trtnici.
Te cepljenke se bodo mogle po kalenju v pesku in potem, ko se cepič sprime, uporabiti neposredno za nasad pomladi 1905.
Po odbitih stroških za cepljenje in kalenje znašala bode cena približno polovico od drugih cepljenk; in sicer okoli 7 kron za sto, kar bo dalo čistih 7000 kron.
2. Delo izvršeno za dobo cepljenja 1905—1906.
Za dobo cepljenja 1905—1906 smo že izkopali na novo drug hektar zemlje s potroškom 680 kron ; pri tem delu se je uporabila živina in ne delavci, kakor smo to naredili preteklo zimo za napravo trtnice, s čimur smo prihranili skoro 2/3 treskov.
Zaračunili smo nadalje na breme označenene dobe 1905.
a) predmete inventarja z amortizacijo 7,„ kupne cene, in sicer okroglih 1500 kron;
bj 2/s troškov za prekopavanje 1. 1904 v znesku 1518 kron;
c) % troškov za pognojevanje 1. 1904 v znesku 437 kron 92 v; in
č) vrednost 46 m3 drobnega peska kupljenega za 184 kron.
3. Prodaja cepljenk.
Tekoča cena za sto cepljenk znaša dandanes v naši deželi in v naši monarhiji povprečno 24—25 kron.
Glasom oficijelnih podatkov znaša kupna cena za sto cepljencev na amerikanskih trtah v ogerskih eraričnih trtnicah 20 kron.
Ako določimo ceno cepljencev na kolčeh deželne trtnice le na 15 kron od sto, znaša v primeri z zasebnimi trtnicami približno 10 kron od sto manj in še 5 kron od sto manj nego znaša kupna cena v vladnih trtnicah na Ogrskem.
Cen državnih trtnic ni mogoče primerjati z deželnimi, ker državne trtnice se ne bavijo s cepljenjem.
106.000 cepljenk prve vrste, katere smo vse poprodali po 15 kron od sto, donesejo 15.900 kron.
Onih 8000 cepljenk druge vrste, ki se oddajo po !/;) normalne cene, in sicer po 5 kron od sto, bode doneslo 440 kron.
Konečno bode doneslo 100.000 novih cepljencev na bilfah po ceni 7 kron za sto, 7000 kron.
Tretji del.
Popolno povračilo glavnice za napravo trtnice in čisti prebitek za nadaljna dela.
Da se glavnica, izdana za napravo trtnice popolnoma povrne je vseskozi zagotovljeno, da, še celo čisti prebitek bodemo imeli, kateri se uporabi za nadaljne tehnične in poučne svrhe.
I. Bilanca aktivov in pasivov ob zaključku cepljenja 1904—1905.
Akti va.
a)	Vrednost 106.000 cepljencev na kolčeh prve vrste po 15 K ......K 15.900-—
b)	»	8-000 » » ,, druge vrste „ 5 „ "/„ . . . . „ 400-—
c)	„ 100.000 „ „ bilfah po 7 K \........b 7.000-—
č) Cenjena vrednost inventarjevih predmetov od 1637.37 .........1.500 —
d)	Prispevek % troškov za prekopavanje, vrejevanje potij za nasade
od 2277-25 ...................
e)	Prispevek */, troškov za pognojevanje nasadov od 875 K 85 v
f)	Prekopavanje na novo na račun trtnic za leto 1905 za hektar
g)	46 m3 drobnega peska, ki gre na račun leta 1905 ......
1.518-— 43792 680'— 184-—
Skupni aktivu m . . K 27.619-92
2. P a s i v u m .
a) Skupni stroški za trtnico, napravo iste, cepljenje, obdelovanje itd.
(glasom računskih sklepov)...............j< 22.464-19
a) plača nadziratelju za leto 1904 ............... 2.000'__
Skupaj . . K 24.464-19
3. Bilanca.
Skupni aktivum.......K 27.619-92
Skupni pasivum........ 24.464-19
Čisti prebitek.......K 3.155-73
II. Ugotovljena razpoložljiva sredstva za dobo cepljenja 1905—1906.
Za bodočo dobo cepljenja marcija 1905—1906 bodo na razpolago sledeči ugotovljeni zneski kot dodatek glavnicam, ki smo jih naložili z nakupom zemljišča in inventarja:
a)	Dohodek od prodanih kolči I. vrste....... .....K 15.900-_
b)	„ , „ „ H. „ .............. 400-—
c)	„	„ bilf	.............„ 7.000-—
č) deželnozborski prispevek za leto 1905.............„ 4.000'
Skupaj . . K 27.300-—
III. Načrt za cepljenje amerikanskih trt v dobi 1905—1906.
Za prihodnjo dobo cepljenja 1905—1906 se morejo preračunati naslednja redna dela pri cepljenju amerikanskih trt:
a)	Nakupiti je 400.000 amerikanskih kolči po 18 kron od sto
b)	Nakupiti ali izposoditi si je 150.000 cepičev
c)	Troški za cepljenje (kakor 1. 1904) č) „ „ nasade	n	n
d)	„ „ obdelovanje „
e)	„ „ pognojevanje „
f)	Plača nadziratelju.......
g)	Neprevidni troški.......
Skupaj
K
7.200 1.100 4.100 2.900 2.500 1.500 2.000 1.000
K 22.300
IV. Predvidna bilanca za dobo cepljenja 1905—1906.
1.	Aktiva
2.	Pasiva
K 27.300 „ 22.300
Prebitek . . K 5.000.
Četrti del.
Predlogi glede uporabe predvidnega prebitka iz cepil ne
uprave 1 905— 1 906.
(Izpuščeno.)
2. Imenovanje asistenta.
V	svrho, da se dodeli nadziratelju in da se da na razpolago vodstvu trtnice druga praktična, slovenskega jezika zmožna oseba, predlaga podpisani vodja, da se sprejme asistent z letno plačo 1200 kron.
3. Praktične preiskave.
S sodelovanjem nadziratelja in asistenta bi bilo nadalje izvrševati v glavnih vino-rejnih središčih italijanskega in slovenskega dela dežele praktične preiskave na cep-Ijenkah, glede kalenja, nasajevanja in pognojevanja istih.
4. Pripravljanje rastlin za uporabo na bodoči norišnični koloniji.
Z novo metodo cepljenja na stroj in kalenja, ki se uvaja tudi pri sadnih drevesih in ki se je že posrečilo pri poskusih, napravljenih v deželni trtnici, bilo bi pripraviti sadna drevesca za bodočo poljedelsko kolonijo v bodoči deželni norišnici.
Za kalenje sadnih dreves in špargljev v rastlinjakih norišnične poljedelske kolonije bi bilo že sedaj pripraviti potrebne rastline.
Na ta način bi se pripravil na ekonomičen način materijal za norišnično poljedelsko kolonijo; tako bi dosegla deželna trtnica oni dvojen namen, namreč vinorejski in sadjerejski, na kar je mislil tudi visoki deželni zbor.
V	nadi, da visoki deželni odbor izvoli to poročilo in priložene predloge blagohotno odobriti, izreka mu podpisani največje svoje spoštovanje.
V Gorici, dne 19. decembra 1904.
Vodstvo deželne trtnice.
Vodja: Hugues 1. r.
4. Pogozdovanje peščin in močvirij v furlanski nižini.
Odb. št. 176, 5117,	Nadaljevaje to, kar je bilo obrazloženo v lanskem poročilu (str. 60 in naslednje)
počaščuje se deželni odbor navesti sledeče:
C. kr. namestništvo je naznanilo z dopisom z dne 4. januarija 1904 št. 34.216, da mu je dalo c. kr. poljedelsko ministerstvo za 1. 1904 2000 kron na razpolago, katere naj bi se uporabile v nadaljno pogozdovanje peščin, lagun in močvirij.
Na to je poslalo namestništvo deželnemu odboru z dokazili opremljen račun o uporabi deželnega prispevka za označena dela leta 1903 in tehnično poročilo o delih; to poročilo, katero je sestavil c. kr. višji gozdni komisar gospod Konrad Rubbia, se je prevedlo in tiskalo v poročilu o poslovanju deželnega odbora leta 1903.
Dne 2. avgusta 1904 je došel namestništveni dopis z dne 29. julija 1904 št. 20832 s katerim se je deželni odbor obvestil, da je prevdarilo c. kr. poljedelsko ministerstvo v splošnem proračunu za pogozdovanje za leto 1905 državni prispevek v znesku 2500 kron, ki naj bi služile v pogozdovanje gradežkih peščin in oglejskih močvirij ; ta znesek pa je bil proračunjen pod pogojem, da prispeva dežela z enako svoto.
S svojim dopisom z dne 10. avgusta 1904 št. 5177 se je obrnil na to deželni odbor do tehnično-gozdnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva goriškega s prošnjo, da bi mu naznanil načrt pogozdovanja in racijonalne utrditve terena, kateri načrt je imel izdelati ta oddelek po navodilih c. kr. poljedelskega ministerstva in c. kr. namest-ništva.
C. kr. tehnično-gozdni oddelek v Gorici je predložil z dopisom z dne 20. septembra 1904 št. 570 deželnemu odboru načrt, zadevajoč zemljišča, izbrana za pogozdovanje v prihodnjih letih.
Ta dopis se glasi:
„Načrt za pogozdovanje gradežkih peščin in lagun ni še dovršen. Tozadevna poizvedovanja so veljala le zemljiščem, ki leže ob obrežju; obseg teh zemljišč pa je tolik da nudi za najmanj deset let dela, seveda ako se bodo nakazovala, kakor do sedaj tudi v bodoče v to potrebna sredstva.
Ona zemljišča, ki so izbrana za pogozdovanje, so razvidna iz priloženega načrta, in obseg istih je zaznamovan v pridjanem razkazu.
Pri izbiranju so se vzela v prvi vrsti v poštev ona zemljišča, katera bodo tvorila s pogozdenjem in drugimi brambenimi deli in utrdbami kordon trdnega terena, ki bode varoval za njim stoječe lagune pred poplavenjem odprtega morja; ta kordon bo nadomeščal velike peščine, ki, žal, ne obstoje več.
Tozadevno se sklicujem na obširno poročilo deželnega stavbinskega urada izza meseca novembra 1903 štev. 226*).
Površina zemljišč, pogozdenih v Gradežu v zadnjih štirih letih znaša 37.15 ha; dotični stroški znašajo 7306-74 kron. Iz leta sledi, da je stalo pogozdenje enega hektarja, vštevši vsa brambena dela, utrdbe in osušenja, 200 kron ; za pogozdenje ostalih 237 hektarjev, ki se imajo v smislu načrta zasaditi v prihodnjih desetih letih, je potrebna svota 47.400 kron.
Ker nedostaje delavskih močij in za pogozdovanje sposobnih rastlin, katere se le težko vzgoje v posebnih sadiščih ali pa se morajo drago plačevati pri zasebnikih in ker je doba, ko je za nasad vreme ugodno, jako kratka, ne bode možno pričeti za sedaj ta dela v večjem obsegu.
Usojam si poročati, da se pogozdovanje na oglejskih močvirjih ni še dovršilo in vsled tega mi ni mogoče podati tozadevne sodbe.
*) Tiskano v poročilu leta 1903.
Opažam, da dosedanji uspeh na istih ni nič kaj vzpodbudljiv. Pridržujem si zatorej napraviti leta 1905 na podlagi dosedanjih skušenj še enkrat poskuse. Program dela je razviden iz sledečega razkaza:
Lastnik zemljišča, ki se ima pogozditi	Številka parcele	Površina (v hektarjih)		Od tega zemljišča je že pogozdenih
		delna	celotna	hektarjev
Občina Gradež	225	25.0157		25.0157
	226/1	61.4200		10.5260
	227/70	0.5096		0.5096
	227/101	0.1111		0.1111
	243 del	7.2300		
	353	5.3392		
	356	0.8542		
	445/1 del	30.4600		
	461	75.1767		
	498	7.6429		
	500/1	5.4065,		
	501	20.9703		
	502	0.8797		
	825	9.6146		
	826 del	8.80G0		
	883	6.0823	265.5128	
Corbatto Nikolaj pok. Ivana	227/43	0.9876	0.9876	0.9876
Boeino Fran r. Frana	362/1 ( 362/2 |	7.2242		
	455	0.3557	7.5799	
	Skupaj		274.0803	37.1500
Odb. št. 1726/05.	C. kr. namestništvo je poslalo zajedno z dokazili opremljenim računom, glede
uporabe podpore 2000 kron, podeljene iz deželnega zaloga za leto 1904 za nadaljevanje pogozdovanja gradežkih peščin in za poskusna nasajevanja na oglejskih močvirjih, tudi sledeče
Tehnično poročilo
o pogozdovanju gradežkih peščin in n a s a d n i h poskusih na oglejskih močvirjih leta 1904.
1. Gradež.
Leta 1904 se je pogozdila na gradežkih peščinah celotna površina 9.50 ha, tako, da obsegajo sedaj od leta 1900 izvršeni nasadi, 40.15 ha.
Stara pogozdovanja so se, kakor je bilo potrebno, naknadno zboljšala.
Navadno so se izvršila pogozdovanja v luknjah ; pa tudi v gredicah, kar se je prvič uvedlo za ona zemljišča, ki so skoro celo leto mokra.
Za nove nasade je bilo porabljenih 71.500 rastlin in 3 kg semena; za zboljšanja je bilo porabljenih 68.800 rastlin in 5 kg semena. Skupno smo porabili torej 140.300 rastlin in 8 kg semena.
Porabljene rastline se porazdele tako-le :
a) B o r o v i n e .
semenske rastline
pinus austriaca	2-letne . . . .	. 16.000
„ paroliniana	1 in 2-letne . . .	. 11.000
„ maritima	1 in 2-letne . . .	. 8.500
„ corsicana	2-letne.....	. 2.500
Thuja occidentalis	3-letne.....	. 2.000
Chamaecyparis Laws.	3-letne.....	500
Salisburga andiantif.	2-letne.....	. 300
	Skupaj .	. 40.800
Semenske rastline
Koreninski natiči
Natiči
b) L i s 111 a t a Alnus glutinosa Platanus orientalis Fraxinus excelsa
„ alba Ulmus campestre Robina pseudoacacia
drevesa.
1-letne
2-	„ 2- „ 2- „ 2- „ 2-
Tamariske (razne) 2-
Populus pyramidalis Salix (razne) ....
Populus piramidalis . . Tamarix germanica . .
Skupaj
40.300 18.200 8.000 2.000 7.400 6.400
2.200
500 500
1.000 13.000
99.500
Za setev je bilo porabljenih:
5 kg pinus paroliniana
mari tirna
Skupaj 8 kg. Označene rastline srno sprejeli:
Iz gradežkega občinskega semenišča . . .
Iz državnih semenišč.........
Iz semenišča, ki je lastnina pogozdovalne
komisije............
Nakupili smo...........
V lagunah so se pridelale (natiči) . . . .
Skupaj . .
Borovine: 38.000
300 2.500
Listnata drevesa 7.300 39.400
18.200 20.600 14.000
Skupaj : 45.300 39.400
18.500 23.100 14.000
40.800
99.500
140.300
Razun pogozdovanja so se izvršila v gradežkih peščinah sledeča dela:
1.	Utrdile so se premične peščine v površini 0'75 ha, pri čemur se je uvedlo peščeno grmičje (Ammophila arenaria); poprej pa so se še spravile in zravnale peščene kope, ki so izpostavljene vetrovom. Nekateri deli peščin, ki so posebno izpostavljeni, so se pokrili z morsko haljugo.
2.	Na površini 13.470 m so se napravile gredice v svrho pogozdenja mokrih tal.
3.	Nasadi na obrežju so se popolnih s 13.000 natiči tamariske.
4.	Napravili so se 5000 m dolgi vodoodvodni jarki.
5.	V kraju Ara de i p al i se je zgradil nasip, da se obvaruje pogozdeno zemljišče pred morskimi pritoki (podlaga m 275, visokost m 1, dolgost m 767).
6.	Ta nasip se je zvišal za 50 cm in utrdil na podstavi za 1 m; tudi nasip, zgrajen leta 1903 v kraju „Biro", ki meri 535 m, se je utrdil.
7.	Novi nasip v „Ara dei pali" se je pogozdil v treh vrstah, v dolgosti 760 m s
6000 natiči tamariske.
8.	Občinska semenišča, ki jih podpira država in leže na peščinah, in katerih skupna površina znaša 7-92 m\ so se spomladi 1903 posejala pri čemur se je porabila sledeča množina semen:
5 kg akacij 2 „ Pinus maritirna 2 ,, „ corsicana 2 „ „ silvestris 2 „ „ paroliniana, od katerih so vzrastle do konca leta 1904 sledeče mladike :
akacije............ 52.000
Pinus maritirna . ,, corsicana „ silvestris . paroliniana
22.000 8.000 1.200 24.000
60.400
Skupaj mladik
Akacije so se že jeseni presadile.
Razun tega smo nabavili s podporo, določeno za pogozdovanje v Gradežu, v državni drevesnici goriški 15 kg semena Prunus si roti na; ta semena zo se sejala, niso pa če pognala, ker je došlo seme iz Danskega prepozno in se vsled tega ni moglo več stratificirati.
V gradežki drevesnici je bilo razun tega še sledeče število rastlin:
Akacij 2-letnih...........1-200
jelš ............. 900
(te so se uporabile še jeseni.)
Pinus austriaca
corsica
matittima paroliniana
3-letnih
2-	„
3-	„
2-	„
3-	„
2-	„
2-	„
10.000 20.000 40.000 20.000 6.000 8.000 15.000
Skupaj . . 121.000
Radi dolgotrajne suše se večina teh borovin ni dobro razvila, vsled česar bode komaj polovica istih godna za presajanje spomladi 1905.
Troški za vsa pogozdovalna dela, izvršena na gradežkih peščinah so znašali
leta 1904 .........................K 3.58M8
katerim je prispevala država z.................. 2.066'24
in dežela s.........................„ 1.514-94
Razun tega se je porabil za občinsko semenišče državni prispevek 109-48 K in kot doklada mezdi občinskemu čuvaju peščin, prispevek 144 K.
Skupni izdatki za Gradež znašajo tedaj
katerim je prispevala država z.....
in dežela s............
K 3.834-66 „ 2.319'72 „ 1.514-94
Občina gradežka je prispevala s 385 kronami, in sicer z 288 K za mezdo čuvaja peščin in s 97 K za gradnjo nasipov.
Uspeh pogozdovanja je bil leta 1904 povoljen, čeprav je po izvršitvi pogozdovanja, v aprilu in maju, malo deževalo in od srede junija do konca avgusta prav nič, in dasi je bila temperatura vedno visoka.
Borovin se je poizgubilo povprečno 50%, brest 4%, laških javor 18%, jelš 30%, topolovih in vrbovih drogov 30% in tamarisk le 2"/„.
Na starejših nasadih listnatega drevja ni bilo nikakih izgub, na nasadih borovin pa le 10%.
Nasadi listnatega drevja so se že jeseni 1904 naknadno zboljšali.
Da so se pogozdovanja v Gradežu tako dobro sponesla, je pač pripisovati kakovosti tal, ker ostaja vsled kapilarnosti, iz peska obstoječi, globoki svet vedno vlažen in se isti ne razkopa, kar bi provzročalo, da bi se rastline posušile.
Izredno dobro se razvijajo sedaj različni štiri- do petletni bori, kateri so dosegli kljubu suši, visokost 60 cm. Tudi listnata drevesa, posebno (Alnus glutinosa in Populus alba) uspevajo dobro; mnoga so že 3—4 metre visoka.
Za pogozdovanje močno .slanih in poplavljenju izpostavljenih tal se je uporabljala do sedaj le domača Tamariscus germanica, ki uspeva dobro; pri tem je le to slabo, da se mora obdelovati kot hosta in da poganja jako zakrivljene mladike. Da se do-žene, kako rast imajo druge vrste tamarisk, nasadili smo za poskušnjo devet drugih vrst, katere smo prejeli iz Francije. Te vrste so: Tamariscus airicana, caspica, indica, japonica, plumosa, odessana, parviflora, tetranda, purpurea.
Peščeno grmičje se je sponeslo dobro, kajti doseglo se je, da se peščine ne premikajo več toliko. Žal pa, nedostaje tega grmičja v bližini, kjer se dela, in moralo se bode v kratkem iskati na bolj oddaljenih mestih obrežja.
Škode na nasadih. Na starejših borih so se zapazili škodljivi mrčesi in sicer Retinia resinella L, Retinia tarvisana H in Retinia buoliana W. V.; isti so se pobirali. Na jelšah se je našel mrčes, zvan Philloperta porticola L. Ta mrčes se je pobiral, čeprav je škoda, ki jo provzroča, brez velikega pomena. Podjedi hrošča so se tudi opazili. Mali polž (z belo hišico) se je dobil, kakor vedno v velikem številu na akacijah. Ta polž je razdejal zelene pognanke, pa tudi lubje. Ker se prikaže ta škodljivec v tolikem številu, je skoro nemogoče ga zatirati.
Znatno škodo so provzročili tamariskam ob obrežju in utrdbam na peščinah kup-čevalci z morsko haljugo. ki so to slednjo pobirali kljubu prepovedi c. kr. pristanskega in zdravstvenega upravništva gradežkega z dne 12. januarija 1904 št. 35.
Morska haljuga, edini materijal, s katerim se prepreči razpad peščine in se pomirijo plavajoče peščene površine, ki se je sedaj uspešno uporabljal, se kljubu prepovedi nabira in potem suši na nasadih, kjer pomrjejo vsled tega rastline. Haljuga se potem prevaža z ladjami v Trst, kjer se prodaja. Pri tem se ne nabira le haljuga, ki je na novo vzrastla, marveč se odstranijo tudi haljužni nasipi, ki so se umetno napravili v varstvo peščin. Celo obrežje se s tem ogoli in izpostavi odprtemu morju, ki razje za časa plim iz samega peska obstoječo peščino, tako, da preti sedaj na dveh straneh razrušenje peščin, katero se je v preteklih letih le z velikimi težkočami in stroški popravilo. Nevarnost, da poplavi plima nasade, ki leže za peščino, raste od dne do dne, ne da bi bilo možno zabraniti jo. Ako ne morejo označeni kupčevalci nakladati, vsled razburkanega morja, haljuge na obrežju, peljejo se s svojimi ladjami skozi kanale v
notranjost lagun do nasadov in nosijo potem morsko haljugo po nasajeni peščini, skozi pogozdovanja in črez nove nasipe na svoje ladje. Vsi opomini občini gradežki so bili brezuspešni; čuvaj peščin je nasproti tem ljudem brez moči, ker se njegove ovadbe na županstvo niso odposlale na pristojno mesto v kazensko postopanje.
Vsled ponovne tuuradne prošnje je pristansko glavarstvo v Trstu z dopisom z dne 7. decembra 1904 št. 5830 odredilo, da se poda na lice mesta komisija (ta ogled se ni še vršil) ter zajedno zaukazalo, da se imajo izdane prvotne prepovedi strogo uveljaviti Tudi prepoved glede kopanja peska na peščinah, katera je bila provizorično izdana na mojo inicijativo, ni še od pristojne strani končno rešena.
Važno vprašanje glede varstva obrežja, ki pomeni zajedno varstvo zadaj ležečih lagun in nasadov, na katerih dobiva velik del gradežkega prebivalstva svoj zaslužek, je vsled pomanjkanja tozadevnih zakonov še vedno odprto ; umestno bi bilo, da se ukrene potrebno dokler se da ta obramba doseči na lahek način. Tudi goriški deželni zbor je, upoštevaje važnost obrambe obrežja, v seji z dne 15. oktobra p. 1. sklenil tozadevno resolucijo, in upati je, da bodo sedaj pristojni činitelji vendar kaj ukrenili.
II. Oglej.
Pogozdovalni poskusi na močvirnatem zemljišču oglejskem so se nadaljevali, pri čemer se je nasadila površina 0"60 hektarjev. Cela površina znaša sedaj 6'90 hektarjev.
Spomladi leta 1904 je bilo presajenih skupno 36.300 rastlin, od katerih odpade na nove poskuse 11.500 rastlin, na naknadno zboljšanje pa 24 800 rastlin. Rastline so bile sledečih vrst:
a. Listnata drevesa:
Semenske rastline
Natiči Natiči
Alnus glutinosa Platanus orientalis Fraxinus excelsa Ulmus campestris Populus nivea
Vrbe.....
Topoli .... Tamariske . . . Vrbe.....
1 in
2-letnih 2- „ 2- „ 2- „ 2- „
15.000 5.000 2.000 1.000 300 500 500 6.500 5.000
Skupaj rastlin . . 35.800
b. Iglasta drevesa.
Chamaecyparis Laws. 3-letnih............ 500
Te rastline smo sprejeli:
Listnata drevesa Iglasta drevesa Skupaj . . 15.000	—	15.000
Iz državnih drevesnic . . . Iz drevesnic c. kr. komisije za pogozdovanje Krasa . . . Iz c. kr. plantaž vrbovih dreves
Nakupili smo......
Sami smo vzgojili (tamariske)
Skupaj .
5.000 5.000 4.300 6.500
500
500
5.000 5.000 4.800 6.500
36.300
35.800
Nova pogozdovanja so se izvršila izključno v gredicah s Tamariscus germanica na terenu, ki je ves močvirnat in nerodovit; poizgubila se ni nobena rastlina, čeprav
je bil svet vsled trimesečne suše popolnoma suh in je dobil 10 cm široke in včasih meter globoke razpokline.
Naknadna zboljšanja na starih nasadih se vsled suše niso posrečila; le brestov, jesenov in belih topolov se je poizgubilo 10%; druga drevesa so usahnila. Stare rastline niso trpele, razvile so se pa le malo.
Dosedanji uspeh poskusov uči torej, da se gotovo posrečijo pegozdovanja le tedaj, ako se nasadijo tamariske, katerim ne škodujejo slaba vremena, vsa druga drevesa — razun Populus alba — niso pokazala povoljnega rezultata in nasajanje istih je bilo jako drago.
Seveda je treba povdarjati, da so bila vremena zadnjih treh let za pogozdovalna dela skrajno neugodna.
Sedanja površina se ne bode razširila, marveč se bodo le obstoječi nasadi zboljšali.
Gorica, dne 17. januarija 1905.
C. kr. višji gozdni komisar.
Rubbia m. p.
Kolikor se tiče nevarnosti, da se utrdbe na gradežkem obrežju, katere sta cesarska vlada in visoki deželni zbor s tako vnemo pospeševala, razrušijo, je upati, da ukrene visoka vlada potrebno, da se to prepreči, posebno ker je v tej zadevi sprejel visoki deželni zbor v svoji seji z dne 16. oktobra 1904 vže omenjeno resolucijo
5. Akcija v pospeševanje goveje živine.
Odb. št. 5441, 6312-	V nadalievanie te§a> kar ie bil° Obrazloženo na 39. in 40. strani lanskega poro-
čila, poroča se še to-le :
Da se kolikor mogoče olajša c. kr. namestništvu pregledovanje izvršilnega predpisa k zakonu z dne 13. maja 1903 dež. zak. št. 24, zadevajočega pospeševanje govedoreje, odposlal se je tej oblasti z dopisom z dne 23. septembra 1904 št. 6312 slovenski prevod označenega izvršilnega predpisa kakor tudi pravilnik za govejske raztave.
Izvršilni predpis, katerega je izdalo c. kr. namestništvo z ukazom z dne 2. oktobra 1904 št. 27044 in pravilnik za govejske raztave, bila sta objavljena v XVI. listu zakonika in ukaznika z dne 25. oktobra 1904.
Ko je c. kr. namestništvo s svojim dopisom z dne 2. oktobra 1904 št. 27044 naznanilo to objavo deželnemu odboru, obvestilo ga je zajedno, da nemeruje izdati političnim oblastim I. inštance potrebna navodila v smislu §§ 11., 13. in 15. izvršilnega predpisa; v smisju § 80. istega predpisa naj bi podal deželni odbor o tej stvari svoje želje in svoja mnenja.
Nadaljevanje tega predmeta bode sledilo v poročilu za leto 1905.
6. Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine.
Odb. št. 3139.	Kot nadaljevanje obrazložb v poročilu preteklega leta (str. 40. in 41.), poroča se
le to, da je c. kr. namestništvo dne 9. maja 1904 (št. dotičnega dopisa 8791 III.), vsled pooblastila c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 15. maja 1903 št. 13632, potrdilo štatut za deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine.
7. Mlekarnica v Bovcu.
Prošnja (Odb. št. 6424 04) katoliškega političnega društva v Bovcu, zadevajoča pospeševanje mlekarske obrti na Bovškem, odposlala se je v smislu deželnozborskega sklepa z dne 3. novembra 1904, z dopisom z dne 9. decembra 1904 št. 6424 c. kr. namestništvu.
Pri tej priliki je deželni odbor toplo priporočil c. kr. vladi, naj se zavzame za ta predmet, povdarjaje njegovo veliko važnost za gorati kraj naše dežele ; omenil je tudi, da bodo pripomogli mlekarski pridelki in obrtnijska izkoriščanja mleka, ki se urede na racijonalni podlagi, ne samo do blagostanja prebivalstva, marveč tudi do pravega bogastva naše dežele, kar je pač v interesu državne uprave.
8. Brezobrestna posojila v obnovitev vinogradov, okuženih po trtni uši.
Odb št 69 5340	z dopisom z dne 27. decembra 1903 št. 8946 poslalo je c. kr. namestništvo de-
želnemu odboru 244 prošenj za podelitev brezobrestnih posojil v obnovitev po trtni uši okuženih vinogradov.
Celotna svota posojil, ki so se imela dovoliti iz državnih in deželnih sredstev je znašala 122.270 kron.
Glede na to je c. kr. namestništvo opažalo, da je neobhodno potrebno, da se prispevek iz deželnega zaloga zvikša, kajti za leto 1903 je podelila država višji prispevek kot dežela le izjemoma.
Deželni odbor je vrnil prošnjo c. kr. namestnišvu z dopisom z dne 22. junija 1904 št. 69 in je izjavil, da se čudi visoki svoti 122.270 kron, kajti ta številka priča, kako vinorejski kraji naše dežele ginevajo in propadajo.
„Posledice tega propadanja pomenjajo za našo deželo, — tako je omenil deželni odbor v svojem dopisu, — kjer so vinski pridelki bistvo gospodarstva in zatorej bistvo dohodkov, naravnost strašen udarec.
Še večja se nam kaže ta nesreča ob misli, da je vino v nakaterih okrajih del, v drugih pa edini vir dohodkov, tako da se odtegnejo dotičnim prebivalcem vsi viri za vzdrževanje, ako vinoreja propade."
Na to so se naslikale žalostne razmere vinoreje v naši deželi, katero je hudo zadela takratna konkurenca uvoženega vina iz inozemstva in privilegirano stališče, katero zavzema sedaj pivo ; omenilo se je tudi, da se smejo v smislu zakona z dne 4. aprila 1902 1. drž. zak. št. 136 podeliti deželi tem višje podpore, čim večja je nevarnost.
Ta dopis je deželni odbor zaključil s tem, da je visoki vladi toplo priporočil, naj bi dobrohotno uveljavila označeno določilo zakona z dne 4. aprila 1902 drž. zak. štev. 136; s tem bi delovala v prid vinoreje, ki donaša toli državi, koli deželi dobičke ter bi obvarovala deželo bede, izseljevanja in pogube.
Na to je došel dopis c. kr. namestništva z dne 7. avgusta 1904 št. 18551 II, s katerim se je deželni odbor obvestil, da se je potrebščina vsled v tem času došlih novih prošenj povišala na 129.250 kron in da se prošnja za podelitev višjega prispevka iz državnih sredstev ne more predložiti c. kr. poljedelskemu ministerstvu, dokler se natančno ne naznani svota, ki se podeli iz deželnega zaloga.
Vsled tega je deželni odbor predlagal visokemu deželnemu zboru sklepe, ki zadevajo brezobrestna posojila v obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov ; te predloge je sprejel visoki deželni zbor v svoji seji z dne 8. oktobra 1904.
Nadaljni ukrepi deželnega odbora v tej zadevi spadajo v upravo leta 1905.
Obširno poročilo glede brezobrestnih posojil v obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov se bode izdalo ločeno, kakor je to sklenil visoki deželni zbor v zadnjem jesenskem zasedanju leta 1904.
9. Ukrepi v prilog poškodovanim po toči in suši.
Odb št 6522	Izvršuje deželnozborsko naročilo z dne 15. oktobra 1904 je odposlal deželni odbor
s spomenico z dne 8. novembra 1904 št. 6522/4 c. kr. namestništvu skupno z deželno-zborskim sklepom vsa poročila občin, poškodovanih po suši in toči, katera poročila so došla na okrožnico z dne 28. julija 1904 štev. 5060.
Ta spomenica se glasi:
Visoki deželni zbor je storil gorenji sklep vsled utemeljenega poročila podpisanega deželnega odbora, kateri je na došla poročila o škodah provzročenih v preteklem poletju na poljih naše dežele po suši in tuintam tudi po toči naročil županstvom s posebno okrožnico, da skrbe pred vsem za potrebne uradne poizvedbe v svrho da se po zakonu odpiše davek, in da poročajo potom nujnosti o škodah in o vspehu po-izvedeb, izvršenih po pristojnih oblastih.
Razun tega se je obrnil podpisani deželni odbor na c. kr. okrajna politična obla-stva v deželi, da mu poročajo o poizvedbah, izvršenih za odpis davkov vsled škod, provzročenih po ujmah
Po pregledu došlih spisov je spoznal deželni odbor za potrebno predložiti visokemu deželnemu zboru priloženi sklep.
Vse tozadevne spise si usoja predložiti deželni odbor c. kr. namestništvu v svrho, da blagovoli pri pristojnih visokih osrednjih činiteljih zastopati sklep visokega deželnega zastopa; c. kr. namestništvo si more napraviti o tem jasno in nepristransko sodbo ter takorekoč de visu presoditi škode, katere je moral pred kratkem trpeti izdaten del poljedelcev te nesrečne dežele.
Pregledovaje označene spise se bode moglo c. kr. namestništvo prepričati, da je bilo poškodovanih v političnem okraju goriškem kar petindvajset občin in večina njih v celem obsegu, vsled česar so izgubile polovico do treh četrtin vina in toliko tudi žita: da je izgubilo v sodnem okraju ajdovskem osemnajst davčnih občin tri četrtine turšice, tri četrtine vina in vse seno; da je izgubilo v kanalskem okraju petnajst občin polovico, oziroma tri četrtine dotičnega pridelka; da bode imela slednjič v političnem okraju gradiškem c. kr. finančna oblast odpisati skupno eno tretjino vseh zemljiških davkov predpisanih za tekoče leto
Že samo poznanje ekonomičnega življenja posameznih okrajev naše dežele zadošča, da se razumi smisel te kratke razprave, sestavljene na podlagi uradnih podatkov, ki so brezdvomno točni.
Vsled izgube sena je moralo jako veliko družin prodati mlečne krave, klavno živino in večkrat tudi živino za delo.
Vsled izgube pšenice in turšice preti lakota v bodoči zimi.
Z izgubo vina uničen je kmetovalcu edini vir, na katerega je stavil svoje upanje, da deloma poplača posojila, ki jih je moral žajeti, in da bi tako kolikor toliko izhajal do prihodnje letine.
Sv. Martin 1904 je zopet nov nesrečen dan za stotine ubogih delavnih družin v našem kraju.
Sredi takega, tako globoko in obče žalostnega položaja ni mogel deželni zastop, kateremu je vsled slabih finančnih razmer deželnega zaloga nemogoče niti najmanj priskočiti na pomoč temu bednemu ljudstvu, storiti drugega, nego da apeluje na visoko-dušnost visoke vlade, katera je že ob drugih prilikah pomagala deželi in katera ima na razpolago sredstva za olajšavo tudi večjih nezgod.
Uvažuje tudi okoliščino, da bode imela visoka vlada v kratkem času na razpolago izdatno svoto v olajšavo nesreč prebivalcev, katere je zadela škoda po ujmah, podpisani deželni odbor apeluje na c. kr. namestništvo, da blagovoli primerno upoštevaje v pridjanih spisih obrazložene žalostne okoliščine, izposlovati od pristojnih najvišjih činiteljev, da priskočijo bednemu ljudstvu te dežele na pomoč s sredstvi iz dra-ginjskega zaklada, bodisi z izvršitvijo nujnih javnih del, bodisi z brezobrestnimi posojili, bodisi z razdelitvijo semen in živeža, ali na kak drug način, ki bi se zdel c. kr. namestništvu primeren.
10. Akcija proti pelagri.
Odb. št. 7895, 8105,	Na nalično prošnjo z dne 10. novembra 1904 št. 31830 se je nakazal okrajni ko-
8672,	misiji proti pelagri z odlokom z dne 22. novembra 1904 št. 7895 pri c kr. davkariji v
Gradišču prispevek 4000 kron, katerega je dovolil visoki deželni zbor za leto 1904 s svojim sklepom z dne 30. septembra 1904.
Dne 8. novembra 1904 se je vršila v Gradišču seja komisije proti pelagri in sicer pod predsedstvom c. kr. namestništvenega svetnika gosp. pl. Fabris-a; te seje se je udeležil kot odposlanec deželnega odbora deželni odbornik dr. Verzegnassi.
O napravljenem zapisniku se zdi potrebno navesti to-le :
Vpisovanje pelagroznih se je vršilo leta 1904 samo v Vilešu in Fari, dočim se je splošno vpisovanje odneslo na leto 1905. Na predlog deželnega zdravstvenega svet, dr. Bohate se je določilo, da se bode vpisovanje pelagroznih celega okraja vršilo vsako leto.
Naglašala se je potreba, da se čim preje izčisti Tijel, kakor tudi da se naj pospeši zadeva glede izčiščenja reke Talije.
Komisija je vzela z zadovoljstvom na znanje predsednikovo naznanilo, da so baronice Pavla in Terezija Peteani od prvega začetka delovanja zdravstvenih gostiln skrbele izredno vneto za napredek gostilne v Fjumičelu; nadzirali sta vsak dan pripravljanje jedij in razdeljevale jih med posamezne pelagrozne.
Enako skrb je pokazala gospa Fabris za gostilni v Sent Vidu, vsled česar se je čutilo glavarstvo obvezano izdati vsem trem navedenim damam pohvalen odlok.
Komisija je odobrila to postopanje glavarstva ter mu je zajedno naročila, naj izda pohvalen odlok tudi gospicama Angeli Clemente in Mariji Spanghero, ki sta se enako vneto zavzeli za zdravstveno gostilno v Pijerisu.
Komisija je nadalje razpravljala o potrebi glede izvršitve ukrepov omenjenih v zakonskem načrtu za udušenje pelagre; le ta načrt ji je namreč ministerstvo notranjih zadev vrnilo, da mu poda natančne podatke.
Šlo se je tu za napravo dveh sušilnic na leto, pričenši v Fjumičelu in Tercu, katera dva kraja sta bila najbolj prizadeta po pelagri. Proračunjeno je bilo, da gradbeni troški vsake sušilnice bodo znašali 4600 kron. Obratni troški se niso proračunih, ker se je mislilo, da pojdejo na breme prizadetih občin.
Za zdravstvene gostilne znaša letni potrošek, kakor nas skušnja uči, 20.000 kron.
Glede zavoda za pelagrozne, kateri bode najvažnejša ukrenitev, je položenih na Montu v Gorici 42.000 kron, s katerim zneskom bode mogla komisija nakupiti stavišče. Za zgradbo tega zavoda je proračunjenih 100.000 kron, ki naj bi se nabrale s tem, da se vsako leto podeli v ta namen 20.000 kron.
Razun navedenih ukrenitev je preskrbljeno še za druge, na primer za zaloge tur-šice in za zamenjavanje nezrelega ali pokvarjenega žita.
Te predmete bode vse obsegal in vredil bodoči zakonski načrt.
Vredno je slednjič, da se še posebej omeni predlog oglejskega župana g. I. viteza Stabile, katerega je sprejela komisija enoglasno ter sklenila, da ga predloži c. kr. namestništvu, katero naj bi ga odposlalo ter toplo priporočilo ministerstvu notranjih zadev.
Vitez Stabile je namreč stavil predlog, da naj se premeni zakon z dne 5. junija 1888 št. 95 državnega zakonika, glasom katerega sme vsaka družina žgati določeno, vsake davščine prosto količino žganja, ki je namenjeno za domačo rabo. Svoj predlog je podkrepil vitez Stabile z dejstvom, da je bilo vsled omenjene olajšave destiliranih v oglejski občini leta 1903 2386 litrov žganja in leta 1904 pa 2883 litrov. Ta količina, povdarjal je predlagatelj, se ne rabi zmerno, marveč se ista zlorablja, ker jo pijejo po-največ žene in otroci, kar ima za posledico prezgodnjo degeneracijo in neizogibno pelagro.
11. Akcija proti malariji.
Odb. št. 2554, 7682,	Protimalarično delovanje v furlanski nižini je c. kr. vlada zopet pričela 1. 1904 na
strogo znanstveni podlagi in z neutrudljivo vnemo.
C. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču je prejelo od c. kr. namestništva natančen pouk, kako se naj nadaljuje zdravenje na Morozinskem otoku in na oddelku St. Lovrenc, kakor tudi v ribiških kočah na gradežkih lagunah in v oddelku Belinji, ki se do sedaj še ni vzel v poštev.
Za endemičen okraj „Morozinski otok — Sv. Lovrenc" je dal posestnik g. Rudolf Brunner na razpolago brezplačno stanovanje za zdravnika za ta okraj in prispevek 1000 kron.
Da se zagotovi uspeh akcije, je c. kr. namestništvo stavilo pogoj, da naj posamezni kraji dajo zdravnikom za endemijo na razpolago primerno število zaupnikov, ki bi zasledovali bolnike, jim preskrbljevali zdravila ter jih podpirali pri emoskopičnih poskusih.
Onim zaupnikom, ki bi povoljno izvršili svojo nalogo, so se zagotovile primerne nagrade.
Asistenti s plačo se v obče niso sprejeli, ker je bilo upati, da se vplivne in premožne osebe dotičnih krajev same od sebe zavzamejo za to človekoljubno akcijo.
Najbolj je namestništvo priporočilo glavarstvu v Gradišču, da ukrene potrebno, da se povsem popolni vpisovanje bolnikov v endemičnih krajih, ker od te okoliščine je odvisen uspeh akcije.
Doba za razdelitev kinina se je določila od 1. junija do vštevno oktobra.
Deželnozborski sklep z dne 6. oktobra 1904 glede prispevka 5800 kron se je naznanil c. kr. namestništvu z dopisom z dne 22. oktobra 1904 štev. 8669.
Namestništvo je to obvestilo z zadovoljstvom vzelo na znanje ter je naprosilo deželni odbor s svojim dopisom z dne 2. novembra 1904 št. 30379, da plača račune glede zalaganja kinina, kateri so se med tem časom nakopičili, s tem, da izroči 25% del dotičnih troškov prizadetim lekarnarjem in 75% del pa vodstvu uprave za zdravila c. kr. bolnišnice na Dunaju.
Na to je bilo odposlanih do konca decembra 1904
dvem lekarnarjem-zalagateljem................K 1269:45
in navedenemu vodstvu.................... 3778-74
Skupaj torej K . . 5048-19
12. Prošnja za uravnavo Soče.
Izvršuje deželnozborski nalog z dne 27. oktobra je odposlal deželni odbor prošnjo katoliškega društva v Bovcu z dne 21. septembra 1904 štev. 6427, zadevajočo uravnavo Soče, c. kr. namestništvu z, dopisom z dne 14. novembra 1904 štev. 3427, v katerem je bilo med drugim izraženo tudi sledeče:
„V kolikor se gre za uravnavo Soče, je le-ta vloga vseskozi utemeljena, in deželni odbor jo mora c. kr. namestništvu prav toplo priporočiti, da jo z vso vnemo zastopa na pristojnih višjih krogih, da se tako pri sestavi splošnega načrta za uravnavo Soče in Nadiže na isto jemlje ozir.
Ta predmet je največje nujnosti in važnosti ne le za neposredno prizadeti okraj, marveč tudi za deželo in za visoki erar ter se more računati na to, da donese vsak dan realne dobičke obema označenima činiteljema, ako se doba, v kateri se ima predmetno delo dovršiti, skrajša. .
13. Izčiščenje Tijela in malarija.
Odb. št. 6286/04.	Visoki zbor je s svojim sklepom z dne 27. oktobra 1904 naročil deželnemu od-
boru, naj povabi s posebno utemeljeno spomenico c. kr. vlado, naj izdela podroben načrt za radikalno izčiščenje reke Tijela in njenih pritokov.
Deželni odbor je izvršil navedeni nalog s spomenico z dne 9. novembra 1904 štev. 6286; radi velike važnosti se ista tu doslovno navaja:
„Pod •/. se pošilja poverjen izpisek iz zapisnika deželnozborske seje z dne 27. oktobra 1904, zadevajoč sklep visokega deželnega zbora glede izčiščenja Tijela, skupno z overovljenim prepisom dotičnega poročila peticijskega odseka ter se c. kr. namestništvo naproša, da blagovoli kakor treba o tem obvestiti pristojne činitelje c. kr. osrednje vlade.
V podkrepitev vloge označenega deželnozborskega sklepa pač malo ostane podpisanemu deželnemu odboru dostaviti temu, kar je že obširno obrazložil po dolgem proučevanju predmeta peticijski odsek deželnega zbora.
Neoporečno dejstvo je, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo naročilo januarja meseca 1899, naj se naroči inženirju g. Bonavia, da sporoči, ali more občina Fjumičel izčistiti Tijel od tijelskega mosta do hiše Rigonato in ali bi se tako mogla vodna gladina znižati na način, da bi bila poljedelstvu v prid.
Inženir Bonavia je odgovoril, da občina fjumičelska sicer more (z vladno podporo) izvršiti to delo; da pa bi nizka tla, nahajajoča se od hiše Rigonato do razvodja Tijela, zavirala odtok vode, ter je svetoval, da bi se izkopala cela črta od mosta Tijela do označenega razvodja, ter bi se tako dosegel brezdvomno uspeh.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je vsled navedenega mnenja priloživši stroškovnik in ugovor c. kr. pomorske vlade zavrnilo vlogo občine Fjumičel glede izčiščenja Tijela.
Toda nasproti temu je podal svoje mnenje državni zdravniški organ, namreč c. kr. okrajni zdravnik dr. Lius, ki izjavlja, da je postala občina Sv. Lovrenc v celem svojem obsegu radi močvirja v Tijelu in v njegovih pritokih pravo ognjišče malarije, ki se vzdržuje v vseh letnih časih ter je ljudstvo od iste prizadeto v razmerju 100"'(1.
Po tej izjavi podpisanemu deželnemu odboru ni treba dostaviti deželnozbor-skemu sklepu niti jedno besedo, ker si ne more misliti, da bi visoka vlada, ki je pričela s toliko resnostjo in eneržijo delo proti malariji (za katero delo prispeva po svojih močeh tudi deželna uprava), ne skušala odpraviti žalostnih posledic, ki jih pušča močvirnati Tijel in ki uničujejo akcijo c. kr. zdravnikov.
Ako se res misli doseči pravi uspeh na protimalaričnem polju, je neobhodno potrebno, da Tijel neha biti okuževalno ognjišče. Ako se noče pričeti z izčiščenjem Tijela potem ni treba več upati na nikak trajen uspeh na protimalaričnem polju.
Te okoliščine so dovedle visoki deželni zastop do tega, da se je izjavil pripravljenim, da bode primerno prispeval označenim delom.
Kolikor se tiče plovnega dela imenovanega vodnega toka, nalaga temeljni zakon državni upravi, da ga vzdržuje.
Podpisani deželni odbor pa se zanaša, v kolikor se gre za javno zdravstvo, na c. kr. namestništvo ter upa, da se sedaj zadeva glede Tijela s krepko državno podporo v kratkem reši.
14. Ureditev Mondine.
Za nadaljevanje dolgih razprav, v katerih se je skozi toliko let zavlačevala zadeva glede ureditve Mondine, dokler je visoki zbor v seji z dne 8. oktobra 1904 odobril zakonski načrt, treba je seči nazaj v leto 1902.
Odb. št. 7585/02, 372, 1107, 1163, 4293, 5585, 8446, 8989/03, 1593, 1714, 2675, 5343, 5463/4
V poročilu za 1. 1902 je navedeno na strani 81., kako je deželni odbor dne 18. novembra 1902 brzojavno naznanil c. kr. namestništvu, da se strinja s predlagano spre* membo, katera ne provzroči nikakih večjih potroškov.
Na podlagi označene spremembe, katero je s svojim odlokom z dne 3. januvarja 1903 štev. 3117/02 odobrilo tudi c. kr. poljedelsko ministerstvo (ki je določilo, da se Mondina iztekaj v strugo Soče), je bilo naročeno okrajnemu glavarstvu, da objavi razglas glede vodnih pravic v smislu §§. 83. in naslednjih zakona z dne 28. avgusta 1870 drž. zak. št. 41.
Podaljšanje roka za izvršitev načrta do konca leta 1904, sta odobrila toli navedeno ministerstvo, koli deželni odbor.
Dne 12. februarja 1904 je došel k deželnemu odboru gospod Ludovik Tomaselli, člen vodne zadruge za uravnavo Mondine ter je v imenu zadruge razložil, da se je pokazal, ko so se dela pričela, v stroškovniku primanjklej 15.000 kron ; ta primanjklej je nastal vsled nepredvidnih del, ki so se pozneje spoznala za neobhodno potrebna. Zadruga je prosila, da bi deželni zalog prevzel 30% prispevek označenega višjega po-troška, dočim bi prevzela vlada 50%, in 20"/0 pa vodna zadruga.
Zapisnik, ki se je sprejel z gosp. Tomaselli-jem se je odposlal c. kr. namestništvu dne 12. februarija 1903 pod št. 1163.
Pozneje je c. kr. namestništvo z dopisom z dne 12. junija 1903 štev. 15327 naznanilo deželnemu odboru, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču izreklo, da se mlin pri sv. Valentinu, ki je last Antona Cainer, razlasti proti odškodnini 17.750 kron in da je omenjena razsodba zadobila pravno moč.
C. kr. namestništvo je priposlalo z dopisom z dne 4. oktobra 1903 št. 21108 tehnični načrt za uravnavo Mondine na podlagi odobrene premembe; le ta načrt je izdelal c. kr. višji inženir Oberst ter so se gradbeni troški po tem načrtu zvikšali za 20.500 kron. Da ne bi pa ta višji potrošek onemogočil uravnave Mondine, izreklo je c. kr. namestništvo da bode predlagalo, naj c. kr. poljedelsko ministerstvo prispeva navedenim višjim izdatkom 507o, dočim se je zadruga še izrekla, da prevzame 20% ; potemtakem bi moral deželni zalog prevzeti ostalih 30%, to je 6150 kron.
Konečno je namestništvo naznanilo, da prosi vodna zadruga, da bi se dražba v Fjumičelu čim prej razpisala.
Slo se je pa tu za predmet, katerega deželni odbor ni smel rešiti brez privoljenja deželnega zbora in takrat tudi ni bilo pričakovati, da bi bil deželni zbor v kratkem sklican.
Deželni stavbinski urad je pregledal načrt inženirja Oberst-a ter sestavil obširno poročilo, v katerem je konečno predlagal glede podrobnega načrta spremembo, vsled katere bi se imela bodoča uravnavna dela obvarovati pred toki združenih voda iz Soče in Tera.
Prepis tega poročila se je odposlal z dopisom z dne 7. oktobra 1903 štev. 5585 c. kr. namestništvu s prošnjo, da sprejme v načrt označeno spremembo.
Z dopisom z dne 7. decembra 1903 je c. kr. namestništvo naznanilo deželnemu odboru, da je treba na licu mesta pregledati, ali se more predlagana sprememba v podrobnem načrtu izvršiti ter se je določil navod na 11. december.
Deželni odbor je odredil k omenjenemu navodu deželnega odbornika dr. Maranija, deželnega tajnika in deželnega inženirja.
Navodni zapisnik je priposlalo deželnemu odboru z dopisom z dne 26. decembra 1903 št. 34293 c. kr. namestništvo, katero je omenilo, da se je po deželnem odboru predlagana sprememba sprejela; zajedno je z zadovoljstvom vzelo na znanje ukrep deželne uprave, vsled katerega naj bi visoki deželni zbor prevzel 20"/0-tni prispevek od prekoračenega potroška.
Kakor znano, se deželni zbor leta 1603 ni sešel in ker ni bila vsled tega zagotovljena celotna svota za izvršitev načrta glede uravnave Mondine, se ni mogla objaviti dražba za oddajo dotičnega dela.
Tekom leta 1904 se je pa oglasilo mnogo njih, katerim se je zdelo to čakanje predolgo; tako n. pr. se je oglasil lastnik mlina Anton Cainer, kateri je potom fjumi-čelskega županstva prve dni meseca avgusta zahteval, da naj se mu razlastitvena svota ugotovi, ali pa da naj se popravi mlin, ki se je med tem časom pokvaril; istotako se je tudi oskrbništvo posestev barona Jurija Locattelli-ja obrnilo dne 12. avgusta na c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču, v svrho, da bi se mu, ker se delo ni pričelo, vrnil prispevek, dan vodni zadrugi; konečno se je oglasila fjumičelska občina, katere polja so poplavljena in v kateri je mnogo nesrečnih pelagroznih obsojenih, da morajo v blatu gnjiti.
Konečno je bil sklican visoki deželni zbor, ki je v seji z dne 8. oktobra sprejel dopolnilni zakon za uravnavo Mondine v vseh čitanjih.
Zakonski načrt se je odposlal z dopisom z dne 2. novembra 1904 št. 2675/04 c. kr. namestništvu v dosego Najvišje potrdbe. Zadeva glede Mondine se more sedaj smatrati kot konečno rešena.
15. Vreditev hudournika Grajšček-a.
Odb. št. 2109, 4363,	V lanskem poročilu je bilo na strani 88. omenjeno, da je bilo leta 1903 deželnemu
6037. 8657, 9150. 0(jb0ru z namestništvenim dopisom naznanjeno, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo naročilo tehnično - gozdnemu oddelku v Beljaku, naj izdela načrte za ureditev hudournika Grajščeka, ki se je imela izvršiti leta 1904.
C. kr. namestništvo je s svojim dopisom z dne 12. marcija 1904 št. 7556 naznanilo deželnemu odboru, da je tehnično-gozdni oddelek v Beljaku izdelal načrt za uravnavo Grajščeka, kateri bi se potem izlival v Lokavšček, in da se je nahajal ta načrt pri poljedelskem ministerstvu v svrho odobrenja. Iz poročila označenega tehnično-gozd-nega oddelka je bilo tudi razvidno, da so se z ozirom na okoliščino, da ni bi! načrt za vreditev spodnjega dela še potrjen, nadaljevala dela v gorenjem toku.
Deželni odbor je s svojim dopisom z dne 13. aprila 1904 štev. 2109 naznanil c. kr. namestništvu, da je vzel na znanje označeno obvestilo ter si je pridržal pregledati načrt glede uravnave toka dolini takrat, ko se mu predloži načrt v odobrenje v smislu § 1. izvršilnega predpisa k zakonu o Grajščeku, razglašenega v deželnem zakoniku št. 31 iz leta 1902.
Tehnično-gozdni oddelek v Beljaku je izdelal podroben načrt za vreditev Grajščeka v dolini na dva načina; ta vreditev bi se imela izvršiti leta 1904. Ministerstvo notranjih zadev, kateremu je bil ta načrt predložen, je opažalo, da je državna cestna uprava privolila 20°,n-tni prispevek troškom za vreditev Grajščeka samo pod pogojem, da se bode Grajšček izlival v Lokavšček po strugi, katero je svoječasno predlagal stavbeni svetnik Bonavia.
Ako bi se pa ne napravila označena struga marveč bi se uredil sedanji tok v dolini, treba bi bilo zgraditi črez hudournik 8—10 m dolg most za erarsko cesto, a v načrtu ni bilo preskrbljeno pokritje troškov za istega.
C. kr. namestništvo je odposlalo načrt, izdelan na oba načina c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gradišču z nalogom, da se izvrši glede obeh varijant komisijonelni ogled v smislu § 13. zakona z dne 30. junija 1884 dež. zak. št. 117.
Prepis navedenega odloka na c. kr. glavarstvo je c. kr. namestništvo priposlalo z dopisom z dne 25. junija 1904 št. 17562 deželnemu odboru z opombo, da so se morala odložiti dela za vreditev Grajščekovega toka v dolini do takrat, ko se načrt odobri.
Za kolavdiranje že dovršenih uravnavnih del ob Grajščeku se je določil komisi-jonelni ogled na 21. september 1904.
O tem je bil deželni odbor obveščen z namestništvenim dopisom z dne 6. septembra 1904 št. 24972. Deželni odbor je s svojim dopisom z dne 14. septembra 1904 št. 6037 odgovoril c. kr. namestništvu, da bi se toliko ta komisijonelni ogled kolikor tudi oni glede Verse, ki je bil določen na 20. september, odložil iz razloga, ker deželni odbor ne bi bil mogel biti zastopan, kajti baš 21. septembra je bil sklican deželni zbor.
Komisijonelni ogled se je vršil glede Grajščeka dne 22. septembra. Najprej so se kolavdirala vreditvena dela Grajščeka izvršena 1. 1902 in 1903. Pri tem kolavdiranju deželni odbor ni bil zastopan.
Dotični komisijonelni zapisnik je bil predložen deželnemu odboru z namestništvenim dopisom z dne 1. decembra 1904 štev. 33.537 skupno s poročilom c. kr. tehnično-gozdnega oddelka v Beljaku ter se je oddal v pregled deželnemu stavbinskemu uradu, kateri ni imel proti istemu ničesar oporekati.
Istega dne, t. j. 22. septembra je sklicalo c. kr. okrajno glavarstvo goriško drug navod, pri katerem je bil deželni odbor zastopan po deželnem odborniku prof. I. Ber-buč-u in predstojniku stavbinskega urada, inženirju Glessig-u ; ta komisija je razpravljala o obeh varijantah za uravnavo grajščekovega toka v dolini, v smislu zakona z dne 13. julija 1884 dež. zak. štev. 117.
Ko je bilo razloženo, do je vodja tehnično-gozdnega oddelka v Beljaku, c. kr. gozdni svetnik Wenedigter pojasnil obe varijanti načrta, podali so svoja mnenja tehnični izvedenec, c. kr. višji inženir Machnitsch in v imenu dotičnih mandatarjev, odposlanci c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni, deželnega odbora goriškega, c. kr. državnih železnic v Trstu, c. kr. Vipavske železnice, uprave državnih cest in občin: Lokavec, Ajdovščina, Sv. Križ, Ustje in Šturije.
Odposlanca goriškega deželnega odbora sta dala na zapisnik izjavo, da je varijanta za iztekanje Grajščeka v Lokavšček iz ekonomičnih ozirov najprikladnejša.
Dodala sta, da so zahteve ajdovske občine in interesentov te občine, kateri bi privolili v izvršitev predlagane varijante le tedaj, ako se tem njihovim zahtevam zadosti, povsem opravičene, ter sta prosila, da bi se zadostilo tem zahtevam še poprej, nego se Grajšček istinito vpelje v Lokavšček. Konečno sta opažala, da se mora most črez Hubelj, ki postane vsled te prenaredbe potreben, vsekakor zgraditi na troške uprave erarskih cest.
Prepis zapisnika je odposlalo deželnemu odboru c. kr. okrajno glavastvo v Gradišču z dopisom z dne 20. decembra 1904 št. 9150.
16. Vreditev hudournika Verse.
Odb. št. 3258,3567, 4395, 5878, 6697, 6818.
Omenili smo na strani 89. lanskega poročila, d<i se je glede izvršilnega predpisa k deželnemu zakonu z dne 16. marcija 1903 dež. zakonik št. 20. ki zadeva uravnavo Verse, doseglo koncem leta 1903 med vlado in deželnim odborom popolno sporazumljenje.
Pogodbo med državno upravo in med deželnim odborom nam je priposlalo v v odobritev c. kr. namestništvo s svojim dopisom z dne 5. maja 1904 štev. 1164.
Deželni odbor je sprejel besedilo označenega izvršilnega predpisa nespremenjeno, ter je o tem obvestil c. kr. namestništvo s svojim dopisom z dne 25. maja 1904 št. 3258; priporočil mu je, naj nemudoma potrebno ukrene, da se uravnava Verse dokonča, kar dežela toliko želi in pričakuje.
Z namestništvenim dopisom z dne 14. maja 1904 št. 13443,11 je vsled naročila poljedelskega ministerstva došel deželnemu odboru podroben načrt za uravnavo Verse
od 39'0 do 84-0 hektametra z opombo, da si je navedeno ministerstvo pridržalo pregledati načrt na licu mesta, ko se bodo kolavdirala že dokončana dela, kar se zgodi leta 1904. Zajedno se je bil povabil tudi deželni odbor da odredi svoječasno svojega zastopnika, ki bi prisostvoval navedenemu pregledovanju.
Deželni odbor je vrnil načrt c. kr. namestništvu s svojim dopisom z dne 8. junija 1904 štev. 3567 z opombo, da je pripravljen odposlati h komisijonelnemu pregledu načrta svojega zastopnika. Pristavili smo, da bi bilo umestno, povabiti v smislu označenega izvršilnega predpisa h komisijonelnemu pregledovanju tudi interesente, kajti določiti se je moralo tudi glede nekaterih cest, kakor tudi glede pralnic in napajališč, ki se niso upoštevali v načrtu.
Dne 28. junija 1904 je došel deželnemu odboru prepis namestništvenega odloka z dne 23. junija 1904 štev. 15498, s katerim je bilo c. kr. davkariji v Gradišču naročeno, da izplača c. kr. gozdnemu priglednemu komisarju Antonu Scali, tehničnemu voditelju del za uravnavo Verse, 40.000 kron, kot nadaljni prispevek iz meljoracijskega zaloga za označeno uravnavo v smislu zakona z dne 16. marcija 1903 dež. zak. št. 20.
C. kr. namestništvo je z drugim dopisom z dne 10. julija 1904 št. 16.245 naznanilo deželnemu odboru, da se je izvršilni predpis k zakonu o uravnavi Verse objavil v deželnemu zakoniku in da je c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču istočasno začelo poizvedovati glede vodnih pravic v smislu 13. odstavka § 12. in zadnjega odstavka § 15. izvršilnega predpisa.
Dotični razglas omenjenega c. kr. glavarstva z dne 28. septembra 1904 št. 19.192 je določeval na dan 3. novembra 1904 komisijonelno razpravo o načrtu. Komisija se je imela sniti zjutraj omenjenega dne v občinskem uradu v Versi.
Komisijonelni pregled se je vršil gorinavedenega dne in deželni odbor je bil zastopan po deželnem inženirju.
Kakor razvidno iz zapisnika, ki se je v prepisu priposlal deželnemu odboru, se je izvršilo kolavdiranje del dokončanih v dobi 1900—1903 s skupnim potroškom 76.657 K 68 v; pregledal se je tudi podrobni načrt, za nadaljna dela od 39'0 do 84-0 hekto-metrov skupno s potrebnimi mostovi, namreč s tremi mostiči in enim večjim mostom ob skladovni cesti Gradišče - Krmin; razun tega se je pregledal tudi nasip pri 59.965 hektm. s kanalom za mlin v Koroni in konečno je bilo pregledanih tudi deset jarkov.
17. Izčiščenje in uravnava Talija.
Odb. št. 7675.	Izvršuje deželnozborsko naročilo z dne 9. novembra 1904 glede izčiščenja in
uravnave reke Talija je odposlal deželni odbor dotični sklep c. kr. namestništvu z dopisom z dne 21. decembra 1904 štev. 7675/04; povdarili smo v tem dopisu, da je bila naslovljena v zadnjem zasedanju delegacij glede tega predmeta, ki je za obbrežne prebivalce navedene reke velike važnosti, posebna interpelacija na c. kr. ministerstvo zunanjih zadev.
Opozorili smo tudi na okoliščino, da so obbrežni prebivalci Talija predložili c. kr. ministerstvu zunanjih zadev skupno prošnjo naj bi se ta zadeva povoljno rešila. Pov-darjeno je bilo nadalje, da se bi italijanska vlada rada sporazumela glede uravnave in izčiščenja reke in da se je v tem oziru obrnila neposredno do svojega poslanika na Dunaju.
Konečno je bilo c. kr. namestništvo naprošeno, naj ukrene pri pristojnih činiteljih potrebno, da se utemeljena in nujna želja prebivalcev ob bregih Talija konečno izpolni.
18. Deželni prispevek hidrografičnemu uradu.
Odb. št. 2555 04.	Vsled deželnozborskega naročila z dne 15. oktobra 1904 je deželni odbor naznanil
c. kr. namestništvu s svojim dopisom z dne 31. oktobra 1904 št. 2552, da visoki deželni zastop ni mogel, dasi je prepričan o izdatnih koristih hidrografičnega urada, z ozirom na pičla sredstva deželnega zaloga zadostiti zahtevi c. kr. ministerstva notranjih zadev (z dne 2. decembra 1903 štev. 51371) da bi se namreč deželni letni prispevek hidrografičnemu uradu zvikšal za 50"/„.
19. Plovni kanal Tržič-Porto Rosega.
Odb. št. 5291,5779,	Razprava glede tega važnega javnega dela se nahaja na 22. strani poročila za leto
90?6%2553' 8319' 1901 > v nadaljevanje iste se poroča naslednje.
Dne 27. novembra 1902 se je vršila v Ronkah konferenca v svrho, da se pojasni stanje tega vprašanja. V smislu sklepov storjenih pri tej konferenci, kjer je bil deželni odbor zastopan po deželnem odborniku dr. Marani-ju, se je dne 17. decembra 1902 podpisala pogodba med društvom za namakanje tržiške ravani in tržiško občino, vsled katere je občina tržiška privolila v to, da se je uničil načrt, katerega je izdelala tvrdka Rizzani.
Uvedla so se potem pogajanja s tvrdko Faccanoni, Galimberti, Piani, ki je prevzela pristaniška dela v Trstu ; ista je izdalala nov načrt. Ta načrt se razločuje od prvotnega glede dolgosti kanala, kateremu je bilo dodanih še 30 hektarjev, a vendar znašajo troški manj nego oni prvotnega načrta.
V prvotnem načrtu, v katerem je bila zaznamovana širina kanala 22m in globo-kost 1-75 m pod gladino morskega pritoka, so znašali troški 528.000 kron, dočim se znižajo troški v novem načrtu, glasom katerega je znašala širina 50 m in globokost 4—6 m (in tudi več, ako bi to mogla prenašati kakovost terena) na 379.000 kron.
To je deželnemu odboru naznanilo c. kr. namestništvo s svojim dopisom z dne 5. avgusta 1904; iz istega dopisa je tudi sledilo, da so se pričela na označeni podlagi pogajanja z vodno zadrugo tržiške ravani, da je tržiško starešinstvo od svoje strani odobrilo nove načrte in troškovnike, da so se ti-le odposlali s priporočilom trgovinskemu ministerstvu in da je tržiško županstvo prosilo c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču, da bi odobrilo nov načrt glede vodnih pravic.
Z dopisom z dne 26. avgusta 1904 štev. 24.189 je c. kr. namestništvo naznanilo deželnemu odboru, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo načeloma odobrilo načrt pogodbe med vodno zadrugo tržiške ravani in tržiško občino glede plovnosti kanala Tržič-Porto Rosega. Tudi je vlada glasom brzojavnega obvestila istega ministerstva obljubila, da bode prispevala s svoto 286.000 kron.
Glasom naznanila c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 8. avgusta 1904 štev. 39367 na c. kr. pomorsko vlado v Trstu bi se bila morala obvezati tržiška občina, da bode na lastne troške varovala podzidje kanala po načrtu, katerega bi imela svoječamo odobriti pomorska vlada.
Pozneje pa je c. kr. trgovinsko ministerstvo odstopilo od tega pogoja ter je na predlog pomorske vlade privolilo v to, da bi se tržiška občina obvezala, da bi napravila na podzidjih le dotične nasade v istem času, ko bi se delo v kanalu izvrševalo, stodobno se je trgovinsko ministerstvo zopet obvezalo, da bode redno vzdrževalo plovni kanal.
O tem je bil deželni odbor obveščen z dopisom pomorske vlade z dne 24. novembra 1904 štev. 15585, s katerim se je zajedno povabil, da odobri projektovani kanal.
Deželni odbor je privolil v to s svojim dopisom z dne 12. oktobra 1904 štev.
6545.
C. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču je s svojim dopisom z dne 22. novembra 1904 štev. 24771 naznanilo, da je izdalo svoje dovoljenje glede raznih gradbenih del pri plovnem kanalu.
C. kr. pomorska vlada je naznanila potem deželnemu odboru s svojo brzojavko z dne 26. novembra, da je trgovinsko ministerstvo dogovorno s poljedelskim minister-stvom odobrilo pogodbo med vodno zadrugo tržiške ravani in tržiško občino.
Deželni odbor je izrazil brzojavnim potom pomorski vladi svojo toplo zahvalo na uljudnem naznanilu.
V	poznejšem dopisu z dne 9. decembra 1904 štev. 19148 je c. kr. pomorska vlada potrdila besedilo brzojavnega obvestila glede odobritve pogodbe ter je zajedno naznanila, da je prevzelo c. kr. trgovinsko ministerstvo nadzorstvo in svoječasno kolav-dacijo del v svrho, da se tako prepriča, da se je izdatna državna podpora istnito
'	porabila za določeni namen.
Nadalje je naznanila pomorska vlada, da je prevzelo trgovinsko ministerstvo upravo gradbenega zaloga obstoječega
a)	iz državne podpore.................K 286.000
b)	iz zneska, katerega je odstopila vodna zadruga tržiški občini, namreč . „ 26.052
c)	iz obveznic, ki jih izda tržiška občina od........... 49.500
ki se po končanem in kolavdiranem delu vrnejo podjetju v 15-letnih posled-plačanih obrokih, in konečno
č) iz zneska....................... 17.948
katerega vplača tržiška občina v gradbeni zalog.
V	kolikor se tiče vzdrževanja bodočega plovnega kanala, se je trgovinsko ministerstvo obvezalo, da to preskrbi v mejah plovnih zahtev s sredstvi pomorske uprave.
Deželni odbor je ta naznanila vzel na znanje z dopisom z dne 21. decembra 1904 štev. 9016.
Da so se dela pričela, in da se je v tem napravil prvi korak glede izvršitve tega, nad vse važnega plovnega kanala, ki ima povzdigniti Furlanijo, je obširno obrazloženo v 1. delu tega poročila pod 2. naslovom.
20. Ceste Števerjan-Vipolže in Dobrovo-Vipolže.
Odb štev 8866/04	Vsled naličnega deželnozborskega sklepa z dne 13. oktobra 1904 je odposlal de-
2592 in 3950 iz leta želni odbor s svojim dopisom z dne 9. decembra 1904 štev. 8866,04 c. kr. namestništvu 1902)'	v Trstu načrte glede zgradbe cest Dobrovo-Vipolže in Števerjan-Vipolže, katere načrte
sta predložili županstvi v Biljani in Števerjanu.
V	navedenem dopisu je deželni odbor povdarjal, kako se naj oba načrta popolnita in koliko koristi bi donesla izvršitev istih osrednjim Brdom vsled dobrih cestnih zvez, dočim se Brda sedaj ne morejo razviti v onih krajih, ki so skoraj najrodovitnejši naše države.
Dopis se je tako le nadaljeval:
Cestne zveze onega krasnega ozemlja, ki ima svoj naravni trg v Gorici, so sedaj take, da morajo prenašati poljske pridelke (med katere je šteti najimenitnejše vrste sadja) kmetje po dolgih stezah na svojih hrbtih, ker je prehod z vozovi povsem nemogoč.
Te okoliščine zavirajo napredek in bogastvo onega dela naše dežele.
C. kr. politični oblasti v Gorici in v Gradišču sta se, ko sta se bavili s predloženima načrtoma, izjavili, da so nameravane nove cestne zveze nujno potrebne za ekonomični razvoj kraja.
Upoštevaje važnost predmeta je deželni zbor, ne da bi ga bil odstopil v proučevanje posebni komisiji, sklenil, naj se visoka vlada prosi, da se za te cestne zveze zavzame, ter je dotično naročilo poveril podpisanemu deželnemu odboru
Odpošiljata se torej pridjana načrta visokemu c. kr. namestništvu z nujno prošnjo da ju blagovoli toplo zastopati v svrho, da se za izvršitev teh potrebnih del dovoli iz državnih sredstev izdatna podpora".
21. Podpore v prid poljedelstva.
Z odlokom z dne 17. decembra 1904 št. 8128 03 se je nakazala c. kr. kmetijskemu društvu goriškemu izredna podpora za leto 1904 v znesku 5000 kron, katero je dovolil visoki deželni zbor v svoji seji dne 12. novembra 1904.
Kmetijski zadrugi v Ročinju smo nakazali z odlokom z dne 20. decembra 1904 št. 7007 znesek 200 kron na račun podpore 300 kron, katero ji je dovolil visoki deželni zbor s svojim sklepom z dne 12. novembra 1904.
Vino- in sadjerejskemu društvu v Tolminu smo z odlokom z dne 20. decembra 1904 štev. 7258 naznanili deželnozborski sklep z dne 12 novembra 1904, s katerim mu se je dovolila podpora 100 kron za upravno leto 1905.
Z odlokom istega dne in iste številke mu smo nakazali pri c. kr davkariji v Tolminu polovico podpore v znesku 50 kron, ki se je pa imela izplačati po 1. januvariju 1905.
Z odlokom z dne 24. decembra 1904 št. 4406 03 se je nakazala vino- in sadjerejskemu društvu v Prvačini podpora 100 kron, dovoljena v deželnozborski seji z dne 12. novembra 1904
Kmetijskemu društvu v Cerknem smo nakazali z odlokom z dne 24. oktobra 1904 štev. 7131 1000 kron v polno plačilo podpore 2000 kron, dovoljene z deželnozborskim sklepom z dne 3. januvarja 1903
C. kr. poljedelsko ministerstvo je nakazalo z odlokom z dne 24. avgusta 1904 štev. 13533 336 istemu kmetijskemu društvu znesek 1000 kron kot drugi obrok podpore 5000 kron, dovoljene za napravo mlekarnice.
22. Podpore za cestna dela.
Županstvu na Ponikvah smo nakazali z odlokom z dne 29. januvarija 1904 štev. 8428 03 100 kron v polno plačilo prispevka 200 kron, dovoljenega v deželnozborski seji z dne 3. januvarija 1903 za zgradbo ceste Ponikve-Klavže.
Dolenjskemu županstvu smo nakazali z odlokom z dne 20. januvarija 1904 št. 6651/03 znesek 400 kron kot prvi obrok prispevka 800 kron, dovoljenega v deželnozborski seji z dne 23. decembra 1902 za zgradbo ceste Kancijan — cerkev pri Neblem.
Kožbanskemu županstvu smo nakazali z odlokom z dne 16. marcija 1904 št. 1876 znesek 250 kron v polno plačilo prispevka 500 kron, dovoljenega mu v deželnozborski seji z dne 20. decembra 1902 za zgradbo ceste Senik-Golobrdo.
Grahovskemu županstvu smo nakazali z odlokom z dne 9. marcija 1904 štev. 1763 znesek 250 kron na prvem obroku prispevka 500 kron, dovoljenega z deželnozborskim sklepom z dne 3. marcija 1903 za zgradbo ceste Koritnica-Nemški Rut.
Z odlokom z dne 23. marcija 1904 štev. 1956 smo nakazali županstvu v Ajbi 300 kron v polno plačilo podpore 600 kron, dovoljene vsled deželnozborskega sklepa z dne 29 decembra 1902 za zgradbo ceste Kambreško-Srednje.
Cestnemu odboru kanalskemu smo nakazali z odlokom z dne 31. marcija 1904 štev. 2299 znesek 2400 kron v polno plačilo prispevka 4400 kron, dovoljenega vsled deželnozborskega sklepa z dne 3. maja 1900 za cesto Ročinj-Kambreško.
Z odlokom z dne 18. maja 1904 štev. 7051 smo nakazali županstvu v S. Križu 500 kron v polno plačilo prispevka 10C0 kron, dovoljenega za prevreditev cest Žablje-Dobravlje in Sv. Križ-Cesta.
Z odlokom z dne 21. maja 1904 št. 2947 smo nakazali županstvu v Lokavcu 800 kron na tretjem obroku deželnega prispevka 2400 kron, dovoljenega z deželnozborskim sklepom z dne 29. januvarija 1901 za zgradbo ceste Lokavec-Ajdovščina.
Z dopisom z dne 8. junija 1904 štev. 3462 smo dali na razpolago politični upravi goriški 4000 kron kot zadnji obrok prispevka 12.000 kron dovoljenega v deželnozborski seji z dne 29. septembra 1901 za zgradbo ceste po Braniški dolini.
Z odlokom z dne 15. junija 1904 štev. 2850 smo nakazali županstvu v Slivnem 200 kron na prvem obroku podpore 400 kron, dovoljene z deželnozborskim sklepom z dne 20. septembra 1901 za razširjenje ceste vodeče na poštno cesto.
Gojaškemu županstvu smo z odlokom z dne 14. septembra 1904 št. 3826 nakazali 1000 kron na račun deželne podpore 2000 kron, dovoljene za vreditev ceste na Cavnu.
Vloga županstva livškega pod odb. št. 6656 03 za podporo v svrho zgradbe ceste iz vasi do erarske ceste se je odposlala vsled deželnozborskega sklepa z dne 3. novembra 1904 z odlokom z dne 17 novembra 1904 štev. 6656/03 cestnemu odboru ko-baridskemu, da jo upošteva pri sestavi proračuna za leto 1905.
23. Podpore za vodne naprave.
Drežniškemu županstvu smo z odlokom z dne 24. februarja 1904 št. 1272 nakazali 5000 kron v poplačilo prispevka 1000 kron, dovoljenega v deželnozborski seji z dne 29. decembra 1902 za zgradbo vodovoda.
Gospodarskemu svetu v Štararancanu smo nakazali z odlokom z dne 9. marcija 1904 štev. 1556 znesek 200 kron kot zadnji obrok prispevka 600 kron dovoljenega z deželnozborskim sklepom z dne 22. decembra 1902 za izkopavanje vodnjaka.
Svetolucijskemu županstvu smo nakazali 400 kron v poplačilo prispevka 800 kron, dovoljenega v deželnozborski seji z dne 24. septembra 1901 za zgradbo vodovoda v Logu. Nakazali smo ta prispevek z odlokom z dne 16. marcija 1904 štev. 1364.
Z odlokom z dne 2. avgusta 1904 štev. 5397 smo nakazali županstvu v Vojščici znesek 750 kron kot prvi obrok deželnega prispevka 1500 kron dovoljenega za izko-panje dveh vodnjakov.
Županstvu v Cjopris-Viskonu smo nakazali z odlokom z dne 14. novembra 1904 štev. 4683 znesek 500 kron v poplačilo deželnega prispevka 1000 kron, dovoljenega mu za vodne naprave.
24. Podpore učnim zavodom.
Vsled naličnih deželnozborskih sklepov iz zasedanja september-november 1904 smo nakazali:
1.	Z odlokom z dne 13. decembra 1904 štev. 7294 goriški skupščini društva „Lega Nazionale" podporo 400 kron;
2.	Z odlokom z dne 13. decembra 1904 štev. 6755 dekliški nadaljevalni šoli »Šolski dom" v Gorici podporo 400 kron;
3.	Z odlokom z dne 13. decembra 1904 štev. 6575 italijanskemu konviktu S. Alojzija v Gorici podporo 600 kron ;
4.	Z odlokom z dne 13. decembra 1904 štev. 6421 slovenskemu Alojzevišču v Gorici podporo 600 kron;
5.	Z odlokom z dne 13. decembra 1904 št. 680 nadaljevalni obrtni šoli v Foljanu podporo 400 kron;
6.	Z odlokom 13. decembra 1904 štev. 879 društvu Sv. Vincencade Paoli v Gorici podporo 600 kron;
7.	Z odlokom z dne 14. decembra 1904 štev. 5848/03 c. kr. čiparski šoli v Bovcu podporo 250 kron, ki se je imela porazdeliti med najboljše in najvrednejše gojenke.
25. Zboljšanja pri osebju deželnih zavodov.
Izvršuje deželnozborski sklep z dne 11. novembra 1904 je deželni odbor izdal s svojim odlokom z dne 28. novembra 1904 štev. 7662/03 deželni blagajni nalog, naj izplačuje učitelju in učiteljicam deželnega zavoda za gluhomene od 1. decembra 1904 naprej draginjska doklada v meri povišani v smislu označenega sklepa.
Vsled deželnozborskega sklepa z dne 19. oktobra s katerim je bila priznana učitelju slovenskega oddelka deželne kmetijske šole g. Miltonu Klavžar-ju petletnina, po-čenši s 1. novembrom 1903 je deželni odbor pri svoji blagajni odredil z odlokom z dne 8. novembra 1904 št. 199, da se izplačaj navedeni tekoči in zastani povišek.
26. Podpore v človekoljubne svrhe.
a) Za žensko bolnišnico in hiralnico v Gorici.
Vsled deželnozborkega sklepa z dne 12 novembra 1904 smo nakazali mestni blagajni goriški z odlokom z dne 22. decembra 1904 štev. 6399 znesek 2005 K 37 v, v povračilo troškov za poprave hiralnice in norišničnega oddelka ženske bolnišnice v Gorici.
b) Morski kopel ji v Gradežu.
Odboru morske kopelji v Gradežu smo nakazali z odlokom z dne 15. decembra 1904 št. 1468 podporo 1600 kron dovoljeno z deželnozborskim sklepom z dne 12. novembra 1904.
c) Poškodovanim po požaru v Bovcu.
Podporo 7000 kron, dovoljeno v deželnozborski seji z dne 21. septembra 1904 (vrhu 3000 kron, katere smo že poprej izplačali pod pridržkom deželnozborske odobritve) v prid poškodovanim po požaru v Bovcu smo nakazali z dopisom z dne 23. novembra 1904 št. 7927 c. kr. okrajnemu glavarstvu v Tolminu, ki je prevzelo nalogo, da jo razdeli.
27. Razne podpore.
a) Ognjegascem v Tržiču.
Izvršuje drugo točko deželnozborkega sklepa z dne 12. novembra 1904 smo nakazali z odlokom z dne 15. decembra 1904 št. 1887 znesek 300 kron tržiškemu županstvu, da jih razdeli med člene tamošnjega prostovoljnega gasilnega društva.
b) Za mednaroden človekoljuben shod.
Avstrijskemu odseku za mednaroden shod glede uboštva, ki se bode vršil v Milanu 1. 1905 (in pri katerem bode zastopan tudi podpisani deželni odbor) smo nakazali z odlokom z dne 28. decembra 1904 štev. 3863 prispevek 200 kron, katerega je dovolil visoki deželni zbor v svoji seji z dne 12. novembra 1904.
28. Nagrade in razne podpore.
Z odlokom z dne 22. decembra 1904 št. 4835 03 se je nakazala v smislu nalič-nega deželnozborskega sklepa profesorju Henriku Majonic-u, bivšemu ravnatelju stari-narskega oddelka deželnega muzeja nagrada 800 kron, katero mu je dovolil na njegovo vlogo visoki deželni zbor v svoji seji z dne 12. novembra 1904.
Odvetniku vitezu dr. Pavlu pl. Bizzaro v Gorici smo nakazali z odlokom z dne 17. decembra 1904 štev. 6581 svoto 500 kron, dovoljeno v deželnozborski seji z dne 12. novembra 1904 na vračilu troškov za objavo njegovega dela „Idrografia del Friuli orientale".
Izvršuje deželnozborski sklep z dne 19. oktobra 1904 smo nakazali sestri pok. učitelja Josipa Lippizer, Mariji Lippizer z odlokom z dne 14. decembra 1904 štev. 2178 podporo 150 kron za pogrebne troške.
Vsled deželnozborskih sklepov z dne 12. novembra 1904 smo nakazali sledeče podpore:
1.	Vdovi Josipini Radizza 80 kron (z odlokom z dne 14. decembra 1904 štev. 5973 03).
2.	Alojzi-i vdovi Velicogna 100 kron (z odlokom z dne 14. decembra 1904 štev. 435);
3.	Amaliji vdovi Pocar 200 kron (z odlokom z dne 14. decembra 1904 štev. 6558);
4.	Mariji vdovi Tercič 150 kron (z odlokom z dne 22. decembra 1904 štev. 6361);
5.	Antonu Kazafura 100 kron (z odlokom z dne 14. decembra 1904 štev. 6428);
6.	Mihaelu Paulin 200 kron (z odlokom z dne 14. decembra 1904 štev. 7446);
7.	Mariji vdovi Maver 500 kron (z odlokom z dne 22. decembra 1904 štev. 203).
Vsled deželnozborskega sklepa z dne 12. novembra 1904 smo nakazali Josipu Lojk-u, gojencu c. kr. obrtne šole v Ljubljani in Ivanu Stepančič, učiteliščniku v Kopru, vsakemu po 100 kron podpore (z odlokom z dne 22. decembra 1905 štev. 7256.)

IV. DEL.
Redna uprava deželnega odbora.


A. Gospodarstvo.
1. Užitnina.
°db. št. 3335, 5939.	V poročilu deželnega odbora z dne 24. oktobra 1904 št. 3335, ki je služilo kot
podlaga deželnozborskim sklepom z dne 27. oktobra 1904, glede pravice deželnega zastopa uvajati in pobirati samostojno deželne naklade na užitnino vina, mošta in mesa, je bilo navedeno, kako je opisal deželni odbor pristojnim državnim oblastim žalosten položaj glede pobiranja užitnine sploh ; tem oblastim je deželni odbor tudi predočil, da izvira iz tega za državo nič manjša škoda, nego za samoupravne korporacije.
Glede na uspeh inicijative, katero je dal deželni zastop, smatra se potrebnim navesti tu spomenico, odposlano c. kr. namestništvu dne 18. maja 1904 pod odborovo štev. 3335.
„V pregibu se dopošlje c. kr. namestništvu prepis predloga, katerega predloži deželni odbor v prihodnjem zasedanju deželnega zbora, ki naj bi vnovič proklamiral svoje, po ustavi dane mu pravice, postopati glede pobiranja deželne naklade na povžitek vina, mošta in mesa, na način, ki se mu zdi najprimernejši.
Označena pravica, določena po deželnem statutu, katerega je Njegovo Veličanstvo potrdilo in je bil slovesno objavljen dne 26. februarija 1861 drž. zak. štev. 20. kot državni temeljni zakon, je nedvomljiva, kakor to sledi iz argumentacij v priloženem predlogu na visoki deželni zbor; deželni zastop smatra kot svojo največjo dolžnost, obračati svoje neumorno delovanje v to, da se mu priznajo te njegove pravice, kajti le potem bodo cvetele deželne finance, le potem bode možno misliti na moralno in ekonomično blagostanje naše dežele, skratka, potem bode možno doseči oni ideal moralnega in materijalnega napredka, kateri bi bil pcpolen in dosega katerega je sveta dolžnost javnih činiteljev.
Sedanji način pobiranja deželnih naklad na užitnino skupno z erarsko užitnino je skrajno škodljiv deželnim financam.
Še večjo škodo bode občutila dežela prihodnje leto, ko se vsled Najvišje odločbe, o katerej je bil obveščen deželni zastop z dopisom c. kr. namestništva z dne 13. januarija 1904 št. 977IX., ne bode dovolilo pobiranje višjih deželnih naklad na užitnino kot 100",, od erarske užitnine; to bode spravilo deželo v veliko zadrego, kajti odtegnjen jej bode dohodek celih 80.000 kron, kar nam provzroča že danes resnih skrbij.
Ni namen deželnega odbora spuščati se v obširno razlaganje, kako škodo pro-vzročajo deželi navidezne pogodbe, o katerih je govora v deželnozborskem predlogu, kajti ta škoda je jasna, kar sledi iz predloga samega.
Podpisani deželni odbor se omejuje na to, da omeni škodo, katero trpe deželne finance, proučevanje škode pa, katere provzročajo navidezne pogodbe visokemu erarju, prepušča c. kr. vladi.
Žalostno je, da se javne naklade, katere plačujejo obdačenci tako težko, in katere odšteva ubožno, po tisočerih nesrečah prizadeto ljudstvo, ne stekajo v javne blagajne, da bi se lahko obrnile v splošni in občni blagor, marveč da se obračajo v zasebne namene, od katerih nima ljudstvo nikakih koristi.
Deželni odbor, ki je proučil na c. kr. finančno ravnateljstvo odposlano odločbo c. kr. finančnega ministerstva z dne 22. julija 1903 štev. 47236, katero je označeno ravnateljstvo semkaj poslalo z dopisom z dne 25. septembra 1903 štev. 24.096, mora dati izraza svojemu obžalovanju, da se niso odpravile navidezne pogodbe, ki toli škodujejo državi in deželi, posebno ker bi bilo to, glede na skušnje, ki smo jih pridobili v preteklosti, glede na vedno enako stanje sedanjih pogubonosnih razmer in glede na to, da se mora ozirati na javni blagor, zelo lahko, ako bi se zasledovala smer, katero je ministerstvo natančno začrtalo.
To bi moglo vzbuditi domnevanje, da je deželna finančna oblast morda našla v obstoječem zakonu določilo, ki jej zabranjuje izvrševati višjo voljo. To domnevanje pa ni na mestu, kajti treba je uvaževati, da temelji ministerski ukaz baš na istem zakonu in na uradnih odločbah osrednjih oblasti.
Zakona, in sicer toli cesarski patent z one 25. maja 1820 Pol. G. S. 57 Bd. I. Tli. N. 54, zadevajoč užitnino na vino in mošt, koli zakon z dne 16. junija 1877 drž. zak. št. 60, zadevajoč užitnino na meso, ne določujeta, da se mora pobirati užitnina (govori se o erarski užitnini) potom pogodbe in še le ako ne bi bilo mogoče skleniti pogodbe, potom zakupa in konečno v lastni režiji; tudi ni v zakonih rečeno, da se ima skleniti pogodba če treba tudi v škodo javnih zalogov, ali kadar slične pogodbe ne donašajo (kakor omenjeno v deželnozborskem predlogu) vsaj nekoliko koristi obrtnikom, ali tudi takrat, kadar iste niso realne, marveč le navidezne, kar nas uče žalostne skušnje iz preteklosti in kakor vidimo tudi iz sedanjosti.
Smisel zakona je marveč ves drug, in da se ne bode mislilo, da hočemo mi zakon po svoje razlagati, omenja se le tretji odstavek prve točke finančno-ministerjalne odredbe z dne 13. julija 1877 štev. 18956 (list finančnega ukaznika št. 15), v katerej je prepuščeno deželni finančni oblasti, da v ozira vrednih slučajih, (kakor je sedaj pri nas) ne sklepa pogodeb.
Zakaj se navidezne in škodljive pogodbe na vsak način vzdržujejo, si ne more deželni odbor razlagati drugače, nego tako, da visoka vlada ne prevzame pobiranja užitnine v lastno režijo iz razloga, ker se boji oziroma dvomi, da bi se to dobro spo-neslo.
Ako bi bilo to res, bil bi deželni odbor pripravljen zgladiti pot erarski upravi, da bode mogla izpolniti željo c. kr. ministerstva in sicer tako, da bode za visoki erar v brezdvomno korist in v nikakoršno škodo.
Dežela namreč izjavlja, da s pridržkom deželnozborske potrdbe zagotovi visoki vladi svoto sedanjega eraričnega dohodka na užitnimi vina, mošta in mesa in sicer za celo deželo v skupni svoti 399.430 kron.
Da stavi deželni odbor visoki vladi ta jako ugoden predlog upliva nanj edina misel, koristiti s tem erarju in deželi; vsled tega naproša državno upravo, da mu napravi edino uslugo, ki je povsem zakonita in ki temelji vseskozi na namerah osrednjih oblasti, da opusti namreč tako škodljive pogodbe glede pobiranja erarske užitnine na vino, mošt in meso v deželi Goriški in Gradiščanski za troletje od 1. januvarja 1905 do 31. decembra 1907.
Deželni predlog temelji na sledečih razlogih:
Pobiranje erarske užitnine naj bi se oddalo v zakup v celi deželi; odpovedale naj bi se poprej pravočasno sedanje pogodbe in zakupi, kjer še so (točka 4. in 13. zadnjega odstavka finančno ministerske naredbe z dne 13. julija 1877 fin. ukaz. št. 15).
Ako izkažejo skupni novi zakupi za erar kako korist, ostane visoka vlada upravičena, uživati dotični dobiček, a deželi bi moral pripasti oni prispevek, ki jej pritiče od skupnega pobiranja deželne in državne užitnine.
Ako ne bi zakupi donesli več kakor je do sedaj dosegla skupna svota erarske užitnine, postane zakupnica dežela na podlagi označene svote in brez nikakega rizika za erar.
Ako bi se oddal zakup drugim in ne deželi, bilo bi sprejeti v zakupne pogodbe klavzulo navedeno v zadnjem odstavku ukaza finančnega ministerstva z dne 22. julija 1903 štev. 47236, glasom katere bi bil zakupnik obvezan plačevati deželi ne odstotno svoto od zakupne cene, marveč vse zneske, ki bi jih potirjal na deželni užitninski dokladi; zajedno naj bi bila dežela upravičena pregledovati registre, katere bi zakupnik vodil.
Izločiti bi bilo iz zakupne pogodbe tudi pristavek, da ima zakupnik pravico, sklepati s strankami podvrženimi užitninskemu davku kake pogodbe.
Deželni odbor goji polno nado, da bode c. kr. namestništvo krepko podpiralo deželno upravo pri c. kr. finančnem ravnateljstvu, da se tako izvede v financij ?lnem in moralnem oziru za deželo tako važna akcija, ki donese visokemu erarju brezdvomno koristi brez nikakoršnega rizika.
Ko se doseže vspeh, po katerem stremi deželna uprava, nehala bi dežela prokla-mirati svojo ustavno pravico pobirati samostojno deželno naklado na užitnino.
C. kr. namestništvo je odgovorilo z dopisom z dne 3. septembra 1904 št. 24223 v sledečem smislu :
Kolikor se tiče namena deželnega odbora, predlagati visokemu deželnemu zboru pobiranje deželnih doklad na užitnino vina, mošta in mesa v lastni režiji na podlagi §§. 22. in 23. deželnega pravilnika, omenilo je c. kr. namestniništvo, sporazumno s c. kr. finančnim ravnateljstvom da nasprotuje namišljeno pobiranje užitninskih doklad v lastni režiji pravnemu smislu besede d o klade (Zuschlage); po tem smislu ima odmeriti in ako mogoče tudi pobirati temeljne davke (Stammsteuer) in doklade, izražene v odstotkih istih, katera oba zadeneta jeden in isti obdačenju podvrženi predmet, ena in ista uprava. Ako bi odmerjali in pobirali označene doklade dve upravi, provzro-čilo bi to dvakrat toliko režijskih stroškov in bi znižalo iznos doklad, najsi postopajo organi, določeni za pobiranje, tudi še tako korektno.
Nadalje — je opažalo c. kr. namestništvo — bi bile osebe, ki so obvezane plačevanju naklad, podvržene dvakratni kontroli. Neprikladnost dvakratne kontrole od strani organov, določenih za pobiranje državnega davka in onih, določenih za pobiranje deželne naklade, bi se še poostrila vsled okoliščine, da je dalo več občin poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske pobiranje občinskih doklad za več let v zakup, tako, da bi bilo z ene strani občinstvo, ako bi dotične pogodbe še nadalje obstojale, podvrženo trikratni kontroli, z druge strani pa bi se morali odbiti od dohodka naklad trikratni režijski stroški.
Velike važnosti za deželno upravo pa je bil sledeči del namestništvenega dopisa:
„Pritožbe proti pičlemu dohodku deželnih doklad v prid deželnega zaloga se ne čujejo le v onih okrajih, v katerih se pobira užitnina potom pogodeb, marveč tudi, in sicer v enaki meri, v okrajih kjer je dana užitnina v zakup, dasi se pobirajo od obrtnikov davki skupno z dokladami.
Ti razlogi so velike važnosti, toliko vsled dejstva, ker uplivajo neposredno na državno in deželno upravo, kolikor tudi, kar je naravno, radi učinka na davkoplačevalce, ki imajo vsled neprilik pri pobiranju svoje predsodke.
C. kr. finančno ravnateljstvo in c. kr. namestništvo upoštevata važnost označenih okoliščin in zajedno priznavata tudi, da je preobrazba pobiranja užitnine vina in mesa v pokneženi grofovini goriško-gradiščanski radi dosedaj pripetivših se nepriličnosti, nujno potrebna.
Predlogom deželnega odbora, kolikor temelje isti na obstoječih zakonih in ukazih, pritrjujeta c. kr. finančno ravnateljstvo in c. kr. namestništvo povsem.
„Glede na to nameruje c. kr. finančno ravnateljstvo odpovedati s koncem leta 1904 one sedaj obstoječe zakupe in pogodbe, ki ne iztečejo sami ob sebi; tozadevno je bilo že predloženo poročilo na c. kr. finančno ministerstvo."
Nato je namestništvo naštelo v svojem dopisu tiste zakupe, ki so iztekli s koncem leta 1904 in one, ki so se sklenili za daljšo dobo in jih je nameravalo c kr. finančno ravnateljstvo odpovedati iz razloga, ker so zakupne zadruge v mnogih krajih dotičnih okrajev odstopile svoje pravice tretjim osebam, katere so imele vsled pobiranja naklad po tarifi ogromnih dobičkov.
V svrho, da bi se pobirala užitnina leta 1905 na boljši podlagi, je c. kr. finančno ravnateljstvo — z ozirom na skušnje, ki jih je pridobilo zadnja leta s pogodbami, in z ozirom na to, da bi se nikakor ne mogel doseči z novo poskušnjo dober uspeh — nameravalo postopati v smislu določb 1 odstavka finančno-ministerijalnega ukaza z dne 13. julija 1877 št. 18956 1. u. št. 15 in v smislu navodil, izdanih od c. kr. finančnega ministerstva z dne 22. julija 1903 št 47236, t. j. nameravalo je dati užitnino v zakup ali pa pobirati jo v lastni režiji."
Na ta namestništveni dopis je odgovoril deželni odbor s predsedniškim dopisom z dne 5. oktobra 1904 št. 72 Pr, kateri je zapopadal vse podatke:
„Odnosno na tamkajšnji dopis, ki zadeva pobiranje erarskih užitnin in dotičnih deželnih naklad, počaščuje se podpisano predsedništvo deželnega odbora poročati sledeče:
„V četrtem odstavku označenega dopisa se hoče odrekati deželi pravica do samostojnega pobiranja deželnih naklad na užitnino.
Podpisano predsedništvo opozarja c. kr. namestništvo na pravno dokazovanje de-želnozborskega poročila, ki je bilo priloženo tukajšnjemu dopisu, odposlanemu c. kr. namestništvu dne 18. maja tekočega leta pod odb. štev. 3335, vsled katerega ima dežela pravico do pobiranja svojih naklad v lastni režiji, popolnoma neodvisno od do-tičnega erarskega davka; dostavlja se, da teh dokazovanj c. kr. namestništvo ni pobijalo.
Dejstvo, da je deželna naklada na užitnino vina, mošta in mesa izražena v odstotnih dokladah k erarskemu davku, ne tvori zadostnega povoda takim zaključkom, kakoršne zapopada namestništveni dopis, kajti doklad je le aritmetični izraz za deželno naklado, dočim je popolnoma samostojna bistvena narava teh naklad neizpodbitno zajamčena v deželnem pravilniku, katerega temeljne določbe ne more uničiti označeni slučajni pripetljej.
Deželni odbor vztraja pri tem načelu ter si pridržuje zopet oživeti to zadevo od prvega začetka, ako in kadar bi bilo to potrebno; sedaj pa hoče razpravljati o praktični važnosti tega predmeta za bližnjo bodočnost.
Pred vsem se deželni odbor toplo zahvaljuje c. kr. namestništvu in c kr. finančnemu ravnateljstvu, da sta priznali pravičnost odborovih argumentacij z dne 18. maja t. 1. št. 3335, ki dokazujejo, kako škodljiv je sedanji način pobiranja užitnine, kateri jemlje javnim upravam užitninske dohodke in provzroča obilo škode erarju, deželi in občinam ter upliva zajedno demoralizovalno na deželo, osobito pa na obdačence.
Deželni odbor bi vsled tega brez drugega pritrdil ureditvi te zadeve v smislu označenega namestništvenega dopisa, ako ne bi ga v tem ovirali razlogi, navedeni v pismu podpisanega predsedništva na predsedništvo c. kr. namestništva z dne 20. avgusta 1904 št. 73 Pr, v katerem se izraža opravičen dvom, da bi dovedlo pobiranje potom zakupov do zaželjenega cilja.
Misel na pobiranje užitnine po zakupnikih naj bi se torej ovrgln, in namesto tega naj bi se pobirala ista v lastni, bodisi erarski, bodisi deželni upravi. Podpisano pred-sedništvo opozarja c. kr. namestništvo na sledeče okoliščine:
Sedanji dohodki od užitnine vina, mošta in mesa znašajo 399.430 kron.
Podpisanemu predsedništvu se zdi jako umestno, proučiti okoliščine, ki predočujejo količino povžitih obdačenih predmetov v svrho, da se primerjajo z isto navedeni dohodki ter se tako dožene, ali odgovarjajo.
Ker nedostaje neposrednih podatkov o povžitku, katere smo mogli dobiti le po statističnem primerjanju podatkov, nabranih v praktičnem upravljanju užitnine, od katerega pa je bila dežela vedno izključena, pregledala se bodo ta-le posredna karakteristična dejstva.
Ako si predočujemo tarifo, vsled katere se nalaga na vsak hektoliter vina 5-94 kron, oziroma 4'46 in 3*72 kron, in sedaj veljavno visoko tarifo za meso, nam postane takoj jasno, da je dohodek 399-430 kron za deželo z 232-897 prebivalci, jako nizek.
Seveda se morajo odšteti od teh prebivalcev one osebe, ki se vsled starosti ali iz drugačnih vzrokov ne poslužujejo vseh ali posameznih obdačenju podvrženih užit-ninskih predmetov; toda uvaževati je treba, da se konsum označenih predmetov poveča, ker prihaja v našo deželo obilo ljudi, bodisi po opravkih in na delo bodisi zdravit se ali na letovišča itd.
Uvažuje, da se vsled te slednje okoliščine konsum ne samo nadomesti, marveč da celo nadkriljuje onega, ki bi se pripisoval enemu delu prebivalstva, pripadajočega v našo deželo, moramo priti do zaključka, da je letni dohodek na povžitku vina, mošta in mesa, od katerega odpade na vsakega prebivalca 1 krona 70 vinarjev, zelo nizek.
Ako bi se hotelo uporabiti tuoznačeno statistično primerjanje za posamezne okraje, dobili bi v nekaterih slučajih še bolj interesantne izide.
Tako na primer bi dognali, da donaša kanalski okraj s svojimi 13.195 prebivalci na užitnini vina, mošta in mesa le 7.535 kron, od katerih odpade na vsakega prebivalca na leto nekaj čez pol krone.
„Tako donaša Cerkno s svojimi 7.813 prebivalci 3.920 kron, Tolmin s 14.229 prebivalci 13.200 kron; to so oni okraji, v katerih tvorijo dohodki največji kontrast s pomnoženim konsumon, kajti v istih se nahaja sedaj pri gradnji nove železnice ogromno število delavcev; glede drugih okrajev pa se prepušča primerjanje pristojnim oblastim.
Kot uvaževanja vredno se navede le še dejstvo, da donaša užitnina na meso v Kanalu 1000, v Tolminu 3600 kron, v Cerknem pa le 720 kron na leto.
Da se prouči podlaga za zakupne klicne cene, se bode moralo upoštevati vse to ter zajedno uvaževati vse ekonomične premembe, ki se izvrše, kakor je pričakovati, v bližnji bodočnosti, katere premembe bodo za užitnini podvržene predmete velikega pomena.
Misliti bode treba no samo na to, da je prišlo vsled gradnje bohinjske železnice v našo deželo ogromno število delavcev, ki delajo in se preživljajo v naši deželi od podbrdskega predora do tržaške meje, koder bode tekla nova železnica t. j. v tolminskem, kanalskem, goriškem, ajdovskem, kome,nskem in sežankem okraju, marveč uvaževati se mora tudi okoliščina, da oživita z otvoritvijo nove železnice trgovina in obrt, da se povzdigne poljedelstvo in da se bodo podajali meščani na letovišča v ■ gorate kraje soške doline in na prijazno Vipavsko; z vsem tem se bodo dokaj pomnožili dohodki na užitnini.
Glede na pričakovani obrtni razvitek se omenja veličasten načrt neke dunajske tvrdke, ki namerava izvršiti v trentski dolini velikansko vodno - električno napravo, pri
čemer hoče uporabiti vodno moč sočino ; druge vodne moči bodo gotovo uporabile razne druge tvrdke, katere razumijo važnost nove železnice.
Domneva se tudi, da preneha izseljevanje prebivalcev goratih krajev, ter da bode nastopilo namesto istega naseljevanje delavcev, ki bodo iskali dela v obrtnijskih napravah, katere se bodo ustanovile v soški dolini.
Kar se je do tu navedlo, velja tudi za Vipavsko.
Kolikor se tiče mesta goriškega, omenjamo, da se bode gradil tu za bohinjsko železnico kolodvor prve vrste skupno z mehanično delavnico in z zalogo za železniške potrebščine, kjer bode našlo dela obilo delavcev.
Istotako je treba uvaževati obe eksportni središči sadja, ki sta Gorica in Gradišče, kjer se zbira v dotičnih letnih časih veliko število ljudstva, ki ima na sadnih trgih opravila, bodisi kot prodajalec, bodisi kot kupec.
Nadalje je treba omeniti letovišča v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Gradišču, Sežani, Ajdovščini, Komnu itd ; tudi ne smemo zabiti na obrtnijski razvitek v Nabrežini in v Tržiču.
Ne da bi na dolgo razpravljali o napredku Nabrežine na obrtnijskem polju, katerega pospešujejo dobro znani kamenolomi, bližina tržaškega pristanišča in dobre železniške zveze, marveč se navaja glede Tržiča in njegove okolice važna naprava za namakanje tržiške ravani, katera naprava bode dokaj koristila kmetijskim pridelkom ter bode uvedla med prebivalstvom drugo življenje, s tem namreč, da se bode ljudstvo, ki se mu bode gmotno stanje izboljšalo, posluževalo v večji meri užitnim podvrženih predmetov.
Omenja se tudi, da se namerujejo ustanoviti v Tržiču obrtnijske naprave; ta kraj se je izbral vsled tega, ker leži blizu Trsta ter ima na razpolago delavske moči, ki so razmeroma po ceni.
Nadalje se opaža, da so se napravili ob glavnem kanalu za namakanje tržiške ravani nekateri vodopadi za električno moč v obrtnijske svrhe ; ta vodna moč je že dana neki tvrdki v zakup za 40.000 kron.
Tudi razvitek Gradeža je vreden, da ga omenimo; občina je prejela letos samo na pristojbinah za kopelji 60.000 kron.
Zadostujejo ta dejstva v dokaz, kako narašča konsum užitnini podvrženih predmetov; ne navajajo se vsled tega drugi argumenti.
Na podlagi ravnokar navedenega se bodo imele določiti klicne cene za dražbe, ki se bodo razpisale glede pobiranja užitnin potom zakupov; te klicne cene bodo morale znašati vsaj 100.000 kron, to je, 25°/,, več kot se je računal dosedanji prejemek za celo deželo.
Podpisano predsedništvo misli, da bodo upoštevale pristojne državne oblasti više-označene okoliščine, da se na ta način izognejo nesrečnim eventualnostim preteklosti, od katerih se omenjajo sledeče:
V desetletju od 1895 do konca 1904 je ostala erarska užitnina, glede vseh obda-čenju podvrženih predmetov, neizpremenjena, kajti povišek od 380.294 kron na 399.430 kron, t. j. 19.136 kron, pač ni vreden, da ga omenjamo.
„Še bolj čudno je, ako pomislimo, da odpade od tega poviška 13.000 kron na goriško mesto; v drugih krajih so ti poviški, razun malo izjem, zelo neznatni, ali pa so se dohodki celo znižali. Tako se je znižala v označenem desetletju užitnina v Krminu za 1418 kron, v Gradišču za 5.112 kron, v Tržiču za 2.774 kron in tako dalje.
Podpisano predsedništvo se sklicuje na dopisovanje v zadevi užitnine, bodisi med deželnim odborom in c. kr. namestništvom, bodisi med obema predsedništvoma, ter prosi vnovič, naj se zadeva koj in temeljito uredi.
Ako se nameruje dati pobiranje užitnine v zakup, ter ne misli isto na lastno režijo v državni ali deželni upravi, prosi podpisano predsedništvo, da se poprej obvesti deželni odbor o cenah, določenih za zakup vsakega posameznega okraja.
Podpisano bi razložilo predsedništvu c. kr. namestništva svoje stališče v tej zadevi ; seveda ne izpremeni s tem svojih nazorov glede zakupov, katere je obrazložilo v tem dopisu.
Naproša se pa predsedništvo c. kr. namestništva, da pošlje podpisanemu čim preje resolucije visoke vlade, kajti visoki deželni zbor je sklican in nevarnost je, da se razvije tam razpravljanje, kakoršno je popisano v tukajšnjem dopisu z dne 20. avgusta t. 1. št. 73 Pr.
Posebno nestrpno se pričakuje, da se odpovejo sploh vse pogodbe in vsi zakupi, ki obstoje sedaj v naši deželi, ne izvzemši komenski okraj, glede katerega se ne more pojmiti, zakaj ima biti privilegiran in ne postavljen v isto vrsto kot drugi okraji naše dežele.
V namestništvenem dopisu z dne 3. septembra t. 1. št. 24223 se navaja, da se dogajajo pri pobiranju občinskih doklad na užitnino veliki neredi ter se deželni odbor pozivlje, da ukrene tostvarno vse potrebno.
Deželnemu odboru je dobro znano stanje teh stvari ter bode storil primerne ukrepe s svojega stališča kot nadzorovalna oblast ekonomičnega in finančnega blagostanja naše dežele.
Vsak tozadevni ukrep bi bil do sedaj brezuspešen, kajti pobiranje erarske užitnine se ni vršilo pravilno, kar je provzročalo tudi pri pobiranju občinkih doklad nered, in še hujše.
Ne bodo se navajali uzroki vsega tega, kajti ne zdi se pravi čas za to, pač pa se bodo obrazložile stvari svoječasno na pristojnem mestu.
Za sedaj se naproša predsedništvo c. kr. namestništva, da upošteva, ako se odda pobiranje užitnine v zakup, potrebo, da odšteva zakupnik občinam, na njihovo zahtevo, zneske, ki jim pristojajo po ceni zakupa ali pa zneske dejanski potirjane po tarifi.
Isto prosi podpisano predsedništvo tudi glede deželnih doklad, kajti tudi tu veljajo isti razlogi, kakor za občine; ako smatra c. kr. namestništvo zakonom nasprotno, j	da se sprejme v zakupne pogodbe klauzula, katera odreka zakupniku pravico, sklepati
s posameznimi obdačenci posebne pogodbe, misli podpisano, da se ta oblast ne bode protivila, ako se sprejmejo v zakupne pogodbe višeoznačene klavzule v prilog občinam in deželi, kajti to ni v nasprotju z nikakim zakonskim določilom.
Tudi glede tega pričakuje podpisano predsedništvo takojšnji odgovor, da mu bode mogoče predložiti eventuelno to zadevo visokemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju v sklepanje.
Končno se predsedništvo c. kr. namestništva naproša, da blagovoli uplivati na c. kr. finančno ravnateljstvo, katero ima razpravljati to zadevo iz tehnično - finančnega stališča in na katerega predsedništvo se odpošlje zajedno prepis tega dopisa, naj reši to zadevo čim preje".
Kakor znano je c. kr. vlada odpovedala s koncem leta 1904 zadruge in zakupe in je sprejela s 1. jannuarijem 1905 pobiranje užitnine v lastno režijo in se zajedno ponudila, pobirati brezplačno doklade samoupravnih korporacij.
Deželni zastop ni samo sprejel ponudbo, kolikor je zadevala ista deželne doklade, marveč je ukrenil tudi potrebno, da se s tem kar največ mogoče okoristijo tudi občine. Deželna bilanca, kakor tudi bilance občinskih uprav bodo dokazale koncem leta 1905, kako občekoristno je bilo stališče, katero je zavzemal deželni odbor.
2. Delež pripadajoč naši deželi od državnih davkov.
Kakor razvidno iz knjig deželnega knjigovodstva, dalo je c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu tekom leta 1904 deželnemu odboru na razpolago sledeče zneske, ki mu pritičejo na višjih dohodkih državnih davkov;
a)	Od večjega dohodka osebno dohodninskega davka, a saldo 1903 in na račun leta 1904 ..................... . . K 39.972:72
b)	Od večjega dohodka žganjarin za leto 1904 ......... 62.169:60
Skupaj K 102.142:32
Leta 1903 je pripadlo deželi iz teh naslovov......... 104.698:02
tako da je bil prejemek leta 1904 manj ugoden za........K 2.555:70
To različje tiči v deležu na osebnih davkih, kateri je znašal preteklo leto 44.314:84 K ali 4.342:12 K več; na žganjinah pa je bilo leta 1904 poviška za 1.786:42 K.
3. Deželna davščina na pivo.
O deželni davščini na pivo, katero pobira dežela od 1. januarija 1905 v lastni režiji, poročamo podrobno v onem delu tega poročila, ki zadeva zakonodajne stvari.
4. Deželna posojila.
a) Deželno posojilo za norišnico.
Odb. št. 7298 03	V nadaljevanje tega, kar je obrazloženo tozadevno na 30. in 31. strani lanskega
1802, 3214,04. poročila počaščujemo se še omeniti, da so se začetkom leta 1904 dovršili ukrepi glede naslovov označenega deželnega posojila pri dunajski in tržaški borzi.
Obvestilo, da je c. kr. finančno ministerstvo dovolilo določitev kurzov tega posojila, poslala sta deželnemu odboru dunajska borzna zbornica dne 25 aprila 1904 pod štev. 610 in vodstvo tržaške borze dne 3. marcija 1904 pod štev. 274.
b) Srečkanje.
Leta 1904 je bilo pri deželnem odboru srečkanje sledečih deželnih posojil.
Dne 2. maja se je srečkalo deželno posojilo izza leta 1888. Izžrebale so se sledeče vrste :
Vrsta A.
Štev. 97........K 2.000
„ 122........„ 2.000
„ 60...... . . „ 1.000
Vrsta B.
Štev. 8...........K 2.000
„37...........„ 200
„61...........„ 200
„72............ 200
„89...........„ 200
Dne 1. oktobra je bilo	srečkanje deželnega posojila	izza leta 1902. Izžrebane so bile sledeče obveznice.
Stev. 236	..........K 2.000
, 151..........„ 1.000
„ 175	............ 1.000
„ 69..........„200
V
B. Železnice.
1. Bohinjska železnica.
a) Dovozne ceste na železniške postaje.
Ob. št. 8636,8521/03	o tem predmetu, ki ie za one kraje, skozi katere bo tekla nova železnica velike
1509 1747 5030
' 7286.' ' važnosti, poročali smo na strani 78-80. lanskega poročila.
Iz leta 1904 navajamo sledeče:
Cestna odbora v Komnu in Sežani sta se obrnila s prošnjo do c. kr. vodstva za gradnjo železnic v Trstu, naj bi to slednje izdelalo načrte dovoznih cest na dotične postaje bohinjske železnice.
Deželni odbor je s svojim dopisom z dne 10. januarija 1904 toplo priporočil označeno prošnjo.
Na nalično prošnjo, odposlano c. kr. namestništvu z dopisom štev. 8521/03, naznanila je ta oblast deželnemu odboru z dopisom z dne 22. februarija 1904 št. 5188, da je izdala vsled naročila c. kr. železniškega ministerstva na c. kr. okrajni glavarstvi v Gorici, Tolminu ter na magistrat goriški naročilo, da se imajo, ker se ni doseglo glede dovoznih cest na železniške postaje v Gorici, Plaveh, Kanalu, Avčah, Sv. Luciji-Tolminu, Podmelcu in na Grahovem z dotičnimi interesenti sporazumljenje, vršiti v smislu § 4. zakona z dne 29. novembra 1902 dež. zak. štev. 1 iz leta 1903, nove razprave.
Za te razprave so imeli tvoriti podlago glede postaj v Plaveh in na Grahovem prvotni načrti, izdelani po c. kr. vodstvu za gradnjo državnih železnic; za postajo v Gorici je izdelalo to vodstvo nov načrt, vsled katerega naj bi se zvezal prostor pred postajo s solkansko cesto.
Više označene politične oblasti so imele torej objaviti te načrte.
Z dopisom z dne 3. marcija 1904 št. 6318 je obvestilo c. kr. namestništvo deželni odbor, da se bodo vršili za nekatere postaje ob železniški progi Podbrdo-Gorica sledeči navodi:
a)	v sredo, dne 16. marcija, za postajo na Grahovem ;
b)	v četrtek, dne 17. marcija, za postaji Podmelec in Sv. Lucija-Tolmin ;
c)	v petek, dne 18. marcija, za postaje v Avčah, Kanalu in Plaveh;
d)	v pondeljek, dne 21. marcija, za postajo v Gorici.
Razun tega so se imeli komisijsko razpravljati načrti dveh varjant v Hudajužni in na Grahovem.
Pri omenjenih navodih je zastopal deželni odbor deželni odbornik profesor Ber-buč do postaje v Plaveh, pri navodu v Gorici pa deželni odbornik dr. Marani.
Glede vseh železniških postaj se je doseglo sporazumljenje, le glede postaj na Grahovem in v Gorici ne.
C. kr. namestništvo, ki je poslalo deželnemu odboru z dopisom z dne 22. aprila 1904 št. 10787 dotične komisijske zapisnike, je naznanilo, da bi se moralo odločiti glede dovoznih cest na železniške postaje na Grahovem in v Gorici v smislu § 4. za-
kona z dne 29. novembra 1902 dež. zak. štev. 1 iz leta 1903. Namestništvo si je pridržalo dogovoriti se tozadevno z deželnim odborom.
Dne 27. julija 1904 je došel deželnemu odboru dopis c. kr. namestništva z dne 25. julija 1904 štev. 15917, v katerem je ta oblast določila glede še odprtih vprašanj, t. j. glede dovoznih cest na železniški postaji na Grahovem in v Gorici, kakor tudi glede nekega nesporazumljenja pri dovozni cesti v Kanalu, sledeče :
Glede dovozne ceste na železniško postajo v Kanalu je c. kr. namestništvo naznanilo, da se nameruje graditi (kljubu protidokazom, katere so navedli interesentje na licu mesta,) —v smislu § 1. zakona — cesta, ki bode vezala prostor pred postajo v Kanalu s prvo javno cesto, ki je v konkretnem slučaju koroška cesta.
Ta cesta ima pač položno rebro v primeru s prostorom pred postajo ; toda ista se ne nahaja, razun malega kosa, na železniški lastnini, vsled tega se ima graditi (razun onega malega kosa) skladnim potom.
Kolikor se tiče dovozne ceste na železniško postajo na Grahovem so se izjavili pri navodu zastopniki deželnega odbora, občine in cestnega odbora za smer in širokost ceste, proti katerej se je zastopnik železniške uprave odločno uprl ter povdarjal, da bi bila zgrajena ta cesta na svetu, kjer se zemlja razsiplje, vsled česar bi bila v nevarnosti nižje ležeča železnica in višje ležeča skladovna cesta. Omenjeni zastopnik železniške uprave je svetoval, naj bi se zgradila 5'0 m široka dovozna cesta do železniških km 46 3, in od tam naj bi nadaljevala do skladovne ceste, pri čemer naj bi se pripojila občinska cesta pare. štev 754, (položnost do največ 12 5"/ft in s širokost 3-6 m.)
C. kr. namestništvo se je izrazilo uvažuje promet, ki bode, kakor se predvideva, na železniški postaji grahovski neznaten, da bi bila smatrati kot dovozna cesta v smislu § 1. zakona ona zveza, katero žele interesenti, t. j. zveza prostora pred postajo in skladovne ceste, pri čemer bi se pripojila občinska cesta (pare. štev. 754) le pod sledečimi pogoji:
Cesta bi se morala zvezati s prostorom pred kolodvorom pri km 46'6/7;
širokost ceste ob železnici, oziroma do ustja na občinski cesti (parcelna št. 754), bi morala znašati 5 0 m ;
na tej cesti bi se imel zgraditi črez hudournik Bača most, katerega luč naj bi znašala 25'6 m ;
občinska cesta (pare. štev. 754) bi se morala popraviti z položnostjo največ 12*5°/0, širokost kolovoza naj bi znašala 36 m in posamezni prostori za izogibanje naj bi se napravili le tedaj, ako bi to dopuščale krajevne razmere in ako bi to kazalo z ozirom na razsipljenju podvrženi svet.
Glede dovozne ceste na železniško postajo v Gorici je izjavilo c. kr. namestništvo sledeče:
Zastopnik železniške uprave je zastopal pri navodu načrt, izdelan od c. kr. železniškega gradbenega vodstva v Gorici, kateri je zapopadal dovozno cesto, ki bi zvezala prostor pred postajo v ravni črti z državno cesto, ki vodi v Solkan.
Zastopniki mesta goriškega so nasprotovali temu načrtu, češ, isti ne odgovarja potrebam prometa mesta Gorice tudi iz razloga, ker je državna cesta le 7—8.5 m široka in vodi naravnost v ulico Koren, ki je le 4-0 m. široka, vsled česar bi bil promet med postajo in mestom zelo otežkočen.
Vsled teh okoliščin so prosili zastopniki mesta Gorice, naj bi se zvezal prostor pred postajo naravnost s trgom Koren; ta cesta naj bi bila 18'0 m široka ter naj bi se smatrala kot dovozna cesta. Zastopnik deželnega odbora se je pridružil tej prošnji ter pripomnil, da cesta, katero je projektiralo c. kr. železniško stavbeno vodstvo, ne bi odgovarjala namenu.
Glede na to je c. kr. namestništvo priznalo, da bi bila cesta, katero je predlagala občina goriška, bolj prilična potrebam prometa nego pa ona, katero je projektiralo železniško stavbeno vodstvo; opažalo pa je, da bi ta cesta, vsled katere bi se moral vrediti del mesta, prekoračila zakon o dovoznih cestah in da bi uprava nove železnice ne bila vezana prenašati tretjino skladnih troškov, pred vsem, ker bi cesta, katero je ona sama predlagala, popolnoma odgovarjala pogojem § 1. označenega zakona z dne 29. novembra 1902.
V	ostalem — je omenilo c. kr. namestništvo — ima tudi cesta, ki jo je predlagal municipij goriški, katera vodi na korenski trg, isto napako, kajti, Gosposka ulica, ki je zvezana s korenskim trgom in kjer se bode v prvi vrsti razvil promet med mestom in postajo, je na nekaterih krajih malo širša od korenske ulice.
Ako bi se hotelo ugovarjati, da vodijo na korenski trg tudi razne druge ulice, skozi katere bi se lahko razvil promet, moralo bi namestništvo povdarjati, da vodijo tudi neposredno prej, ko se združi erarska cesta z ulico Koren razne druge ulice v mesto, ki bi lahko služile prometu med tem slednjim in železniško postajo
Glede na to, in upoštevaje, da bi služila cesta, predlagana od c kr. železniškega stavbenega vodstva v Gorici, tudi pri goriški postaji, interesirani občini solkanski, katere zastopniki so soglašali s smerjo, lego, dolgostjo in širokostjo ter uvažuje, da bi se morala, ako bi se realiziral od občine goriške predlagani načrt, graditi za Solkan posebna dovozna cesta, je c. kr. namestništvo mnenja, da bi se morala zveza prostora pred železniško postajo goriško s prvo javno cesto, to je s koroško državno cesto (solkanska ulica), katero je projektiralo c kr. stavbeno vodstvo v Gorici, priznati kot dovozna cesta; v dotičnem podrobnem načrtu bi se lahko sprejela kot podlaga širokost 13 m (skupno z obema, 1-5 m širokima pešpotoma) in položnost l'5u/0.
Kako malo utemeljeni so razlogi namestništvenega dopisa glede dovozne ceste, katero je predlagalo c. kr. železniško stavbeno vodstvo, sledi iz prošnje, ki jo je vložil goriški municipij v zadnjem zasedanju visokemu deželnemu zboru in iz sklepov tega slednjega, katere je storil v svoji seji z dne 12. novembra 1904.
b) N a v o d i.
V	preteklem letu je bilo ob bohinjski železnici več navodov, pri katerih je bil deželni odbor na tozadevno povabilo c. kr. vlade zastopan, da varuje deželne koristi ali pa da podpira občinske zastopnike v koristih dotičnih občin.
Deželni odbor sta pri označenih navodih vedno zastopala deželna odbornika dr. Marani in profesor Berbuč.
Dne 11. decembra se je vršil navod glede projektirane postaje v Gorici.
Deželni odbor je zastopal predstojnik deželnega stavbinskega urada, inženir Glessig.
C. Bohinjska železnica v naši deželi.
Vsled nekaterih tehničnih podatkov in cele vrste jako dobro izpadlih fotografij, katere nam je dal na razpolago častiti gospod Oton Berthele, c. kr. železnični stavbeni nadzornik — na tej uljudnosti se mu tem potom prav toplo zahvaljujemo — moremo glede Bohinjske železnice, ki bode za našo deželo v bodočnosti neprecenljive važnosti, obrazložiti sledeče:
1. Od Podbrda do Hudejužne.
Ko izstopi železnica iz veličastnega predora, ki veže Kranjsko z našo deželo, se dotakne kolodvora v Podbrdu.
Za zgradbo tega kolodvora se je moral narediti jako velik napis (320.000 m3), ki se je pa dovršil brez velikih težkoč, ker je bil na razpolago iz predora izkopani materijal. Ena stran nasipa je obrnjena proti hudourniku Bači (ki se je pri tej priliki uravnal); ta nasip podpira 600 m dolgo in 6 m visoko močno podzidje.
Tu smo že na Alpah; nasproti kolodvoru se ponosno dviguje Črna Prst in sedlo Kolka; na desni strani železnice leži ob strmem gorovju kakor pribita romantična vas Trtnik; ob levi strani pa se razprostirajo naravne trdnjave gorovja Porezen.
Železnica je podprta s podzidji ter teče ob levi strani doline, precej visoko nad strugo Bače, in pada do kolodvora pri Hudijužni za 25°/00. Ob km 36"8 prekorači po 74 m dolgem vijaduktu s šestimi oboki brezdno, na dnu katerega dere hudournik Porzen; ta vijadukt stoji 24 m visoko nad strugo hudournikovo.
Na levi strani od km 37"1 do km 37*5 se navpično dvigujejo impozantne stene do visokosti 60 m.
Ob km 37-5 je drug, 43 m dolg in 20 m visok vijadukt na tri oboke, črez katerega prekorači zeležnica brezdno druzega hudournika; a kmalu potem je zopet kratek predor, potem pokrit prehod, potem zopet jeden in hitro za tem pride hudojuženska postaja.
Tudi ta kraj je veličasten; proti severu se dviguje gora Črna prst, proti jugu gora Kojca, proti zapadu gora Koritnica, proti severovzhodu gora Porezen. Na zapadu postaje se beli visoko gori romantična skupina hiš z zvonikom : to je vas Obloke.
2.	Od Hudejužne do Grahovega.
Hitro ko zapusti železnica postajo hudojužensko, zavzema svojo povprečno po-ložnost 25 °/0o-
Vzhodno od Hudejužne teče železnica skozi 312 m dolgi predor ter izstopa ob km 41-6 v dolino hudournika Porzen, kjer se je za časa gradbe izkopalo iz nekega kamnoloma 5000 m3 kamenja, ki se je obdelalo ter je služilo za obzidanje predora v Bukovem.
Črez hudournik Bačo gre železnica štirikrat: prvikrat črez most z obokom in druge tri krati po železnih mostovih. Tu je več zanimivih del. Ko preteče železnica dva kratka predora, pelje skozi predor v Bukovem, ki je dolg 940 m ; za tem sledi čez dolinico lep železen most s petimi oboki, katerih vsak meri 27-5 m, drug most z 10 oboki (od 7. 8. in 11. m) pelje zopet črez hudournik Bačo.
Od mosta se pogled obrne na desno v dolino hudournika Koritnice, ki je obdana z gorovjem.
Železnica teče potem ob desnem bregu Bače pod Grahovo. Črez Bačo gre železnica šestikrat, predno dojde na postajo v Grahovem.
3.	Od Grahovega do Podmelca.
Ko zapusti železnica grahovsko postajo, teče skoro 1 km z zmanjšanim padcem ob levem bregu Bače, gre sedmikrat črez ta hudournik po 60 m dolgem železnem mostu, preide neki stari plaz skozi 207 m dolgi predor, gre dalje ob desnem bregu brezdna v predor pri Kneži, ki je 373 m dolg.
Ob ustju tega predora se kraj naenkrat spremeni. Železnica gre po ozkem nasipu skozi dolino hudournika Kneža, ki jo obdaja v spodnjem delu gora Gradiča ter preide na mostu s tremi oboki hudournik malo poprej, nego se isti izliva v Bačo.
Ko preide predor pri Klavžah in ko prekorači (osmikrat) Bačo na železnem, 60 m dolgem mestu, dospe na postajo v Podmelcu, to romantično vas ležečo ob vznožju gore Jalovk (visoke 1450 m) 80 m nad dolino.
4. Od Podmelca do Sv. Lucije.
Kjer končuje podmelska postaja se nahaja ozko brezdno, v katerega globočini dere voda hudournika Bače. Črez neki 8 m visoki jez se vali drug peneči se hudournik. Na desni strani Bače se dviguje prijazna vasica Klavže, ki je radi raznih mlinov prav živahna.
Železnica je zavarovana z močnim podzidjem, ter gre dalje z malim padcem skozi predor pri Kakovcu, ki je 292 m dolg, prestopi devetikrat Bačo po 100 m dolgem vija-duktu s šestimi oboki, od katerih meri vsak po 11 do 18 m, teče nekaj časa ob desnem robu doline ter preide zopet na levo stran, potem ko prestopi (že desetikrat) Bačo po železnem 34 m dolgem mostu.
Od te točke spremlja železna cesta Bačo do izliva v reko Idrijo. Ta del železnice jc popolnoma vodoraven. Predno gre železnica iz baške doline, teče skoro tik navpičnega strmega zidovja, ob kojega vznožju se izlivajo po nalivih bobneči impozantni vodni toki. V tem divje romantičnem kraju teče železnica po vijaduktu s tremi oboki, nadalje prekorači kratek predor ter prekorači idrijsko dolino po mostu, ki je deloma obokan deloma železen, je 260 m dolg ter 25 m visok nad dolino, ki nudi na levi strani prijazen pogled.
Na desni strani, kjer se Bača izliva v Idrijo, prikaže se nam prelepi kraj Bača ob Idriji, katere prebivalci pridno uporabljajo vodno silo z napravo raznih vodnih žag.
Črta se nadaljuje potem ob desnem bregu Idrije ter dojde kmalu na postajo Sv. Lucija-Tolmin.
5. Od Sv. Lucije-Tolmin do Avč.
Dočim smo bili v Podbrdu 506 m nad morsko gladino, se sedaj ne nahajamo višje kakor 180 m.
Pred nami se odpre proti severozapadu gorenja soška dolina, katero obdajajo od obeh strani zares impozatna gorovja; na levi strani Beneške Alpe na desni Julijske Alpe.
Od prvega gorovja je najvišja skupina Kanin, ki je pokrita s snegom; izmed Julijskih Alp pa je najveličastnejši Krn.
Od svetolucijske postaje naprej se nadaljuje črta z malim padcem ob levem robu doline, vstopi v svetolucijski predor (dolg 617 m) in nato v soški kotel, ki se razteza od Sv. Lucije naprej proti jugozapadu v daljavi 4 kilometrov.
Svetolucijska vas se vidi prav dobro, predno vstopi železniška proga v predor; v ozadju pa se opazi panorama ponosnih Julijskih Alp.
Na tem železniškem delu so imeli tehniki veliko opravka; tu sta namreč drug za drugim dva predora skozi dve rti; nadalje trije kameniti mostovi in dva železna mosta, da je tako omogočen prehod črez široke skale in zemeljske plaze.
Na desni strani dere Soča po svoji ozki strugi, katero si je tekom stoletij izkopala v živ kamen.
Proti severu je opaziti ciklopično gorovje Kuk (1838 m) in Škrbino (1997 m) in na mestu, kjer se Idrija izliva v Sočo, belijo se hiše svetolucijske.
Za tem sledi druga vrsta predorov; v malih razdaljih je zgrajenih drug za drugim pet predorov, od katerih meri drugi približno 800 m.
Med prvim in drugim predorom se vali v Sočo potok Urdnik.
Od tu je še zapaziti na obzoru vrhunce Krna in njegovih naravnih trdnjav. Tu se zopet prikaže erarska cesta, ki je od Sv. Lucije dalje izginila, da se izogne tako divjemu soškemu kotlu. Od tu pelje cesta ob desnem bregu reke vštric železnice ter vodi ob vsečenih strmih skalah.
Železniška proga gre po kamenitem mostu s petimi oboki črez prepad, na dnu katerega teče hudournik, ki se na levi strani izgubi v luknjo, iz katere izliva v deževnem vremenu po 20-60 m3 vode na sekundo. Ko konča predor pri Vogrščeku, razširi se soška dolina nekoliko. Reka teče na desni po svoji globoki strugi, ki si jo je izkopala med skalami. Železnica teče ob levem bregu, pritrjena z močnim podzidjem, preide naglo dva predora (prvega 300 m, druzega 360 m) ter dospe na avško postajo.
6. Od Avč do Kanala in Plavij.
Iz avške postaje zapazimo visoko ob vznožju gore vas Ročinj in erarsko cesto, ki pelje na Koroško.
Pod nasipom avške postaje se izlivajo po velikih nalivih curkljajoči studenci, ki so dali veliko dela gradbenemu podjetništvu, katero jih je moralo odvesti v svrho, da se preprečijo nevarnosti izvirajoče iz teh vodnih tokov, s tem, da so se zgradili posebni kanali.
Zapustivši avško postajo teče železnica po vijaduktu z osmimi oboki (vsak po 12—22 m dolg) 30 m nad gladino Soče. Od vijadukta naprej teče po visokem nasipu skoro tik brega; zavarovana je tu z močnim podzidjem proti naskokom reke, ki teče 30 metrov pod železniško progo. Ob levi strani je podzidje nasipa 35 m visoko. Da se preprečijo nevarnosti, ki bi izvirale iz tega, da bi padalo kamenje, ki se utrže od gore, na to mesto, moral se je napraviti tu pokrit prehod. Ko zapusti železnica ta predor, teče po nizki ravnini; ob levi strani se vijejo okolu dreves one karakteristične trte, ki nas spominjajo na način, po katerem se je gojila domača trta več stoletij poprej, kakor je prišel v te kraje rimski orel.
Črez hudournik Avšček pelje železnica po vijaduktu s štirimi oboki (dolgi 10 in 12 m) 20 m nad prepadom. Nad vijaduktom zapazimo ob levi strani na okrajni cesti nov most, zgrajen na železnih stebrih.
Železniška proga zapusti obdelano polje ter pelje potem ob robu gorovja, na katerem raste le malo drevja, ter gre po malih zgradbah črez številne vodne toke.
Za tem sledi drug vijadukt s štirimi oboki, ki je potreben za prehod črez plaz brega, katerega je provzročil gorski hudournik. Na levi strani se nam oko ustavi na fantastičnem skalovju, ki so je globoko izkopali vodni nalivi. Na desni strani zagledamo mal del Soče.
Potem sledita še dva večja mosta, pod katerima tečeta dva jako globoka vodna toka, in za tem je zgrajen čez Sočo 242 m dolgi most.
Trije oboki tega mosta merijo 40 m; četrti pa 30 m. Nadalje sta napravljena še dva manjša oboka od 8, oziroma 6 metrov.
Od tega mesta naprej teče železniška črta ob desnem bregu Soče, katerega ne zapusti do Solkana. Pod mostom s tremi oboki teče hudournik Majda. V ozadju zapazimo nekaj mlinov. Do kanalske postaje gre železniška proga podprta z močnim podzidjem po kraju, ki je poln vinogradov.
Predno se dojde na postajo, vidi se panorama Kanala. Čez Sočo je zgrajen lep kamenit cestni most.
Nad postajo se dviguje na desni strani ob vznožju gorovja Gorenjavas.
Tu se nahajamo 111 m nad morjem.
Podnebje je tukaj popolnoma južno. Prvikrat zapazimo tu celo vrsto cipresov; smokve razprostirajo tu svoje zakrivljene veje; mandlje in breskve spremljajo skoro povsod železniško progo, ki se vije med vinogradi. Kmalu zagledamo na desni strani Gorenjepolje, na levi pa Anhovo in Ložce ter dospemo na postajo v Plaveh, ki leži ravno 100 m nad morjem.
7. Od Plavij do Gorice.
Zapustivši postajo v Plaveh gre železniška proga po 71 m dolgem vijaduktu črez hudournik Zopat. Iz tega mesta zagledamo vas Vrhovlje.
Malo za tem se preide skozi 450 m dolg predor na neki grič, na katerem se dviguje kraj Prelesje. Prvotno je bilo namenjeno, da bode šla železnica naravnost črez ta kraj, a pozneje se je spoznalo za priličnejše, da se napravi prehod spodaj ter se je vsled tega zgradil predor.
Ko stopi železnica iz predora, kaže do Solkana pretresljivo sliko ; vrezana je v strmino gore, in zdi se, da se skale te slednje nagibajo, hoteč zdrobiti drzno železnico, ki je prišla motit tisočleten mir v teh krajih.
Zdi se, da hoče cela nepretrgana vrsta podzidij varovati potnika, ki si je v svesti, da se vozi ob robu prepada, v dnu katerega bobni neprestano žugajoča Soča. Na več krajih so zgrajeni v podporo podzidij stebri in druge vzbočene konštrukcije, da zadržujejo kako skalo, katera bi sicer sčasoma padla na vlak.
Ko se pride mimo kapelice, ki se dviguje na vrhu gore, dospe se v Babinski predor, ki je 335 m dolg ter se nadaljuje po ozki soški dolini, katera je skozi 7 kilometrov, to je do Solkana enolična in pusta.
Konečno zapazimo na levi strani Sv. Goro, ob vznožju katere izvira oni imenitni Mrzlek, ki je približno že pol stoletja za preskrbitev vode goriškemu mestu nekaka fata Morgana.
Vredno je tudi, da se tu omenita dva posebna studenca, ležeča na desnem bregu Soče, pod železnico in nasproti Mrzleku, katera dva studenca mečeta le po enem ali dveh dnevih dežja velike množine vode.
Nekoliko nad Solkanom prestopi železnica črez monumentalen kamenit most z enim samim obokom, ki ima 83 m luči in ki bode največje delo te vrste na celi črti. Železnica se nahaja na tem mostu 36 m visoko nad strugo reke.
8. V Gorici.
Ko prestopi železnica solkanski most, zapusti breg Soče ter teče po širni, obdelani planjavi.
Nekoliko sem od prvih hiš vasi prestopi državno cesto ter pelje vnovič po obdelanem svetu in dojde na goriško postajo.
Ob času, ko se to piše, bilo je pod streho glavno poslopje in razne druge postranske stavbe postaje.
Vsled širne planjave, na kateri so se zgradila poslopja, se lahko brez vsake tehnične tež koče proga primerno razširi.
Pogled iz postaje napravi globok utis na potnike, ki dospejo sem prvikrat.
Gora sv. Valentina in sv. Gora, med katerima teče Soča, katero spremlja železnica; potem gora sv. Gabrijela in kronberški grad; nadalje velikansko in romantično gorovje Nanosa; na desno širni zeleni griči, z bogatim samostanom na Kostanjevici; sredi tega ponosnega pasa je konečno krasna goriška ravan, ki se more primerjati z velikanskim vrtom.
Da ne bi hudournik Koren presenetil postaje, uravnala je državna železniška uprava precejšen del hudournika; razširila je breg, znižala strugo ter zamazala jo s cementom; zajedno je obzidala oba brega z visokim podzidjem. Brez dvojbe ne bode imela koristi od tega dela samo železnica.
Od postaje nadaljuje železniška proga proti lepi pokopališki cesti ter jo prekorači. Na levi strani ceste se je zgradil proti pokopališču — da se pot pešcem za časa, ko bodo vozili mimo vlaki, ne zapre — poseben obok, čez katerega vodijo stopnice; na vrhu se je postavila široka in dolga plošča.
Koj na to železnica izgine v predoru, ki se je izkopal skozi kostanjeviški grič skoro neposredno pod samostanom.
Sicer je predor le 230 m dolg. Važen je vsled okoliščine, da teče skoro neposredno pod grobovi, v katerih počivajo večno spanje zadnji členi francoske kraljevske rodbine.
Ko izstopi iz onega predora, gre skoro vštric z „Ulico za Gradom" sredi jako rodovitnega kraja po nasipu, ki se polagoma vzdiguje.
Pri „Rudeči hiši" prekorači cesto v visokosti treh metrov. Od tam teče železnica po nasipu proti šempeterski vasi in nekaj nad šempetersko postajo se spoji z Vipavsko železnico, po tiru katere gre do Prvačine. Od postaje v Prvačini gre črez Kras, prekorači deželno mejo, ter dojde na opčinsko postajo, od koder je krasen razgled na morje; vozi okoli velikega pomorskega mesta ter gre z malim padcem navzdol ob bregu Adrije, kjer vstopi v konečno postajo tržaško.
9. Odkritje novega sveta.
Ne le za tujce, ki bodo z novo železnico prihajali k morju po naši deželi, marveč tudi za veliko večino onih, ki stanujejo v tej deželi, odkrije Bohinjska železnica — osobito v goratem delu — kraje, ki so do sedaj nepoznani.
Pregled železniške proge zadošča, da razumimo, da ni mogoče primerjati panoram, ki smo jih mogli do sedaj gledati, ko smo se počasi vozili v gore po enolični ersrski cesti, z onimi, ki se nam bodo nudile iz visočin mostov, postavljenih črez vodne toke, iz vijaduktov, ki gredo črez romantične kotle in divje prepade, ob iztopu iz številnih predorov, ob pogledu na železniško črto, visečo na strmem vznožju gore dvajset ali trideset metrov nad Sočo.
Tisti, ki ljubijo Alpe, bodo uživali krasne razglede od Podbrda naprej, kjer je im-pozanten portal veličastnega predora obrobljen z divjimi grebeni pokritimi s snegom. Gorovje sledi gorovju do kanalske postaje. Alpska narava je tu videti v vsej svoji krasni veličastnosti.
Imamo nekatere kraje, kakor n. pr. skupino hiš pri mlinu Sarakovec (v bližini predora pri Bukovem), ki so zgrajene na velikih skalah gore in katere skoro varujejo kolosalni stebri, ki se bi mogli nepoškodovani prenesti v kak slaven kraj Švice.
Vode, katerih je v deželi (razun na Krasu) dovolj, so v goratih krajih iste važnosti, kakor v Alpah :
Hudournik Bača n. pr., čez katerega mora tolikokrat železnica in čez katerega se je moralo zgraditi toliko kamenitih in železnih mostov; hudournik Vogršček (malo oddaljen od Avč) s svojimi impozantnimi in bobnečimi padci; in črez vse Soča — grozna, zvijačna in nestalna Soča!
Soška dolina ima veličastne prekrasne lege, ki bi mogle spominjati na Nil v Egiptu.
Tu se nenadoma vglobi v nekak jako ozek kanal s skalovitimi, visokimi in navpičnimi robi; tam se pa zdi, da se hočeta dva silovita peščenca, ki si stojita drug drugemu nasproti, spojiti, da bi Soči zaprla prehod; zopet na drugem kraju se ponosno dvigujejo velikanske navpično prerezane skale; razjarjeni valovi srdito razjedajo temelj, katerega v nedoglednem času gotovo razglodali.
Zopet na drugem mesta tega romantičnega kotla zapazimo kos gore, kakor hiša veliko maso, ki tragično leži ob robu gore ali pa sredi nizke in mirne vode; zopet malo naprej zagledamo drugo. Ali so se morda Titani bojevali tukaj ?
Ne, teh kolosov niso ponižali Titani, marveč ponižala jih je Soča; to je naredila mati naših rek s svojim skrivnostnim, neprestanim, neizprosnim in nepremagljivim delom.
10. Delo.
Danes, ko je železnica kmalu dograjena, ko so povsod dokončani zidovi, podzidja in jezi, ko so izvršeni skoro vsi vijadukti in vsi mostovi, ko hlapon veselo žvižgajoč vleče za seboj vozičke z vso varnostjo po najnevarnejših krajih — danes si ne more človek predstavljati, kako so v tako kratkem času dovršili ta dela oni ponižni in neznani delavci, ki so večinoma sem prihiteli iz daljnih dežel in ki smo jih videli na tisoče korakati skozi glavno mesto naše kronovine.
Malo človeških del je tako veličastnih, kakor je zgradba železnice. Kedar se pa železnica zgradi v gorah, je to delo še veličastnejše.
V hipu se zgrade vsakovrstne lesene kolibe, lope in začasne delavnice. Po zemljščih, kamor ni poprej nikdar stopila človeška noga, kar mrgoli ljudij, ki tu kopljejo s svojim pikonom, a tam nakopičujejo gradbeni materijal. Povsod se raztezajo, križajo, podaljšujejo navzgor in navzdol lahki kolovozi, po katerih tečejo na vse smeri vozički, ki so sedaj naloženi ter jih delavci z naporom naprej porivajo, a so sedaj zopet prazni ter dirjajo veselo škripajoč.
Tu in tam se sliši kak krik ; potem je zopet vse tiho; za tem je slišati vse polno strelov kakor iz topov, kar provzroče mine in dinamit, ki tu ne mori, marveč pospešuje veliko delo miru. Delavci gredo sistematično v notranjost gor ter prevrtajo predore, po katerih bode vozil hlapon, nositelj prometa, življenja in napredka. Crez globoka brezdna s strmimi in skalovitimi robi so napravljeni lahki leseni mostovi, ki so tuintam na konceh kar naslonjeni, tuintam pa jih drže drobni drogovi, postavljeni v tla, oziroma vise na železnih vrveh, privezanih na podstavkih, položenih ob koncih teh vrvij. Od enega brega gredo delavci po tem začasnem mostu na drugo stran ter zgrade po krajih, kjer so poprej mogli hoditi le ptiči, trdno cesto, katero drže kamenita podzidja, ki jih podpirajo branovi in stebri. Polagoma se postavijo plohi in na istih se pritrdi tir.
Ko se zidovje mostov in vijaduktov vtrdi, odstranjujejo se podmostki, ki so služili za zgradbo obokov.
Potem se zgrade druga, za drugo, hišice čuvajev, postaje in postranska poslopja.
11. Sklep.
Prihodnjo jesen izgine zadnja lesena koliba, izginejo tudi začasni tiri, vozički in delavci. Na postajah in v hišah čuvajev se bode že stanovalo, ob črti se bodo dajala potrebna znamenja in življenje zunanjega sveta se bode vsak dan širilo po Soški dolini. Polagoma bode ljudstvo prihajalo v ravan iz svoje stoletne samote.
Zopet drugi ljudje pojdejo ogledat si gorate kraje, katerih do sedaj večinoma še ne poznajo. Lahko izvažanje bode poljedelce vspodbujalo k delu. Bolje poplačano delo bode v moralnem oziru tudi blagodejno uplivalo na delavce.
A da bode vspeh Bohinjske železnice popolen, je potrebno, da se ravan z osrednjo goriško postajo spoji z lahkimi in rednimi zvezami.
Potrebna je mreža lokalnih železnic, ki bi spajala vse važnejše kraje ravani ter bi vodila v eno samo železniško črto, ki bi se končala v Gorici.
Ko se to s pomočjo visoke vlade doseže, — upati je, da se to tudi istinito zgodi — tedaj še le se bode moglo trditi, da Bohinjska železnica pospešuje in krepča celo našo deželo, da uživajo dobrote iste vsi kraji.
2.	Furlanska železnica.
Vsled prošnje upravnega sveta c. kr. priv. društva furlanske železnice z dne 14. maja 1904 štev. 1166 je privolil deželni odbor v to, da fungira deželna blagajna kot depozitni urad delnic furlanske železnice, položenih za poroštvo glede pravice glasovanja pri rednem občnem zboru društva, ki se je vršil 10. junija 1904 ob 11. uri pred-poldne na Dunaju v dvorani kluba uradnikov avstrijskih železnic, I Eschenbachgasse št. 11.
Iz poslovnega poročila furlanske železnice za upravno leto 1903, ki se je pri gorenjem zborovanju odobrilo, omeniti je sledeče :
Dohodki od prevažanja potnikov so se zvikšali v primeri s prejšnjeletnim obratom za 18% in oni za prevažanje blaga za 11 %.
Obratni troški, izraženi v odstotkih z obratnimi dohodki, so znašali 66.53% proti 76.71 % v preteklem letu
Država se je naprosila, da garantira za leto 1903 z zneskom 92 460:09 kron. Na podstavi iste so dobile predstvene delnice dividendo po 4 %.
Omeniti je glede železniškega obrata, da se je dne 7. decembra 1903 vsled soške povodnji železniški jez utrgal na dveh krajih v dolgosti 20 metrov.
Obrat se je moral prekiniti do 19. decembra, do katerega dne se je delo začasno dokončalo.
Definitivno je bilo dovršeno januvarja 1904 na breme pričuvnega zaloga.
V poročilu upravnega sveta se je povdarilo, da so sklenile furlanska zeleznica in z isto se spajajoče italijanske železnice vzajemne potne zveze, vsled česar se je mogel pričakovati izdaten povišek glede potnikov.
Glede zgradbe železničnega dela Červinjan-Oglej omenjeno je bilo v poročilu, da so se pričela vspešna pogajanja.
3.	Vipavska železnica.
Dne 9 maja 1904 se je vršil na Dunaju (I Freiung 8) prvi redni občni zbor delničarjev Vipavske železnice.
Deželo je zastopal deželni odbornik profesor Berbuč.
Na tem prvem občnem zboru se je odobrilo poslovno poročilo od onega dne naprej, ko se je delniško društvo ustanovilo, namreč od 16. junija 1898 do 31. decembra 1903 t. j. ob zaključku prvega obratnega leta.
Železnica se je izročila prometu dne 1. oktobra 1902.
Računski sklep obsega torej dobo od 1. oktobra 1902 do 31. decembra 1903.
Obratni dohodki so znašali skupnih K. 150.042.30, od katerih pripade na obrat s potniki 71.180 kron 89 v. in na obrat z blagom 75.419 kron 89 v.
Pravi obratni stroški so znašali K 88.625:03, drugi troški pa 34.467 kron 25 v.
Razpoložljivih dohodkov je bilo skupaj 24.049 kron 46 v.
Država je bila naprošena, da garantira za prvo obratno dobo z zneskom 136.208 kron 93 v, namreč z 44-99% od zagotovljenega letnega dohodka.
Dne 23. in 24. avgusta 1904 se je vršil vsled poziva c. kr. železniškega ministerstva navod na licu mesta z interesenti glede pregradbe onega dela Vipavske železnice, ki se mora vsled zakona z dne 6. junija 1901 drž. zakonik št. 73 uporabiti skupno z Bohinjsko železnico.
Navoda se je udeležil za deželni odbor deželni odbornik profesor Berbuč.
4. Železnica Gorica-Červinjan.
Sejni zapisnik shoda za železnico Gorica-Červinjan v dvorani občinske hiše.
Prisotni:
Predsednik: deželni glavar komander dr. Alojzij pl. Pajer;
goriški šupan : vitez Kari dr. Venuti s prvim podžupanom gospodom Jurijem Bom-big-em ;
državni poslanci gg. Jakop Antonelli, Alfred Lenassi in dr. France Verzegnassi; deželni poslanci gg. vitez dr. Faidutti, dr. Franc Marani, Ernest vitez Holzer, Josip Naglos in grof Jakop Panigai;
odposlanca goriškega mesta gg. svetovalca Frančišek Ciani in dr. Ahilej Venier; odposlanci trgovske in obrtne zbornice gg. predsednik Josip Paternolli, Ridiger Kurner, Anton Seppenhofer in Anton Bisiach;
odposlanec c. kr. kmetijskega društva gospod profesor Hugues; odposlanci občin :
Ajel, župan Ponton in Oton grof Strassoldo;
Oglej, župan vitez Ivan Stabile ;
Čamplung, župan Frančišek Burba;
Červinjan, župan Ivan Lovisoni;
Krmin, župan Jurij baron Locatelli;
Gradišče, starešini Valle in Picinini;
Fara, župan Vergna in odposlanca Marega in Castellani;
Ivanic, odposlanec Ivan Pasqualis;
Ločnik, župan Perco in odposlanec Vidoz;
Medea, župan Zuttioni in odposlanca Nigris in Stacul;
Perteole, župan Alfred Susanna;
Marijan, župan Zanolla in odposlanec pl. Michelini;
Moša, župan Marzini in odposlanci Bregant, Bensa in Grion ;
Muscoli, Hugo Lazzari in Peter Sarcinelli;
Romans, odposlanca Candussi in Pasiani;
Zagraj, odposlanca Vianello in Vittori;
Škodovaka, odposlanec grof Panigaj;
Sv. Lovrenc pri Moši, odposlanec Marcolini;
Sent Vid ob Teru, župan E. pl Moschettini in odposlanca Olivo Ponton in Higin Clansig;
Tapoljan, župan pl. Zattoni in Rudolf grof Pace; Terc, odposlanec svet. Antonelli; Versa, župan Peter Olivo; Vila Vičentina, župan Anton Bruschina.
Častiti dr Marani otvori sejo s sledečim pozdravom : »Častiti gospodje!
Dejstvo, da ste se današnjega shoda udeležili na poziv komisije v tako velikem številu, navdaja nas z upanjem, da dosežemo smoter, katerega je naložil komisiji goriški mestni svet ter Vas v imenu te komisije prisrčno pozdravljam.
Da se bode ta predmet pravilno obravnaval, izvoliti moramo predsednika temu shodu in predlagam Vam, da to nalogo poverite našemu deželnemu glavarju"
Predlog se je enoglasno sprejel.
Glavar se zahvali, obrazloži veliko važnost železnice Gorica-Červinjan za Furlanijo ter izjavlja, da je pripravljen storiti vse, kar more, da se doseže ta smoter.
Besedo dobi goriški župan, pozdravi došlece in želi, da bi se občna želja Furla-nije čim prej vresničila.
Častiti poslanec dr. Verzegnassi se pridruži željam deželnega glavarja in župana.
Besedo ima zopet častiti poročevalec dr. Marani, ki nadaljuje :
Predmet, ki nas je tukaj združil ni nov.
Pomanjkanje železniških zvez med deželnim glavnim mestom in med Furlanijo je dalo že pred 15. leti povod deželnozborski resoluciji in sicer oni, z dne 13. novembra 1889; vsled predloga takratnega deželnega odbornika viteza Pajer-ja, sedanjega častitljivega poglavarja dežele, je bilo naročeno deželnemu odboru, da predloži c. kr. vladi utemeljeno vlogo, da bi se v interesu občnega trgovinskega prometa in skupno v po-vzdigo žalostnih poljedelskih in trgovinskih razmer dežele zgradila normalnotirna železnica iz Ronk ali Tržiča v Červinjan, ki bi se imela potem podaljšati do italijanske meje in da bi se tako zvezala s črto, ki pelje od sv. Jurija Nogareškega proti Benetkam, in da bi se razun tega zgradila tramvajska mreža, ki bi vezala furlansko nižino z goriškim mestom ; zajedno bi se le-ta imela podaljšati po Vipavski dolini.
Tri leta pozneje je sklenil deželni zbor, da se bode izročil prispevek iz sredstev deželnega zaloga zadrugi, ki se je, kakor je bilo upati, imela ustanoviti, v svrho zgradbe ozkotirne železnice iz Gorice do Ogleja, in sicer z nakupom občnih delnic v znesku 50.000 gld., ter je zajedno pooblastil deželni odbor, da nakupi te delnice.
Žal, da ni bilo za izvršitev tega podjetja nikakega načrta in nikakega energičnega vodstva, vsled česar so ostale namišljene železnice le na papirju.
Neki predgovor pa pravi, ni nesreče brez sreče in vsaka medalja ima svojo zadnjo plat.
Morebiti so se torej opustili zaželjeni tramvaji v našo srečo.
Med tem časom se je dovršila normalna železnica Tržič-Červinjan-Sv. Jurij Noga-reški; istotako je dovršena tudi Vipavska železnica; veličastna Bohinjska železnica, ki gre mimo Gorice in bode neposredno in neodvisno vezala Trst z južno Nemčijo, bode tudi kmalu izdelana in najdalje v dveh letih otvorjena.
Železnica Tržič-Červinjan koristi malemu delu Furlanije, a koristi timbolj Trstu, ki je vsled te železnice v krajši zvezi z Benetkami in obratno.
Bohinjska železnica bode evropejskega pomena in bode od iste imel koristi Trst, ker se mu ne bode treba posluževati le drage južne železnice ; korist bode imela tudi Gorica vsled novih neposrednih zvez s Koroško, Solnograško in Dunajem in istotako tudi Kras, kateremu se odpre nova nepričakovana bodočnost.
Kdor ostane zapuščen sredi splošnega veselja, ta je Furlanija: Furlanija, ki se bode komaj dotikala velike Bohinjske železnice, vsled česar se zdi, da je obsojena živeti v svoji stari revščini in gledati, kako mogočno cvete napredek pri sosedih.
V očigled temu malo veselemu dejstvu nimamo drugega sredstva, nego močno in jednoglasno željo, da dosežemo direktno železniško progo Gorica-Červinjan.
To črto je deželni zbor votiral leta 1901 ter je ta sklep zopet potrdil leta 1902.
Le da ta sklep ni zahteval ozkotirno železnico, marveč normalno železniško progo.
Uvaževaje spremenjene razmere od leta 1889 naprej, uvažuje skušnje, ki smo jih imeli povsod od one dobe naprej glede ozkotirnih železnic, in uvažuje slednjič sedanje stanje zvez, ozkotirna železnica, v katerikoli si bodi smeri, ne bi imela praktičnega pomena.
Treba je torej vsekakor normalnotirne železnice, ki bi se v Červinjanu neposredno zvezala z železnico Sv. Jurij-Portoguaro-Benetke in ki bi tako po najkrajši poti vezala notranjo monarhijo z Italijo.
Ta uvaževanja nas morajo vzpodbuditi, da se krepko potegnemo za to podjetje.
Smoter je začrtan. Da premagamo težkoče, ki se nam postavijo na pot, treba je edinosti, složnosti in vstrajnosti, neomahljivega zaupanja v bodočnost te naše ljubljene in prijazne, če tudi zanemarjene dežele.
To mora komisija povdarjati ter vabi zastopnike furlanskega okraja, da sklepajo o najboljših ukrepih, vsled katerih se doseže smoter, za katerim stremimo mi vsi tako željno.
Štejem si sedaj v dolžnost naznaniti Vam, da je prosila komisija, katero je izvolil mestni svet goriški, častitega viteza Holzer-ja, ki je strokovnjak v tej zadevi, da se jej pridruži in da jo podpira s svojimi veljavnimi nasveti. Častiti vitez Holzer je z veseljem prevzel to nalogo.
Naznanjam nadalje, da so na okrožnico, katero je razposlala komisija furlanskim občinam, v svojem odgovoru piosile za označeno železnično progo te le: Ajel, Oglej, Čamplung, Črvinjan, Fara, Gradišče, Ivanic, Medeja, Moša, Muškli, Romans, Zagraj, Škodovaka, Sent Vid ob Teru, Sv. Lovrenc pri Moši, Tapoljan, Terc, Vila Vicentina, Versa, Perteole, Ločnik, Krmin in Marijan.
Te-le občine so odredile naslednje svoje zastopnike v komisijo: gg. Oton grofa Strassoldo, Gvidona pl. Perinello, Josipa Ponton, viteza Ivana Stabile, svet. Jakopa Antonelli, župana Lovisoni, grofa Jakopa Panigai, grofa G. Cristalnigg, Hugona Lazzari, Petra Sarcinelli, Josipa Zuttioni, Antona Nigris, Franceta Stacul, Franceta Burba, Vir-gilija Vianello, Jakopa Vittori, grofa Rudolfa Pace, Cezarja pl. Zattoni, Emilija Castellan, Franceta Vergna, Alojzija Marega, Franceta Marzini, Antona Bensa, Fabija Grion, Ev-gena Picinini, Valle, Zumin, Edvarda Moschettini, Oliva Ponton, Higina Clansig, Petra Lazzari, Ivana Pasqualis, Ivana Pasiani, Gustava Candussi, Marcolini, barona Evgena Ritter, Petra Olivo, Alfreda Susanna, Bruschina Antona, D. pl. Stabile, župana Perco. Viola 1., barona Jurija Locatelli župana, Zanolla in pl. Michelli.
Predsednik otvori razpravo o tem poročilu, in ker isto ne obsega predlogov, vpraša, ali se namerava staviti v tem oziru kak predlog.
Dr. Venier predlaga, da bi se sprejel sledeči dnevni red:
Prisotni:
Predsednik: Deželni glavar vitez dr. Pajer.
Goriški župan: vitez Kari dr. Venuti.
Državni poslanci: j. Antonelli, A. Lenassi in dr. Franc Verzegnassi.
Deželni poslanci: dr. Faidutti, dr. Marani, Naglos, grof Panigai, Holzer.
Odposlanci goriškega mesta: svetnika Ciani in dr. Venier.
Odposlanci trgovske in obrtne zbornice dežele goriške: J. Paternolli predsednik, R. Kiirner, Bombig, Seppenhofer in Bisiach.
Odposlanec c. kr. kmetijskega društva: profesor Hugues.
Odposlanci občine Aiel: župan Ponton, Oktavijan grof Strassoldo — Oglej: župan Ivan vitez Stabile — Čamplung: župan Franc Burba — Krmin; župan baron Juri Locatelli — Gradišče: starešini Picinini, Valle — Fara: župan Franc Vergna, Emil Castellan, Alojzij Marega — Ivanic: Ivan Pasqualis — Ločnik: župan Perco, Josip Vidoz Medeja: župan Zuttioni, Nigris, Stacul — Perteole: župan A. Susanna — Marijan: župan Zanolla in Vinko pl. Michellini — Moša: župan Franc Marzini, Bregant, Bensa, Grion — Muškli: Hugon Lazzari, Peter Sarcinelli — Romans: J. Candussi, Ivan Pasiani
—	Zagraj: Vianello Virginij Jakop — Škodovaka: grof Jakob Panigai — Sv. Lovrenc pri Moši: F. Mazzolini — Šent Vid ob Teru: župan E. pl. Moschettini Olivo, Ponton, Higin Clansig — Tapoljan: Cezar pl. Zattoni, Rudolf Pace — Terc : Jakop Antonell
—	Versa: Peter Olivo župan — Vila Vičentina: župan A. Bruschina,
so se snidli na shodu v Gorici dne 7. aprila 1904,
uvažuje, da Bohinjska železnica, kakor je sedaj začrtana, ne bode koristila goriški ravani,
glede na naravne razmere v tem delu dežele, kateri bi mogel vsled goste oblju-denosti in mnogih vodnih tokov, vzpodbujen po činiteljih poklicanih, da vodijo osodo, pospeti se vsled razvoja že obstoječih in vsled novih cvetočih obrtnij do blagostanja,
glede na slabo stanje poljedelstva, vsled pomanjkanja direktnih zvez z velikimi središči, kjer se prideluje žito, katero je vsled močne zunanje konkurence prišlo ob ceno,
glede na obubožanje poljedeskega sloja provzočeno vsled pičlih mezd, ki ne odgovarjajo podraženemu živežu ter glede na to, da se te pičle mezde pri sedanjem obdelovanju ne morejo zvišati, ker sicer ne bi donašala obdelana zemljišča nikakih dobičkov :
glede na žalostne posledice revščine, ki vlada v tem kraju, kakor je pelagra, ki je sramota civilizirane države ;
glede na rodovitnost zemlje, ki je primerna za intenzivno obdelovanje, katera pa ne more ničesar donašati, ako ne vežejo hitre zveze, kakor so železnice, pridelovalnih krajev s konsumnimi središči, kakor je Dunaj, Brno, Praga, Monakovo in druga severna mesta,
glede na to, da bi bila črta Gorica-Červinjan del najkrajše zveze med Dunajem in Rimom ;
glede na to, da se Trst, za katerega trgovinski in obrtnijski razvitek se v prvi vrsti gradi nova Bohinjska železnica, ne protivi direktni železniški zvezi Gorica-Cervi-njan, kar sledi iz sklepa tržaške trgovske in obrtne zbornice z dne 27. marcija 1.1. sklenejo :
I.	Direktna železniška zveza prve vrste med Gorico in Črvinjanom črez ravan ob desnem bregu Soče je za naš kraj vitalnega interesa,
II.	Naprositi je deželni odbor, naj posrednje pri vladi, da ukrene kar treba glede takojšnje zgradbe železnice ad I.,
III.	Odposlati je ta dnevni red predsedništvu ministerskega sveta, kakor tudi ministrom za trgovino, poljedelstvo in železnice.
Zaključeno in podpisano.
(Slede podpisi vseh prisotni k o v).
Ko je bil deželni odbor o tem obveščen, odposlal je poverjene prepise zapisnika c. kr. ministrom za železnice, poljedelstvo, domobranstvo in trgovino, kakor tudi c. in kr. vojnemu ministerstvu potom c. kr. namestnišva z dopisom z dne 8. junija 1904 št. 3187, ki se tako-le glasi:
Dne 7. aprila t. 1. so se snidli v Gorici odposlanci vseh občin ravani naše dežele, državni in deželni poslanci, odposlanci trgovinske zbornice in kmetijskega drušva, da bi se skupno obrnili na visoko c. kr. vlado, v svrho, da bi se zgradila normalnotirna železnica od Gorice do Črvinjana.
Podpisani deželni odbor izvršuje sklep označenega shoda ter prepričan o veliki važnosti predmeta, vsled katerega se je shod vršil, se obrača sedaj na to c. kr. mini-sterstvo toplo mu priporočujoč, da blagohotno upošteva pod 1 . pridjano prošnjo navedenega shoda in da jo v Svojem območju čim prej usliši.
Zgradbo železnične proge Gorica-Črvinjan, katero prosi ves furlanski okraj dežele potom zastopnikov svojih občin, ne bi bilo smatrati kot luksus, niti kot brezpotrebno koncesijo, niti ne kot delo, ki bi pospešilo le malo krajevnih koristi. Ta zgradba bi bila marveč največje važnosti za ekonomično in moralno eksistenco enega najrodovitnejših krajev monarhije, bila bi primerna koncesija za kraj, ki bi sicer bil večno izključen od
koristi velike Bohinjske železnice, katera se kmalu dogradi, in slednjič bi bila ista največjega trgovinskega pomena za razne druge kronovine cesarstva in neoporečne stra-tegične važnosti za celo monarhijo.
Opisovaje podrobno gorenje okoliščine počaščuje se podpisani deželni odbor pred vsem povdariti, kako je bil furlanski del dežele vsled raznih razlogov do sedaj skoro povsem sam sebi prepuščen.
Trtna uš je vničila vinograde, skoro edini stari vir dohodkov in blagostanja, ki bi bil, ako bi ne bila prišla označena kazen, nevsahljiv.
Številni vodni toki, ki so le malo in površno uravnani, so pomočvirili polagoma jako obširna zemljišča vničujoči poljedelstvo ter zastrupljajoči cele ljudske mase z malarijo in pelagro.
Visoka vlada je sicer nekaj let sem priskočila na pomoč temu bednenu kraju in deželni zastop je sodeloval in sodeluje še vedno v ta namen, dokler mu dopuščajo deželna sredstva. Izvršila so se mnogoštevilna vodna in cestna, kakor tudi gozdna in zdravstvena dela ter so se pričele z dobrimi vspehi akcije za udušitev pelagre in malarije.
V kratkem času se bodo splošno uravnale reke in hudourniki v deželi, kajti visoka vlada resno proučuje ta predmet ter je že zaznamovala splošne črte tega dela, ki bode neprecenljive vrednosti za poljedelstvo, obrt in trgovino v deželi.
A žalibog, tudi ko bodo pospeševale uravnane in izčiščene reke in hudourniki ki so toliko stoletij ljudstvu v kvar, poljedelstvo, obrt in deloma tudi trgovino tega kraja, manjkal bo še vedno najvišji in neobhodno potrebni oživljajoči činitelj modernih časov, namreč železnica, ki bi zvezala med temi kraji in med ostalim svetom posamezna središča poljedelskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov, in ki bi nudila priliko, da se primerno izkoriščajo pridelki pridobljeni s toliko skrbjo in s tolikimi troški od strani visokega erarja in deželne uprave.
Tu je torej dokazano, da ne bi bila naprošena železnica nikak luksus ali brezpo-trebna koncesija, marveč venčala bi vsa dela, ki so se do sedaj izvršila in ki se bodo izvrševala tudi v bodoče za ekonomično zboljšanje tega kraja.
Da bi bila železniška proga, ki bi vodila od Gorice črez furlansko ravan ali do Crvinjana, primerna in potrebna, vzlic dejstvu, da se Bohinjska železnica dogradi v kratkem času, to razvidimo takoj, ako le nekoliko bližje premotrimo to železnico, katera dohaja iz alpskih krajev direktno navzdol proti Gorici ter gre zopet navzgor po gorah proti Trstu. V takih razmerah bi bila furlanska ravan primorana gledati zapuščena in potrta blagostanje goratega dela dežele; gledati bi morala še celo prospeh golega Krasa, ne da bi si mogla pridobiti vsled te železnice niti najmanjše koristi.
Trgovina se bode intenzivno razvijala od severa do Trsta in od Trsta do severa, ne da bi se niti v najmanjši meri dotaknila ravani.
Tudi ne bi mogli ugodno govoriti o c. kr. priv. furlanski železnici (Tržič-Sv. Juri Nogareški) in o Vipavski železnici.
Furlanska železnica se dotika le malo občin v južnem kraju furlanske nižine ter jih veže z deželnim glavnim mestom goriškim po dolgi poti skozi Tržič. Ta železnica se je sicer zgradila pred vsem iz razloga, da se je ugodilo pravičnim zahtevam Trsta glede krajše zveze z Benetkami; tem potrebam odgovarja ista, ne prekorači pa v celi svoji črti v nikakem oziru te svoje naloge in ne upliva skoro nič na ekonomični razvoj furlanske nižine.
Vipavska železnica, ki je povsem krajevnega značaja (dokler se ista ne zveže s Kranjsko) koristi izključno le Vipavski dolini in prometu iste z Gorico ter je vsled tega nekako na boljšem od furlanske železnice, ki ne končuje v Gorici, marveč v Tržiču.
14
Baš vsled te okoliščine bode imela Vipavska dolina, ko se zgradi Bohinjska železnica, neprecenljive koristi, ker bode zvezana z novo veličastno progo po eni strani črez Kras s Trstom in z vsemi trgi, ki so v zvezi s tem edinim tržiščem države, po drugi strani pa črez sosedne dežele z južno Nemčijo.
Vsled pomanjkanja železniške zveze z Gorico pa ne bode imel furlanski del dežele teh vitalnih ugodnosti. To pomanjkanje se mora torej odpraviti toliko z ozirom na povsem pravične razloge kolikor tudi z ozirom na ekonomično potrebo, da je treba prej omenjene mnogoštevilne ukrenitve praktično uporabljati in slednjič z ozirom na splošno korist ekonomične politike cesarstva.
Železniška zveza, katero zahtevajo danes vsi pravni zastopniki furlanske ravani od visoke vlade, je prav nujno potrebna; prosili smo iste že leta 1889 takrat, ko se je vsled deželnozborskega sklepa te dežele predložila peticija v dosego črte Tržič-Crvi-njan-Sv. Juri Nogareški ter je takrat mislilo, da se s krepko državno podporo ustanovi zadruga za zgradbo tramvajske mreže v svrho, da bi tako zvezala Furlanijo z goriškim mestom in da bi potem nadaljevala v Vipavsko dolino. Deželni zbor je bil o potrebi te zveze tako prepričan, da je že 1. 1892 pooblastil podpisani deželni odbor, da prispeva tramvajski zadrugi z nakupom delnic v skupnem znesku 50.000 gld. = 100.000 kron.
Ako so se razmere od onega časa premenile, ako je visoka vlada tekom časa izvršila dela velikega pomena s tem, da je najprej zgradila Furlansko in potem Vipavsko železnico in pozneje zopet veliko Bohinjsko železnico, vzlic temu je neobhodno potrebno, kakor je bilo uvodoma te vloge dokazano, da se Furlanija zveže z Gorico.
Samo da ni mogoče z ozirom na spremenjene razmere misliti na tramvaje, ki bi ne odgovarjali svojemu namenu, kajti v Gorico, kjer bi morali isti končati, se steka že Vipavska železnica ter bode kmalu vozila mimo tudi Bohinjska železnica, ki sta obe normalnotirni železnici in ena celo prve vrste.
Zatorej prosimo, da bi se Gorica zvezala s Crvinjanom po normalnotirni železnici, katera bi bila tako spojena z železnico, ki vodi od Sv. Jurija Nogareškega do Benetk, ter bi tvorila vsled tega najkrajšo zvezo z Italijo in to toliko iz Dunaja črez Bohinj, kolikor tudi iz Ljubljane, kedar se bi Vipavska železnica podaljšala do Vrhnika ali do kakega drugega kraja.
Ako se želja Furlanije izpolni, popolnijo se s tem železnice, katere so se do sedaj zgradile v korist vseh delov te dežele in v splošno korist cele države ter bi bila ta železnica vsled zveze z Italijo svetovnega pomena, kajti dandanes se raje uporabi ona proga, ki je količkaj krajša od druge, bodisi za prevažanje blaga bodisi za prevažanje potnikov.
Razun cele vrste važnih razlogov, v prid naprošene zveze Gorica-Črvinjan (ki bi opravičevali, če treba, ogromne potroške za zgradbo iste) je še teren jako ugoden, kateri je popolnoma raven in prost vsake kakoršnekoli si bodi naravne ovire, vsled česar bi bila zgradba te kratke želežnice jako lahka in troški bi bili jako majhni.
Podpisani deželni odbor upa zatorej na znano dobro voljo visoke cesarske vlade in na njeno znano upravno modrost ter se mu vsled tega ne zdi potrebno, navajati tu še nadaljne argumente, da se bode s tem, da se usliši prošnja furlanskih občin, venčala železniška politika države v teh krajih.
5. Prevreditev zakona o krajevnih železnicah.
Odb št. 2961, 3569.	C. kr. železniško ministerstvo je povabilo z okrožnico z dne 20. aprila 1904 štev.
11590 vse deželne odbore, da mu naznanijo svoja mnenja glede prememb, katere bi zahteval prenovljeni državni zakon z dne 31. novembra 1904 državni zakonik štev. 2. iz I. 1895, kateri je bil razveljavljen dne 31. decembra 1904.
Vsled inicijative deželnega odbora nižjeavstrijskega se je vršila dne 27. maja 1904 na Dunaju v deželni hiši v dvorani vitezov konferenca odposlancev vseh dežel, da bi se razpravljalo in določilo skupno stališče ki se naj bi zavzelo v tem oziru.
Deželni odbor goriški je zastopal pri oni konferenci velecenjeni g. dr. Izidor Bing, c. kr. vladni svetnik in tajnik furlanske železnice.
Predsedoval je konferenci železniški poročevalec deželnega odbora nižjeavstrijskega dr. Pattai.
Razprava se je vršila na podlagi obširnega elaborata zveze avstrijskih železnic in na temelju konkretnih predlogov glede prevreditve.
Pregledal se je za tem vsak posamezen člen zakona iz 1. 1904 ter so se sprejeli z glasovanjem (večinoma enoglasno) predlogi meddeželnega shoda.
Razprave so se udeležili čast. dr. Link (Štajersko), pl. Dambski in Hulakowski (Galicija), Hampel (Šlezija) dr. pl. Manner (Moravsko) dr. Wackernel (Tirolsko), dr. Bing (Gorica) predsednik dr. Pattai in deželni železniški ravnatelj nižjeavstrijski pl Fogowitz.
Na enoglasno željo došlecev je deželni odbor nižjeavstrijski privolil v to, da se sprejmejo vse želje izražene pri tej konferenci v posebno spomenico ter da se elaborat naznani posameznim deželnim odborom, kateri bi jih potem predložili posamezno železniškemu ministerstvu.
Spomenico je predložil deželni odbor goriški označenemu c. kr. ministerstvu z dopisom z dne 17. junija 1904 št. 4098.
D. Reke in hudourniki.
1. Dela ob Soči v občini Idrsko.
Odb. št. 506, 5812,	Glasom naznanila c. kr. okrajnega glavarstva tolminskega (dopis z dne 12. januarija
606°-	1904 štev. 14849) znašal je celotni trošek za ureditvena gradbena dela ob Soči v občini
Idrsko 17.300 kron, katerim so prispevali:
80C0 kron poljedelsko ministerstvo 4000 „ ministerstvo za notranje zadeve 800 ,. deželni zalog in 4500 „ občina in interesentje, (od tega slednjega zneska je bilo 1500 kron v delu).
Ko je bil predložen račun o porabi prvega obroka deželnega prispevka, v znesku 200 kron, nakazal se je občini Idrsko z odlokom z dne 14. septembra 1904 štev. 6060 drugi obrok v znesku 300.
2. V varstvo občine Viscone pred Terom.
Odb> št. 6503, 6698.	Vsled inicijative c. kr. okrajnega glavarstva gradiščanskega vršil se je dne 26.
septembra 1904 navod, da se določijo ukrepi, ki so se imeli izvršiti v varstvo občine Viscone, katerej sta pretila Soča in Ter.
Pri navodu, katerega so se udeležili tudi zastopniki c. kr. ekspoziture za uravnavo Soče in Tera, je zastopal deželni odbor predstojnik deželnega stavbinskega urada, inženir Glessig.
Predmet razpravljanja je tvorilo pregledovanje načrta, katerega je izdelal stavbeni oddelek c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišču. Na licu mesta se je dognalo, da varuje občino Viscone le en zid, katerega razjeda voda zelo hitro in ga bode v kratkem času izpodkopala.
Da se ogne veliki nevarnosti, namislila sta c. kr. nadinženir gospod Grunhut, vodja ekspoziture za uravnavo obeh rek, in inženir Glessig, načrt, glasom katerega bi znašal potrošek za potrebna dela 12.000 kron.
Zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišču je izjavil, da je za ta dela na razpolago iz draginjskega zaloga znesek 5800 kron. C. kr. namestništvo je odobrilo z dopisom z dne 19. oktobra 1904 štev. 28867 podelitev označenega prispevka v znesku 5800 kron iz draginjskega zaloga pod pogojem, da se izvrši razpravljanje glede vodnih pravic brez ugovorov in da se zagotovi iz deželnih sredstev prispevek 3C00 kron ter da prispeva občina Viscone z 2000 kron.
Medtem pa je visoki deželni zbor vže sklepal v tej zadevi; izvršitev tega sklepa pa spada v upravno dobo 1905.
3. Uravnava hudournika Sijak.
Že štiri leta je preteklo, odkar razpravljati c. kr. vlada in deželna uprava zadevo glede uravnave hudournika Sijak, ne da bi se bil ta predmet povoljno rešil.
Ureditev tega hudournika je velike važnosti, ker prinaša s seboj, ko se steka v Idrico, velike množine kamenja, zapre strugo, vsled česar prestopi voda od časa do časa svoje bregove ter, ne samo da provzroča na bližnjih zemljiščih ogromno škodo, marveč preti tudi državni cesti ob Nadiži.
Leta 1902 je prispevala dežela vsled tozadevnega deželnozborskega sklepa z dne 18. julija 1902 troškom za izčiščenje hudournika Idrica, kateri se je napolnil kamenja, ki ga je navalil hudournik Sijak, z zneskom 1850 kron. Izčiščenje je izvršil cestni odbor kobaridski.
Ta znesek je visoki deželni zbor dovolil, ker je mislil, da se bodo kmalu dovršila pogajanja, ki so se pričela s c. kr. vlado za odvod Sijaka na način, da bi se stekal v Idrico na primernejšem kraju, s čemer bi ne bilo več potrebno, da se uredi tok Sijaka tako, da bi tekel skozi Idrico na drugo stran.
Na to je merilo tudi c. kr. namestništvo v svojem dopisu z dne 29. marcija 1902 št. 7157, s katerim je predlagalo načrt za odvod Sijaka in stekanje istega v Idrico na drugem mestu ; izvršitev tega načrta bi stala 17.000 kron. Tem troškom bi prispevala uprava državnih cest z 2000 kron, in občina kobaridska s 1000 kronami. Prispevek -iz državnih sredstev bi se določil še le tedaj, kedar bi deželni odbor izjavil ali in s kako svoto nameruje prispevati označenim troškom. Deželni odbor je odgovoril c. kr namestništvu s svojim dopisom z dne 9. decembra 1902 ter omenil, da je prispevek, katerega namerava podeliti uprava državnih cest zelo majhen; ta uprava bi bila pri-morana, ako bi morala premestiti del državne ceste v kraj, katerega ne dosegajo po-vodnji hudournika Sijak, žrtvovati dokaj večje zneske, pri čemer pa bi ne imelo ljudstvo nikakih koristij ter bi bilo izpostavljeno prej ko slej nevarnostim povodnji. Vsled tega se je naprosilo c. kr. namestništvo, naj izposluje od cestne uprave višji prispevek, zajedno pa naj si zagotovi pri c. kr. ministerstvu za notranje zadeve prispevek na podlagi zakona o odvajanju gorskih voda.
C. kr. namestništvo nam je naznanilo z dopisom z dne 23. marcija 1903 št. 4273, da c. kr. poljedelsko ministerstvo ne nameruje izdelati nikakih podrobnih načrtov za odvod Sijaka, dokler se deželni odbor ne izjavi o podelitvi prispevka iz deželnih sredstev. Kolikor se tiče uprave državnih cest, je ta slednja obljubila prispevati z 10.000 kronami, namesto s samimi 2000 K.
Medtem je visoki deželni zbor dovolil s svojim sklepom z dne 3. januarja 1903 za izčiščenje Idrice nadaljno svoto 800 kron, katero smo nakazali cestnemu odboru ko-
Odb. št. 2286, 8291, 8638 1003. 4834, 5535,04.
baridskemu z odlokom z dne 10. aprila 1903 št. 2547. Skupno je izdala deželna uprava v to svrho 2650 kron.
Deželni odbor je v svojem dopisu na c. kr. namestništvo z dne 7. maja 1903 št. 2286 omenil to okoliščino ter opažal, da bi se bil izplačal 50 V0tni prispevek iz državnih zalogov v smislu § 6. zakona z dne 30. junija 1884 drž. zak. štev. 116, ako bi ne bila obljubila uprava državnih cest prispevek 10 000 kron.
Glede na to se je naprosilo c. kr. namestništvo, naj ukrene potrebno, da sprejme v pokritje proračunjenega potroška manjkajoči znesek meljoracijski zalog.
Katoliško politično in gospodarsko društvo v Bovcu je vložilo pri deželnem odboru prošnjo z dne 2. decembra 1903 št. 829, naj bi se zadeva o uravnavi Sijaka skoro rešila.
O tem je obvestil deželni odbor c. kr. namestništvo z dopisom z dne 3. decembra 1903 št. 8291 ter mu priporočil; naj nemudoma reši to zadevo, v svrho, da nam bo mogoče staviti visokemu deželnemu zboru potrebne predloge.
Slične prošnje cestnega odbora kobaridskega je odposlal deželni odbor c. kr. na-mestništvu z dopisom z dne 22. decembra 1903 štev. 8638.
Prva polovica leta 1904 je pretekla, ne da bi bil dobil deželni odbor kako obvestilo.
Julija meseca je zadeva zopet oživela, a dobila je povsem drugačno lice.
Z dopisom z dne 12. julija 1904 štev. 15221 je naznanilo c. kr. namestništvo deželnemu odboru, da c. kr. ministerstvo za notranje zadeve ne nameruje prispevati z 10.000 kronami za izvršitev načrta o Sijaku, katera je bila proračunjena na 17.000 kron.
Razun uprave državnih cest — tako je menilo c. kr. ministerstvo — so bili inte-resirani pri izvršitvi označenega načrta lastniki onih zemljišč, ki mejijo ob bregovih Sijak-a in katera so sedaj izpostavljena povodnjim in zagruščenju. Razun tega je gotovo, da bi se z odvodom Sijaka dolina Kobaridska deloma izboljšala.
Vsled tega je naročilo c. kr. poljedelsko ministerstvo tehničnemu oddelku za ureditev hudournikov v Beljaku, naj naznani površine onih zemljišč, ki pridejo pri ureditvi Sijaka v poštev ter je zajedno pospešilo izdelanje podrobnega načrta. Omenjeni tehnični oddelek je izvršil naročilo natančno ter predložil podrobni načrt, opremljen s topografičnim obrisom glede površine zemljišč, katera so največ izpostavljena povodnjim ; ta zemljišča so merila 175.2 hektarjev.
Podrobni načrt se je nekoliko razširil, ker je zapopadal popolen odvod hudournika Sijak v njegovem srednjem in spodnjem toku kakor tudi njegov izliv v hudournik Svino, kateri se izliva veliko nižje Kobarida v Idrico.
Trošek za izvršitev tega načrta je bil višji od prvotno proračunjenih 10.000 K t. j. znašal je 40.000 kron.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je predložilo ta načrt pred vsem c. kr. ministerstvu za notranje zadeve v svrho, da določi to slednje prispevek, katerega bode podelila uprava državnih cest.
C. kr. ministerstvo za notranje zadeve pa je izjavilo, da bode tozadevno odločilo sporazumno s c. kr. finančnim ministerstvom tedaj, ko se dovrše razpravljanja glede skladanja.
Deželni odbor je obvestilo o vsem tem c kr. namestništvo ter dodalo, da bi bilo najbolje, ako bi se izvršil načrt o uravnavi hudournika Sijak na podlagi § 4. točka 1. zakona iz leta 1884 (drž. zak. štev. 116) ; zajedno je priporočilo deželnemu odboru, naj mu naznani s katero svoto misli prispevati iz deželnega zaloga.
Deželni odbor je odgovoril z dopisom z dne 10. septembra 1904 stev. 4834 ter prosil c. kr. namestništvo, naj bi ga obvestilo, ali so zapopadeni v onih 40.000 K stroški za nakup zemljišč ter odškodnine za one, ki uporabljajo vodo: zajedno naj bi namestništvo naznanilo, koliko misli prispevati uprava državnih cest.
C. kr. namestništvo je odgovorilo z dopisom z dne 23. septembra 1904 št. 26364, in sicer na prvo vprašanje, da so sprejeti v označenih 40.000 kronah troški za zemljišča in odškodnine za vodne pravice ; na drugo vprašanje, da se bode izjavilo c. kr. mini-sterstvo za notranje zadeve sporazumno s c. kr. finančnim ministerstvom tedaj, ko se bodo dovršile razprave glede skladanja.
S svojim dopisom z dne 12. oktobra 1904 štev. 6535 je vzel deželni odbor to obvestilo na znanje, vrnil načrt, ki mu je bil poslan v vpogled, c. kr. namestništvu in je pri tej priliki opozoril, da bi bila morala država potrositi za premestitev državne ceste ob Nadiži 35.092 kron (to številko je navedel tehnično-gozdni oddelek v Beljaku) ter predočeval v resno pretresovanje c. kr. deželne vlade, da ni pravilno, da se država zadnja izrazi glede prispevanja troškom 40.000 kron.
V tej zadevi nimamo do konca leta 1904 ničesar več poročati.
4.	Ureditev hudournika Renc.
Odb. št. 4579.	Na 90. strani lanskega poročila smo omenili, da je visoka vlada naročila c. kr.
tehnično gozdnemu oddelku za ureditev hudournikov v Beljaku, naj izdela podroben načrt o ureditvi hudournika Renc na podlagi zmanjšanega načrta, potrošek katerega bi značal 28.000 kron, katerim je vlada obljubila prispevati s 50 °0.
Podrobni načrt je bil leta 1904 dovršen ; c. kr. namestništvo ga je poslalo deželnemu odboru z dopisom z dne 2. julija 1904 št. 18573, s katerim se je naprosila deželna uprava, naj se izrazi glede varijante, ki se je imela sprejeti v načrt.
Ko je podal o tej slednji točki svoje mnenje deželni stavbinski urad, odgovoril je deželni odbor z dopisom z dne 24. avgusta 1904 štev. 4579, da si pridržuje izjaviti se o varjanti po svojem odposlancu tedaj, ko se bode vršil navod.
Razpravljanje na podlagi zakona z dne 3. junija 1884 drž. zak. štev. 117 pa seje pričelo še-le začetka leta 1905.
5.	Ureditev hudournika Koren.
Visoki deželni odbor je v svoji seji z dne 20. septembra 1901 podelil v ureditev hudournika Koren v občini Chiopris-Viscone prispevek 1000 kron.
Ta znesek smo dali na razpolago c. kr. vladi — katera je prevzela vodstvo del — z dopisom z dne 3. oktobra 1901 štev. 5747.
Račun o porabljenem deželnem prispevku je poslalo deželnemu odboru c. kr. namestništvo z dopisom z dne 18. junija 1904 štev. 2342, v katerem je opažalo, da je ta račun ono samo pregledalo in da se je vsled aritmetičnega pogreška znižala svota od 1001.35 K na 994.73 K.
Vsled tega je odgovoril deželni odbor c. kr. namestništvu z dopisom z dne 13. julija 1904 štev. 4211, da se ne more izraziti o porabi deželnega prispevka, ker tehnični organi niso smatrali potrebnim, obvestiti nas o izvršitvi del. Vsled tega se je c. kr. namestništvo povabilo, naj naznani, kako in v kake svrhe se je porabil iz deželnega zaloga podeljeni denar za više-označena ureditvena dela.
C. kr. namestništvo nam je poslalo na to z dopisom z dne 5. oktobra 1904 štev. 27674 poročilo vodstva ureditvenih del, iz katerega je sledilo, da so se z državnim prispevkom 15000 kron in s prispevkom iz deželnega zaloga, v znesku 1000 kron zgradili
Odb. št. 5747,01 4211, 6944 04.
nasipi ob bregovih hudournika, kakor tudi, da so se izvršila druga ureditvena dela (katera, nam ni znano); opaža se pa, da se brambena dela ob hudournikovih ključih niso ižvršila vsled pomanjkanja zemljišč in da se je izdelal za ta dela poseben načrt. Glede uspeha teh del, to je, ali so dela izpadla dobro ali slabo, ni nam bilo ničesar sporočeno.
Deželnemu odboru ni preostajalo drugega, nego vrniti spise z dopisom z dne 16. novembra 1904 štev. 6944 z opazko, da na podlagi pomanjkljivega poročila ne more soditi, ali se je deželni denar dobro ali slabo porabil; vsled tega je deželni odbor vztrajal pri svoji zahtevi z dne 13. novembra 1904 štev. 4211. Do konca leta 1904 zadeva ni še bila rešena.
6. Uravnava Ledre.
Odb. št. 6680.	C. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču je poslalo z dopisom z dne 30. septembra
1904 štev. 20309 deželnemu odboru prošnjo občin Joanniz, Visco, Muscoli - Strassoldo in Ajello, s katero so te slednje prosile, naj bi se uredila Ledra. (To je tok vode, ki prihaja iz bližnjega kraljestva, prestopi mejo pri občini Visco ter poškoduje s tem, da prestopa bregove, više-označene občine).
Zajedno s prošnjo nam je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo v Gradišču tudi načrt o uravnavi Ledre ter je povabil deželni odbor, naj odpošlje svojega zastopnika k na-vodu, ki se je imel vršiti dne 17. oktobra skupno z zastopniki okrajnega glavarstva in prizadetih občin.
Kolikor se tiče tega povabila, deželni odbor se ni mogel odzvati, pred vsem, ker se je vršilo deželno-zborsko zasedanje. V ostalem pa je bil predloženi načrt nepopolen; vsled tega se je vrnil okrajnemu glavarstvu z dopisom z dne 12. oktobra 1904 štev. 6680 z opazko, naj se da popolniti po istih organih, ki so ga izdelali. Komisijo-nelni ogled naj bi se vršil (tako je bilo rečeno v odborovem dopisu) tedaj, ko se bode dobro proučila tehnična stran in se bode določila potrebščina za uravnavna dela.
7. Vodni čuvaj v Gradišču.
Odb. št. 2177.	Županstvo v Gradišču se je obrnilo s poročilom z dne 1. marcija 1904 štev. 2028
na deželni odbor s prošnjo, naj bi podpiral na c. kr. vlado vloženo prošnjo, ki je stre-mila za tem da bi slednja sprejela v svoje področje vzdrževanje vodnega čuvaja, katero mesto se je ustanovilo v gradiščanskem okraju.
Deželni odbor se je odzval tej prošnji ter priporočil s svojim dopisom z dne 22. junija 1904 štev. 2177 c. kr. namestništvu, naj usliši prošnjo občine gradiščanske, posebno, ker mora služiti omenjeni čuvaj ne samo onim občinam, ki ga plačujejo, marveč tudi vsem drugim občinam gradiščanskega okraja.
D. Poljedelstvo.
1. Namakanje tržiške ravani.
Vodna zadruga za namakanje tržiške ravani je prosila c. kr. poljedelsko ministerstvo, naj bi jej podaljšalo rok za namakanje, katera dela bi se bila morala dovršiti vsled namestništvenega razglasa z dne 23. maja 1900 dež. zak. štev. 12, v štirih letih ; označeno ministerstvo je podaljšalo rok za 15 mesecev, to je, od 1. maja 1904 do koncem julija 1905. C. kr. namestništvo, katero je obvestilo s svojim dopisom z dne 14. julija
1904 štev. 20022 deželni odbor o podaljšanju, je opažalo, da je poljedelsko ministerstvo privolilo v to podaljšanje s pridržkom, da pritrdi temu tudi deželna uprava.
Glede na to, da pri tem ne bi trpela deželna lastnina, kajti vodna zadruga je do sedaj še vedno odplačevala obresti deželnega denarja, pritrdil je deželni odbor s svojim dopisom z dne 29. julija 1904 štev. 4810 v označeno podaljšanje.
C. kr. namestništvo je objavilo v deželnem zakoniku premembo člena I. namest-ništvenega razglasa z dne 23. maja 1900 dež. zak. štev. 12, ki je vsled te okoliščine nastala.
2. Državne podpore c. kr. kmetijskemu društvu.
Odb. št. 5055.	Z dopisom z dne 22. julija 1904 štev. 18758 je naznanilo c. kr. namestništvo de-
želnemu odboru, da je sklenilo c. kr. poljedelsko ministerstvo podeliti c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici za leto 1904 iz državnih sredstev:
1.	10.000 kron za nakup in razdelitev bikov (eventuelno krav) plemenjakov ;
2.	1200 kron za svinjerejo in nakup svinj plemenjakinj;
3.	2000 kron za sadjerejska društva in zadruge, eventuelno za razdelitev plemenitih cepljenk priporočljivih vrst;
4.	800 kron za svilarstvo, t. j. za nagrade onim osebam, ki, so v to pooblaščene od pristojnih oblastij, pregledujejo brezplačno z mikroskopi semena sviloprejk onim poljedelcem, ki ne posedujejo v to potrebnih sredstev, in razkužujejo prostore za svilarstvo s formalino.
3. Državne podpore za šolske vrte.
Odb. št. 8290, 8938.	C. kr. deželni šolski svet je naznanil deželnemu odboru s svojim dopisom z dne
25. novembra 1904 štev. 1239, da je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje podelilo v svrho, da se pospešujejo kmetijski tečaji in šolski vrti ljudskih šol, za leto 1904 znesek 800 kron.
Okrajni šolski sveti so predlagali za nagrade in nove nakupe znesek 1200 kron.
Na razpolago pa je bilo le označenih 800 kron, katere naj bi se razdelile na predlog c kr. deželnega šolskega sveta med četvero okrajev tako-le:
Gorica .... 220 kron Gradišče .... 180 „ Tolmin .... 200 „ Sežana .... 200 „
Deželni odbor, ki je zaslišal mnenje c. kr. kmetijskega društva, odgovoril je dne 21. decembra 1904 pod odb. štev. 8938 deželnemu šolskemu svetu, da se strinja z više-navedeno razdelitvijo. Pri tej priliki je deželni odbor omenil, da bi bilo treba nadzirati šolske vrte.
4. Prepoved glede uvažanja murbnega listja iz Italije.
Odb. št. 2191.	C. kr. namestništvo je naznanilo deželnemu odboru z dopisom z dne 23. marcija
1904 štev. 8007, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo sporazumno z ministerstvi za finance in trgovino prepovedalo uvažati murbno listje v našo deželo iz onih občin italijanskega kraljestva, v katerih se je uradno konstatirala kužna bolezen Diaspis pentagona, ta prepoved velja za vsako leto od 15. aprila do 25. junija.
To odločbo je naznanil deželni odbor vsem občinskim upravam z okrožnico z dne 13. aprila 1904 štev. 2191.
5. Cena zapredkom.
Odb. št. 2535.	Na nalično obvestilo goriške trgovske v obrtne zbornice obvestil je deželni odbor
z okrožnico z dne 13. aprila 1904 štev. 2535 vse občinske zastope dežele, da je videmska zbornica za trgovino in umetnost sklenila, da se ne bode več določevala videmska cena zapredkom, kakor se je to storilo do sedaj.
6. Streljanje proti toči.
Zaupanje ljudstva, da ima streljanje proti toči kak vspeh, je popolnoma izginilo.
Leta 1901 smo prodali za streljanje proti toči 16 občinam skupno 3550 kilogramov smodnika po znižanih cenah 76 vin. kg. Leta 1904 pa je kupila le ena občina smodnik (Podgora). Množina prodanega smodnika znaša le 50 kilogramov.
E. Cestne zadeve.
1. Ukaz glede automobilov in motocikljev.
Odb. št. 4809.	Na podlagi poizvedovanj, ki so se vršila meseca februarija 1904, izdelalo je c. kr.
ministerstvo vzorec ukaza glede zaznamovanja automobilov.
C. kr. namestništvo, ki je poslalo deželnemu odboru z dopisom z dne 13. julija 1904 štev 17937 omenjeni vzorec ukaza, je opažalo, da se v slednji niso sprejeli mo-tociklji; povabilo pa je deželno upravo, naj se izrazi, ali bi ne bilo primerno, da se ukaže dotičnim lastnikom zaznamovati motociklje, ki so pešcem tako nevarni.
Deželni odbor je vrnil vzorec ukaza c. kr. namestništvu z dopisom z dne 29. julija 1904 štev. 4809 ter izjavil, da se pridružuje stališču c. kr. vlade glede tega, da se sestavi pravilnik za obvezno zaznamovanje automobilov ter omenil, da se popolnoma strinja s paragrafi pravilnika; zajedno je naznanil namestništvu, da bi bilo logično, pravično in neobhodno potrebno, ako bi se uvedlo obvezno zaznamovanje motocikljev, ki so ravno tako nevarni za ljudi in konje, kakor automobili.
2. Premembe, ki so se izvršile tekom leta 1904 na skladovnih in
občinskih cestah.
Iz poročil, katera predlagajo cestni odbori deželnemu odboru vsako četrtletje, sledi, da so se izvršile tekom leta 1904 na skladovnih in občinskih cestah v naši deželi sledeče premembe :
1.	Kobaridski okraj.
a Skladovne ceste.
Na novi cesti Staroselo-Logje so se zgradili podporni zidovi.
b. Občinske ceste.
Popravile so se ceste Libušnje-Vršno, Krn-Drežnica, Jezerce-Ravno in Kamno-Trnovo.
2.	Cerkljanski okraj.
a. Skladovne ceste.
Na popravljenem delu skladovne ceste so se zgradili pri Skalovju in Zelinu podporni zidovi; pri slednje imenovanem kraju se je popravil podporni zid.
Vrhu tega se je prenesel cestni most pri Stopniku vsled poprave skladovne ceste. Popravljeni del znaša 37 m.
b. Občinske ceste.
Kos ceste od Dolenjih Novakov se je na novo zgradil. Nova cesta proti Makoram se je podaljšala za 2 kilometra.
3. Komenski okraj.
a Skladovne ceste.
Na cesti proti Vojščici se je popravil kos v dolgosti 125 m. Popravili so se razni deli nove ceste Komen-Rihenberk.
4. Bovški okraj.
b. Občinske ceste. Zgradil se je kos ceste med Bovcem in občinskim oddelkom Plužne; ta kos, ki je že oddan prometu, znaša 2.895 m.
5.	Sežanski okraj.
a.	Skladovne ceste.
Na cesti Tomaj-Dutovlje se je popravil del v dolgosti 30 m.
6.	Tolminski okraj.
b.	Občinske ceste.
Od ceste med Klavžami in Bačo se je zgradil nadaljni kos v dolgosti 6 km.
V drugih okrajih ni bilo nikakih prememb.
v
F. Štipendiji in podpore.
1. Podpore dijakom.
Odb št 3233.	leta 1903 Je došlo na visoki deželni zbor potom deželnega odbora mnogo
dijaških prošenj za podporo v nadaljevanje študij.
Deželni odbor, ki je razpravljal to zadevo v seji z dne 27. aprila 1904, je sklenil sledeče :
Ker ima dežela namen, omogočiti s podporami dijakom nadaljevanje njihovih študij, katerim so se isti posvetili;
glede na to, da bi se dosegel uspeh le tedaj, ako se nakažejo podpore tekom šolskega leta;
glede na to, da gre šolsko leto proti koncu;
uvažuje, da smo do sedaj upali, da bode pravočasno sklican deželni zbor, ki bi imel sklepati o podporah dijakom ter upoštevaje, da ni upanja, da bi se v najbližjem času sestal deželni zastop ;
sklene se, da razdeli podpore dijakom deželni odbor ter da pridrži naknadno odobritev deželnemu zboru.
Ta zadeva se postavi zatorej na dnevni red prihodnje odborove seje, v katerej se bodo pregledale prošnje in podelile podpore.
V	seji z dne 4. maja 1904 je podelil deželni odbor, v smislu više-omenjenega sklepa, sledeče podpore, katere so se imele izplačati proti predložitvi frekventacijskega spričevala, dokazujočega, da je obdarovanec vpisan v drugem šolskem polletju in sicer
po 200 kron tem-le dijakom :
Rodolfu Fanin, Pompeju Zurnin, Ahileju Morgutti, Josipu Boschin, Josipu Giraldi, Rudolfu Cerquenik, Josipu Hutter, Ivanu Brusin, Olivjeru Stua, Valentinu Pascoli, Antonu Petreusig, Edvardu Traversa, Avreliju Bombig, Antonu Grusovin ; po 150 kron tem le dijakom: Viljemu Delpin, Mariju de Posarelli, Karolu Gasser, Danteju Fornasir, Rudolfu Nachtigall, Joahinu Corbatto, Arturju Marcuzzi, Rudolfu de Ritter; nadalje po 200 kron tem le dijakom : Tomotu Šorli, Francetu Gabršček, Mihelu Prešel, Ivanu Prešel, Mirkotu Korsič, Ivanu Favetti, Karolu Marušič, Kristjanu Pertot, Francetu Povšič, Antonu Man-zoni, Josipu Roječ, Viktorju Sonc, Kajetanu Fajgelj in Andreju Zega; po 300 kron tem-le dijakom : Juliju Nardin, Antonu Medveš, Alojziju Gradnik, in Josipu Paulin,
Te podpore je visoki deželni zbor naknadno odobril.
Odb. št. 9223,04.	Izvršuje naročilo visokega deželnega zbora z dne 12. novembra 1904, s katerim so
se odstopile prošnje dijakov deželnemu odboru, podelili smo v seji z dne 14. decembra 1904 sledeče podpore:
Silvanu Barich, dijaku na politehniki na Dunaju 200 kron. — Barnaba Antenor-ju medicincu v Inomostu 300 kron. — Ivanu Brusin modroslovcu 300 kron. — Rihardu Delneri polit. 300 kron. — Jakobu Diblas pravniku 300 kron. — Arturju Dosso pravniku 300 kron. — Francetu Fornasarig dijaku na dunajski obrtni šoli, 300 kron. — Antonu Grusovin pravniku in sedaj prostovoljcu, 300 kron. — Hermanu Marcuzzi pravniku 300 kron. — Egonu Miani polit. 200 kron. — Ahileju Morgutti modroslovcu 200 kron. — Ivanu K. Novelli 300 kron. — Valentinu Pascoli pravniku 200 kron. Anton Petreusig polit. 200 kron. — Adelkiju Poiani modroslovcu 200 kron. — Olivjeru Stua modroslovcu 200 kron. — Josipu Torelli dijaku na akademiji lepih umetnostij 200 kron. — Albanu Zumin pravniku 200 kron. — Pompeju Zumin 200 kron.
Francetu Boschin pravniku 300 kron. — Josipu Čufer pravniku 200 kron. — Antonu Cigoj pravniku 2C0 kron. - Josipu Goljevšček 200 kron, — Alojziju Gradnik pravniku 400 kron. — Benediktu Gruden pravniku 300 kron. — Hilariju Hrobat pravniku 400 kron. — Josipu Kenda dijaku na viš. kmet. šoli 200 kron. — Ferdinandu Koršič pravnik u 400 kron. — Emilu Ličar dijaku na viš kmet. šoli 200 kron. — Antonu Manzoni pravniku 200 kron. — Antonu Medveš pravniku 400 kron. — Josipu Paulin modroslovcu 300 kron. — Antonu Podgornik dijaku na viš. kmet. šoli 200 kron. — Kristjanu Berlot polit. 200 kron. — Francetu Pavšič modroslovcu 200 kron. — Ivanu Pregel modroslovcu 400 kron. — Ivanu Prešel polit. 200 kron. — Karolu Prinčič pravniku 300 kron. Albinu Radikon 100 kron.
Nadalje smo podelih Ivanu Zniderčič podporo 300 kron ; poprej pa smo se informirali, ali je vpisan na višji obrtni šoli v Pragi.
2. Deželne podpore visokošolcem - prvoletnikom.
Odb. št. 7301.	Z razglasom z dne 4. avgusta je bil razpisan natečaj za štiri podpore po 400 kron,
katere je ustanovil visoki deželni zbor.
V	svoji seji z dne 31. oktobra 1904 je podelil deželni odbor te podpore sledečim dijakom.
1.	Viktorju Pellis, polit, na Dunaju ;
2.	Josipu Brumat modroslovcu v Inomostu ;
3.	Francetu Spazzapan polit, v Gradcu.
4.	Antonu Hvala polit, na Dunaju.
Te podpore so se nakazale z odlokom z dne 5. novembra 1904 štev. 7301,
3. Deželni jubilejni štipendij.
Odb. št. 953.	Dne 31. januarija 1904 je stekel natečaj, razpisan od deželnega odbora dne 30.
decembra 1903 pod štev. 8924, glede podelitve štipendija v znesku 600 kron, katerega je ustanovil visoki deželni zbor v spomin na 40 - letno vladanje Njegovega Veličanstva cesarja Franca Josipa I.
Deželni odbor je podelil ta štipendij v svoji seji z dne 12. februarija 1904 prosilcu Edvardu Sturnig, pravniku v Gradcu.
Dotični odlok mu je bil dostavljen dne 10. februarija pod odb. štev. 953.
4. Ustanove.
a. Ustanova Abram.
Odb. št. 221,5220	C. kr. namestništvo je naznanilo deželnemu odboru s svojim dopisom z dne 2.
avgusta 1904 štev. 21.105, da je podelilo dijaku Rudolfu Abram štipendij Abramove ustanove v znesku 457 kron tudi za šolsko leto 1904-1905.
Vsled tega je dal deželni odbor deželni blagajni z odlokom z dne 17. avgusta 1904 štev. 5220 potrebna naročila.
b. Ustanova Jakob d'Alessio.
Odb št 1357.	Na dopis z dne 16. februarija 1904 štev. 4095, s katerim je c. kr. namestništvo
obvestilo deželni odbor, da je podelilo štipendij d'Alessio-ve ustanove, v znesku 800 kron, prosilcu Karolu Braunitzer de Braunthal pravniku v Gradcu, nakazali smo ta znesek pri deželni blagajni.
c. Ustanova Cecotti.
Odb. št. 9352.	Ker ni bil štipendij Cecotti-jeve ustanove v znesku 75.60 kron oddan, podelilo ga
je c. kr. namestnišvo na predlog dotične uprave v Marjanu, dijaku VI. gimnazije v Pulju Zanetti, za vso dobo njegovih študij.
O tem nas je obvestilo c. kr. namestništvo z dopisom z dne 24. decembra 1904
štev. 36295, na kar smo nakazali ta štipendij pri c. kr. glavni davkariji v Pulju.
•
d. Codelli-jeva ustanova. Odb. št. 1017,	Za dva izpraznjena štipendija Codelli-jeve ustanove, v znesku 210 kron, razpisal
je deželni odbor dne 8. junija 1904 pod odb. štev. 1017 natečaj.
Štipendija sta bila podeljena prosilcema Maksimilijanu de Claricini in Emilu de Fornasari, učencema II. gimnazije v Gorici.
e. Gattei-eva ustanova.
Odb št 2497	C. kr. namestništvo je naznanilo deželnemu odboru s svojim dopisom z dne 7.
3193.	aprila 1904 štev. 7270, da je podelilo štipendij Gattei-eve ustanove Karolu Ličar, učencu
pete realke v Gorici. Deželni odbor je nakazal temu slednjemu z odlokom z dne 13. aprila 1904 štev. 2497 označeni štipendij v znesku 155 kron 20 vin.
Ustanovno pismo tega štipendija, katero je sestavilo c. kr. namestništvo sporazumno z deželnim odborom, nam je poslala imenovana oblast s svojim dopisom z dne 1. maja 1904 štev 11786 ter se hrani v deželni blagajni.
6201.
{.Ustanova Leoni.
Odb. št. 932.	C. kr. namestništvo je dovolilo Fabijanu Leoni v Trstu, farmaceutiškemu vajencu,
da sme še nadalje uživati štipendij 170 kron, kateri mu je bil podeljen leta 1894.
O tem je obvestilo c. kr. namestništvo s svojim dopisom z dne 29. januarija 1904 štev. 36047 deželni odbor, kateri je dal z odlokom z dne 5. februarija 1904 štev. 932 deželni blagajni potrebna naročila.
g. Ustanova Maurovich.
Odb. št. 4238.	Avgust Defiori, medicinec na Dunaju, kateremu se je nakazal z odlokom z dne 18.
januarija 1904 stev. 8668 03 štipendij Maurovich-eve ustanove, je naprosil deželni odbor, naj bi mu nakazal štipendij na vseučilišče v Gradec, kamor se je preselil. Ker ni v ustanovnem pismu Maurovich-evih štipendijev nikakega določila, da ima obiskovati oni, ki uživa ta štipendij, določeno vseučilišče, nakazal je deželni odbor s svojim odlokom z dne 25. junija 1904 štev. 4238 opetovano omenjeni štipendij Defiori-ju na vseučilišče v Gradec.
h) Ustanova P r o k o p.
Odb. št. 4961,	z razglasom z dne 4. avgusta 1904 štev. 4981 se je razpisal natečaj za podelitev
7301'	štipendija Prokop, v znesku letnih 500 kron za ves čas vseučiliščnih študij.
V svoji seji z dne 31. oktobra 1S05 je deželni odbor sklenil podeliti ta štipendij prosilcu Hugon-u Pellis modroslovcu v Inomostu.
Označeni znesek se je nakazal z odlokom z dne 5. novembra 1904 štev. 7301.
i. Ustanova Stubelj.
Odb. št. 7386.	C. kr. namestništvo je naznanilo deželnemu odboru z dopisom z dne 22. oktobra
1904 štev. 29352 da je podelil nadškofijski ordinarjat goriški štipendij Štubelj-eve ustanove, v znesku 72 kron, Josipu Koruza učencu prve gimnazije v Gorici.
Označeni znesek je nakazal deželni odbor s svojim odlokom z dne 28. oktobra 1904 štev. 7386.
5. Štipendiji gojencem obrtnih zavodov.
a.	Obrtna šola v Marjanu.
Odb. št. 8014.	Na predlog vodstva c. kr obrtne šole v Marjanu z dne 15. novembra 1904 štev.
259 nakazal je deželni odbor z odlokom z dne 28. decembra 1004 štev. 8014 deset štipendijev po sto kron in sicer sledečim gojencem: Camaur Josipu in Colussi Konradu iz Krmina, Fracarossi Valentinu iz Červinjana, Bois Rudolfu iz Perteol, Biziach Mirkotu iz Gradišča, Travaini Marjotu iz Ogleja, Calligaris Atiliju iz Romansa, Stacul Antonu iz Medeje, Zorzin Antonu iz Pierisa, Simonit Teobaldu iz Romansa.
b.	Obrtna šola v Foljanu.
Odb. št 7297.	Z odlokom odb. štev. 7297/04 je nakazal deželni odbor vsakemu tu sprodaj na-
vedenih gojencev obrtne šole v Foljanu po 50 kron : Vittori Emilu, Lenardon Aloiziju, Furlan Klementu, Cechet Lovrencu, Lenardon Klementu, Vittori Ivanu, Visintin Alojziju Visintin Davidu, Spessot Ivanu, Pian Rodolfu, Zimolo Rudolfu in Calligaris Antonu.
G. Drugi štipendiji in podpore.
1. Štipendiji babicam.
Odb. št. 811,	Na nalično prošnjo c. kr. namestništva z dne 27. januarija 1904 štev. 2398 nakazal
3286,5235,6203- je deželni odbor z odlokom z dne 28. januarija 1904 štev. 811 Ivanki Fogar iz Terca
in Ani Tirel iz Ogleja potne stroške v Trst in nazaj, kakor tudi vsakej po 1 krono Cto vin. podpore na dan v svrho, da bi mogle obiskovati pomladni babiški tečaj.
Z odlokom z dne 1. aprila 1904 štev. 2286 smo plačali za višeimenovani tudi stroške za dotične babiške diplome.
K babiškemu ponavljalnemu tečaju v babiškem zavodu v Trstu je prišlo šest babic iz naše dežele, in sicer: Devetak Terezija iz Sovodenj, Valentinčič Rozalija iz Deskel, Puppin Lucija iz Ogleja, Zorzut Marija iz Števerjana, Filipič Marija iz Ravnice in Visintin Pavla iz Korone.
Vsakej je nakazal deželni odbor z odlokom z dne 8. avgusta 2004 štev. 5235 potne troške in dnevno podporo 1 K 05 vin.
Na predlog c. kr. namestništva z dne 14. septembra 1904 štev.. 25741 smo nakazali potne troške in dnevno podporo (kakor zgoraj) Ivanki Fabrizio iz Dolenj in Frančiški Devetak iz Opatjesela, kateri sta obiskovali slovenski babiški tečaj.
2. Podpore ognjegasnim društvom.
Odb. št. 3392.	Deželni odbor je dovolil v svoji seji z dne 17. avgusta 1904 sledeče podpore iz
zaloga za „Gasilce" :
1.	Prostovoljnemu ognjegasnemu društvu v Sežani 500 kron.
2.	Municipiju v Tržiču 500 K.
3.	Prostovoljnemu ognjegasnemu društvu v Ločniku 400 K.
4.	Prostovoljnemu ognjegasnemu društkvu v Čepovanu 800 K.
5.	Prostovoljnemu ognjegasnemu društvu v Tolminu 500 K.
6.	Municipiju v Gorici 1.500 K.
7.	Prostovoljnemu ognjegasnemu društvu v Kanalu 500 K.
8.	Županstvu v Červinjanu 1000 K.
9.	Županstvu v Ronkah 400 K.
10.	Županstvu v Fari 500 K.
11.	Prostovoljnemu ognjegasnemu društvu v Srpenici 200 K.
Nadalje smo podelili prostovoljnemu ognjegascu Ivanu Trebše iz Srpenice podporo 200 kron.
H. Dobrodelne ustanove.
1. Ustanova štirih brezplačnih mest v gradežkem zdravilišču v spomin grofa Franca Coronini.
Odb' št. 2492,	Dne 7. aprila 1904 pod odb. štev. 2492 se je razpisal natečaj za štiri brezplačna
3516.	mesta v gradežkem zdravilišču, katera so se krila iz sredstev ustanove, ki jo je usta-
novil visoki deželni zbor v spomin bivšega deželnega glavarja grofa Franca Coronini.
V seji z dne 8. junija je deželni odbor sklenil podeliti označena brezplačna mesta sledečim prorosilcem:
1.	Justini Delchin iz Červinjana, za njeno hčerko Ano;
2.	Viljemu Fuart iz Perteol, za njegovo hčerko Nikolino;
3.	Andreju Lutman iz Standrežu, za njegovo hčerko Ljudmilo.
4.	Andreju Bizijak iz Šempetra, za njegovo hčerko Marijo.
Vse štiri deklice so spremili v Gradež dne 2. julija ob 4. uri zjutraj uslužbenci gradežkega zdravilišča.
Oskrbništvu zdravilišča smo nakazali z odlokom z dne 15. junija 1904 štev. 3516 za 50-dnevno zdravenje omenjenih deklic, znesek 400 kron.
2. Ustanova grofa Franca Coronini za obnemogle delavce.
Odb. št. 5159,	Anton Fiegl iz Gorice, ki je prejemal iz „ustanove grofa Franca Coronini za obne-
50, 7321, 8205. mogle delavce" podporo, je umrl dne 21. julija 1904.
Za podelitev podpore, katero je vžival Fiegl, razpisal je deželni odbor natečaj z dne 14. septembra 1904 štev. 6150.
V svoji seji z cine 16. novembra je deželni odbor sklenil, podeliti označeno podporo prosilcu Petru Bolpet iz Ville Vicentine.
Znesek 240 kron smo nakazali pri deželni blagajni z odlokom z dne 28. novembra 1904 štev. 7321.
Dne 15. novembra 1904 je umrla Lucija Vittori, ki je tudi prejemala iz te ustanove
podporo.
Ta slednja se je podelila leta 1905.
3. Ustanova Carinian.
Odb. št. 3663,	Na strani 62. poročila za leto 1902 se je omenilo volilo pokojnega Karola de Ca-
''''	rinian, ki je bilo določeno za ustanovo, katere konečni namen je bil sezidati zdravišče
za jetične.
Z deželnozborskim sklepom z dne 17 julija 1902 je bil deželni odbor pooblaščen, sprejeti ustanovo v svojo upravo
Izvršuje označeni sklep, ukrenil je deželni odbor pri pristojnih oblastih potrebno, da se ustanovi ta ustanova.
Glavnico, ki se je realizirala, je poslalo c. kr namestništvo z dopisom z dne 14 maja 1904 deželnemu odboru; ta glavnica je znašala 27.787 kron 73 vin. (obstoječih iz ene vinkulirane obveznice za 27.500 kron dveh turških srečk po 400 fr. in iz 87 K 25 vin v gotovini). Označeni znesek se je vložil pri deželni blagajni.
S to svoto se seveda ne more sezidati zdravilišče, kakor je želel darovalec, kar je deželni stavbinski urad v svojem poročilu (odb. štev. 3663,04) podrobno utemeljil.
Proračun ustanove za leto 1905, katerega je sestavilo deželno knjigovodstvo, je odobril visoki deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju s prebitkom K. 952, katere se priklopijo glavnici.
Deželni odbor je sestavil ustanovno pismo ter je odposlal z dopisom z dne 23. novembra 1904 štev. 7731 c. kr. namestništvu, da je potrdi. Namestništvo je vrnilo označeno pismo z dopisom z dne 17. decembra 1904 štev. 35443.
Izvirnik, katerega je obdržala deželna blagajna, se glasi tako-le :
Ustanova Carinian.
Odb. št. 3663,03.	Karol pl. Carinian c. in kr. konzul v pokoju, ki je umrl v Gorici dne 1. decembra
1901 določil je na dan svoje smrti z ustno oporoko v navzočnosti treh prič kot glavnega dediča svojega premoženja ustanovo, ki se ima ustanoviti za zgradbo zdravilišča za jetične.
Z isto testamentarično izjavo je poveril Carinian ustanovo deželnemu odboru v oskrbovanje.
Ker pa je s prejšnjo pismeno oporoko, na katerej je bila napisana razveljavljalna klauzula v smislu § 716. C. C. U., določil Carinian drugega dediča, sporazumela sta se oba dediča tako, da so se priznale dediču, ki je zastopal svoje pravice na podlagi pismene oporoke in kateri je imel res pravico do uživanja Carinianove zapuščine tudi v smislu ustne oporoke, nekatere druge pravice do premoženja, dočim je ostal ustanovi večji del premoženja.
Ustanovo, ki se je imela ustanoviti, je zastopala skozi ves čas, ko so se vršile zapuščinske razprave in pogajanja z dedičem, določenim po pismeni oporoki ter dokler se ni premoženje Carinianove zapuščine realiziralo, finančna prokuratura.
Ker je dedič, ki je bil določen po pismeni oporoki, dne 21. junija 1902 umrl, dobila je ustanova za zgradbo zdravilišča za jetične v Gorici vse pravice glede označene zapuščine, katera je prešla v čisti nominalni vrednosti 27.587.25 K in 800 frankov v roke deželnega odbora, ki je bil vsled sklepa visokega deželnega zbora z dne 17. julija 1902 pooblaščen prevzeti upravo iste.
Glede na to se ustanovi sledeče.
Ustanovno pismo:
Čl. 1.
Ustanovi se ustanova z imenom:
„Ustanova Karola pl. Carinian za zgradbo zdravilišča za jetične v Gorici".
Čl. 2.
Glavnica ustanove, katero bode upravljal deželni odbor poknežene grofovine Go-riško-Gradiščanske, obstoji iz vinkulirane obveznice avstrijske 3 '/2 °/0 rente z dne 1. avgusta 1903 štev. 1398 v nominalnem znesku 27.500 K (sedemindvajset tisoč petsto kron) ter iz turških srečk štev. 465399 in štev. 465400, katerih nominalna vrednost znaša po 400 (štiristo) frankov s kuponi dd. 1. aprila 1876, in iz 87.25 K. (osemdeset sedem kron 25 vin.) v gotovini.
Čl. 3.
Glavnica, označena pod Čl. 2 se ima smatrati kot začetna ustanovna glavnica, katerej se imajo priklopiti vsi letni dohodki te glavnice, oziroma letni dohodki glavnice, ki se polagoma pomnoži s priklopenjem označenih dohodkov, dokler se ne nabere ustanovna glavnica, ki bo zadostovala za uresničenje svojega namena, to je, za zgradbo zdravilišča za jetične v Gorici ter bo za vzdrževanje te slednje zajamčeno.
Čl. 4.
Čez ustanovno glavnico razpolaga v smislu člena 3. deželni odbor poknežene grofovine goriško-gradiščanske, kateri bode imel sklepati osobito o ustanovnih sredstvih za zgradbo zdravilišča za jetične, o načinu kako se ima vzdrževati z dohodki ustanovne, po pokritju gradnih troškov preostale glavnice, to zdravilišče, ki bode stalo pod upravo deželnega odbora samega.
V teh zadevah bode postopal deželni odbor v smislu določil veljavnih zakonov.
Čl. 5.
Državne oblasti bodo imele v zadevah ustanove one pravice, ki jim pristajajo v smislu veljavnih zakonov.
Čl. 6.
Kadar bo dosegla ustanovna glavnica potrebno svoto in bode deželni odbor sklenil zgraditi zdravilišče, popolniti se bode imelo nemudoma to ustanovno pismo z do-
datnimi členi, glede načina in glede podrobnostij gradnje kakor tudi glede funkcioniranja bodočega zdravilišča ter sploh glede vsega, kar bodo tedajšnje razmere zahtevale.
Čl. 7.
To ustanovno pismo se izda v treh izvodih, katerih jeden se shrani v arhivu c. kr. namestništva v Trstu, drugi v arhivu deželnega odbora poknežene grofovine go-riško-gradiščanske, tretji pa se odpošlje c. kr. okrajnemu sodišču goriškemu.
Deželni odbor v Gorici, dne 23. novembra 1904.
Deželni glavar.






I. Statistika umobolnih
kateri so se zdravili leta 1904 v raznih norišnicah v deželi in zunaj iste na stroške
deželnega zaloga.
a) V kak namen ima služiti statistika.
Ker se je za časa, ko se je sestavljalo to poročilo, že pričela graditi deželna norišnica, katera se bode v kratkem otvorila, smatral je deželni odbor potrebnim zbrati vse na razpolago mu stoječe podatke glede umobolnih pristojnih v našo deželo, kateri so se zdravili v raznih norišnicah naše dežele in zunaj iste.
Deželni odbor misli, da bode to delo mnogo koristilo bodočemu ravnatelju deželne norišnice pri njegovem obširnem in težkem poslu.
Nadalje se pride po primerjanju posameznih statističnih podatkov in sistematičnem opazovanju zadnjih let do zaključka, ki je velike važnosti ne samo za višjega zdravnika bodoče deželne norišnice, marveč tudi za deželno upravo.
Ker se v gotovih letnih časih, v gotovih krajih, da celo v gotovih občinah umobolni množe, prišlo bi se n. pr. lahko na sled vzrokom, ki provzročajo, da se bolezen množi, in ni izključeno, da bi zamogla deželna uprava te vzroke odstraniti ali pa jih vsaj ublažiti.
b. Na čem temelji ta statistika.
Podatke za vseh štirinajst priloženih razkazov smo nabrali v knjigi za „razvidnost umobolnih", katero vodi deželna pisarna.
Umobolni so se razvrstili po prislojnostnih občinah, te slednje pa po raznih naravnih okrajih in sicer: Gorica, Ravan, Brda in Vipavska dolina, Gorski okraj in Kras.
c. Razdelitev umobolnih v razne zavode:
Kakor je posnemati iz razkaza XII., so se razdeliti umobolni, pristoječi v našo deželo, v 15 zavodov.
S koncem leta 1904 je znašalo število istih 296, t. j. 146 možkih in 150 žensk Čez dve tretjini umobolnih je bilo sprejetih v goriške norišnice, t. j. 103 možkih v oddelek za umobolne goriške občne bolnišnice usmiljenih bratov in 93 žensk v oddelek za umobolne ženske mestne bolnišnice.
Od ostalih je bilo 47 žensk v norišnici v Sottoselvi, 16 možkih v norišnici S. Daniele del friuli, 7 možkih v norišnici v Sacilah ; 4 možki so bili v norišnici v Por-denone in 4 ženske v Gemoni. Štirje mnobolni se nahajajo sedaj v norišnici ljubljanski, oziroma kaposvarški in veliko varadinski ter v oddelku za umobolne puljske bolnišnice; ti štirje bodo premeščeni v Gorico ali pa v kako norišnico v Italiji, kakor hitro bodo godni za prenos. Isto velja za 18 umobolnih (12 možkih in 6 žensk) ki so sprejeti v norišnici tržaški.
Ker so oskrbovalni stroški v nekaterih norišnicah veliko višji od onih v goriških bolnišnicah in v norišnicah bližnjega kraljestva, pazi deželni odbor strogo na to, da se umobolni premeščajo iz označenih norišnic v naše domače, oziroma v one italijanskega kraljestva.
Oskrbovalne pristojbine znašajo v Trstu K 2.19, v Pulju K 1.90, na Dunaju K. 2.20, dočim znašajo v Gorici K 1.27 oziroma K 1.34 in v Italiji L. 1,25 do L. 1.--
V razkaz I,—XI. so razvrščeni umobolni, so bili sprejeti leta 1904, ki so izstopili in ki se koncem leta nahajajo v raznih norišnicah ; razvršeni so po pristojnostnih občinah in te slednje po naravnih okrajih naše dežele
V	razkazu XIII. so zapopadeni vsi umobolni, ki se nahajajo v raznih zavodih koncem leta 1904 ter so razvrščeni po pristojnostnih občinah, oziroma po naravnih okrajih.
V	razkazu XIV. so vpisani podatki drugih razkazov glede leta 1904 sprejetih umo-bolnih ; tudi ti so razvrščeni po pristojnostnih občinah in te slednje po naravnih okrajih.
d. Uvaževanja pri v tej statistiki.
Iz razkaza XIII. je razvidno, da je bilo koncem leta 1904 v raznih zavodih 296 umobolnih in sicer 146 žensk in 150 možkih.
Od teh spada 20 v Gorico, 78 v Brda in v Vipavsko dolino, 59 v gorski okraj in 51 na Kras.
Ako primenjamo te številke s prebivalstvom po zadnjem ljudskem štetju, dobimo ta-le rezultat:
Število umobolnih na Prebivalci	Umobolni	vsakih 1000 prebivalcev
Gorica............25.432	..........11 ..........0-44
Ravan............73.654	..........34 ..........0.47
Brda in Vipavska dolina	55.176	..........25 ..........0.45
Gorski okraj ....	49.150	..........15 ..........0.30
Kras..............29.085	..........13 ..........0.45
Skupaj . 232.897 ..... 98 (poprečno) . 0.42
Razmerje med možkimi in ženskami (glej razkaz XIII.) je v ravani in na Krasu skoro enako; v goratem okraju je bilo 32 umobolnih žensk in 27 možkih; v Brdih in v Vipavski dolini pa 32 umobolnih žensk in 46 možkih in v mestu Goriškem je število umobolnih žensk dvakrat in eno tretjino večje od števila umobolnih možkih.
e. Ozdraveli in umrli umobolni.
Umrlo je zelo mnogo umobolnih.
Iz razkaza XII. je razvidno, da je izstopilo skupno 73 umobolnih (41 možkih in 32 žensk). Od teh je bilo 10 (2 možka in 8 žensk) zdravih, zdravstveno stanje pa se je izboljšalo 16., t. j. 11 možkim in 5 ženskam.
Preidemo na umrle. Teh je bilo 47, in sicer 28 možkih in 19 žensk ; to število je naravnost strašno.
Ako se primerja isto s številom vseh umobolnih, ki so se nahajali v raznih zavodih s koncem leta (296), znaša število umrlih okoli 16°/0.
(f. Sklep).
Število nesrečnih umobolnih narašča dan za dnevom. Deželna norišnica se gradi V poročilu za leto 1906 bodemo poročali, da je ta stavba dokončana in v poročilu za leto 1907 ne bomo govorili več o umobolnih, raztrešenih po raznih norišnicah naše monarhije in inozemstva, marveč bodemo razpravljali o našem zavodu : o onem zavodu, ki bo vseskozi modern in urejen vseskozi na znanstveni podlagi in po človekoljubnih principih, kjer bodo našli nesrečni umobolni zavetje, kakoršno jim more v dvajsetem stoletju nuditi znanost v zvezi z milosrčnostjo.
	ODDELEK za		UMOBOLNE		
v goriški občni (moški) bolnišnici usmiljenih bratov. j 1					
		Razkaz			
umobolnih, sprejetih v više-označeni oddelek leta 1904					
		(po pristojnostnih občinah).			
Občina	Umo-bolni	Opazke	Občina	Umo-bolni	Opazke
Gorica ....	4		Prenos .	17	
Škocjan. . . . Krmin .... Dolenje. . . . Fjumičel . . . Gradež .... Sv. Lovrenc pri Muši .... Ločnik .... Medana . . . Moraro .... Muša .... Perteole . . . Viscone . . .	1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1		Opatjeselo. . . Podgora . . . Prvačina . . . Solkan .... Šempas.... Vrtojba. . . , Deskle .... Cerkno ....	1 2 1 1 1 1 11 1 1 1 3	
Dornberg . . . Števerjan . . . Grgar ....	13 2 1 1		Štjak..... Temnica . . .	1 1 2	
Odnos .	17	=--	Skupaj .	33	
ODDELEK		za UMOBOLNE	
v goriški občni (moški) bolnišnici usmiljenih bratov.			
	Razkaz		
umobolnih, ki so leta 1904 izstopili			
(po pristojnostnih občinah).			
Občina	Umobolni as		Opazke
Gorica .......	2	3	
Dolenje....... Foljan....... Frata........ Gradež........ Sv. Lovrenc pri Muši . . Medana...... • Tržič........ Vila Vicentina.....	1 1	2 1 1 1 1 1 1	
	2	8	
Podgora ....... Vrtojba....... Dornberg ... ... Prvačina....... Šempas.......	1 1	2 1 1 1	
	2	5	
Anhovo ...... . Bate......... Cerkno....... Deskle........ Grahovo ....... Srpenica.......	—	1 1 1 1 1 1	
	—	6	
Lokev ........ Gabrovica...... Temnica.......	1	1 1 1	
	1	3	
Skupaj .	7	25	
ODDELEK za UMOBOLNE
v goriški občni (moški) bolnišnici usmiljenih bratov.
Razkaz
norcev, ki so se nahajali v zavodu koncem leta 1904 (po pristojnostnih občinah).
Občina
Število norcev
Gorica . . .
Kopriva . . . Krmin .... Škocijan . . . Dolenje . . . Fjumičel . . . Foljan .... Gradež . . . Joanniz . . . Ločnik . . . Tržič .... Moraro . . . Muša .... Perteole . . . Ror.chi . . Visco .... Viscone . . . S. Vito al Torre
Bilje .... Biljana . . . Dornberg . . Steverjan . . Grgar .... Miren . . Opatjeselo . . Šempeter . . Podgora . . . Kojsko . . . Solkan . . . Šempas . . .
Odnos
1
2 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 1 2 2 1 1
23
2 1 2 7 1 2 1 1 7 4 1 2
31
28
Občina
Prenos
Sovodnje . Trnovo . Ajdovščina Sv. Križ . Lokavec . Rihenberg Šmarje
Bajnšice Sv Cerkno Grahovo Libušnje Lokovec Livek . St. Vidska gora Bovec . Ponikve Soča . Tolmin Trenta Volče .
Avber . Komen Mavhinje Nabrežina Naklo . Pliskovica Povir . Zgonik Štjak .
Lovrenc
Število norcev
28 31 1 1
2 2 1
3 1
42 2 2 3 2 1 2 2
22
Skupaj
103
ODDELEK za UMOBOLNE
v ženski mestni bolnišnici goriški.
Razkaz
umobolnih, sprejetih leta 1904
(po pristojnostnih občinah).
Občina	Umo-bolne	Opazka	Občina	Umo-bolne	Opazka
Gorica ....	4		Prenos .	19	
Oglej ....	1		Cezsoča . . .	1	
Cervinjan . . .	1		Cerkno ....	1	
Foljan ....	2		Deskle ....	1	
Medeja . . .	1		Grahovo . . .	2	
Pieris ....	1		Lokovec . . .	1	
Scodovacca . .	1		St. Vidska gora.	1	
Turjak ....	1		Ponikve . . .	2	
	8			9	
Standrež . . .	1		Šempolaj . . .	1	
Dornberg . . .	2		Tomaj ....	1	
Rihenberg . . .	1			-	
Šmarje ....	1			2	
Sovodnje . . .	1				
Trnovo ....	1		Skupaj .	30	
	7				
Odnos	19				
	ODDELEK za UMOBOLNE			
	v ženski mestni bolnišnici goriški.			
		Razkaz		
	umobolnih,		izstopivših leta 1904	
	(po pristojnostnih občinah).			
Občina	Izstopivše umobolne		umrle	Opazke
	ozdravele	izstopile zboljšane		
Gorica ....	1	1	1	
Cervinjan . . .	1	—	—	
Fara..... Foljan ....	_	1	1	Ko se je dognala pristojnostna občina v Italiji, bila je ta umobolna odposlana tja.
Tržič ....	—	—	1	
Št. Peter ob Soči	—	—	1	
Turjak ....	1	—	—	
	2	1	3	
Cepovan . . .	1	—	—	
Breginj ....	1	—	—	
Kal.....	—	—	1	
Deskle ....	—	—	1	
Lokovec . . .	—	—	1	
St. Vidska gora .	—	—	1	
Ponikve . . .	—	1	—	
	2	1	4	
Tomaj ....	—		1	
Skupaj .	5	3	9	
				
ODDELEK za UMOBOLNE
v ženski mestni bolnišnici goriški.
Razkaz
umobolnih, ki so se nahajale koncem leta 1904 v tem oddelku.
(po pristojnostnih občinah).
Občina	Umo-bolne	Opazke	Občina	Umo-bolne	Opazke
				13	
Gorica ....	13		Prenos .	40	
Oglej ....	2		Rihenberg . . .	2	
Kapriva . . .	1		Šmarje ....	1	
Červinjan . . .	1		Sovodnje . . .	1	
Krmin ....	1		Šempas . . .	1	
Fara.....	3		Trnovo ....	1	
Fiumičel . . .	2		Vogrsko . . .	1	
Foljan ....	1			20	
Gradež . , . .	1		Bajnšice Sv. Lov-		
Joanniz ....	1		renc ....	2	
Mariano . . .	1		Kanal . . .	4	
Muscoli . . .	1		Kobarid . . .	1	
Medana . . .	1		Kal.....	1	
Medea . , . .	1		Cezsoča . . .	2	
Pieris ....	2		Cerkno ....	1	
Št. Peter ob Soči	1		Deskle ....	1	
Romans . . .	2		Grahovo . . .	2	
Škodovaka . .	1		Libušnje . . .	2	
Terc.....	2		S. Vidska gora .	3	
Vileš ....	1		Ponikve . . .	1	
Visco ....	1		Tolmin ....	2	
	27			22	
Standrež . . .	1		Komen ....	1	
Dornberg . . .	4		Mavhinje . . .	1	
Števerjan . . .	1		Naklo ....	1	
Grgar ....	1		Šempolaj . . .	1	
Opatjeselo. . .	1		Pliskovica. . .	1	
Podgora . . .	2		Sežana ....	2	
Prvačina . . .	1		Temnica . . .	3	
Kojsko ....	2		Vojščica . . .	1	
	13			11	
Odnos .	40		Skupaj .	93	
"o c
>Cfi
O C
C -+->
V) QJ
B •
N
O
'5
>«3
o
>cn
>N u
>
d)
O X)
o S
etf N
0>
O) T3 T3
O
cu
n
rs O
C	u
S	"2
•2	°
2	a.
C
3	> _	O
o-
P S;
° ^ O.
0) >N 4> T3
3 čs
■M o.
o	
XI)	•E
ctf	ts £
C	£
	
>	O
	f
C	'E
	-t-"
O	V) O
+->	C
C«	'—:
	O
	
V-	en
a	"u
	a
	O
c	a
>N J3
■O
O
I

CM
oo
CM
fO
m
<D
n >o rt >cn
i- u -o O. O ra
rt JaJ l-
>N
aj
■a "M
rt >n
rt
03 >
O
•a o j*. en
U ss
aj
cd
-
^ E o. > «
O c/3 isi
cd >
'c o D,
rt
■ ■	• cd
c	_ >
1- (U	o > o c
a; p	-p- o	jc jg
> o	5 3	= aj M
<	Q	CL C/3 N
rt
'S
O
00
o
o
•O O
E D
C 0)
»S C/3
iS O
■O
O
rt C
>G
>C/3 >
O
-a
>n O
c«
KJ •O
O
i CM
tO
m
ČT T3 O rt
>co O
rt				
C				rt
KJ	>N			n.
>C/3	'C			3
> o "O		J-l tU ■O	'5 o	J* C/3
	>	>	bJO	
<r	cn	<	N	
Norišnični (ženski) oddelek mestne bolnišnice palmanovske v Sottoselvi.
Umobolne leta 1904, pristojne v našo deželo.							
Sprejete		Izstopivše				Skupaj	
Občina	umobolne	Občina	zbolj-šane	ozdravele	umrle		Opazke
Čamplung.	1	Ajel ....			1	1	
Fara...	1	Čamplung	—	1	—	1	
Fjumičel	1	Fjumičel . .	—		1	1	
Medana . .	1	Tržič . . .	—	1	—	1	
Romans	1	Sv. Vid obTorre	1	—	1	2	
Skodovaka	1		1	2	3	6	
Starancan	1						
	7	Sv. Križ .	—	—	1	1	
		Steverjan . .	—	—	1	1	
Sv. Križ . .	1	Lokavec . .	—		1	1	
Cerkno Tolmin . .	1 1	Kojsko . .	—		1	1	
			—		4	4	
	2	Komen . . . Devin . . .	—	1	1	1 1	
Naklo . . .	1	Dutovlje . .	—	—	1	1	
			—	1	2	3	
		Ajba . . .			1	1	
Skupaj .	11		1	3	10	14	
							
Norišnični (ženski) oddelek mestne bolnišnice palmanovske v Sottoselvi
RAZKAZ umobolnih naše dežele, ki so se nahajale koncem leta 1904 v tem zavodu.					
Občine	Umo-bolne	Opazke	Občine	Urno-bolne	Opazke
Gorica ...	1		Prenos	5 19	
Ajel..... Fara..... Fjumičel . . . Gradišče . . , Joanniz .... Ločnik .... Medana . . . Medea .... Tržič .... Romans . . . Skodovaka . . Starancan . . . Versa . . Viskon .... Standrež . . . Sv. Križ . . . Dornberg . . .	1 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 18 1 3 1 5		Lokavec . . . Renče .... Šempeter . . . Vrtovin . . . Ajba..... Ankovo . . . Kanal .... Cerkno .... Drežnica . . . Grahovo . . . Tolmin .... Brestovica . . Komen .... Štanjel .... Naklo .... Povir .... Sežana .... Velikidol . . .	2 1 1 1 10 1 1 1 1 1 1 3 9 1 1 1 2 2 1 1 9	
Odnos .	19		Skupaj .	47	
Deželna (možka) norišnica St Danjel v Furlaniji.
A) RAZKAZ umobolnih 1904, pristojnih v našo deželo
Občina
Kojsko
Skupaj
Fjumičel . Tržič . . Ronki .
Sprejeti umo-bolni
Opazke
Občina
Kojsko
Skupaj
izsto-pivši umo-bolni
Opazke
ozdravel po 21 dneh,
B) RAZKAZ
umobolnih, ki so se nahajali koncem leta 1904 v tem zavodu.
Občine
umo-bolni
Fara.....	2
Fjumičel . . .	2
Gradišče . . .	3
Gradež ....	1
Tržič ....	2
Ronki ....	1
Versa ....	1
	12
Brje.....	1
Lokev ....	1
Zgonik ....	1
Slivno ....	1
	4
Skupaj	16
Opazke
Druge norišnice.
Norišnica v Feldhofu pri Gradcu.
V	to norišnico sta^ bila vsprejeta leta 1904 dva umobolna naše dežele, in sicer jeden iz Gorice drugi pa iz Čepovana
Istega leta je prvi umrl, drugi pa je izstopil zdrav.
Tretji umobolni, pristojen v Gorico, ki se je nahajal od meseca julija 1902 v tem zavodu, je bil prenešen leta 1904 v občno bolnišnico v Gradcu. Koncem leta 1904 ni bilo v norišnici feldhofski nobenega umobolnega naše dežele, za katerega bi plačeval deželni zalog.
Deželna norišnica na Dunaju.
Dne 16. marca 1904 je bil vsprejet v ta zavod jeden umobolen. Deželni odbor pa ga je dal prenesti v oddelek za umobolne tukajšnje občne bolnišnice usmiljenih bratov; prenos se je izvršil dne 25. julija.
Norišnica v Kulparkorw (Galicija).
Od 3. junija 1902 se je nahajala v tem zavodu jedna umobolna, pristojna v Ajbo. Dne 24. maja 1904 je bila prenešena v zavod za nevzdravljive v Leopoldovem.
Norišnica na Studencu pri Ljubljani.
S koncem leta 1904 se je nahajal v tem zavodu jeden umobolen, pristojen v občino Šebrelje, cerkljanski okraj.
Bolnišnica v Velikem Varadinu (oddelek za umobolne).
V	tem zavodu se je nahajal koncem leta 1904 jeden umobolen iz Ponikev.
Bolnišnica v Kaposvarju (oddelek za umobolne).
Leta 1904 se je nahajal v tem zavodu jeden umobolen, pristojen v Grahovo.
Norišnica (ženska) v Gemoni.
Leta 1904 so bile sprejete 4 umobolne, od katerih je jedna pristojna v Lokavec, jedna v Štanjel, dve pa v Komen
Norišnica (moška) v Pordenone.
Leta 1904 je bilo sprejetih 6 umobolnih naše dežele, od katerih je pristojen jeden v Gorico, „ v Gradež, „ v Ajdovščino, „ v Naklo, „ v Komen, ,. v Zgonik.
Tekom leta sta izstopila dva in sicer oni iz Gradeža in oni iz Ajdovščine. Koncem leta 1904 so bili na tem zavodu še 4 umobolni.
Norišnica (moška) v Sacile.
Od umobolnih naše dežele, ki so se nahajali v tem zavodu sta izstopila preteklo leto dva, in sicer jeden iz Tolmina (kateremu se je zdravstveno stanje izboljšalo) in jeden iz Grahovega (ki je umrl).
Koncem leta je bilo v tej norišnici še 7 umobolnih in sicer: jeden iz Krmina,
„ „ Romansa, dva iz Opatjesela, jeden iz Skrilj,
„ „ Velikegadola, „ „ Tolmina.
Deželna bolnišnica v Pulju (oddelek za umobolne).
Leta 1904 je bil sprejet v ta zavod jeden umobolen pristojen v Lokovec. Koncem leta se je nahajal še tam.

X
4) Kfl
O u
«5 .-S
C rt u
j=
O)
a
<u •o u
M
*a
3
«S	_
<U	o
>N	^ rt"
a>	rt o
TJ	^ 05
r- M 1 *!
C
"C o C
JS ± -r
N <
N <
a
cs n
>N L.
= I
S rf
rt co i- oo
rt <u
bJO
rt
N
a>
>N <U
•a
■»t
0
01
rt
>
rt v. -a
N
Oi U3
o
(/3
rt
rt
u. rt 3
£> <u
0) C TJ N
rt C
o 1A rt N
,2
tu
"—3
tu
J.
<u rt
o >
«3
j: rt o

a) — "C
"o
O
£ 3
•a	o
o	c
c	c
w	a>
rt
« M
c
>N O X5 3
rt n
C
0)
s
o
>o a>
O C
rt j-
bJO 5 c
rt	<u	.S
>	>N	t?
a>	D	a>
TJ	"O	> rt N
O
N rt a O
o >
cn
ro >cj _ro
a.
aj
UD ro
N
>N
aj •o
a> c
c
<U
tU
o
> 2
ro
O)
C
>
aj O 2
l—1 > ju
aj u. G.
[Bdn>is
5JSU3Z
ijpigoui
onan^SHSA
cn
O rt N
tedn^s
35JSU3Z
I31Z0UI
P
O >
< N
•A3;S -jjaj.
CM_ tO
oo
tO
-t
CT)
t-ro oo ro
^f , m N X ^
'Ov O O CT)
_ « ~ . O —iT TD
-a 3 o tsS
CT3
ro O
ro
CT)
ro
CD
ro O
CM CO
c-
CM
n
CT)
m
CM
ro
m
ro co
O
ro
O ro
ro ro
&J3 3 >
(O -H
C C
O «
"O .E
° O E
3
s c b
N >tD
O) ° C — «L>
•o
S- g
aj
>N
E
3
n! N
<u tu T3 Tj
O
'C	
o	
tac	
___	
CJ	
C	
>cfi	
C	
O	
X	
. „	
C	
	
Cn	
CU	
E	
	
	
C/3	>t/J
rt
| g-Š B
E
3 <L) <-
i_ o •—
a O-M-« > =
D
N aj
cn
m c O 3
. o r3 o iS s
0) >cn
3 = E'S .
< v ~x >
O u O Q J= O.J2 i!
CM
ro_
CT)
tO
ro
CM
io
tO
m
oo
to
CM
CM
I I
— CM
tO
m cm
N O
O) U
C c
o >t"
X3 c p °
C X) nS C
N	o
Jd	g .S
cu	c c "3
•a	^ ^
-a >a> o U >N
o
•C
IS d) [L.
CJ
C
>t« 'C O
CM
ro

O
_tO_ CM CT) CM
CT)	O	O
	tO	CM
CM	—	CM
	:	t.

CM —
es n
c
ro o
'5
>73
'C
o
C
>N oj
Q
m
149
O	o	O
t/2	73	crt
C	C	C
o	ttJ	4)
C/3	'T,	CO
V .	03 .	O .
C <u	S O	3 03
II	11	iS
o	JS o	■ - O
c b/)	C M	c bJO
C3 3	« 3	rt 3
		
-C a)		•3 03
		
		
cu	CL.	CL.
o
CM
O
oo
CT)
m
m m
CM CT) 00
O
CM
to o
CT)
tO 00
CT) O
oo m h-
to
Tt" tO
CM
IO
LO t-
to ro
CM
o
CT)
CT) CM
o m m
S 2
1.60	1.6C	1.64	i	CM CO		CT) 00	1.90	1.20	o CM	1.25	1	m CM	
				o TJ	S CT)	TJ O		-j			iz	-	
i								o	t-		Tf		tO CT) CM
1	1	1	j					1	r--		i 1		O m
I		—	—					tO			t	1	tO
													
	1	1	1				1			CM	CM	i	ro h-
	1	i	1				1	1		1	1	1	CM ro
1	i	1	1				1	—	|	CM	CM	1	
1 i 1 i 1 I 2 l | |													CT)
1	!	|	1				1	1	1		—	1	oo CM
	i	1	1				i	!		1	1		m
1	1	I	i				i i	i	1			1	^
1 ! 1 1 1 l " i | 1													oo
1 1 1 1 | - 1 1 i 1													CM
!	1	I	1							1	tO	Tf	00 CT)
1	1	1	1				1	I		1	1		tO
CM t O CM
ro
CT)
m
o
CM tO
o
CT)
tO
CM
m
o
u.
ro
3 >
ro
CJ
C
>tn 'C o Z
3 CJ
n
aj
•a '
3
ro c
ro 'S
o ro 2 ^
>U3 X3
'C 3
° J Z J
o
X)
>
aj o
X)
o E
3
ro
N
-a
ro
V-I
-ro >
E
tu
M >
o
X! • > .
<U — C
>a>
o
X)
o E
3
ro >
tn O
a,
ro o
N
<u
Jut
(U	o ^ (U
S	B S "S
-a	•= T3 •=
O	O
o
X) >
0J
_c
C X)
o E
3 _
ro 3
n a, j*
<U o
S C 'E
o c
J«!
C/3
_3
tU
'E1
ro
a
C/3
ro
ro
o c 'E ^S
O U-
Z w
		<u	
>		3 O	•
<u		C	r!
	tu	<U	n
-i-*	'3	TJ ^	E
O	ro	O	
co		CU	U
>	>	>	>
ro	ro	ro	ro
CJ	CJ	CJ	u
3		C	C
>C/3	>C/3	>C/3	>c«
		i—.	u.
O	O	O	O
Z	Z	Z	Z
ro G.
3
^
C/3
CO	00	CT3
O
o -O o E D
rt M
13
N
rt
bJO 01
>N tU TJ
4) JSC x» O u
rt
C £
•3
O >
rt .
js rt c .S
N XJ rt X! v. o
> X
t "S
o
2 O
-2 "I
'C :3 a
* g. u o.
-a w
N
<U
«3
O
tO
O
13
>N tU 73
<U x» rt C
JB C
"o X) o
E s
I ._
3 rt G.
t«
c«
>tu -O
O
•A3JS
O XI
O
E D
3 rt
a.
C/5
ca
>5 ■O
O
■A3»§ '3131
O X5
o E D
•Sgj
C/5
rt
>ČJ
O
•A3JS Tpj,
" — O)
m
CM
tO
CM
m
cm — r- ^r ^
CM
oo n m - co
« ^ I n
CM
co
CM
CO.......
O
£	g .ai, '
^ O	£ -55 •	JS	(J
>	c i >3	- g	s
O	O cu o	O 1-1	®
ffl	&	t/3 h h	>
CU
X >
rt
CU ■>
o
>
tu J*
C
rt
<u -Si. .S
>N
tu

< CQ CQ ^ J <n
> o
-4—>
3
a
o rt z
00 O) O — CM 00 t- N N 00 X OO OO
■^flOtOt^-COCDO — CM COCOCOCOC000050505
m
COtOt-^OOCM^^finCMCOCOtO — m ^-i CM CO
CM
co m
ro
CM
CM — CM I —
co ~ CM n CM t-
TJ* — — CM
CO
CM
C/5
o
C aj
M C t- rt
rt .X. c
C C ^
.2. E . — rt
X) C
o
CL) 1- > ^ rt rt S
CU
CQ
. ^	u	.	. M	.
tu	05	rt	rt	£
tO	-rt	t-	C	^	—
tU	CU	o	°	X)	C
c r1	a	m	>tJ	in c	rt
«13	g	™	£	.«2.	^ «	£ s
~ o.	g	o	£	o	5 £	O
co
a; rt
a.
^MDmOjlSOitflCLCi.^KKtn««
oio-iointtintoNooffio-Nn^inin co^Tj-Tf-šf-^^r^t^-^t^ininmmminin
o o
CM
CM

tO to
-oiNni-^-sooNomnN - CM
CM
i m
CM — CM — — CM
CM CM
CO
CM ^
Tf "šf —
rt o 'iZ O
O
S >S
•o -a
„ rt rt rt — - rt.^.O1-1--
c rt rt
rt
cu
"5"
cu
>CJ
> c c „ — M o o. > p rt E .S,
.a ^s
3 •=
rt
rt
rt T3
o rt tu
° 2 s s
c
>cj
NcoTfntDNoooio
CM CO -<t in to t>
m	— CO	co		^f — ^ co	CM —	m	o CM	00 oo	oo	O) m	K	tO O) CM
co		CM	CO		T ~	to CM		tO	CM ro	CM ro	tO CM	o m
CM	1 ^		—	CO - - |	— 1	m CM	tO	CM	to	t- CM	m CM	to
rt
O ||
rt o rt
-a
£ o
5 'c e c S >CJ
rt (U S O CU M ;3 ^rt1 tU tU O
Z</}Q_CLC/}NC/3C/3H>>
>
. rt _t
tU	O- rt rt*
iT 3 '
0) • • C
S2 c
O O 3 CU t g « « g «
o 5 . o 5?
o Ž c5 KoŽ
> .5 ^
Tj —
rt O.
<J~)
ntfintosoooio« cmco
0505050)0505050000
CM	^ CM ^	oo !>•			m —	— CM	—			CM	CM	m	5
—	|---	CM CO	— —	CM	m —	r- CM	CM <—	-- CO	CM	i	1	CO	m CM
-	---JI	tO	1 i	CM	1 !	1 I	CM i !	l ^	CM	CM	CM	CM	tO
tU
'E1	o •o tu >
g	O
> i-	e
o ^	d
i/im	h
o
C	^J
'S	to
•Z	S-
o	t»c
t;	o
>	>
• .............rt
>	i_
C/3	o
............O
■ • $...... .	rt
_,Urt ti rt	rtotuo
•guS .2 . >S O 05 > « •	^ rt?>£&rtrt
O 3-2 — N 2 « =U rtS^S
ril, 3rt^irt0rtcutucu'_i_;"0>	.
co o
C T3
o
h 00 Ol O -m m m to o
cm co	miohoooio-iNn^irito
tO tO tO OtOtOtOtON^N^Nhh-
co	CO 1-. —. —1	— CM		co	CO —	CM	CM	— co	CM —	oo oo	CM —	CM	m
CO		j «	— co	1	CM —	CM	-	- -	' ' !	to	N 1	1	CM
1	* - - ,	— )	1 *"■	co	- 1	1	—	1 05	- -	CM	i	CM	CO
O . —
Tu
rt >to 3
>cj O CO
X)
o
1) CL

rt
rt >
O
-a
o

rt co
tU >
OJ co co cu
C
o
M
to
OJ
H
X) O
•a >
> > > en
>N 05 1-•o
C cu tu
5 T 3 U) CQ CQ
co O C
•o O
ooaio-tMmTfintot^ooaio-oin^in tit—»CMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCOCOCOCOCOCO
tO t^ 00 co co co
152
RS C
>
N <
N <
CZ
a>
03
rt c
3
N
a>
>N <U
•o
01 •o
0	rt
>	M rt o
rt --;
= «1 u 4) JS
>	- e
S $ s
1	H, ""	v	S rt	M	<r> "SI	x»	"C -	2	a =	~	o '57	c	w
u
a
«5
0)
tn
O
O
x>
o E
3
o £2
O
E D
3 TO
a.
03
00
I CN
co —
to
to
>u X3
O
•A3JS -3J31
C
o X O
E D
t/3		
O		
3		
aj		
		
0.		C
	TO	E
	>o	
	O	o
	C/3	
>
aj cu > o
3
QJ
0) o
s s
rt to
TO
O	TŽ
O-	e
E	o
aj	603
TO

TO
a.
3 M
C/D
TO
E
o
co ■<* m in
mmmininioiooioio
3 TO JC O.
oo
TO
>o X
O

CM t — —
CM —
— CM
CM
TO
•E >N
>o <u
>03 t->
O
x>
3
3 >N rt "C
o ^ a.
s-tu X c
i « ^ TO TO
v
t/3 tU
TO TO i- C O
-o
o - »
TO t/3
bC t-. O) X! C OJ
•A9;s ->131
o
X
o E D
3 TO j G.
t/3
<tOiUwQtflOjOtt,a.MK!fli(flfl)
03
tU TO T D. TO p
E
soooiO^Nn^ntOhMOiO-N
TO
c
>o X)
O
•A3}S ->[31
— — CM
cm t- — ro cm ro
— ~ CM
Tt —
I - I
CM
CM | CM
CM CO — ^ —
TO tj 'C
O
O
fcuO . 3 3 3	3 _TO		tU	
— TO O- i*	'3	E —	'3	
c ° 5 o	1—<		_QJ	TO u.
TO ^	O)	c	O	TO
O >c/3	O		a	[L.
O)
£ C
o C D
V-, >
O _1
C/3
>tn 3
TO
n
TO
-a
a»
CMCO-^intOC^OOCTiO
CM
PO T*
,_,		m	m	co	00
	n	CM			O)
	m	O)			tO
					•t
t-	03	tO		tO	CM
					m
D
D C
«3
o Qu
>
TO
a.
rt c
M TO >
O ro
O
TO
-a i-. CQ
TO
"o ■a
TO J*
t/3
'to		TO
O		a. 3
		cn
"to u. 0	03 TO	
a		
- - -	m CM	^ ro	CM	CM	CM —	CM	co
	0	—< CM	—	CM	— —	CM	0
1 i	tO	I "	—	1	^ I	]	cn
tli
3	o	TO
•O	>	X
O	O
O	t-	t-
ffi	h	>
TO
>U O t«
o
3 J*
•a o
_TO J*
t/3 CJ
Q
o >
o JS
TO
O M TO
t/3
"O
tU >
J*
> 3
— -+J o O J M 5-
t/3
O 3 "O
O
ro Tt m tc
tO 00 Oi O " N
■t <t t tt m io m
			ro
i |	j | ---	1 N "" 1	m
Q3
TO
o —
S f= :>
n io s
TO >t/3 3
				TO	
	•			J*	3
		03		TO >	rt t_>
0 <u		3 TO		O •a	3 TO
u tu	'C <u	E O	3 O	0	u, TO
OH	CL	0-	0£	!/3	on
03	O	1—*	CM	ro	
1	CM	CM	CM	CM	CM
O 3
H
c
o
>03
m to
L. Nadzorstvo nad občinami.
a. Občinski zastopi.
Odb. št. 8775/03,	C. kr. namestništvo je naprosilo deželni odbor, naj bi privolil v to, da se novo-
1005/04.	izvoljeni občinski zastop v Ronkah razpusti, ker se ni mogel ustanoviti. Temu je deželni
odbor pritrdil z dopisom z dne 23. decembra 1903 štev. 8775, na kar je namestništvo s svojim odlokom z dne 3. februarija 1904 štev. 35878 imenovalo župana gosp. Aleksandra Blasiga začasnim občinskim upraviteljem.
O tem je obvestilo c. k. namestništvo deželni odbor z dopisom z dne 3. febru-varija 1904 štev. 35878.
Mestni zastop goriški se je deloma obnovil vsled izvolitve treh novih svetnikov. Volitve se so se vršile dne 25., 27. in 30. maja 1904.
Vsled dopolnilne volitve z dne 3. marcija 1904 se je popolnilo starešinstvo tržiško.
Popolnoma obnovila so se vsled splošnih volitev leta 1904, sledeča starešinstva:
dne 10. februarija v Brjah, 12. marcija v Fjumičelu. 4. julija v Gojačah, 27. novembra v Gradišču, 29. marcija na Grahovem, 9. julija na Idrskem, 22. novembra v Kojskem, 25. junija v Logu, 13. decembra v Naklem, 10. avgusta v Renčah, 13. aprila v Sedlu, 9. aprila v Selu, 5. aprila v Srpenici, 27. februarija v Skriljah, 11. januarija v Soči, 6. aprila v Solkanu, 15. novembra v Sovodnjah, 24. marcija v Temnici, 4. marcija na Trnovem, 5. aprila v Tomaju, 18. maja v Gorenji Tribuši, 11. maja v Vrtojbi.
b) Prehranitve v bolnišnicah in interesi občin.
Odb. št. 3244.	Ker se nekatere občinske uprave ne zmenijo, da bi dale koj prenesti v njihovo
občino pristojne bolnike, sprejete v kako bolnišnico izven naše dežele, vsled česar se brezpotrebno množijo prehranitnine v škodo dotičnih občinskih financ, smatral je deželni odbor, kateri je neumorno nadziral ekonomične koristi občin, potrebnim, predo-čiti občinskim upravam te škode. To je bilo potrebno pred vsem, ker je deželni odbor vže opetovano opozoril županstva na te okoliščine, a še vsegdar brez uspeha. Zato je odposlal vsem županstvom sledečo okrožnico z dne 13. julija 1904 štev. 3144.
Kljub navodilom, podanim z okrožnico podpisanega z dne 14. februarija 1890 št. 709 in z ono z dne 25. julija 1892 št. 3314, se ponavlja prepogosto slučaj, da posamezna županstva malo ali celo nič ne upoštevajo izročilnih obvestil, zadevajočih insol-ventne pristojnike v dotično občino, koja se jim dostavljajo od bolnišničnih uprav izven te dežele, ker mislijo, da je dolžnost dotičnih bolnišnic, da preskrbijo prenos v to deželo pristojnih bolnikov, v kako bolničnico naše grofije ali pa v njihovo pristojno vas, kakor vže nanese slučaj. — Iz tega sledi, da se pušča mnogo bolnikov, ki so godni za prenos več časa kakor je potrebno, v tujih bolnišnicah, kjer so dnevne oskrbovalne pristojbine višje od onih tudeželnih bolnišnic, in pristojne občine prenašajo brez potrebe večje stroške in trpijo znatno škodo; pripeti se tudi slučaj, da se prepuščajo bolnišnični oskrbi z velikimi stroški ljudje, ki ne potrebujejo nadaljnega zavetišča v bolnišnici in ki bi se lahko v prihranitev izdatkov prenesli v domačo občino. — V svrho, da se preprečijo slični slučaji in da se izogne pripetljejem, da bi bila kaka občina te dežele oškodovana radi pomanjkljivega izvrševanja službe dotičnih občinskih uradov, se opomni ponovno, da ni naloga uprav zunanjih bolnišnic prenašati bolnike, ki se nahajajo v teh slednjih in ki so godni za prenos, iz bolnišnic izven dežele v kako deželno bolnišnico, oziroma, če nanese slučaj, v ob-
čino pristojnosti, marveč da veže v slučaju insolventnosti ta dolžnost dotične pristojne o b č i n e, in da se mora izvršiti prenos brez odloga, koj ko dojde občinskim uradom izročilno obvestilo in obvestilo prenosa zunanjih bolnišnic, odnosno naznanilo da bolnik ni potreben nadaljne bolniške oskrbe.
V	slučaju prenosa bolnika iz kake zunanje bolnišnice v eno iztnej deželnih je seveda potrebno, da se poprej prepriča, da ima dotična bolnišnica v tuk. deželi prostor na razpolago, ter je potemtakem v stanu sprejeti dotičnega bolnika.
Pričakuje se, da bo imel predležeči opomin uspeh, kajti v drugačnem slučaju bi nastopila odgovornost določena v § 59. občinskega reda.
c) Z a v i n o r e j c e.
V	svrho, da se morejo vinorejci naše dežele čim največ okoristiti s cepljenkami na amerikanskem deblu, pridelanimi v deželni trtnici goriški, kakor tuti z amerikanskimi bilfam ter obnoviti tako po trtni uši okužene vinograde, odposlal je deželni odbor z okrožnico z dne 6. septembra 1904 štev. 5886 vsem občinskim zastopom primerno število „zaznamkov" za višenavede cepljenke in bilfe. V teh zaznamkih naj bi vpisali naročniki v predalu ..Množin a", na črti odgovarjajoči vrsti, ki bi jo želeli imeti, število cepljenk ali bilf; na koncu zaznamka naj bi črtali „odpošljatevpo pošt i", ako bi želeli prejeti blago na mestu, to je v trtnici, ali pa naj bi črtali „o d d a j o na m e s tu ako bi želeli prejeti blago po pošti.
Priporočili smo občinskim zastopom, naj razdele kolikor mogoče veliko zaznamkov,, in sicer posameznim vinorejcem in morebiti v dotičnih občinah obstoječim kmetijskim zadrugam in naj nabirajo izpolnjene zaznamke ter jih koncem vsakega tedna predložijo deželnemu odboru v svrho, da bi se ne pripetilo, da bi število naročenih cepljenk in bilf preseglo množino, čez katero je razpolagala deželna trtnica.
Konečno smo občinskim zastopom še naročili, naj objavijo v celi občini, da se lahko naročujejo omenjene cepljenke in bilfe tudi ustno pri deželnem odboru, pri c. kr. kmetijskem društvu v Gorici in pri kmetijskih oddelkih slednjega, kakor tudi v deželni trtnici v Podturnu.
d) Občinski proračuni.
Da se občinski zastopi poduče, kako se imajo sestaviti proračuni, odposlal jim je deželni odbor dne 13. avgusta 1904 pod odb. štev. 5100 sledečo okrožnico:
Sklicuje se na okrožnico z dne 2. septembra 1903 št. 6029 smatra deželni odbor potrebnim, opozoriti županstva na to, da imajo predložiti občinske proračune za leto 1905 do 1. novembra. Pri upoštevanja vrednih razlogih se bodo imeli predložili proračuni najkasneje do 1. decembra 1904, opomni se pa, da velja to določilo le za slučaj, ako bi se izkazala potreba, da se morajo proračuni preustrojiti, tako, da se lahko zopet predložijo še v času, ki je potreben, da se še pred 1. januarijem 1905 potrde doklade na užitnino in davščine na pivo in žgane pijače katere bi se iaače ne mogle tirjati — in da se izposluje dovoljenje glede pobiranja doklad na neposredne davke potom c. kr. davčnih uradov ; pobiranje doklad po slednjih bi c. kr. finančno ravnateljstvo lahko odreklo, ako bi bili prevdarki predloženi ali zopet predloženi zakasnelo.
V	interesu občin je tedaj, — za morebitne škode bodo odgovarjali občinski zastopniki — da se predložijo prevdarki za časa, ter da se sestavljajo in razpravljajo v smislu zakonov ter na način, priiičen potrebam vsake davčne in krajne občine, da ne bode morebiti nastopila potreba, vrniti jih, ker ni bilo preskrbljeno za vse potrebščine in za racijonalno kritje, kakor tudi vsled tega, ker so se sprejeli izdatki, ki ne gredo na breme krajne občine (kakor n. pr. oni za cerkvene potrebščine) ali pa tudi, ker manjka kaka priloga.
Neobhodno potrebne priloge so :
1)	razglas v smislu § 65. o. r ;
2)	razglas v smislu § 81. o. r.;
3)	zapisnik starešinstvene seje glede razpravljanja proračuna;
4)	razkcz uživalcev občinskih zemljišč v smislu § 70. o. r.;
5)	sumar predpisanih erarskih neposrednih davkov za leto 1904;
6)	poizvedovanja o stroških za nakup bikov plemenjakov v smislu §§ 3. 4. in 5.,
zakona z dne 13. maja 1903 1. dež. zak. št. 24 in
7)	morebitne pritožbe proti proračunu.
Ako nameruje občina uvesti doklade na povžitek vina in mošta, mora to izrecno navesti v proračunu, v zapisniku starešinstvene seje in v razglasu, kajti inače bi se c. kr. namestništvo protivilo potrditi doklade na mošt. V proračunih morajo biti vrhu tega oddeljeno vpisani predvidni dohodki od dokladnavino in mošt, od doklade na meso in od davščin na pivo in na žgane pijače.
Ako se navede ena sama številka za vse naklade na povžitek, in s tem zajamčeno, da so se napravili računi za vsako posamezno naklado in ne more nuditi podlage za vsakoršnokoli preosnovo, katero bi hotela uvesti država ali dežela v korist občin.
Kakor v prevdarkih, morali se bodo navesti tudi v računskih sklepih prejemki na dokladah, ločeno za vsako vrsto povžitka.
Glede davščine na pivo je določilo c. kr. namestništvo na podlagi razglasa c. kr. ministerstva za notranje zadeve in finančnega ministerstva z dne 22. decembra 1903 št. 53256, da nove občinske naklade, višje od 2 K 20 za hektoliter, se bodo dovoljevale le za slučaj, da bodo izpolnjeni gotovi pogoji, in sicer:
a)	davščina do 3 K za hektoliter se bo dovolila le v slučaju, ako bodo dosegle v dotični občini doklade vseh samoupravnih oblastij (dežele, občine, cestnega odbora, šolskega sveta) skupno vsaj 125 70 vseh neposrednih davkov ;
b)	davščina do 3 K 40, se bo dovolila le tedaj, ako bodo doklade samoupravnih oblastij na vse izravne davke dosegle ali presegle 150 % istih.
V	slučajih, kjer niso doklade vseh samoupravnih oblastij enako razdeljene na vsako vrsto davkov, računiti se mora na sledeči način :
V	kaki občini znašajo doklade, uvedene na osebni davek (pridobnino itd.) v občinske, deželne, šolske in cestne namene 122 %
na realni davek (zemljiški hišno-razredni) 170%.
Iz razkaza davčnega urada sledi, da znaša odmerjeni erarski osebni davek K 1.200 in realni davek .........•••• 3.000
Vsota I.	K 4.200
Računi se tedaj tako-le;
122 % od 1.200 K	......K 1.464
170 % od 3.000 K..........„5.100
Vsota II. K. 6.564
Ker znaša 150 "/o od I. vsote 4200 K — K 6300, sledi, da je vsota II (tedaj 122 % na osebni in 170% na realni davek) prilična dokladi, višji od 150% na vse neposredne davke, in v tem slučaju sme občina uvesti davščino 3 K 40 na hektoliter.
V	obrtnih krajih je treba za določitev davščine na pivo preskrbeti od davčnega urada tudi tozadevni razkaz o visokosti davka, za katerega so predpisane doklade za trgovsko zbornico v smislu odločbe c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu z dne 30. maja 1904 št. 17667; ta razkaz ima služiti v to, da se izpelje račun na višenavedeni način.
Kjer so pa vpeljane v cerkvene svrhe posebne doklade, treba je naznaniti deželnemu odboru odstotek istih, da se bode mogel prišteti k drugim dokladam avtonomnih oblastev.
Vsled sporazumljenja med deželnim odborom, namestništvom in finančnim ravnateljstvom se bodo vzele za podlago pri določitvi davščine na pivo za leto 1905 doklade samoupravnih oblastij izza leta 1904 in na enak način v bodoče tudi za prihodnja leta.
C. kr. namestništvo je izjavilo z dopisom z dne 21. maja 1904 štev. 11079, da bode potrdilo za one občine, kjer je bila vže leta 1C04 uvedena na pivo višja davščina od 2 K 20, slične davščine v sedanji visokosti, do (vštevši) leta 1909, ne da bi se pri tem oziralo na visokost doklad samoupravnih oblastij, toda pod pogojem, da se podpre to z razlogi, vrednimi, da se jemajo poštev.
Glede uvedbe novih davščin na pivo in zvišanje vže obstoječih davščin, bode za potrditev merodajen odstotni račun avtonomnih doklad, kakor naročeno z vže navedenim ministerjalnim odlokom
Po letu 1909, to ta račun merodajen za vse občine.
Koj ko je bil deželni odbor uradno obveščen, da je c. kr. vlada sklenila pobirati od 1. januarja 1905 užitnino v lastni režji, in daje pripravljena pobirati na zahtevo tudi dotične deželne in občinske doklade, in sicer brezplačno, obvestil je o tem nemudoma vse občinske zastope s sledečo okrožnico z dne 30. oktobra 1904 štev. 7064:
„Vsled tozadevnih ukrepov deželnega odbora je naznanilo c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu s svojim dopisom z dne 8. oktobra 1904 št. 32829, da se bode od 1 januarija 1905 naprej pobirala erarska užitnina na vino, mošt in meso v državni upravi v celej deželi, izvzemši komenski okraj.
Finančni organi bodo, na nalično zahtevo pobirali brez vsake odškodnine tudi deželne in občinske doklade; to naznanja deželni odbor občinskim zastopom z vabilom, da se vsestranski ravnajo po tem določilu finančne oblasti, katero bode gotovo doneslo občinskim financam izdatnih koristij; zajedno naj se ob predložitvi proračunov izrecno navede, ali se namerava oddati pobiranje doklad na užitnino državnim organom, odnosno, ali se občinski zastopi, vsled vže sklenjenih pogodb ne morejo za sedaj ravnati po označenem določilu".
Proračuni so se posebno hitro pregledali, čeprav je bilo delo dokaj težavno, ker se je moralo paziti na to, da se poslužijo občinske uprave kar največ mogoče koristo-nosne prilike, katero jim je nudilo brezplačno pobiranje občinskih doklad na užitnino po finančnih organih Mnogo proračunov je bilo vsled tega večkrat vrnjenih županstvom.
Razumi se, da je deželni odbor pri pregledovanju računov največ pazil na to, da se občinsko premoženje ohrani in poveča ter da se dolgovi delno amortizirajo.
e) Občinske finance.
Prodaje občinskega premoženja so se odobrile vedno pod pogojem, da se dotično izkupilo plodonosno naloži ter da se dotična knjižica vinkulira.
Posameznim občinam je dovolil deželni odbor zajeti posojila le, ako je bilo zajamčeno, da se je imel uporabiti denar za javne naprave ali pa za saniranje občinskih financ ter ako je bilo preskrbljeno za delno amortizacijo dolga.
Kadar niso bili dotični občinski uradi zmožni pravilnega poslovanja in včasih tudi, kadar so posamezne občine prosile, poslali smo na lice mesta računske uradnike, ki so imeli spraviti občinsko upravo v pravi tir.
f. P re hranitve, u m o b o 1 n i, p o r o d n i š n i c e, najdene ki in potiranja.
Spisov, glede dopisovanja med deželnim odborom in občinami ter bolnišnicami naše dežele zadevajočih bolnike in umobolne, je bilo 1316 Spisov zadevajočih potirance je bilo 433.
Nadalje smo rešili 407 računov, katere so nam poslale bolnišnice in porodnišnice. Ne omenja se še enkrat obširno dopisovanje z občinami, katero je bilo potrebno v vseh občinskih upravnih zadevah, določenih po občinskem redu; nadalje reševanje številnih utokov proti sklepom občinskih svetov in proti ukrepom dotičnih občinskih uprav ali posameznih organov istih.
Da so se posli deželne uprave pomnožili, priča dejstvo, da tekoče številke vložnega zapisnika z vsakim letom rastejo.
M. Sporne zadeve.
1. Državno sodišče.
Odb. št. 5416.	Bivši deželni kancler, Karol vitez Doliac, je vložil po odvetniku dr. Francetu Pav-
letič-u pri državnem sodišču tožbo proti deželnemu odboru v zadevi svojega upoko-jenja, na katero se nanaša odborov odlok z dne 5. decembra 1901 štev. 6790. Predlagal je sledečo razsodbo :
1.	prisilno upokojenje in uzroki istega naj bi se smatrali kot neopravičeni;
2.	deželnemu odboru naj bi se naložilo, da plača aktivne pristojbine na podlagi starega pravilnika z razmernimi petletninami in draginjskimi dokladami;
3.	v podrejeni vrsti, v slučaju, da bi se odbil predlog ad 2, naj bi naložilo deželnemu odboru, da mu nakaže od 1. januarija 1904 naprej polno pokojnino na podlagi starega pravilnika.
Ustna razprava se je vršila dne 4. julija 1904 pod predsedsvom podpredsednika državnega sodišča Nj E. dr. Emila Steinbach-a.
Deželni odbor je zastopal odvetnik dr Josip Porzer.
Zastopnik deželnega odbora je dokazoval, da sodni dvor v tej zadevi ni kompe-tenten ter je v podrejeni vrsti dokaza! pravo deželnega odbora.
Državno sodišče je razsodilo z odločbo, katero je poslalo deželnemu odboru dne 10. avgusta 1904 pod št 269, sledeče :
I.	Trditev, da državno sodišče ni kompetentno, se zavrača.
II.	Zahteve tožiteljeve, obrazložene v tožbi z dne 11 januarija 1904 št. 17 se zavračajo.
III.	Tožitelj je dolžan plačati tožencu tekom 14 dni 150 kron v ogib izvršbe.
Vsled pravde, katero je provzročila družba omnibusov na Dunaju proti c. kr. vladi in deželnemu odboru nižjeavstrijskemu, glede odštevanja obrestij v slučajih, kjer se vrnejo predplačani davki in doklade, razsodilo je državno sodišče z odločbo z dne 25. aprila 1904 št 143 in 144, da je c. kr. finančno ministerstvo obvezano plačati toži-teljici 5% obresti od predplačanega v letih od 1898 do 1901 in vrnjenega pridobninskega davka, in sicer od dneva, ko se je tožba vložila, do plačila, v ogib izvršbe; enako je razsodilo državno sodišče v tožbi proti deželnemu odboru nižjeavstrijskemu glede odštevanja obrestij od vrnjenih deželnih doklad.
Vrhu tega sta imeli obe obsojeni stranki plačati pravdne stroške.
Odb. št. 4457, 4739, 151 05.
Na podlagi te razsodbe se je obrnila c. kr. priv. južna železnica s prošnjo z dne 27. junija 1904 na deželni odbor, v katerej je izjavila, da nameruje svoječasno zahtevati, da se jej plačajo obresti vrnjenih erarskih davkov in deželnih doklad ter je zajedno prosila (najbrže, da se izogne pravdnemu potu), naj bi jej deželni odbor naznanil, kakšno stališče zavzema v tej zadevi.
Deželni odbor, ki si je preskrbel prepis razsodbe državnega sodišča, se je obrnil najprej do interesiranih deželnih odborov in do c. kr. finančnega ministerstva, da vredi potem svoje postopanje.
S končen leta 1904 zadeva ni še bila rešena.
Važno pa je to, da je c. kr. finančno ministerstvo z dopisom z dne 30. decembra 1904 štev. 105,05 naznanilo deželnemu odboru, da je državno sodišče z odločbo z dne 21. oktobra 1904 štev. 442 odbilo tožbo, katero je vložila južna železnica proti c. kr. vladi radi plačila obrestij od preplačanih in vrnjenih davkov.
Enake odločbe nam je poslalo državno sodišče z razsodbo z dne 21. oktobra 1904 štev 443 glede tožbe, katero so vložile štiri stranke (med zasebniki in akcijskimi družbami) v isti stvari.
2. Upravno sodišče.
Odb. št. 1815.	Z odlokom z dne 15. maja 1902 štev. 2929 je deželni odbor sklenil, da ima pla-
čati bolniške stroške za Franceta Furlan iz Gradišča ki se je nahajal od 30. avgusta do 12. oktobra 1901 v mestni bolnišnici tržaški, pristojnostna občina, in sicer iz razloga, ker Furlan ni bil v terr času nikdar sprejet v oddelek za umobolne kake norišnice.
Proti temu sklepu je vložila občina gradiščanska utok na c. kr. upravno sodišče. To je razpravljalo zadevo v seji dne 2. januarija 1904 ter je utok odbilo.
Razno.
Deželni grb.
Odb. št. 4710.	Društvo Goriški Sokol" je vložilo pri deželnem odboru prošnjo, naj bi mu do-
volil, da sme nositi na društveni zastavi deželni grb.
Deželni odbor, ki je razpravljal to zadevo v seji z dne 13. julija 1904, je sklenil, glede na ukaz c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 24. aprila 1858 drž. zak. štev. 61, zavrniti prošnjo, ker ni kompetenten odločevati v tej zadevi.

Priloga 1. poročila.
Zakladi v oskrbovanju deželnega odbora
i
Ustanova Abram.
Imovina v obveznicah K 12.200 ostala je nespremenjena tekom leta 1903.
Pričetni razdolženi aktivum	....... K 4:58
zvekšal se je koncem leta na .......	„ 9:58
II.
Ustanova Alessio.
Imovina v obveznicah se je zvekšala na 21.200 K, naložene glavnice pa so se zmanjšale koncem leta na 1145.71 K.
Pričetni razdolženi aktivum ....... K 9:48
zmanjšal se je koncem leta na ........ 363:32
III.
Ustanova Cecotti.
Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena, ona pa naložena v knjižici tukajšnje hranilnice združene z zastavljalnico, znašala je koncem leta 1903 K 83.22.
Skupna imovina zvekšala se je torej za ..... K 19:22
Pričetni razdolženi pasivum znašal je ...... 34:92
in se je zmanjšal do konca leta na pasivum .	. . . „18 92
IV.
Ustanova Codelli.
Imovina se je zvekšala tekom leta 1903 na K 374.54, znesek, ki se je naložil v knjižico tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi pasivum ....... K. 200:97
zmanjšal se je tekom leta 1903 v pasivum ...... 24:77
Ustanova Coronini.
Imovina ustanove zvekšala se je tekom leta 1903 za K 210.76 to je znesek,	ki se je naložil v knjižico tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi aktivum znašal je ..... K	3.61
in se zvekšal koncem leta na . ......	6.31
VI.
Ustanova Gattei.
Leta 1903 se je imovina zvekšala za K 1.74, to je za znesek, katari se je naložil v knjižici tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi aktivum ...... K —.64
zmanjšal se je tekom leta na	....... „ 78 84
VII.
Ustanova
Tekom leta 1903 zvekšala se je imovina hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi aktivum znašal je in končni ......
Leoni.
za K 55 — naloženih v knjižici tukajšnje
.....K —.02
„ 4.82
VIII.
Ustanova Maurovich.
Zvekšanje imovine tekom leta 1903 iznaša K 21.84	to je znesek,	ki	ze je naložil v knjižico tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi pasivum . . • •	•	•	K 4.16
zvekšal se je v aktivum . .	• •	•	» L32
IX.
Ustanova Pravizza.
Imovina se je zvekšala tekom leta 1903 za K 32.52, kateri znezek ze je naložil v knjižici tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi aktivum ...... K 3.38
zvekšal se je koncem leta
X.
Ustanova Prokop.
Imovina zvekšala se je tekom leta 1903 za K 44 97 to je za znesek naložen v knij-žici Lukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi aktivum	.	. . K 1:20
zvekšal se je tekom leta 1903 na ......	„ 2:10
XI.
Ustanova Riavitz.
Leta 1903 zvekšala se je imovina za K —56 to je za znezek naložen v knjižici tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi aktivum ....... K 5:99
je ostal isti koncem leta 1903	........ —:—
XII.'
Ustanova Stanig.
Imovina zvekšala se je leta 1903 za 33:16 K, ki so se naložile v knjižici tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi pasivum ....... K 78:14
zmanjšal se je koncem leta 1903 v aktivum ..... „ 7:66
XIII.
Ustanova Stubelj.
Imovina zvekšala se je tekom leta 1903 za K 2.58 naloženih v knjižici tukajšnje hranilnice združene s zastavljalnico.
Pričetni razdolženi pasivum ....... K —:36
zmanjšal se je v pasivum	........ „ —:76
XIV.
Zaklad za bolne in ranjene vojake.
Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znezku 60 829:69
Pričetni razdolženi aktivum od	....
zmanjšal se je koncem leta v konečni aktivum od ker so se izdatki za stalne in premenljive podpore zmanjšali.
XV.
Deželno-občinski zaklad.
Imovina v obveznicah pomnožila se je za 800 K in je znašala koncem leta 1903 K 107.200:—.
Pričetni razdolženi aktivum od	...... K 29:35
zmanjšal se je za	..,......„ —:03
znašal je torej koncem leta ........ K 29:32
K 553:81 „ 303:87
Gozdorejski in ribarstveni zaklad.
Imovina gozdorejskega zaklada v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 43.800:— K, ona ribarstvenega zaklada ostala je nespremenjena v znesku K 100:— imovina v naloženih glavnicah pomnožila se je pa za K 10:92 v korist ribarstvenega zaklada, ter iznaša sedaj K 281:72.
Pričetni razdolženi aktivum je znašal .... K 1668:92 tekom leta 1903 zmanjšal se je za	. .	. • • „ 1763:49
koncem leta znašal je torej pasivum ...... K 94:57
Leta 1903 znašali so skupni dohodki tega zaklada K 8436:03 in sicer so donesli lovski listi K 5862:— Na ta način ta zalog ni potreboval nikake podpore od deželnega zaklada, ter je celo svoje premoženje zvekšal.
XVII.
Gospinski zaklad.
Imovina v obveznicah se je zvekšala in je znašala koncem leta 1903 K 301.100:— Nespremenjena je pa ostala vrednost nepremičnin, ter je znašala K 19.589:60
Pričetni razdolženi aktivum v znesku	..... K
zvekšal se je, in znašal koncem leta na	.	• • • „
XVIII.
Zaklad Werdenberških štipendijev.
Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku K 172.600:—
Pričetni razdolženi pasivum v znesku .... K zmanjšal se je koncem leta na .....
XIX
Glavni ubožni zaklad.
Imovina tega zaklada je znašala koncem leta 1903:
1.	v obveznicah zaklada ......
torej 400 K več nego prejšne leto;
2.	v obveznicah bilših bratovščin .....
3.	v glavnicah naloženih pri zasebnikih in kupninah zatorej manj v primeri s prejšnjim letom za K 210:— to svoto so vrnili dotični dolžniki in se je naložila vsled nakupa državnih obveznic.
4.	v posestvu in vživanjskih pravicah ....
vsa imovina znašala je koncem leta 1903 ....
Pričetni razdolženi aktivum od ... zmanjšal se je koncem leta na pasivum
264:06 590:58
290:64 241 44
K 870.000:-
„ 309300:— „ 17.906:92
K 125.383:78 „ 1,322 590:70 K 1294:30
Šolski zaklad.
Imovina v obveznicah pomnožila se je za 8400.— K in je znašala koncem leta 1903 285.500— K.
Pričetni razdolženi pasivum ....... K 865:89
zvekšal se je koncem leta v aktivum ....... 149:09
XXI.
Deželna gluhonemica.
Imovina v obveznicah zvekšala se je za 3000.— K, glavnica naložena pri zasebnikih ostala je nespremenjena.
Vrednost posestva zmanjšala se je za 740.— K, ona pohištva se je pomnožila za K 69.96, ona živine pa se je zmanjšala za 395.— K.
Koncem leta 1903 je znašala torej vrednost imovine:
1.	v obveznicah ......... K 45.100.—
2.	v glavnicah naloženih pri zasebnih in sicer:
a)	obrestonosne
b)	brez obresti
3.	posestva
4.	pohištva
5.	živine
Začetkom leta je imel ta zaklad čistega pasiva kteri se je zmanjšal koncem leta v aktivum
skupaj
2 100:— 3.497:02 58.672:34 12 960:75 650:—
K 122.980:11
K
462:-138:
XXII.
Pokojninski zaklad za učiteljsko osobje.
Ta račun razkazuje skupnih dohodkov troškov tudi .....
torej nikake konečne gotovine.
Uprava bila je v primeri s proračunom; 1. ugodna pri dohodkih za in 2 neugodna pri troških za
torej sploh ugodna za ...
K 60.298:30 „ 60.298:30
K
18.273:36 1.323:76
16.949:60
K
3.553:46 5.113:86
Pričetni razdolženi pasivum od zmanjšal se je koncem leta na pasivum
Ta zaklad dolževal je na predplačilih deželnemu zakladu koncem leta 1903 še 12.248:22 K.
Razni mali zakladi.
Imovina v obveznicah se je zmanjšala in je znašala koncem leta 1903 K 3.100:66 koji spadajo zakladu »globe od obč. upravnikov" ker je pošel ves zaklad podpornega odbora
Pričetkom leta je znašal razdolženi aktivum .... K 160.10 in koncem leta aktivum ........ „ 65.68
torej zmanjšanje	......... K 94:42
XXIV.
Ustanova Nj. Eksc. Franceta grofa Coronini-Cronberg, za delo
nezmožne rokodelce.
Imovina v obveznicah pomnožila se je za 600 1903	........
Pričetni razdolženi aktivum od zmanjšal se je koncem leta 1902 na
XXV.
Gasilski zaklad.
Ta zaklad se je ustanovil šele leia 1898 temeljem deželne postave 13. avgusta 1896 (deželni zakonik št. 23) ter nam kaže skupnih dohodkov . . K 16.651:78 izdatkov pa..........„ 6.020:08
torej koncem leta ostanek ........ K 10.631:70
Posebni podzaklad pa, ki služi v podporo gasilcem ponesrečenim med gašenjem ognja, ima na razpolago glavnico naloženo pri tukajšnji hranilnici „Monte di Pieta" v znesku...........K 4.179:24
XXVI.
Depoziti in tuj denar.
Izid leta 1903 razkazuje končnega ostanka:
a)	v gotovini .......... K	3.945:73
b)	v obveznicah .....••••„	19.839:33 koji je na drobno pojasnjen v razkazu pridjanem računskemu sklepu.
XXVII.
K in je znašala koncem leta K 47.000:—
„ 25:92 ..... 44:32
Deželni zaklad.
Računski sklep tega zaklada razkazuje za leto 1902:
a) potirjanih dohodkov od deželne denarnice kakor tudi od c. k.		7
davčnih uradov .........	K	1,158.126:68
prištevši temu pričetno gotovino ......	»	53.119:21
kaže se skupnih dohodkov	K	1,211.245:89
b) plačanih troškov ........	M	1,158.828:92
c) konečnega preostanka v gotovini . .	K	52.416:97
koncem leta 1902 so znašali zastanki:		
a) pasivni . ........	K	469.674:75
b) aktivni .... K 395792:29		
in ako se tem prišteva končni preostanek v gotovini „ 52.416:97		
skupaj	»	448.209:26
je koncem leta 1902 razdolženih pasivov	K	21.465:49
Glavni inventar (izvzemši imovino deželne gluhonemice) razkazuje koncem leta 1902:		
a) aktivnega premoženja .......	K	2,596 206:10
b) pasivnega „ .......	»	1,523.603:31
torej razdolženega premoženja	K	1,072.602:79
torej 45 262:91 K več nego koncem leta 1901.		
Od obveznic vrste A, izdanih v letu 1888 v imenski vrednosti	K	412.000:—
je bilo razdolženih do konca 1902 .....	»	53 800:—
ostalo je toraj nerazdolženih še . . .	K	358200:—
in sicer: 66 obveznic po 200:— K = 13.200:—		
61 „ „ 1.000:— „ = 61.000:—		
142 „ „ 2 000:— „ = 284.000:—		
Od obveznic vrste B, izdanih v 1. 1888 v imenski vrednosti .	K	236.000:—
je bilo izžrebanih do konca 1 1902 ......	V	31.000:—
ostalo je toraj nerazdolženih še ......	K	205.000:—
in sicer: 70 obveznic po 200:— K 14.000:—		
27 „ „ 1.000:— „ = 27.000:—		
82 „ „ 2.000:— „ = 164.000:—		
XXVIII.		
Deželni zaklad.		
Računski sklep tega zaklada razkazuje za leto 1903:		
a) potirjanih dohodkov od deželne denarnice kakor tudi od c. k.		
davčnih uradov .........	K	1,995.062:39
prištevši temu pričetno gotovino ......	J>	52.416:97
kaže se skupnih dohodkov	K	2,047.479:36
b) plačanih troškov ........	»	1,955.007:90
c) konečnega preostanka v gotovini .....	K	92.471:46
Koncem leta 1903 so znašali zastanki:
a) pasivni ..........	K	338.584:51
b) aktivni.......K 320.345:30		
in ako se prišteva konečni ostanek v gotovini . „ 92.471:46		
skupaj	v	412.816:76
je koncem leta 1903 razdolženih aktivov	K	74.232:25
Glavni inventar (izvzemši imovino deželne gluhonemice) razkazuje	koncem leta 1903:	
a) aktivnega premoženja .......	K	2,561.624:57
b) pasivnega „ .......	Ji	2,384.913:07
torej razdolženega premoženja	K	176.711:50
torej K 892.056:34 manj nego koncem leta 1902.		
Od obveznic vrste A, izdanih v 1. 1888 v imenski vrednosti .	K	412.000:—
bilo je razdolženih do konca 1. 1903 .....	n	58.600:—
ostalo je torej nerazdolženih še ......	K	353.400:—
in sicer: 62 obveznic po 200:— K = K 12.400:—		
61 „ „ 1.000:— „ = „ 61.000:—		
140 „ „ 2.000:— „ = „ 280.000:—		
Od obveznic vrste B. izdanih v 1. 1888 v imenski vrednosti .	K	236.000:—
bilo je razdolženih do konca 1. 1903 .....	n	33.800:—
ostalo je torej nerazdolženih še ...... K 202.200
in sicer: 66 obveznic po 200 27 „ „ 1.000
— K = K 13.200: ~ „ = „ 27.000: , = „ 162.000:-
81 „ „ 2 000:- „ = Vrhu tega ostale so nerazdolžene vse obveznice deželnega posojila 1,000.000:— K po 4l7o iz leta 1902 in sicer
250 komadov po 200 K = K 50.000:— 250 „ „ 1.000 „ = „ 250.000:— 350 „ „ 2.000 „ - „ 700.000:—
XXIX.
Zaklad za norišnico.
Čisto aktivno premoženje tega zaklada znašalo je pričetkom 1. 1902 K 140.438:85 in koncem leta..........„ 148.428:02
torej se je pomnožilo za	......... 7.989:17
Zmanjšali so se namreč ostali krediti za 1.200 K zvekšale plodonosne glavnice za K 10.152:84 in koncem pasivni zastanki za K 963:67.
XXX.
Zaklad za norišnico.
Čisto aktivno premoženje je znašalo začetkom leta 1903 . . K 148.428:02 in koncem leta..........„ 1,131.152:71
torej se je pomnožilo za ........ K 982.724:69
Zvekšalo se je blagajnični prebitek za K 1.352:57, zvekšali se ostali krediti za 1:— K in plodonosne glavnice za K 813.130:86. Koncem leta ni imel zaklad nikakih dolgov.
XXXI.
Zaklad za zadje in trtorejo.
Čisto aktivno premoženje tega novega zaklada obstoji samo iz končnega blagajnič-nega preostanka kron 15.883:95.

Priloga štev. 2 poročila
RAČUNSKI SKLEP
DEŽELNEGA HIPOTEČNEGA KREDITNEGA
ZAVODA
ZA PRVO UPRAVNO DOBO 1903-1904












Deželnemu odboru
v
GORICI.
Predlagaje deželnemu odboru računski zaključek prve poslovne dobe, se nahaja podpisani zavod v prijetnem položaju, da mu je možno izkazati skupnega prometa 14,630.271 K 80 v, 331 ugotovljenih posojil v znesku 1,778.000 K, in prebitek 5911 K 98 v, ki sledi iz strogo sestavljene bilance. O rastočem razvitku v delovanju zavoda je bilo predloženo deželnemu odboru podrobno poročilo že tedaj, ko je bil sklican deželni zbor meseca septembra 1904 (štev. 52/ Pr. od 15 9. 1904).
Zadoščati utegne torej, ako na kratko ponovimo dogodljaje, ki morejo zanimati bolj na sploh, in če postojimo pri že na sebi dovolj pomembnih številkah, izvajaje iz njih opazovanja, ki kažejo v pravi luči izvršeno delo in dobrote, katerih je bila deležna dežela, kar daje ugodna predznamenja za bodočnost.
Varuštvo je imelo, potem ko se je sestavilo 11. septembra 1903., do Proš^je^a konca decembra 1904. 40 sej.
Do tega časa je bilo vloženih 1155 prošenj za znesek K 6,148.100:— Od teh je bilo odtegnjenih kratkim potom po predhodnem pregledu
ravnateljstva	365 „ „ „ „ 2,385.100:—
V sejah varuštva je bilo Obravnavanih	770 „ „ „ „ 3,447.300:—
in je imelo biti pretresovanih od varuštva dne 31/12. 1904 še	20 „' „ „ „ 315.700:—
Izplačana posojila.
Izmed 770 prošenj za skupni znesek 3,447.300-— K, katere je pretre-sovalo varuštvo, je bilo ali popolnoma ali deloma ugodno rešenih 689 prošenj v skupnem dovoljenem znesku.........K 2,913.200:—
in znaša svota, za katero so bila tnanj dovoljena posojila . „ 237.800:—
dočim je varuštvo odbilo 81 prošenj za znesek...... 296.300:—
Od 689 dovoljenih posojil y znesku 2,913.200 K je bilo še
18 posojil za znesek K 111.400:—
katera so čakala pritrdilne ali negativne izjave prosilcev ali pa odobrila deželnega odbora. Prosilcev, kateri niso sprejeli dovoljenega posojila, ker jim ni zadostovalo 234 „ „ „ Prosilcev, ki so najprej sprejeli posojilo, a so je potem stornirali iz različnih vzrokov, je bilo	35 „ „ „
Takrat se je nahajalo med časom vknjižbe 71 „ „ „ in je bilo dejanski že ugotovljenih 331 „ „ „
Ugotavljanje posojil se je pričelo meseca novembra 1903. ter se je razvijalo dovolj pravilno; kar se tiče skupne svote izplačanih posojil, je število povoljno napredovalo, kakor se posnema iz sledečega razkaza:
632.600:—
92.000 299.200 1,778.000
novembra 1903 izplačani posojili 2 za znesek decembra „ izplačanih posojil 15 1904
januarja
februarja
marca
aprila
maja
junija
julija
avgusta
septembra
oktobra
novembra
decembra
18 28 34 19 48 27 15
23
27
24
28 23
6.000 kron 122.600 90.400 53.400 93.200 55.200 200.800 154.800 276.000 101.400 136.800 134.200 154.000 199.200
Skupaj 331 za znesek 1,778.000 kron
Razvoj poslov. Navedene številke spričujejo, kako ugodna tla je našel zavod med slojem posestnikov naše dežele, dasi smo morali opaziti v začetku nekako nas-protstvo vsled eskompta zastavnih pisem po 97°/0 od imenske vrednosti.
V tem oziru smo pa osobito skrbeli za to, da so dobile stranke, ki so se obračale do nas, vsestranska pojasnila; tudi smo poskrbeli za potrebne objave, v katerih smo opozarjali posestnike na ugodne pogoje, ki jih nudi zavod posojilojemnikom.
Ko smo tako opozarjali na ugodnosti, kakoršne nudi naš zavod s tem, da daje posojila po jako dobri ceni, katera se razdolgujejo v relativno kratki dobi in ki se morejo vrniti ob vsakem času* ne da bi bila pri tem potrebna odpoved, smo bili prepričani, da ne izostane uspeh; in res se lahko ponaša zavod že sedaj s tem, da šteje med svoje posojilojemnike lepo vrsto jako previdnih in podjetnih posestnikov in trgovcev v deželi. Tudi hišni posestniki v mestu, ki s prva — kakor se je dozdevalo — niso mnogo upoštevali novo napravo, so se pozneje kmalu udali, uvidevši, kako napreduje ta zavod.
Ob zaključku prve poslovne dobe je namreč zavzemala Gorica tretje Porazdelitev
. ,, v.	•., /	P° okrajih.
mesto glede števila posojil (42) in prvo mesto glede skupne svote (556.000) izplačanih posojil. (Glej statistične razkaze; E).
Največje število ugotovljenih posojil se nahaja v sodnem okraju za goriško okolico, kjer jih je 84 za skupno svoto 333.200 K, dočim je število izplačanih posojil v okrajih, ležečih v goratem delu dežele, malo; v tolminskem okraju pa celo nobeno.
Kakor je bilo predvidevati, so se okoristili z ustanovitvijo zavoda po- Posojilojemniki. največ mali posestniki, katere so tlačile obrestne mere, ki so bile često oderuške; tako smo izplačali 298 posojil v zneskih pod 10.000 K, (od katerih je 177 za zneske pod 2000,— K), a 33 posojil za zneske nad 10.000 K. (Razkaz D). Ako pa opazujemo skupno svoto posojil ene in druge vrste vidimo, da tvorijo posojila nad 10.000 skupno svoto 1,040.000 K, a ona pod 10.000 K 738.000 K, iz česar se sme sklepati, da so znali ceniti tudi večji posestniki ugodnosti, ki jih nudi zavod.
Posojilojemniki so najraje dajali prednost 5°/0 letnini z razdolževanjem Letnine. v 40 letih, katero najdemo v 126 slučajih za skupni znesek 465.600 K, dočim se je zaprosila letnina po 41',0/,, z razdolževanjem v 54% leta bolj za večja posojila in se je sprejela v 111 slučajih za skupni znesek 925.400 K. Razun teh imamo pri 48 posojilih letnino po 6% z razdolževanjem v 27V/, leta za skupni znesek 159.800 K ter razne druge letnine za manjše zneske". (Razkaz C).
Dejstvo, da odgovarjajo te letnine, v katere je vštet tudi delež za raz- Konverzije, dolžitev dolga, obrestnim meram, kakoršne so bile dosedaj v navadi v naši (Preložitve)-deželi, je napotila mnogo posestnikov, da so izvršili konverzijo (preložitev) svojih starih dolgov s tem, da so zajeli v to potrebno posojilo pri zavodu.
V to so imeli seveda največ povoda oni, ki so imeli manjša posojila, za katera se plačuje v naši deželi navadno najmanj 5 ali 6"/0, dočim ni pri večjih posojilih, za katera so navadno dogovorjene 4%% obresti, tako oči-vidna dotična razlika, znašajoča le V4%. Vzlic temu so se izvršile konverzije tudi za znatne zneske, med drugimi en dolg v znesku 80.000 K in eden za 60.000 K, za katera so se do takrat drugje plačevale 41/2% obresti
Pričakovati je, da se razvije ta stran delovanja zavoda, ki je tako važna za stopnjevalno razbremenitev nepremičnin in za ohranitev malih posestev, vedno bolj v prihodnjih letih, ko postane nova naprava še poljudnejša.
D°učink?ni	Skupna svota vknjiženih dolgov, katere je konvertiral zavod naravnost
tekom prve poslovne dobe, znaša okoli 600.000 K (Glej račun depozitov tretjih); a na vsaj 300.000 K se lahko ceni svota vknjiženih dolgov, katere so preložili posojilojemniki sami, in pa take, ki niso bili vknjiženi, a so jih poravnali z denarjem, zajetim pri zavodu.
Denimo sedaj, da so znašale obresti preloženih dolgov povprečno 5'/20/o^ so prihranili na ta način dotični posojilojemniki na znesku 900.000 K lV40/0, kar da i 1.250 K; ako pa si po drugi strani mislimo, da če bi ne bil ustanovljen naš zavod, bi posojilojemniki, ki so zajeli pri nas novih posojil za 878.000 K, morali drugje plačevati povprečno samo !/.,°/0 več, pridemo do zaključka, da so prihranili 4390 K; tako se lahko ceni skupno korist, ki jo je zavod donesel svojim 331 posojilojemnikom v prvem letu poslovne dobe, na 15.640 K.
Razun teh neposrednih očividnih dobrot moramo jemati v poštev vpliv, ki ga je povzročila otvoritev zavoda, in že sama objava, da se isti ustanovi, na povprečno obrestno mero, ki je bila tedaj običajna v naši deželi. Tedanja obrestna mera je padla namreč brez pretiravanja za 1/2°/0, kar znači le pri vknjiženih dolgovih, ki so znašali koncem leta 1903. okoli 95 milijonov kron, prihranek na obrestih 475.000'— K na leto. Druga posledica povzdig-njenega agrarnega kredita je ta, da rastejo cene nepremičnin, čeprav to izvira iz agrarnega napredka, ki je primoran po drugi strani črpati iz kredita sredstva, potrebna za nove naprave, ki jih nasvetuje teorija in zagovarja izkušnja.
Uspevanje zavoda gre torej v prvi vrsti na korist kmetij, ki tvorijo v taki pretežno poljedelski deželi, kakor je naša, glavni činitelj za gospodarsko dobrobit, vsled česar je upati, da se vzamejo splošnim zadovoljstvom na znanje doseženi uspehi.
zastavna pisma. Te uspehe je pripisovati v veliki meri dejstvu, da so se sprejela tako ugodno naša pisma na denarnem trgu; oprta na podružnico banke „Union" v Trstu so zadobila takoj visok kurz, in po malih spremembah meseca februarja, ko so izbruhnile sovražnosti na Daljnem Vztoku, so bila zaznamovana stalno s 100.25— 101.25.
upiačevanje Uplačevanje poluletnih obrokov se je konečno vršilo povoljno, tako, da se je znižalo število takih, ki so zaostali z uplačevanjem obrokov na same štiri, ki so dolgovali skupno 281 K 26 v.
To zadovoljivo dejstvo se more brez dvoma pripisovati deloma temu, da bodri posojilojemnike zavest, da je v poluletnem obroku vštet tudi delež razdolževanja, ki gre v odbitek dolga in da so tako zapričeli stopnjevalno razbremenjevati posestvo.
Ko smo tako obrazložili važnejše podatke, ki se posnemajo iz bilance in pridjanih razkazov, zaključujemo to poročilo s prošnjo, da se vzame v pretres posamezne račune ter se jih predloži svoječasno v odobritev visokemu deželnemu zboru.
V Gorici, meseca februvarija 1905.
Predsednik : Dr. Egger vitez pl. Kamil.
Varuhi:
Bolko Leopold, Gasser vitez Ivan, Lapanja Ivan.
Ravnatelj: Dr. Staudinger Gustav.















■










■


Račun bilance; Račun zgube in dobička;
Razkazi.
AKTIVA
l
2
3
4
5
6
7
8 9
DATI
l
2
3
Račujilance
31. dec&.fl 1904.
Račun blagajne
prebitek v gotovini.........
Račun inventarja
vrednost predmetov inventarja.....
Račun hipotečnih posojil
stanje hipotečnih posojil.......
Račun vrednostnih listin
dejanska vrednost vrednostnih listin . . .
Tekoči račun posojilojemnikov za razno
aktivni saldo............
Račun predplačil za cenitve
aktivni saldo............
Račun obresti
a)	zaostale obresti hipotečnih posojil . . .
b)	obresti efektov..........
Račun upravnih troškov
vrednost papirja in blanket zastavnih pisem
Račun depozitov
stanje položenih efektov:
a)	računa vrednostnih listin.....
b)	„ depozitov tretjih.....
PASIVA
Račun predujmov iz deželnega zaloga
pasivno stanje...................
Račun zastavnih pisem
zastavna pisma v prometu...............
Prosti tekoči račun
pasivni saldo....................
Prehodni tekoči račun
pasivno stanje...................
Tekoči račun posojilojemnikov za razno
pasivni saldo...................
Račun depozitov tretjih pasivni saldo
a)	v gotovini...................
b)	v vrednostnih listinah..............
Račun tujih denarjev
pasivni saldo....................
Račun obresti
a)	naprej plačane obresti hipotečnih posojil........
b)	obresti zastavnih pisem, ki so zapadle in zapadejo 1 jan. 1905 Račun upravnih troškov
saldo rentnega davka za 1904 .............
Račun vrednostnih listin
imenska vrednost obstoječih efektov...........
Račun zgube in dobička
prebitek prve poslovne dobe 1903-1904 ..........
K	i v	K	v I
		30.000	_
		1,778.000	—
		248.618	89 j
		10.224	56
		155	07
28.310 285	21	28,595	21
		1,600	37
5.871 35.632	85	41.503	85
		2	78
		331.800	—
		5.911	98
		2,476.412	71
Račun zguti dobička
za 31. dec<r 1904>
IMETI
Račun inventarja
za 5°'0 odbitek od vrednosti.....
Račun obresti
a)	za obresti zastavnih pisem v prometu
b)	„ „ tekočega računa . . . .
Račun upravnih troškov
za dejanske troške uprave ......
Račun bilance
za prebitek prve poslovne dobe . ■ . .
K
58.896 — 8.418 89
K
3411
67.314 46.298 5.911
119.866
i
Ravnatelj: Dr. Staudinger
Račun vrednostnih listin
za dobiček od trgovanja z lastnimi zastavnimi pismi
Račun obresti
a)	za obresti hipotečnih posojil........
b)	„ zamudne obresti...........
cj „ obresti vrednostnih listin........
d)	„ „ tekočega računa........
e)	„ „ predujmov na posojila......
Račun upravnih troškov
a)	za prispevke posojilojemnikov po pravilih . . .
b)	„ drugi upravni prejemki.........
K	v	K	1 v
		46.782	75
58.728	67		
34	51		
9.766	04		
12	86		
61	47	68.603	55
4.023	96		
456	54	4.480	50
		119.866	80 1
Knjigovodja N. Mrach
Splošni razkaz računov
Račun blagajne
PREJEMKI
Razdolžitev hipotečnih posojil.......•
Obresti hipotečnih posojil a) zaostale.....
,, b) tekoče......
» c) prihodnje.....
Prispevki posojilojemnikov.........
Drugi upravni prejemki....... . . .
Zamudne obresti.............
Tekoči račun posojilojemnikov za razno a) dolžniki
b) upniki .
Tuji denarji ..............
Depoziti tretjih..............
Predujmi na hip. posojila..........
Obresti istih...............
Predplačila za cenitve...........
Predujmi na plačah............
Prosti tekoči račun............
Obresti tekočega računa..........
Vrednostne listine.............
Obresti istih...............
Predujmi iz deželnega zaloga.........
Prehodni tekoči račun ...........
Skupaj
IZDATKI
Upravni troški.............
Tekoči račun posojilojemnikov za razno a) dolžniki
b) upniki
Depoziti tretjih.............
Tuji denarji..............
Vrednostne listine ...........
Obresti istih..............
Inventar . .............
Predujmi na posojila...........
Predplačila za cenitve..........
Predujmi na plačah...........
Prosti tekoči račun....... ...
Obresti tekočega računa ........
Odrezki zastavnih pisem.........
Prehodni tekoči račun..........
Stanje blagajne 31. decembra 1904
K	v	1 K	v
		9.222	70
58.493	71		
5.871	85	64 365	56
		4.023	96
		456	54
		34	51
		135	06
		210	15
		10.007	92
		606.744	31
		37.550	—
		61	47
		975	18
		405	—
		1,675.073	76
		12	86
		1,440.887	
		27.905	30
		30.000	—
		28.666	89
		3,936.738	17
53.912	37		
403	85		
55	08		
578.434	10		
8 407	55		
1,724.660	—		
24.775	26		
6.835	67		
37.550			
1.029	66		
405	—		
1,426.454	87		
8.418	89		
23 264			
18.442	33	3,913.048	63
			
		23.689	54
P		K	v	K	v
	Promet v prvi poslovni dobi.				
	V denarju: Prejemki................ Izdatki.................	3,936.738 3,913.048	17 63	7,849.786	80
	V zastavnih pismih in drugih vrednostnih listinah: Prejemki................ Izdatki........... .....	3,556.285 3,224.200	--	6,780 485	
	Skupaj . . .			14,630.271	80
1 2	Račun predujmov iz deželnega zaloga. Tekom prve poslovne dobe dvignjenih pri deželni blagajni po-knežene grofovine Goriške in Gradiščanske..... katere je stavil na razpolago visoki deželni zbor v seji 23. decembra 1902	30.000	—		
	Pasivno stanje 31 decembra 1904 . .			30.000	—
3	Račun inventarja. Vrednost predmetov inventarja nakupljenih v prvi poslovni dobi.................... 5°/0ni odbitek za naravno obrabo...........	6.835 341	67 78		
	Vrednost inventarja 31. decembra 1904 . . .			6.493	89
4	Račun hipotečnih posojil. Tekom prve poslovne dobe se je izplačalo sledeča posojila: a)	na poslopja........ posojil 71 za b)	„ zemljišča........ „ 58 „ c)	„ mešane hipoteke (na poslopja in zemljišča)....... „ 202 „	494.400 331.200 952 400	—		
	skupno posojil 331 za			1,778.000	—
	Od teh se je vrnilo:				
	1.	v popolni saldo glavnice.....posojil — za 2.	v delno plačilo glavnice...... „ — „ 3.	z poluletnimi razdolžitvenimi obroki . „ — „	408 8813	76 94	9,222	70
	Stanje 31. decembra 1904 posojil 331 za			1,768 777	30
			K	v	K	v |
5	Račun zastavnih pisem.					
	Tekom prve poslovne dobe je bilo izdanih zastavnih pisem............1413 Odvzetih iz prometa............—	za »			1,778.000	—
	Ostane jih tedaj v prometu dne 31 decembra 1904 .............1413	za			1,778.000	—
	in sicer: a)	še ne izžrebanih...... .... 1413 b)	izžrebanih in ne plačanih ....... „	za »	1,778.000	—		
	Skupaj kakor zgoraj 1413	za	1,778 000	—		
	pokritih: 1. s hipoteč. posojili preostalimi 31. decembra 1904 2 z amortizacijskim zalogom .... ....		1,768.777 9 222	30 70		
	Skupno .		1,778.000	-		
	Račun vrednostnih listin.		Imenska vrednost		Dejanska vrednost	
6						
	Tekom prve poslovne dobe je bilo nakupljenih..... in prodanih . . .............		1,778 000 1,446.200	• —	1,724 660 1,440 887	—
	ostanejo . . . Akose prišteje k temu dobiček iz trgovanja z lastnimi zastavnimi		331 800		283.773 46 782	75 i
	oismi sledi aktivni saldo 31. decembra 1904 ......		331.800	—	330 555	75 I
	in sicer: nom. K 331.800 lastnih zastavnih pisem računjenih 99%°/0 enako K 330555.75 kakor zgoraj	po				
			K	v	K	v
7	Prosti tekoči račun. (Hranilnice in banke) Tekom prve poslovne dobe prejetih (vštete obresti) . . . in izdanih (vštete obresti) . . .....				1,675.073 1,426.454	76 87
	Pasivni saldo 31 decembra 1904 . in sicer: Zavod ima dati enemu upniku ...... in ima prejeti od enega dolžnika........		249.218 599	11	248 618	89
	sledi torej pasivno stanje kakor zgoraj........		248 618	89		
8	Prehodni tekoči račun.					
	Tekom prve poslovne dobe je bilo položenih in na dobro vpisanih (vštete obresti) . ........ .... in izdanih ter vpisanih na dolg ...........				28 666 18.442!	89 33
	Pasivni saldo 31. decembra 1904 . .				10 224,	56
	in sicer: Zavod ima dati 42 upnikom . . ...... ima prejeti od enega dolžnika......... Pasivno stanje kakor zgoraj . .		10 262 38 107224	81 25 56	1	
		K	v	K	v
9	Tekoči račun posojilojemnikov za razno. A) Dolžniki. Tekom prve poslovne dobe se je vpisalo na dolg iz raznih naslovov . ............. in od teh se je vrnilo.............			402 135	85 06
	Aktivni saldo 31. decembra 1904 . . .			268	79
	B) Upniki.				
	V prvi poslovni poslovni dobi je bjlo položenih na račun letninskih obrokov . . in od teh se je zaračunilo......	210 55	15 08		
	1 Pasivni saldo 31. decembra 1904 . .	155	07		
		v gotovini		v vrednost efektih	
10	Račun depozitov tretjih.				
	V prvi poslovni dobi je bilo položenih v jamstvo vknjiženih a še ne izbrisanih terjatev i. dr........ ... Od teh je bilo izplačanih . .........	606 744 578 434	31 10	285	—
	sledi torej pasivni saldo 31. decembra 1904 .	28 310	21	285	—
		K	v	K	v
11	Račun tujega denarja. V prvi poslovni dobi je bilo pridržanih za osebno dohodarino, pokojninske takse, zastane davke (posojilojemnikov) ko- lekov, vpisnin itd............ in od teh je bilo izplačanih...... ....			10 007 8.407	92 55
	Pasivni saldo 31 decembra 1904 . .			1.600	37
12	Račun predujmov na posojila. V prvi poslovni dobi je bilo dovoljenih predujmov na dovoljena in že vknjižena posojila......... Ob ugotovitvi dotičnih posojil je bilo pridržanih ...			37.550 37.550	
	Saldo 31 decembra 1904 . . .			—	
13	Račun predplačil za cenitve. Tekom prve poslovne dobe je bilo vplačanih ....... in porabljenih za plačilo cenilnih operatov ter vrnjenih strankam .............			975 1.029	18 66
	Aktivni saldo 31. decembra 1904 . . .			54 l	48
----	K	v	K	v j
Račun predujmov na plačah.	•			
Odstopljena terjatev predplače............ ki se je povrnila tekom prve poslovne dobe.......			405 405	—
Saldo 31. decembra 1904 . . .			—	—
Račun obresti.				
A. Aktivne obresti 1 Obresti hipotečnih posojil Tekom prve poslovne dobe vplačanih......... Prištete obresti štirih poluletnih zaostalih obrokov 31. decembra 1904 ....................			64.365 234	56 96
Skupaj . . . Odbite predplačane obresti za leto 1905 ........			64.600 5.871	52 85
Skupna svota hipotečnih obresti . . .			58.728	67
II Skupne obresti. ,.............. III. Obresti vrednostnih listin........K 27.905.30 Prištete zapadle obresti 31. decembra 1904 ............... 6 636,—	34	51		
K 34.541.30 in odbite obresti pobotane pri nakupu .... „ 24.775.26 Skupne obresti efektov . . . IV. Obresti tekočega računa............. V. Obresti predujmov na posojila...........	9.766 12 61	04 86 47	9.874	88
Skupna svota aktivnih obresti . . •			68.603	55
B. Pasivne obresti I. Obresti lastnih zastavnih pisem.				
V prvi poslovni dobi se je plačalo 1078 odrezkov za ... . prišteti zapadli in ne realizirani odrezki poluletnih rokov: 1. julija 1904 ........... 5 za K 72.— in oni, ki zapadejo 1 januarja 1905 . . . 1413 „ „ 35.560,—	23.264			
Skupaj odrezkov 1418 za K . . . .	35.632	—		
Skupne obresti zastavnih pisem . . .	58.896	—		
	8.418	89		
Skupno za pasivne obresti . . .			67.314	89
Sledi tedaj čisti dobiček na obrestih tekom prve poslovne			1.288	66
		K	v	1 K	M
16	Račun upravnih troškov. Upravni troški prve poslovne dobe so znašali za:				
	plače uradnikov in sluge..... dnine..... ........ posmrtno četrt in odpravnino...... dnine in potnine varuhov...... tiskovine in knjige .... ..... pisarniške potrebščine in troške...... poštne, brzojavne in telefonične troške ..... najemnino uradnih prostorov..... razsvetljavo in kurjavo....... zavarovanje proti tatvini z ulomom in proti požaru ........ . . javne davke : za rentni davek......... provizije in manipulacijske pristojbine...... razne troške ....	18.378 1.241 800 5.115 21.582 1.541 1.034 2.863 745 138 113 9 348	58 55 - 50 72 17 32 98 49 54 22 30	53.912	37
					
	Temu je prišteti znesek, ki se ima še plačati na saldo rentnega davka za leto 1904 .....			2	78
	Skupaj . . .			53.915	15
	Po utržku vrednosti papirja in blanket zastavnih pisem obstoječih 31. decembra 1904 .....			7.617	—
	je bilo dejanskih upravnih troškov . . .			46.298	15
	Prejemki znašajo v prvi poslovni dobi na:				
	1. upravnih prispevkih posojilojemnikov . K 4.023 96				|
1	2. drugi upravni prejemki........ „ 456 54	4 480	50		
1	Prišteti je temu :				
	a) dobiček od trgovanja lastnih zastavnih pisem kakor pri postavki 6.............	46.782:	75		
	b) dobiček obresti kakor pri postavki 15 ......	1.288	66		
	Skupaj . .	52.551	91	J	
	Po odbitku pri inventarju kakor pri postavki 3.....	341	78	52.210	13
	sledi prebitek za prvo poslovno dobo 1903-1904 . . .	1		5.911	98
— 18 -
Ražkaz razdolžitvenega zaloga.
		K	v	K	v
	Tekom prve poslovne dobe je bilo vplačanih na razdložitvenih obrokih, kakor pri postavki 4..........			9.222	70
	in se je izdalo za vračilo zastavnih pisem ......			—	—
	Stanje razdolžitvenega zaloga 31. decembra 1904......			9.222	70
	in sicer:				
	a) v pokritje izžrebanih a še ne plačanih zastavnih pisem.................	—	—		
	b) na razpolagi za prvo žrebanje ali za nakup lastnih zastavnih pisem v svrho neposredne oddolžitve (§ 8. pravilnika)....... ........	9.222	70		
	Skupaj . . .	9.222	70		
	NB. Ta znesek je obsežen v aktivnih saldih raznih				
	računov				
Statistični podatki.
Razkaz A.
Stanje zastavnih pisem v prometu 31. decembra 1904.
Neizžrebana 1						Izžrebana			Skupaj				
SERIJA	zastavna pisma po			skupaj		zastavna pisma po		skupaj	zastavna pisma po			skupaj	
	K 200	K 1000	K 2000	kosov	znesek	K 200	K K 1000 2000	kosov znesek	K 200	K 1000	K 2000	kosov	znesek
1 1903-1904	490	166	757	1413	1,778 000				490	166	757	1413	1,778 000
Skupaj	490	166	757	1413	1.778 000			—	490	166	757	1413	1,778 000
													1
Razkaz B. Stanje hipotečnih posojil 31. decembra 1904.
LETO (Poslovna doba)
Prenos iz prejšnjega leta
Znesek glavnice
K v
Nova pocojila
Znesek glavnice
K
75
Skupna
posojila
Znesek glavnice
K \
Zmanjšanje
•c/3
potom
'£,24*3	" ~—
~ <u:=. vračila plačila
> 2: m
£ n 2 Pre" na racun ostankov glavnice
let-ninskih obrokov
K v
Skupno zmanjšanje
Znesek glavnice
K v
<n
Stanje glavnic konec leta

Znesek glavnice
K i
1903-1904
331
1 778,000
331
1 778 000 i —
408 76
8313 94
9222 70
331
1.768.777 30
Razkaz C.
Stanje hipotečnih posojil 31. decembra 1904 po odstotku letnine in
prvotni znesek istih.
Število posojil	Odstotek letnine	Doba razdolžitve po letih	Znesek posojil v kronah
111 126 7 48 10 11 1 2 5 10	47A 5 % 5	V/o 6	°/o 6V'o 7	°/0 772% 8	% 87',% 9	°/0 qi/ o/ /2 /0 10	%	54 72 40 321,2 2772 24 21 19 1772 16 15 14 13	925.400 i 465.600 24.600 159.800 35.800 35.800 2.200 2.400 47.200 79.200
331		Skupaj . .	1,778.000
Razkaz D.
Stanje hipotečnih posojil 31. decembra po zneskih.
Izplačana v znesku	Število posojil	Za skupni znesek v kronah
od K 400 dovštevno K 1.000 1 200 „ „ 2.000 r „ 2 200 „ „ 4.000 4 200 „ „ 6 000 6 200 „ „ 8.000 8 200 „ „ 10.000 10.200 „ „ 20.000 20 200 „ „ 30.000 30 200 „ „ 50.000 50 200 „ „ 100.000 100 200 „ „ 150.000 Skupaj . .	92 85 69 27 21 4 16 6 8 2 1	70.200 136.000 209.000 134.400 151.200 37.200 254.600 152.400 331.000 160.000 142.000
	331	1,778.000
Razkaz E.
Stanje hipotečnih posojil porazdeljenih po sodnih okrajih in po vrsti posojil
v njihovem prvotnem znesku.
1 2. '5 o>	SODNI	OKRAJ	na poslopja			na emljišča	na mešane hipoteke (poslopja in ze mi jišča			Skupaj
<U O M • o f-			Število posojil	Znesek v kronah	Število posojil	Znesek v kronah	Število posojil	Znesek v kronah	Število posojil	Znesek v kronah
1	Ajdovščina				5	5.200	29	50.000	34	55.200
2	Kanal ...		—		—	—	3	5.800	3	5.800
3	Kobarid . . .		—	—	—	—	4	10.600	4	10.600
4	Cervinjan		2	14.600	6	81.200	7	156.200	15	252.000
5	Cerkno . . .		—	—	—		1	2.400	1	2.400
6	Komen . . .		2	6.600	3	3 000	30	73.400	35	83.000
7	Kormin . .		13	32.400	14	35.800	28	91.600	55	159.800
8	Gorica-mesto		25	395.800	5	11.000	12	149.200	42	556.000
9	Goriška okolica	. . . . .	13	26.800	12	16 000	59	290.400	84	333.200
10	Gradišče. . .		10	10.600	7	15.600	14	58 800	31	85.000
11	Tržič ....		6	7.600	6	163.400	11	56.200	23	227.200
12	Bovec . .	......	—	—	—	—	1	2.400	1	2.400
13	Sežana . . .		—	-	—	-	3	5.400	3	5.400
14	Tolmin . . .		—	—	—	—	—	—	—	—
		Skupaj . .	71	494.400	58	331.200	202	952.400	331	1,778.000

■








Poročilo o deželnem gluhonemem zavodu
za leto 1904
V preteklem letu je bilo 76 gojencev in sicer:
Goričanov Istranov . Bošnjaka Dalmatinec
34 39 2
Skupaj ... 76
Proti koncu šolskega leta sta bila dva istrska gojenca sporazumno z deželnim odborom (odlok 16. julija 1904 štev. 5607) odpuščena iz zavoda, ker sta bila duševno jako omejena; neka druga Istranka se je na željo svoje matere, ki je ostala vdova, odpovedala svojemu mestu, ker je šla oskrbovat svoja domača opravila.
Neki Goričan prvega razreda je bil odpuščen s sklepom z dne 29. julija 1904 odb. št. 4945, ker je bil bebast in je slišal.
Enega Istranca je zadela krvna bolezen (Leukhaemia) vsled česar je umrl v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov dne 31. oktobra 1904 ter je bilo dosledno proti koncu leta v konviktu še 71 gojencev.
Šolski napredek je v obče odgovarjal, kakor v prejšnjih letih, tudi v tekočem letu namenom zavoda.
Kar se tiče discipline gojencev, vladal je popolen red.
Gojenci so opravljali vedno marljivo in s toliko vnemo poljska in vrtna dela, da so bili žalostni, ako jim ni bilo vsled deževnih in mrzlih dni mogoče, pečati se z delom; nadalje so se gojenke z veseljem naučile najrazličnejša in potrebna ženska dela, vsled česar je napravilo podpisano vodstvo v plačilo njihovega dobrega obnašanja in delavnosti meseca maja ž njimi in z učiteljskim osebjem izlet na Sv. Goro.
Fizično stanje gojencev je bilo v obče povoljno, izvzemši nekaj malih in kratkih slabosti in en slučaj povračljivega vnetja slepega črevesa (Typhlitis), ki je zadelo neko gojenko, katera se je morala podvreči neki kirurgični operaciji v tržaškem sanatoriju. Da je bilo zdravstveno stanje gojencev ugodno, gre zahvala modremu in marljivemu prizadevanju zdravnika, blagorodnega pospoda dr. Ernesta Fratnicha, kateremu je poverjeno varstvo zdravja gojencev.
Koncem junija so se vršili običajni izpiti gojenk c. kr. učiteljišča, ki so obiskovale tečaj za gluhoneme pod vodstvom učitelja, gospoda Antona Rudež-a.
Na vrtu in njivi zavoda, ki sta okužena po filokseri, smo pridelali 23'/2 hI najboljšega vina.
Računski sklepi v obče kažejo, da deželni odbor dobro pozna ekonomični razvoj zavoda.
V Gorici, dne 31. decembra 1904.
Vodja:
Mirko Lenardig.





















■











Deželni muzej.
Zgodovinsko-starinski oddelek.
V svojem poročilu za leto 1903 je opozorilo vodstvo na absolutno potrebo, naj bi se zbirke tega oddelka vredile v svrho, da se tako dragoceni predmeti, iz katerih obstoje te zbirke, zavarujejo proti morebitnemu vničenju in da se omogoči učečim se osebam dostop k istim potom natančnih inventarjev, na podlagi katerih se bode mogel izročiti pozneje oddelek tako natančno in pravilno, da bode taka oddaja zadoščala vsem zahtevam oddajatelja, prejemnika in kontrole. Da se ta smoter doseže, pričelo je vodstvo takoj z delom in sicer je začelo pred vsem z nabiranjem koženic, katera zbirka je najvažnejša, ker v isti se hranijo dragocene zgodovinske listine, posebno izza dobe patri-jarhov in prvih časov vladanja Habsburžanov.
Da se te listine prečitajo, da se pravilno raztolmačijo in da se prepiše njihov smisel, ie bilo potrebno sodelovanje imenitnega staropisca, kateri bi moral ne le posedovati splošne tozadevne sposobnosti, ampak tudi natančno poznati domačo zgodovino in srednjeveški krajepis.
Vodstvo je bilo srečno pri izbiranju tega sodelovatelja v osebi jako imenitnega profesorja dr. Giusto vit. Grion iz Čedada, kateri se je lotil z veliko vnemo tega težkega dela. ne da bi zahteval odškodnino ali kak materijalen dobiček.
Po šestmesečnem neprestanem delovanju dovršil je on to delo in na podlagi njegovih podatkov je vodstvo sestavilo inventar koženic, ki tvori zvezek 800 strani velike oblike, v katerem so navedeni za vsako posamezno številko, katerih je 1037 in ki so vrejene kronologično, razun vsebine obrazložene po vrednosti listin v večji ali manjši širokosti, podrobno vsi oni opisni podatki, s katerih pomočjo se morejo spoznati posamezne koženice, ne da b; se pregledala vsebina. Ta inventar odgovarja torej najstrožjim zahtevam, katere se morejo pričakovati od sličnega dela.
Žalibog, slavnega učenjaka, kateremu muzej dolžuje toliko hvale, ni več, preminul je v Čedadu meseca decembra 1904 in v njem je izgubi! muzej najboljšega prijatelja in svetovalca
Vsporedno z vrejevanjem koženic so napredovala tudi dela glede konečne vre-ditve knjižnice.
Po velikodušnosti visokega deželnega odbora sta se odkazali vodstvu dve novi sobi tik soban za razstavo oddelka, da se v istih nastavi knjižnica.
Knjige, ki so se dozdaj nahajale deloma v neki sobi v prvem nadstropju deželne hiše ter so bile deloma razstrešene po različnih prostorih muzeja, so se spravile v navedeni dve sobi, se tam porazvrstile po vsebini ter so se razpoložile v 13 velikih omarah.
S sestavo natančnega inventarja (kataloga) in dotične nabiralnice listkov bode imelo vodstvo opravka tekom leta 1905.
Ker meni vodstvo, da ima mala vrejena zbirka večjo vrednost nego veliko predmetov raztresenih sem ter tje, nakupilo je le neobhodno potrebne reči; osredotočilo je pa vse svoje delovanje za vreditev zbirk in za zboljšanje razstave. Tako na primer je razpostavilo v 7 omarah s steklom celo vrsto važnih koženic, iz katerih je videti razvoj pisave tekom sedmih stoletij.
Dasi so bili stroški za nove nabave mali, vendar je bil naraščaj tekom leta 1904 povoljen.
Vrhu lepega števila knjig in knjižic obgatel je oddelek vsled darov od strani gospoda Josipa Paternolli-ja za dve matici iz lesa in jekla, od c. kr. vodstva za zgradbo železnic za celo vrsto predmetov izkopanih v Anhovem, za eno srednjeveško sablo izkopano v Grahovem, od gospoda Ivana Gyra za pet krasnih izvirnih rezbarij iz gipsa in od gospe Kostance Serrean razne olepševalne predmete za ženske.
Ravnatelj:
Josip Matteuz.
Zgodovinsko-naravopisni oddelek.
Zdaj, ko je poverjeno vodstvo muzeja le eni osebi, katera je k nesreči intenzivno obložena z drugo službo in katera more posvetiti muzeju vsak dan le malo popoldanskih ur in mora še te razdeliti med oba enako važna oddelka, je naravno, da je ostalo z ozirom na dejstvo, da je veliko napravila tekom leta 1904 v starinsko-zgodovinskem oddelku, le malo časa na razpolago v prid zgodovinsko naravopisnemu oddelku. Vzlic temu pa' se tudi ta oddelek ni zanemaril, ter je vodstvo še posebej obračalo svojo pozornost na zbirke, katere se tako lahko uničijo, ter ni zanemarilo ničesar v ohrambo teh zbirk.
Tudi za naraščaj, ki je bil jako povoljen, je vodstvo skrbelo in zbirke so obogatele za celo vrsto sesalcev, za lepo število ptičev, za nekaj plazilcev in okamenin, katere predmete so deloma darovali gg. Pompeo Rubbia, Gvidon Fonzari in svet. E. Schreiber.
Ravnatelj:
Josip Matteuz.
Deželna kmetijska šola.
Slovenski oddelek.
Poročilo o delovanju v letu 1904. I. Šola.
Dominko Viljem, vodja, je podučeval: čebelorejo, svilorejo, rudninstvo, živalstvo, fiziko in kemijo.
Klavžar Milton, pristav, je podučeval: splošno poljedelstvo, rastlinstvo, računstvo, kmetijsko spisje, zemljepisje, geometrijo in risanje.
Perko Štefan, opravnik, je vodil praktične vežbe.
Dijaki, obiskujoči dvoletni tečaj 1903/5:
Dolenc Bernard iz Podbrja na Kranjskem — Durnik Emil iz Velikih Žabelj — jurca Ferdinand iz Volčjegagrada — Klavčič Peter iz Podgore — Klavčič Josip iz Pod-gore — Kofol Josip iz Čepovana — Komel Vincenc iz Šempasa — Kriznič Vladimir iz Kanala — Lenščak Ivan iz Šempasa — Savnik Danilo iz Bilj — Spetič Just iz Katinare pri Trstu — Sirca Vendelin iz Godenj na Krasu — Štoka Viktor iz Krajne vasi na Krasu — Terčič Josip iz Medane — Volčič Ivan iz Črnič.
Od 15 gojencev, ki so se nahajali v zavodu ob začetku dvoletnega tečaja 1903/5, sta dva zapustila šolo v prvi polovici leta 1904 in sicer Kriznič Vladimir iz Kanala vsled bolezni in Dolenc Bernard iz Podbrja vsled družinskih razmer. Koncem leta 1904 je bilo torej vseh gojencev 13.
Pouk se je vršil kakor navadno in sicer po 4 ure teoretičnega in ostali čas praktičen pouk. Le o Božiču in o Veliki noči so imeli dijaki po 8 dni in prve dni avgusta 14 dni počitnic.
II. Kmetija.
Ameriški vinograd.
V	tekočem letu se je napravilo novo trtnico, v katero se je posadilo 14.000 po-aknjencev trte Monticola in Portalis Bilfe teh se je prodajalo 100 po 2 kroni, kolči pa 100 po 1 krono.
V	tekočem letu se je prodalo po gornjih cenah bilf 11.150, kolči pa le 320.
Ker se oddajajo bilfe in kolči po nizkih cenah, zato je bilo v letu 1904 dohodka le 226 kron 40 vin., stroška pa 213 kron 19 vinarjev.
Požlahtnilo se je tudi letos okoli 1000 bilf z raznimi vrstami in porabilo se je te cepljenke za nove nasade.
Vinograd in klet.
V	tekočem letu je uničila trtna uš na tukajšnji kmetiji še zadnjih 1000 neposredno rodečih trt, katere so bile sajene leta 1890. Te trte se je moralo izruvati in premeniti dotični prostor v njivo. S tem se zgubi zopet kakih 8—10 hektolitrov vina.
Na šolskem posestvu pa je sedaj 900 cepljenih trt in sicer: Vlaški rizling na Portalis, Merlot na Monticolo in Portalis, Pique na Portalis, modra Frankinja na Portalis, Portugalka na Vialo, Sauvignon beli na Portalis, Verduc na Monticolo in Portalis, Če-
dajcc na Monticolo, višnjevi Burgunder na Monticolo, Žlahnina na Portalis in Slanka-menka na Portalis.
Pridelalo se je že letos na teh trtah 70 hektolitrov mošta. Cepiče se je odstopilo skoraj od vseh deželni trtnici.
V	primeri s tem, da so trte še mlade in jim je tudi suša precej škodovala, ker je zemlja plitva, je bila množina pridelanega mošta obilna, pa tudi mošt je bil precej sladek, ter prodalo se je vino pri prvem pretakanju po 36—44 kron hektoliter.
Prodalo se je tudi precej starega vina in sicer hektoliter po 76—80 kron.
V	kleti se je nahajalo koncem tekočega leta še kakih 21 hektolitrov starega in 30 hektolitrov vina pridelanega v tekočem letu.
Dohodka je bilo v vinogradu v tekočem letu 2756 kron 70 vin., stroška pa 1515 kron 75 vin.
Drevesnica in sadovnjak.
V	tekočem letu se je prodalo kakih 1500 cepljenih sadnih dreves po znižanih cenah t. j. po 20 do 30 vinarjev eno.
Napravilo se je novo drevesnico, v katero se je posadilo 8000 dreves raznih sadnih plemen, katera se bodo oddajala tudi v prihodnje po znižanih cenah sadjerejcem v pokneženi grofovini goriško-gradiščanski.
Vsled ugodnega vremena za časa ko so češnje cvetele, se je pridelalo in prodalo kakih 6 kvintalov češenj, češpelj 1kvintala, japonske slive nad 2 kvintala. Ker je bilo o času cvetja hrušk in jablan, vreme precej neugodno in je poleti pritisnila še suša, se je pridelalo drugega sadja zelo malo ali nič.
Sadna drevesa se je tudi v tekočem letu večkrat škropilo z raznimi raztopinami kakor z bakreno apneno zmesjo, agricol, universal in drugimi.
Vsled slabe letine za bolj pozno sadje, vsled oddajanja sadnih dreves po znižanih cenah je imel sadovnjak dohodka le 644 kron 40 vin., stroška pa 639 kron 07 vin. Sicer pa je ostalo v drevesnici dreves za kakih 500 kron več, nego jih je bilo počet-kom leta.
Zelenjadni vrt.
Na zelenjadnem vrtu se je gojilo raznovrstno zelenjavo. Ker je nastopila velika suša, je večina zelenjave posahnila, kajti vode za zalivanje ni bilo dovolj.
Vsled tega je imel zelenjadni vrt dohodka le 506 kron 52 vin., stroška pa 487 kron 30 vin.
Polje.
Žito se je slabo obneslo Pignoleta se je vsled suše pridelalo le Vs, činkvantina čeprav je bila obsejana njiva prostora pa jako malo, in še kar ga je bilo ni vsled suše dozorel ter se ga je moralo pokrmiti.
Tudi krompirju je suša močno škodovala, kajti posajenega, je bilo 20 kvintalov, pridelalo pa se je le 60 kvintalov Izmed posajenih vrst, sta se zgodnji vrsti „Kaiser-krone" und „Puritan" najbolj obnesli.
Semenskega graha se je pridelalo na površini 3 4 njive nad 600 litrov, ter se je prodal liter po 80 vin., tako, da se je skupilo za grah nad 450 kron.
Z ozirom na to, da je povpraševanje po semenu grahove vrste „Unicum" leto za letom večje, sklenilo se je posejati ga za pridelovanje semena kako poldrugo njivo.
Poskušalo se je tudi letos z raznovrstno peso, in obnesla se je kljub suši še precej dobro. Pridelalo se je pese 200 kvintalov, samih sajenic se je prodalo nad 100.000.
Zelja se je pridelalo vsled suše malo ali nič, čeprav se ga je moralo trikrat podsajati.
Vsled zelo neugodne letine je imelo polje v tekočem letu dohodka 1151 kron 40 vin., stroška pa 1178 kron 46 vin. Med dohodke pa ni všteta v shrambi se nahajajoča pesa in krompir.
Travnik.
Na travniku na Peči se je pridelalo sena 300 centov, otave pa le 150 centov in to vsled suše. Za košnjo in spravljanje sena se je potrosilo 500 kron 54 vin.
Hlev.
V	tekočem letu se je prodalo iz hleva 1 bika, 2 kravi in 6 telet, ter ostalo je v hlevu koncem leta 6 krav, 2 telici, 1 bikec, 1 vol in 1 tele.
V	prešičjem hlevu so bili 4 prešiči za opitanje, od teh se je 2 prodalo.
Sviloprejke, katerih se je redilo 1 ončo, obnesle so se slabo, ter je bila mala
partija za poskušnjo kozava. Krivdo na tem ima prodajalec semena.
Čebele, katerih število panjev je bilo početkom leta 10, so se precej dobro obnesle. Skupilo se je za vosek in strd kakih 120 kron, ter shranilo za pleme 10 panjev.
V	tekočem letu je imel hlev dohodka 3621 kron 32 vin., stroška pa 2089 kron 08 vin, ako se od slednjega odbije izredni trošek za ponesrečenega hlapca v znesku 488 kron 41 vin.
V Gorici, dne 15. svečana 1905.
Vodja:
V. Dominko.



Deželna kmetijska šola.
Italijanski oddelek.
Občno poročilo o delovanju leta 1904. I. Šola in konvikt.
Izredno se je odprl nov šolski tečaj prve dni januvarja 1904. To pot se je oglasilo — tudi izredoma — jako malo število prošnikov.
Prosilo je devet mladeničev, od katerih je bilo sprejetih osem s štipendijem. A dva mladeniča sta se vrnila istega dne, katerega sta vstopila v zavod, domov ter se nista pustila več videti, šola je imela torej skozi celo leto 1904 samo 6 gojencev.
Vzrok, radi katerega se je ta poučni tečaj v tako malem številu obiskoval, je treba iskati razun v okolnosti, da se je ta tečaj odprl ob povsem nenavadnem času, tudi v dejstvu, da je bilo obveščeno o otvoritvi novega šolskega tečaja le malo število interesentov, in tudi ti zgolj slučajno; znano je namreč, da županstva objavijo take razglase le s tem, da jih prilepijo na občinsko desko, dočim bi bilo potrebno, da bi se take objave razglasile tudi ustno, na primer kadar gre ljudstvo iz cerkve, ali ob kaki drugi primerni priložnosti.
Potem, ko je poučni tečaj že pričel, so se predstavili razni mladeniči vodstvu šole ter prosili pojasnil o vsprejetju in dva mladeniča sta hotela vložiti pri deželnem odboru že formalno prošnjo za vsprejetje, katera pa se ni mogla vzeti v poštev, ker tečaj je bil že pričel. To služi kot dokaz, da interesentje niso bili pravočasno obveščeni o natečaju.
Z ozirom na malo število gojencev, kateri so bili vsi jako dobrega obnašanja, ni se zdelo vodstvu vsled ekonomičnih razlogov potrebno, predlagati, da bi se sprejel poseben prefekt — praktičen podučevalec, v nadomestitev gosp. E. Ciani, kateri je prevzel uradniško mesto pri uglednem oskrbništvu Brunner na Morozinskem otoku.
Tekom štirih mesecev, namreč od 1. aprila do 1. avgusta je bil asistent radi bolezni odsoten, ter ga je večji del nadomeščal v podučevanju vodja, vsled česar se je tudi v tem letu razvijal poduk povsem normalno, da celo več se je storilo nego v preteklih letih, ker se je izgubilo manj časa z izpraševanjem in ponavljanjem.
Mons. Alpi, profesor centralnega semenišča je podučeval veronauk kakor v preteklih letih 2-krat na teden v obliki konferenc.
Radi pičlega števila gojencev in vedno naraščajoče draginje letos ni bilo mogoče kakor pretekla leta pokriti stroške za vzdrževanje gojencev s samimi dohodki istih, namreč s štipendijem mesečnih 13 K 33 v in z nagrado radi dela.
II. Kmetija.
V kolikor se tiče finančne uprave, ni mogoče šteti letine iz 1. 1904 med najboljše, kajti vsled toče iz 1. 1903 primanjkal je glavni vir dohodkov namreč vino. Vendar so bili tudi 1. 1904 skupni dohodki za toliko večji nego stroški, da se je po plačani idealni najemščini zemljišča po 60 kron na njivo, dotičnih davkov in zavarovalnin, pokazal čisti, precej povoljen dobiček.
Hlev je imel čistega dohodka 4950 kron 69 vin. in čistega izdatka 2349 kron 85 vin. ne upoštevaje zvikšane vrednosti. Drugi oddelki kmetijstva, razun vinograda (vsled neprodanega vina) so bili vsi aktivni, dasi je suša izdatno poškodovala nasade, in dasi so vrabci precej pokončali na žitnih poljih. V Gorici so mnogi opustili setev žita baš radi vrabcev, in ti-le se zdaj v večjih tropih in s tim večjo poželjivostjo spuste na ono malo žita, ki se še obdeluje. Edini pripomoček bi bil - uničevanje vrabcev z mrežami, a to ni dopuščeno.
Pitalne pese, katere sejemo vsako leto tam, kjer je rastlo prej žito, kot interka-laren nasad so vedno najboljše vspevale, a leta 1904 so popolnoma propadle, tako, da je bilo treba meseca avgusta zemljo vnovič orati in nasaditi zelišča.
Nasproti temu so doprinesli travniki v I. in 11. košnji tako izdatni pridelek (vsled pognojevanja s Tomaževo žlindro), da se je moralo iz skladišča odnesti stroje, da se je dobil prostor za seno, kar se ni še pripetilo v zadnjem desetletju.
V vinogradu je bil pridelek relativno jako visok, (namreč 54 hI vina), ako se pomisli, da je isti okužen po trtni uši in da je leta 1903 vsled toče mnogo trpel.
Mi nadaljujemo po svoji metodi, namreč z „neobdelovanjem" in v zadnjih dneh smo imeli zadoščenje, da smo čitali v „Coltivatore iz Casalmonferrato, da ne le v Franciji, marveč tudi v bližnji videmski deželi so vspele poskušnje z „neobdelovanjem" jako dobro, boljše namreč od onih vinogradov, ki se vedno okopavajo. Misel „neob-delovanja' namreč, da se zemija ne pregiblje, in da se tako korenine ohranijo, in da se dosledno temu gnoji samo na površju v svrho, da se korenine s pokopavanjem gnoja ne poškodujejo, prišla nam je sama ob sebi, ko nismo ničesar vedeli o skušnjah drugih, kot logično ukrenitev uvažuje posebne okoliščine po trtni uši okuženih trt, ter so nas iz začetka hudo kritizirali.
Seveda napravi iz estetične strani neokopan vinograd žaljiv utis, ter vzbuja sum da je obdelovatelj nemarnež, a poljedelstvo mora vedno stremiti za tem, da koristi ter more pospeševati lepoto le v toliko, v kolikor ni v nasprotju s koristjo.
Kot prvi rezultat „neobdelovanja" smo imeli leta 1901 110 hI vina, katera množina se ni še nikdar dosegla, odkar imamo vinograd in tudi tedaj ne, kedar je bil vinograd v svoji največji veljavi.
III. Praktičen poduk in praktične skušnje.
Gojenci morajo voditi in vodijo dnevnik, v katerega zabeležijo praktična opazovanja, katera napravljajo pod nadzorstvom ravnatelja. Na ta način si naberejo podatke izvirajoče neposredno iz krajevne prakse, kateri podatki jim bodo mogli nekega dne, ko bodo uporabljali praktično svoje skušnje veliko koristiti.
Za poskus naj bodo tu navedene nekatere take opazke, napravljane leta 1904 in posnete iz dnevnika, katerega je vodil gojenec Jakop Pontel in sicer po datumu:
1.	Opazke o živi, mrtvi in čisti teži pri ubijanju prešičev.
2.	O količini raznih gnojil, porabljenih na enotni površini.
3.	O teži enega kubičnege metra gnoja, o vrednosti istega za vsak stot in o ravnanju v gnojišču.
4.	O pobelenju rudečega regrata.
5.	O prisiljevanju špargljev.
6.	O gorkoti pognojene in nepognojene zemlje, neobdelane in obdelane na različno globokost.
7.	O obdelovanju raznih vrtnin.
8.	O obdelovanju zemlje s tem, da se ista pognoji s podpokopanjem še zelenih rastlin oziroma z gnojem.
9. O ravnanju s sadnim drevjem proti boleznim in nekaterim škodljivim hroščem.
10.	O razkuženanju prostorov okuženih od raznovrstnih boleznij.
11.	O napravi kotlovnega žvepla.
12.	O vplivu piče Lupinella na mleko.
13.	O obrezovanju breskev, ko so že pognale sad.
14.	O vplivu obdelovanja na globoko in pognojevanja na vstrajnost nasadov proti suši.
15.	O dobrotvornem uplivu „neobdelovanja" v vinogradu okuženem po trtni uši.
16.	O začetku, koncu in trajanju cvetenja različnih vrst grozdja obdelanega na zemljišču.
17.	O teži hektolitra različnih vrst žita pridelanega na zemlji.
18.	O količini mošta in vina, ki se pridobi od enega stota grozdja na posameznih vrstah zemlje.
19.	O spuhtenju vina v sodih različne velikosti.
20.	O specifični teži mleka pridobljenega v hlevu itd. itd.
Gojenci so cepili z najboljšim vspehom izdatno število murb in sicer Veronsko in Japonsko na Moruz, Alba, Morettiana, nigra in rubra ter so se dobro vadili v cepljenju trt na zeleno.
Vsled uljudnega privoljnega vodstva deželne trtnice so prisostvovali gojenci pod nadzorstvom njihovega ravnatelja večkrat ceplenju in prisiljevanju amerikanskih trt in na podlagi posebnih pismenih vprašanj katera jim je stavil podpisani, sestavili so poročilo o stvareh, katere so videli in se naučili.
Vino so izdelovali, kakor druga leta, izključno gojenci sami, kateri so si zabeležili vsak najmanjši, zanimiv podatek ter so pregledovali večkrat na dan toploto mošta, ko je vrel. Na mali količini posušenega grozdja se jim je pokazalo tudi, kako se na-pravlja vinski liker.
IV. Praktične poskušnje.
A. Krompir.
Ker vladajo različna mnenja, na kak način se naj krompir sadi, da najbolje vspeva, napravila se je poskušnja na zemljišču razdeljenem na šest enakih parcel s tem, da so se porabila naslednja semena :
a)	cel debel krompir;
b)	cel droben krompir;
c)	spodnja polovica krompirja prerezanega poševno črez sredo (rep);
č) zgodnja polovica prerezanega krompirja (glava);
d)	obe polovici krompirja prerezanega po dolgosti;
e)	krompir razrezan na kose z dvemi, ali včasih tudi samo z enim očesom po deželni navadi.
Po vseh parcelah se je vsadilo enako število krompirja ali kosov krompirja v vrstah oddaljenih 60 centimetrov.
Parcele so imele vsaka po 47.5 m- površine, obdelovanje je bilo indentično za vsako parcelo.
Vsadila se je deželna vrsta „Kamnik".
Dan saditve je bil 26. marcija 1904 in dan pokopanja pa 27. avgusta 1904.
Iz sledečega razpregleda so razvidni vspehi:
Parcela	Sadilo se je	Količina vsajenega krompirja v kg	Količina pokopanega krompirja v kg	Količina semena za hektar v stotih	Količina pridelka za hektar v stotih
1.	cel debel krompir.....	19.5	148	41.05	311.57
II.	cel droben krompir.....	12	111	26.73	223.68
III.	spodnjo polovico krompirja prerezanega poševno črez sredo, rep	7	100	14.73	210.52
IV.	zgornjo pol. razrezanega krompirja (glavo).......	7	96	14-73	202.10
V.	Obe polovici krompirja prerezanega po dolgosti . . . . .	4	91	10.52	189.47
VI.	krompir razrezan po deželni navadi na več kosov z dvemi, ali tudi z enim očesom ....	5	109	10.52	229.47
Iz te preiskave sledi, da je najprikladnejše, ako se sadi po načinu kakor je v navadi v deželi, na kateri način se je pridelalo s 5 kg krompirja razrezanega na kose 109 kg.
Cel krompir parcele 1. je dal sicer največ pridelka, a s količino uporabljenega semena (kg 19.5) se bi bilo moglo nasaditi po deželni navadi štiri parcele, in torej bi se bilo doseglo štirikrat 109 kg ali 436 kg krompirja, vsled česar bi prišlo na hektar 17*88 stotov namesto le 311 '57 stotov.
B.	Trte.
Napravile so se poskušnje z apnenim hiposulfitom mešanim z vitrijolom, da bi se s tem pokončaval istočasno oidium in peronospora. Izid je bil jako povoljen, a seveda slične poskušnje je treba večkrat ponavljati.
C.	Žito.
Po inicijativi c. kr. poskuševalne poljedelske postaje na Dunaju so se napravile primerjalne poskušnje s pognojevanjem žita^ katerih vspeh se pa spozna še-le prihodnjega leta.
V Gorici, 31. decembra 1904.
Vodja:
Josip Lippizzer.
Poslovno poročilo
komisije za pogozdovanje Krasa v pokneženi grofovini Goriški in Gradiški
za leto 1903.
I. Pogozdovanje.
Letos so se izvršila posebno spomladna nasadna dela; jesenska nasadna dela so se izvedla le v dveh krajih (Medea in Št. Maver), ki sta vsled svoje lege v to pripravna. Vsled ugodnih vremen so se dela zelo zgodaj pričela in dovršila v političnem okraju gradiščanskem vže koncem marca, v goriškem in sežanskem okraju pa meseca aprila.
Ker so se nasadi radi neugodnih klimatičnih razmer v letu 1902 deloma poizgubili> deloma ker so pogoreli, morala so se izvršiti v nenavadno veliki meri naknadna zboljšanja, pri čemur so se morala nova nasadna dela izdatno omejiti.
Na novo se je nasadila površina 115-61 ha (proti 216-24 ha preteklega leta) z 918.300 rastlinami (proti 1,940.900 preteklega leta) in 16 kg semena (proti 7 kg preteklega leta.) Delo je razvrščeno med sledeče politične okraje:
a) nasadi	v lastni	upravi:			
	občin	predmetov,	ha	rastlin	semen
Gorica	25	27	46.10	317.300	16 kg
Gradišče	7	9	13.28	108.000	
Sežana	14	17	54.53	476.000	—
Skupaj	46	53	113.91	901.300	16 kg
b) nasadi,	za katere so se prejele podpore				
	občin	predmetov,	ha	rastlin	
Gorica	2	2	1 70	17.000	
Skupaj	48	55	115.61	918.300	16 kg
Za naknadno zboljšanje nasadov se je uporabilo 2,186.190 rastlin in 9 kg semena (proti 1,437.300 rastlin in 4 kg semena v preteklem letu). Zboljšanja so se izvršila v sledečih političnih okrajih:
Politični okraj	občina	predmetov	rastlin	semen
Gorica	27	50	840.250	9 kg
Gradišče	12	31	534.440	—
Sežana	35	47	811.500	—
Skupaj	74	128	2,186.190	9 kg
Skupno število rastlin, porabljenih pri naknadnih zboljšanjih, znaša 3,104.490 (v preteklem letu 3,378.200) in množina semena znaša 25 kg (v preteklem letu 11 kg).
Od porabljenih rastlin odpade 2,718.000 na črne bore, 77.000 na parolinijeve bore, 23.000 na bore iz Korzike, 229.600 na smeke, 38.000 na mecesne, 11.500 na japonske mecesne, 2390 na razne druge borovine in 5000 na jelše. Od semen odpade 20 kg na morske bore in 5 kg na parolinijeve bore.
Označene rastline so se prejele:
1.	iz lastnih semenišč: 1,798.600 črnih borov, 77.000 parolinijevih borov, 23.000 borov iz Korzike, 210 Pinus exelsa, 180.6C0 smrek, 11.500 japonskih mecesnov, 1300 Giungko biloba, 880 Pinus Thunbergi, skupaj 2,115.090 rastlin;
2.	iz državnih semenišč: 887.500 črnih borov, 30.000 smrek, 14.0C0 mecesnov, 5000 jelš, skupaj 936.500 rastlin.
3.	Državna gozdna uprava je sama vzgojila in zasadila na lastne stroške, v svrho pogozdovanja eraričnih krasovitih tal v trnovskem gozdu: 31.900 črnih borov, 19.000 smrek, 2000 mecesnov, skupaj 52.900 rastin.
Stroški za nove nasade v lastni upravi so znašali 6185 K 65 vin., ne vštevši stroške za izkopavanje jam, katere so prevzeli lastniki zemljišč. V nekaterih občinah (Lokavec, St. Tomaž, Novavas, Dol in Devin) je prenašal označene stroške, wsled posebnih komisijskih sklepov, pogozdovalni zalog, v svrho, da se projektirano pogozdovanje omogoči oziroma pospeši.
Povprečno je znašal potrošek za nasajanje 1 ha krasovitega sveta 55 K 41 vin. (v preteklem letu 55 K 71 vin) in za presajanje 1000 rastlin 6 K 9 vin. (v preteklem letu 6 K 12 vin.) V posameznih političnih okrajih znašajo stroški:
Skupni stroški	za vsak ha	za 1000 rastlin
Kron	Kron	Kron
Gorica 1642 47	39.96	5" 18
Gradišče 641.81	48"32	5 94
Sežana 3751 -37	68*79	788
Setev borovine na mestu je stala za vsak hektar 30 kron, oziroma za vsak kilogram semena 9 K 37 v; za vsak hektar so se porabili 3.2 kg semena.
Neknadna zboljšanja (izkopavanje starih jam in nasajanje istih) so stala 14.621 kron 55 vin. (v preteklem letu 8439 K 16 v.) in povprečno 1000 rastlin 6 kron 88 vin. (v preteklem letu 6 kron 20 vin.) Ti stroški se porazdele med posamezne politične okraje tako-le :
štev. rastlin	potrošek	za 1000 rastlin
K	K
Gorica	776.350	4400.33	5.66
Gradišče	534.440	4046.37	7.57
Sežana	811.500	6174.85	7.61
Naknadno zboljšanje z neposredno setvijo, vštevši pripravo zemlje za setev, je stalo za vsak kilogram semena 18 kron 66 vinarjev.
Skupni stroški za pogozdovanje v lastni upravi znašajo:
Za nove nasade z nasajanjem ...............K 6035-65
„	„ s sejanjem.................„ 150 —
Za naknadna zboljšanja z nasajanjem................„ 14.621 "55
„	„ s sejanjem.............. 168"—
Izkopavanje jam......................„ 280-06
Prevažanje in obdelovanje rastlin..............„ 301 "54
Nabava semen ....................... 41-31
Zatiranje škodljivih žuželk.................. 13"40
Zgradba poti na nasadih.................... 196*56
Skupaj ... K 21.808-07 Prispevek posestnikov novim nasadom, obstoječ v izkopavanju jam, znaša najmanj 5100 K ako se računi izkopavanje 1000 jam le na 6 kron in ako se odbije višeome-njena v to dovoljena podpora v znesku 280 K 6 vin.
Prispevek komisije podpiranim nasadom obstoji v brezplačnem preskrbovanju rastlin.
II. Poškodbe na nasadih.
a) Požari na nasadih. Leta 1903 je bilo 12 požarov na nasadih, in sicer v davčnih občinah:
površina v ha škoda	uzrok nastale škode
K
Čepovan.....1-30	473*20 neprevidnost
Divača...... 12.00	1800,—
Devin...... 0.30	90— iskre iz lokomotive
Kamnje..... 0-20	80-— neprevidnost
Loka...... 1-50	403-20 neznan
Lokev (3 slučaji) . . 8*34	1242'— 1 slučaj vsled neprevidnosti, v 2 sluč. neznan
Mavhinje.....0'02	90"— iskre iz lokomotive
Povir......020	8-— neznan
Rodik...... 0-72	80"—
Vermeljan . . . . 120	180"—
Skupaj . . . 25.78	4446'40 K
Vse škode so bile neiztirljive. Odškodnina za škode v Devinu in Mavhinjah se ni sprejela, ker so ležali poškodovani nasadi preblizu železniške ceste in so se itak imeli odpraviti 25 m od železnice oddaljeno, kar se je tudi po požaru zgodilo.
b) Škode po žuželkah. Borov zavijač (Retinia buoliana W. V.) se je prikazal v političnem okraju goriškem in sežanskem v enaki meri kakor preteklo leto. V gradiščanskem okraju pa se je števiio te žuželke vidno skrčilo. Na ukaz političnih okrajnih oblastev so pobirali in zatirali tega škodljivca dotični posestniki, ko se je nahajal isti v ličinkah in v zapredkih. Ta uničba se je vršila pod nadzorstvom gozdnega osobja. Le v enem slučaju (Devin) se je moralo izvršiti zatiranje prisilno in uradnim potom na stroške zamudnikov. Okuženo površje znaša približno 660 hektarjev.
Mala borova osa (Lopirus pini L.) se je prikazala v političnem okraju gradiščanskem in sicer v občini Medeja, v veliki množini. Okužena površina znaša 15 hektarjev.
Cnethocampa piiyocampa V. se je prikazal na vseh nasadih, celo na onih, ki leže 800 m nad morjem. Posebno intenzivno se je prikazal na nasadih občine Rihemberk in Opatjeselo ter v gradiščanskem okraju v občinah Tržič in Foljan. Preja, v katerej se nahaja gosenica se je pobirala na ukaz političnih okrajnih oblastev povsodi, razun v Rihemberku, kjer se je moralo izvršiti to uradnim potom in na stroške zamudnikov, ki so se razun tega še kaznovali.
Skušnja uči, da je bolje, ako se preja ne pobere v zgodnji jeseni, ker se ne iz-vale gosenice istočasno. Bolje je, ako se čaka, da se izvale vse gosenice in da se iz-predejo večje mošnje, kar se zgodi meseca decembra. S tem se prihrani večkratno preiskovanje nasadov in se izogne večjim stroškom, radi katerih so posestniki vže itak nevoljni. Okužena površina je znašala 320 hektarjev.
P o d j e d hrošča je provzročila obilo škode na nasadih v občinah Opatjeselo, Vrtoče, in Dol, nadalje v Kronbergu in v Loki (politični okraj goriški) in na nasadih v občinah Škofije in Lokev (politični okraj sežanski); škoda je bila tem večja, čim več listnatega drevja je v nasadih ali v bližini istih. Poškodovana površina je znašala 50 hektarjev.
c)	Glivične bolezni. V Čepovanu se je opazil na posameznih borih Pe-ridium pini R. H.) in na posameznih smrekah se je prikazala (Chrysomixa Abietis Wattr.) V odstranitev teh bolezni se za sedaj ni še nič ukrenilo. V zdravččini se še vedno prikazuje Rhizoctonia strobi, Scholz, vendar pa v manjši množini.
d).	Škode po divjačini in lovu. Ogrizovanja po zajcih so se opazila pri mladih nasadih povsodi, a le v mali meri; čezmerna pa so bila ogrizovanja na nasadih v Medeji, tako da je bila komisija primorana, naknadno zboljšati nasade s 15.000 črnih borovcev na račun zakupnika lova; zajedno se je odredilo, da se ima odslej več zajcev postreliti.
Glede škod, provzročenih po lovu, se opaža, da so lovci v gradiščanskem okraju, posebno v občinah Foljan, Redipulja, Vermeljan in Tržič porušili branike in pokrili rastline s tem, da so premaknili kamenje.
e)	Elementarne nezgode. Slana, ki je nastopila meseca aprila, in suša preteklega poletja sta provzročili marsikateremu nasadu dokaj občutno škodo, ker so rastline poginile. V političnem okraju goriškem je znašala izguba na rastlinah 37 odstotkov (v preteklem letu 49 "/„), v političnem okraju gradiščanskem 39 odstotkov (v preteklem letu 60 °/n) in v političnem okraju sežanskem 25 odstotkov (v preteklem letu 40 %).
III. Ukrepi v varstvo in oskrbo pogozdovanja.
Braniki. Na šestih zemljiščih so se zgradili braniki v dolgosti 2253.5 m, 0.80 do 1 m visoki in 50cm široki, in sicer v sledečih občinah:
m	podpora
Vrtoče.......... 330	89 K. 60 vin.
Vermeljan......... 686	235 „ 95 „
Zagraj.......... 395	118 „ 50 „
Nabrežina......... 471	203 „ 28 „
Mavhinje......... 163.5	71 „ 94 „
Škrbina......... 208	41 „ 60 „
Skupaj . . . 2253.5
s podporo.............. 760 K. 87 vin.
Vrhu tega se je izplačal za branik v Vermeljanu,
kateri je v gradnji, odplačilni obrok..... 260 K. — vin.
vsled česar znašajo skupni izdatki...... 1020 K. 87 vin.
Sedaj se gradijo braniki v Vermeljanu in v Opatjemselu, v približni dolgosti 2950 tek. metrov.
S prispevki iz pogozdovalnega zaloga so se zgradili do sedaj sledeči braniki; Okraj	dolgost zida	podpora
Gorica.......14.150.5 tek. m	3.237 K. 80 vin.
Gradišče......14.616.0 „ „	5.675 „ 42 „
Sežana....... 23.772.3 „ „	11.551 „ 70 „
Skupaj . . . 52.538.8 tek. m	20.464 K. 92 vin.
Za popravo in razne izdatke....... 144 „ 88 „
Za žične ograje........... 24 „ 80 „
Skupno . . . 20.634 K. 60 vin.
Svarilna znamenja. Na neograjenih nasadih so se svarilna znamenja popravila ali pa so se postavila nova.
Ukrepi proti požar o m. Pri pogozdovanju se je napravil varnostni plaz, širok osem do deset metrov, ki je za gasitev požarov jako primeren, ker ne raste na istem trava in otežkoči razširjenje požara.
Ker se domneva, da so požar v Lokvi, kjer so pogoreli nasadi v površini 8 hektarjev, provzročili cigani, ki so taborili in prenočevali v pogozdenem kraju, izdalo je okrajno glavarstvo sežansko prepoved, vsled katere ni dovoljeno ciganom taboriti v pogozdenih krajih.
Nadalje se je napravil v občini tržiški in mavhenjski, kjer se razteza pogozdovanje do tik železne ceste, 15 oziroma 20 metrov širok plaz, ki sega do novega zida; razun tega so se visoko oklestila starejša drevesa, da se preprečijo na ta način vsako leto se ponavljajoči požari vsled isker iz lokomotive.
Razdelitev gozdnih pridelkov. Na podlagi naredb, izdanih od okrajnih glavarstev, smejo se užitki na onih zemljiščih, ki so pravomočno vpisana v pogozdo-valnem katastru, oddati le na podlagi nakazov gozdnega osobja politične uprave. Užitki so se razdelili tako-le:
drva v 141 slučajih na skupni površini 328 ha stelja „ 5 „ „ „	„ 55 „
paša „ 7 „ „ „	„ 64 „
trava „14	„ „	„ 157 „
klaja .. 1 slučaju „ „	„ 2 „
kamenje „ 1 „ „ ..	„ 1
skupaj „ 169 slučajih na skupni površini 607 ha
Ureditev užitnih pravic. Gozdni erar ima pravico kopati na onih zemljiščih v Kronbergu in Ravnici, ki so določena za pogozdovanje, kamenje v zasipanje gozdne ceste Solkan-Trnovo. Čeprav obstoji neki dogovor z dne 18. marca 1897, glasom katerega se je državna gozdna uprava zavezala, kopati potrebno kamenje le na 20 m širokem, ob cesti vodečem plazu, ki je izključen od pogozdovanja, je odločilo c. k. poljedelsko ministerstvo na neki, po c. kr. gozdnem ravnateljstvu v Gorici proti tozadevnemu sklepu komisije za pogozdovanje Krasa vloženi priziv, da se ima kopati kamenje na više-označeni površini le v toliki množini, da ne bi to kopanje škodovalo nasadom.
IV. Semenišča.
V kritje lastne potrebščine vzdržuje komisija štiri semenišča, katera vodijo gozdni tehniki politične uprave. Ta semenišča se nahajajo :
v Gorici, s površnjem............5.476 m2
v Šempasu „ „	......2.816 m2
v Komnu „ „	......	3.280 m2
in na Trnovem „ „	...... 351 m2
Skupaj . . .	11.923 m2 Razun tega se je provizorično obdelala v
Gorici površina....................415 m2
tako da znaša celotna površina semenišč .	12.338 m2
Seme	Gorica	Šempas	Komen	Trnovo	Skupaj
Bor.........	80	55	40		175
Parolinijev bor.....	5	—	—	—	5
Bor iz Korzike ....	5	—	—	—	5
Smreka.......	10	5	—	—	15
Mecesen.......	—	—	—	6	6
Akacije.......	7	—	—	—	7
Jelša........	13	—	—	—	13
skupaj kg.	120	60	40	6	226
Semena parolinijevih borov so se nabrala na 18-letnih nasadih v občini Zdravščina; bila so jako dobre kakovosti. Semena črnih borov pa je odstopilo c. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Zadru po napravni ceni; nabrala so se v gozdnem okraju Maraska v Dalmaciji. Ostala semena so se nabavila kakor vsako leto, pri c. in kr. dvornem zalaga-telju Juliju Steiner v Dunajskem Novem mestu.
Koncem leta 1903 je bilo v semeniščih :
v Gorici: 650.000 črnih borov, 32.000 parolinijenih borov, 100.000 borov iz Korzike, 200.000 smrek, 25.000 akacij in 28.000 jelš; skupaj 1.035.000 rastlin;
v Š e m p a s u : 520.000 črnih borov in 70.000 smrek; skupaj 590.000 rastlin ;
v Komnu: 253.000 črnih borov;
na Trnovem: 46.000 mecesnov;
in skupno, po kakovosti lesa: 1,423.000 črnih borov, 32.000 parolinijevih borov, borov iz Korzike, 270.000 smrek, 46.000 mecesnov, 25.000 akacij in 28.000 jelš ; skupaj 1,924.000 sadik.
Od rastlin, ki so godne za presajanje, so se porabile leta 1903 :
a)	za lastno pogozdovanje: 1,798.600 črnih borov, 77.000 parolinijevih borov, 23.000 borov iz Korzike, 210 Pinus excelsa, 880 Pinus Thunbergi, 180.600 smrek, 11.500 japonskih mecesnov, 22.000 mecesnov, 1300 Gingko biloba ; skupaj 2,115.090 rastlin.
b)	oddanih je bilo v pogozdovalne namene: 230.100 črnih borov, 15.500 parolinijevih borov, 7100 borov iz Korzike, 10 Pinus excelsa, 20 Pinus Thunbergi, 52.850 smrek, 800 japonskih mecesnov, 1400 mecesnov, 670 Gingko biloba, 60.500 akacij ; skupaj 376.950 rastlin.
Skupno so se oddale torej iz semenišč leta 1903 sledeče rastline: 2,036.700 črnih borov, 92.500 parolinijevih borov, 30.100 borov iz Korzike, 220 Pinus excelsa, 900 Pinus Thunbergi, 233.450 smrek, 12.300 japonskih mecesnov, 23.400 mecesnov, 1970 Gingko biloba in 60.500 akacij; skupaj 2,492.040 rastlin.
Porabljivih rastlin je bilo koncem leta 1903 :
Gorica: 1,207.900 črnih borov, 39.600 parolinijevih borov, 116.000 borov iz Korzike, 96.900 smrek, 2300 Gingko biloba, 26.300 akacij, 18.500 Platanus orientalis; skupaj 1,507.300 rastlin ;
Šerapas: 884.000 črnih borov, 49.000 smrek; skupaj 933.000 rastlin ;
Trnovo: 24.000 črnih borov, 5500 smrek, 24.500 mecesnov, skupaj 54.000 rastlin;
Komen: 296.000 črnih borov, 116.000 smrek, skupaj 412.000 rastlin.
Vsega skupaj 2,610.300 rastlin.
Oskrbovanje vseh semenišč je stalo 3186 kron 6 vin. (v preteklem letu 3800 K 88 vin.), ki se porazdele tako-le:
	Gorica	Seme Sempas	n i š č e Komen	Trnovo	Skupaj
		v	krona	h	
Zakupnina.......	180,—	124.—	903,—		394,-
Mezde........	932.52	481.75	694.65	29.90	2.138.82
Semena........	67.98	57.88	—.—	36.50	162.36
Gnoj.........	134.10	23.30	35.66	—.—	193.06
Materjal za pokrivanje . . .	100.40	60.10	60,—	2.65	227.15
Inventar........	28.80	—. —	—.—	—.—	28.80
Razno ........	41.07	0.80	—.—	—.—	41.87
Skupaj	1484.87	751.83	880.31	69 05	3.186.06
Za setev in oskrbovanje enega ara zemljišča se je potrosilo v Gorici 27 kron 11 vin (preteklo leto 28 kron 99 vin ), v Šempasu 26 kron 74 vin. (20 kron 10 vin. v preteklem letu), v Komnu 26 kron 83 vin. (27 kron 91 vin. v preteklem letu), na Trnovem 19 kron 67 vin. v preteklem letu (33 kron 42 vin.) Tu niso všteti troški za semena črnih borov, ki so se nabavila leta 1902 za semenišča v Gorici, Šempasu in Komnu. Uspehi niso bili nič kaj ugodni; temu primeren je bil tudi končni izid.
Črne bore v Gorici je zelo okužila Fusoma Pini R. H.; isti so se ohranili le s tem, da so se večkrat škropili z v to primerno tekočino. Bore v Šempasu so objedli ptiči ter jih deloma uničili. Mladikam je škodovala tudi slana z dne 19. in 20. aprila in toča z dne 16. maja, tako da se je ohranilo od mladik v Gorici le 70 °/0 in v Šempasu, kljub delni naknadni setvi, le 500 Na semenišču v Komnu seje sponeslo 75% sejanih semen.
Ker se je toliko mladik poizgubilo, prejela se bodo za pogozdovanje v letu 1905 iz lastnih nasadov komaj polovica potrebnih rastlin črnih borov.
V. Gozdno nadzorstvo.
Gozdni čuvaj v Divači, Ivan Poljšak, je bil odpuščen iz službe, ker je bil za opravljanje iste nesposoben. Izplačala se mu je odpravnina. Sedež gozdnega čuvaja se je premestil iz Divače v Povir, kamor se je premestil gozdni čuvaj iz Kobiljeglave, Anton Štok. Sedež gozdnega čuvaja v Kobiljiglavi se je premestil v Komen. To mesto se je oddalo prosilcu Avgustu Kofol, ki je moral v odsotnosti c. kr. logarja v Komnu opravljati službo istega. Tudi mesto v oktobru umrlega c. kr. logarja Edvarda Turnay, ki si je stekel na polju pogozdovanja Krasa mnogo zaslug, ni bilo koncem tega leta še oddano. Osobje, katero se plačuje iz gozdnega zaloga, je obstojalo iz dveh c. kr. gozdnih pomočnikov (v Gorici in Ronkah) in iz prej imenovanih dveh gozdnih čuvajev, kateri imajo s štirimi c. kr. logarji vred, opravljati službo nadzirateljev in pogozdovateljev. Omenjene organe podpirajo tudi občinski gozdni in poljski čuvaji, ki se odškodujejo z malimi podporami. Te podpore so znašale v tem letu 650 kron.
Prošnja gozdnega čuvaja Antona Štoke, v povišanje njegove letne plače 800 kron, ni bila uslišana, ker so bile določene plače gozdnih čuvajev o priliki ureditve preskrbe 2a starost in onemoglost, na 800 kron. Ker pa je bilo službovanje Štokovo jako po-
voljno, sklenila je komisija, prevzeti plačevanje premije letnih 66 kron za zavarovanje udov in sirot, od 1. januarja 1904 na breme pogozdovalnega zaloga.
Skupni stroški za gozdno varstvo so znašali 4900 kron 20 vin. Da se ti stroški znižajo, naprosilo se je c. kr. poljedelsko ministerstvo, naj prevzame na račun države prejemke logarja v Ronkah v znesku 1000 kron, ker opravlja isti tudi gozdno policijsko službo v političnem okraju gradiščanskem. C. kr. poljedelsko ministerstvo je izjavilo, da je pripravljeno prispevati plači omenjenega logarja, ako sprejme dežela del dotične veče potrebščine. Tozadevne obravnave se niso še dovršile. Gozdno osobje je vložilo tekom leta 82 ovadb o gozdnih prestopkih. Ti se porazdele na ta način: 50 slučajev zaradi prepovedane paše, 7 „	„ prepovedanega sekanja drvi,
3 „	„ tatvine,
5	„	„ opuščenega zatiranja mrčesov,
6	„	„ požiga nasadov,
2 „	„ preobilega oklestenja,
1 „ ker se niso spravili odpadki oklestitve, 1 „ zaradi uporabljanja prepovedanih poti, 6 „ zaradi premene nasadov.
VI. Pogozdovalni kataster.
Naprava pogozdovalnega katastra je dovršena za celo poslovno okolišče.
Začetkom leta 1903 so bila temeljem § 5. zakona z dne 9. decembra 1883 1. dež. zak. štev. 13 ex 1884 sledeča zemljišča pravomočno vpisana:
kov	površina ha
...............6013.8129
...............168.1395
............... 2085.6532
............... 5.7864
Vrsta posestn
Občine.....
Gozdni erar . Zasebniki .... Pogozdovalni zalog
Skupaj 8273-3920
Ta površina je narasla za........... 1 7001
in se zmanjšala za.............. 6.3295
tako da se je zmanjšala za.............. 4.6294
končno stanje izkazuje................ 8268.7626
Gozdni kataster se je premenil v občinah Kronberg, Gabrije in Zagraj.
Ker se je do sedaj umetno pogozdovala površina..... 3346.400 ha
in ker je bilo, predno je začela komisija poslovati z državno
podporo vže pogozdenih.............. 487.6267 „
ki so se sprejeli v upravo komisije, znaša končno stanje umetnega pogozdovanja............... 3834.0267 ha
in preostaja za pogozdovanje............. 4434 7359 „
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic je podelilo komisiji podporo 500 K. brez vsakoršnih obveznostij ; pri tej priliki je to ravnateljstvo opažalo, da bi bilo jako priporočljivo, da bi se ob železniški progi Divača Herpelje, z ozirom na dosegle uspehe, nadaljevalo pogozdovanje, posebno na onih mestih, ki so izpostavljena pogostim zametom.
Dasi je komisija dne 15. julija 1893 sklenila da ne sprejme zemljišč, ležečih ob progi Divača-Herpelje, v pogozdovalni kataster, iz razloga, ker podeljujejo državne železnice premajhne prispevke troškom za pogozdovanje, ugodilo se je želji označenega
ravnateljstva v toliko, da se je gospod c. kr. deželni gozdni nadzornik naprosil, naj poizve na licu mesta, skupno s kakim zastopnikom državnih železnic, katera zemljišča, ležeča oh železniški progi Divača-Herpelje, bi bila sprejeti v pogozdovanje v varstvo železnice. Komisija pričakuje seveda, da bodo državne železnice svoječasno zdatnejše prispevale tozadevnim troškom.
Tem potom bi se tudi poizvedelo aii in v koliko se lahko sprejmejo ta zemljišča temeljem obstoječih zakonskih določil ali dogovorno z dotičnimi posestniki, v pogozdoval ni kataster.
Uprava imovine.
Skupni dohodki in stroški pogozdovalnega zaloga v letu 1903, kakor tudi od časa ustanovitve komisije t. j. od leta 1884 do 1903 so razvidni iz sledečega razpregleda :
>		-	--
	PREDMET	Znesek	
			
tU H		K	v
	DOHODKI		
1	Državni prispevek.............	394.500	_
2	Deželni prispevek.............	70.700	—
3	Razni prispevki..............	500	—
4	Obresti plodonosno naloženih prebitkov.......	3.789	92
5	Razni dohodki............	15.123	33
	Skupaj	484.613	25
	STROŠKI		
1	Nakup in razlastitev zemljišč.......	3710	63
2	Pogozdovanja .............	316.692	67
3	Zgradba branikov.............	20.634	60
4	Vzdrževanje semenišč..........	62.970	87
5	Nakup priprav .............	94	27
6	Gozdno nadzorstvo ............	56.433	59
7	Pogozdovalni kataster . . .....	1.617	94
8	Komisijski stroški . . . .	3.536	69
9	Pisarniški stroški......... .	2.839	99
10	Nagrade . . ...... . .	8.304	—
11	Razni stroški.........	6651	26
	Skupaj	483.486	511
Razno.
Gradnje. Pešpot, ki se je pričela graditi na pogozdenih delih Čavna, se je dogradila v davčni občini St. Tomaž za nadaljnih 790 m s potroškom 196 kron 56 v. Dolgost vže dograjene poti znaša 12.113 km, skupni stroški pa 2244 kron 57 vin.
Seje. Komisija je imela v tem letu 2 seji, v katerih so se rešile vse zadeve, ki spadajo v njen delokrog.
Poslovnih spisov je bilo 300.
Osebne stvari. O priliki, ko se je preselil zaupnik kraških občin političnega okraja gradiščanskega, gosp. Anton Acquaroli, v inozemstvo, položil je svojo službo. Komisija mu je izrekla svojo zahvalo kot komisijskemu udu, kakor tudi kot županu za-grajskemu, ker si je kot tak stekel za pogozdovanje Krasa obilo zaslug.
S posebnim veseljem se bilježi, da je bil komisijski ud c. kr. deželni gozdni nadzornik, g. Josip Puccich, imenovan višjim gozdnim svetnikom.
V Gorici, dne 8. junija 1904.
Predsednik:
Alojzij vitez Bosizio
c. kr. namest. podpredsednik v p.
Računski sklepi
ŠTIPENDIJSKIH ZALOGOV
oskrbovanih po deželnem odboru
za leto 1903.
Redno štev.	[ DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Prist upravn je v s pror večja		ajbina ega leta jrimeri ačunom majša	
		K v		K v		K v		K v		K	v	K	K	v	K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	a) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila in darila...... Razni dohodki . .... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila..... Vrnjena predplačila .... Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . Pričetna aktiva...... Končna aktiva......			512	40	512	40	51240				Proračun ni bil potrjen.		• •		.
		9	58	512 •	40 •	512	40	512 9	40 58	' 14	58					
		9	58					521 1	98	' 14	58					
| Redno štev.	T R O Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Prist upravn je v s pror manjša		ojbina ega leta primeri ačunom večja	
		K	v	K , v		K	J v	K	v	K	v	K	K	v	K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	i a) Dejanski: Štipendiji . Doneski upravnim troškom b) Kreditno započetje: č) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj . . Končni ostanek v gotovini . . Pobot V primeri z aktivi..... kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .			481 26	t 40	481 26	40	481 26	40			Proračun ni bil potrjen	•			
		9	58	507 1	40	507	40	50740 14 58		14 58						
								521	98							
		9 t	58							14 j j	58					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je u primeri s proračunom			
													večja		manjša	
		K v		K v		K v		K v		K v		K	K : v		K [ v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	a) Dejanski: Aktivne obresti...... Volila in darila...... Razni dohodki...... b) Kreditno započetje: Vrnjena predplačila .... c) Prehajalni: Prejeta predplačila..... Vrnjena predplačila ... Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . Pričetna aktiva...... Končna aktiva......			1106 1227	51 20	1106 51 1227 20		1106 51 1227 20				Proračun ni bil potrjen	.			
		24	94	2333	71 •	2333	71	2333 71 2494 |		36	68					
		24	94 •					2358	65	36	68					
> O) -t-1 KO o C ■a	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki	Pristojbina uprav-		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
<u K			nega leta									manjša		večja	
		K v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	J v	K	v
	a) Dejanski:														
1 2 3	v Štipendiji........ Doneski upravnim troškom ■ b) Kreditno započetje:	' 1546	40C 56 12	j	40C 56 27	46	56 2746		40C	.	c OJ O n. S				i
4	Naložene glavnice.....		2238	51	2238 51		2338	51			n >u «				
	c) Prehajalni:										o i-. CL,				
5 6	Vrnjena predplačila Dana predplačila.....													•	
	Skupaj . .	15 46	2706	51	2721	97	2321	97	400						
7	Končni ostanek v gotovini . .	•					36 68								
	Pobot .				.		235865								
8	V primeri z aktivi.....	2494	•	•	•		•		36	68					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . .	948							363	32		|			
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č 1 Č
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je u primeri s proračunom			
													večja		manjša	
		K i v		K j v		K	v	K	v	K i v		K	K i v		K | v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	a) Dejanski: Aktivne obresti...... Volila in darila ..... ■ b) Kreditno započetje: c) Prehajalni: Skupaj Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . Pričetna aktiva...... Končna aktiva ......			1 99 82		99	82	9982				Proračun ni bil potrjen				
		2	88	99	82	99	82	99 82 2 88		' 9448						
		2	88					102	70	94	48					
> <u »C/3 O C ■o	T R O Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
<D K				nega leta									manjša		večja i	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Štipendiji . . ... Doneski upravnim troškom . .	37	80	75 5	60	113 40 5 .		_ 5		11340		c OJ 'C1 O D,				
	b) Kreditno započetje;											S '5				
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:			3	22	3	22	3	22			Proračun				
5 6	Vrnjena predplačila . . Dana predplačila.....								.	•	■			•	•	
	Skupaj . .	3780		83	82	121	62	8	22	113	40					
7	Končni ostanek v gotovini . .							9448								
	Pobot . .							102	70							
8	V primeri z aktivi.....	2	88		•					9448					■ ,	
9 10	kaže se pasivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . .	34	92			i				18	92		- 1		K»t	
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Redno štev.	D O H	O D K 1	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristc upravn je v s pror večja		)jbina ega leta rimeri ačunom majša	
			K	v	K v		K v		K	v	K	v	K	K v		K	v
i 2 3 4 5 6	a) Dejanski: Aktivne obresti...... Volila in darila...... Razni dohodki...... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila.... Vrnjena predplačila ....				753	74	753	74	753	74			Proračun ni bil potrjen			•	•
7 8 9 10	Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . Pričetna aktiva...... Končna aktiva......				753	74	753	74	753	74							
				■					753	74	80	• 23					
o C
■a
D 0£
T R O S K I
Pričetni pasivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
K [7
Skupaj
Izplačila
K I v
Končni pasivni zastanki
Potrjeni proračun
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
manjša K \
večja K"
a) Dejanski:
1	Štipendiji......
2	Doneski upravnim troškom .
3	Razni troški......
b) Kreditno započetje;
4 Naložene glavnice ....
c) Prehajalni:
Vrnjena predplačila . Dana predplačila . .
I	Skupaj . .
7	| Končni ostanek v gotovini . .
Pobot . .
|
8	V primeri z aktivi.....
9 10
kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . .
105
525i . 38 .
14 54
95 97
20097
200 97
57754
630 38
14
54
525 38
14
9597
778151
54
95 97
673 51 8023
753
74
105
105
80
23
c
tL>
O G.
C
>o
2477
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
o
C
-a OS
DOHODKI
Pričetni aktivni zastanki
K v
Pristojbina upravnega leta
K v
Skupaj
K v
Vplačila
K v
Končni aktivni zastanki
K v
Potrjeni proračun
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
večja K
majsa K v
a) Dejanski:
1
2 3
Aktivne obresti Volila in darila Razni dohodki
b) Kreditno započetje:
Vrnjene glavnice . . • •
c) Prehajalni:
Prejeta predplačila. Vrnjena predplačila
Skupaj .
7	Pričetni ostanek v gotovini
8	Končni ostanek v gotovini .
Vsota
9 Pričetna aktiva 10 i Končna aktiva
15361
153
61
1499166
149966
1499 66
149966
1499 66
1499 66 15361
1653:27
631
31
c
aj
O O.
c
3
>u iTO 1— C
V-
CL
CD K/3 O C	T R 0 Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristo bina uprav	-	Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
<D 0£				nega leta									manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Štipendiji........ Doneski upravnim troškom Razni troški.......	150		1200 . 76 . 1020		1350 76 10		1350 76 10	20			c aj 'IT'				•
	b) Kreditno započetje :											O a IS				
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:			210	76	210	76	210	76			c c 3 >o ro s-O u a.				
5 6	Vrnjena predplačila ... Dana predplačila.....												•	•		
	Skupaj . .	150		1496	96	1646	96	1646 96								
7	Končni ostanek v gotovini . ,							6	31							
																
	Pobot . .							1653	27							
8	V primeri z aktivi.....	153	61			•				6	31					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . . i	3	61							6	31					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
> <D §	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristo; bina uprav	-	Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
T3 D K				nega leta									večja		manjša	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Aktivne obresti...... Volila in darila...... Razni dohodki...... b) Kreditno započetje:			165	54	165	54	165	54			c CL) ' C ~o O. S	•		.	•
4	Vrnjena predplačila .... č) Prehajalni:											c 3 >o ca i-. O i— CL.				
5 6	Prejeta predplačila..... Vrnjena predplačila .... >	•	-	•			•	•					•		. ■	•
	Skupaj . .			165	54	165	54	165	54							
7 8	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . .	;	64						64	78	84					
	Vsota . .															
9 10	Pričetna aktiva...... Končna aktiva...... (I£ 3	(	64	1 i		t i		i	■	78 i	84					
> <u KO o C T3	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
CD <X				nega leta									manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Štipendiji ... .... Doneski upravnim troškom			| 77 60 8 .		77 8	60	77 8	60		| •	C CL) 'JZ*		•		•
	b) Kreditno započetje:											o o. 5				
4	Naložene glavnice.....			1	74	1	74	1	74			Proračun ni		•		
	c) Prehajalni:															
5 6	Vrnjena predplačila ... Dana predplačila.....													•		•
	Skupaj . .			87	34	87	34	87	34							
7	Končni ostanek v gotovini . .							78	84							
																
	Pobot							166	18							
8	V primeri z aktivi.....		64							78	84					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	|	64			• ■ 1				78	84					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
o
C
•a ai K
DOHODKI
Pričetni aktivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
Skupaj
Vplačila
Končni aktivni zastanki
Potrjeni proračun
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
večja K
manjša K ' v
a) Dejanski:
1	j Aktivne obresti
2	Volila in darila
3	i Razni dohodki
b) Kreditno započetje:
4 ! Vrnjene glavnice . . . .
c) Prehajalni:
Prejeta predplačila. Vrnjena predplačila
Skupaj .
Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini
9 10
Vsota
Pričetna aktiva Končna aktiva
02
02
42080
420 80
420 80
42080
c
<L>
O O.
C
3 >u rj s~ O u
Cl
42080
42080 . 02
4 82
42082
.
82
«
5
o
C
■a
O)
B£
T R O S K I
a) Dejanski:
1	Štipendiji .
2	Doneski upravnim troškom
3	Razni troški......
b) Kreditno započetje:
Naložene glavnice . . . .
c) Prehajalni:
Vrnjena predplačila 6 j Dana predplačila .
Skupaj . . Končni ostanek v gotovini . .
Pobot . .
V primeri z aktivi.....
9 kaže se aktivum pričetkom leta 10 in aktivum koncem leta . . .
Pričetni pasivni zastanki
K
Pristojbina upravnega leta
Skupaj
02
02
340 21
55
416 .
340 21
55^
416 .
Izplačila
Končni pasivni zastanki
Potrjeni proračun
340 21
55
416; . 482
42082
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č 1 Č
482
482
OJ
O
a.
c
3 KJ ni
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
manjša K I v
večja K ~
u >V) o C	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristoj bina uprav-		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
o 0£				nega leta									večja		majša	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Aktivne obresti...... Volila in darila...... Razni dohodki...... b) Kreditno započetje :			632	12	632	12	632	12			s s—» C o. 5	i		•	
4	Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni:											C >U rt O CL				
5 6	Prejeta predplačila..... Vrnjena predplačila ....							•								•
	Skupaj . .			632	12	632	12	632	12							
7 8	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . .	•					•		*	1	32					
	Vsota . .							632	12							
9 10	Pričetna aktiva...... Končna aktiva......									1	32					
> o >C/3 O n ■a	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki	Pristojbina uprav-	Skupaj	Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
<u Oi			nega leta							manjša		večja	
		K v	K v	K v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:												
1 2 3	Štipendiji........ Doneski upravnim troškom Razni troški . ..... b) Kreditno započetje :		558 60 3o;. 16 20	558 60 30 . 16 20	558 30 16	60 20			i bil potrjen.				
4	Naložene glavnice .... c) Prehajalni:		21 84	21 84	21	84	•		Proračun n				
5 6	Vrnjena predplačila . . Dana predplačila . .	416		4 16	4	16						•	
	Skupaj . .	4 16	626 64	630 80	630 80								
7	Končni ostanek v gotovini . .				1	32							
	Pobot				632	12							
8	V primeri z aktivi.....						1	32					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	416					1	32					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
<D O	DOHODKI	Pričetni aktivni		Pristoj bina uprav	-	Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
■a D OS				nega leta									večja		manjša	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Aktivne obresti...... b) Kreditno započetje:			22092		22092		202	92			d _<u T O o. 15				
4	Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni:											>o 03 « O 3-ft.				
5 6	Vrnjena predplačila . . .															
	Skupaj . .	•		220192		22092		22092			•					
7 8	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . .	3	88				•	3	88	5	28					
	Vsota . .							224,80								
9 10	Pričetna aktiva...... Končna aktiva......	3	88							5	28					
> <u O C ■a	T R O Š K I	Pričetni pasivni zastanki	Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
OS															
												manjša		večja	
		K v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:							|							
1 2 3	Štipendiji ... .... Doneski upravnim troškom b) Kreditno započetje:		176 11	|	176 11		176 11			•	i bil potrjen.				•
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:		32	52	32	52	32	52			Proračun n				•
5 6	Vrnjena predplačila . . Dana predplačila.....													•	
	Skupaj . .	•	219	52	219	52	219	52	•	•					
7	' Končni ostanek v gotovini . .						5	28							
	Pobot .				.	.	224	80							
8	V primeri z aktivi.....	3 88							5	28					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	3 88							5	28					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: KAUČ1Č
> <u >cn O	DOHODKI	Pričetni aktivni		Pristoj bina uprav-		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
•a a> 0£				nega leta									večja		manjša	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Aktivne obresti...... Razni dohodki......			574	87	574	87	574 87				S -4—>				
												o.				
	b) Kreditno započetje :											S				
4	Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni:											C 3 >u ns u. C i-CL				
5 6																
	Skupaj			574 87		574	87	574 87								
7 8	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini .	1	20					1	20	2	10				•	
	Vsota . .							576	07							
9 10	Pričetna aktiva...... Končna aktiva......	1	20							2	10					
> o O C ■a	T R O Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-	Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
D				nega leta								manjša		večja	
		K	v	K v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:			j											
1 2 3	Štipendiji....... Doneski upravnim troškom b) Kreditno započetje:			500 . 29 .	500 29		500 29				i bil potrjen.				
4	Naložene glavnice.....			44 97	44	97	44 97				C C				
											>CJ re S—i				
	c) Prehajalni:										O u. CL				
5 6	Vrnjena predplačila .... Dana predplačila.....														
	Skupaj . .			573 97	573	97	57397		•					•	•
7	Končni ostanek v gotovini . .						2	10							
	Pobot . .			.			57607								
8	V primeri z aktivi.....	1	20	•					2	10					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	1	20				j 1		2	10					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
> (U >c/> o C	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki	Pristoj bina uprav	-	Skupaj	Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
0) OS			nega leta								večja		majša	
		K v	K	v	K v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:													
1 2 3	Aktivne obresti...... Volila in darila...... Razni dohodki . . ...		59 36		59 36	59 36				d SJ -4-»	•			
										O C.				
	b) Kreditno započetje:									5				
4	Vrnjena predplačila .... c) Prehajalni:									Proračun r				
5 6	Prejeta predplačila . Vrnjena predplačila - .													
	Skupaj .		59	36	59 36	59	36							
7 8	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . .	58 84				58	84	52	81					
	Vsota . .					11820								
9 10	Pričetna aktiva...... Končna aktiva...... ■	58 84						52	81					
> 0) >CO o C •o	T R 0 Š K I	Pričetni pasivni zastanki	Pristojbina uprav-	Skupaj	Izplačila	Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
0) os			nega leta						manjša		večja	
		K v	K v	K v	K v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:									j		
1 2 3	Štipendiji........ Doneski upravnim troškom . . b) Kreditno započetje:	58 80 6 03	58 80	117 60 6 03	5880 603	58	80	c CD TT1 —> O G. S				•
4	Naložene glavnice . ... c) Prehajalni:		. 56	56	56			C c 3 >o C« 1— O O.				•
5 6	Vrnjena predplačila . . Dana predplačila.....				i ■ 1						•	
	Skupaj . .	64 83	59 36	124 19	56 39	58 80						
7	Končni ostanek v gotovini . .				52 81							
	Pobot				118 20							
8	V primeri z aktivi.....	54 84				52 i ■ i	81					
9 10	kaže se pasivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . . i	599				599					1	
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č

>' 1 D O	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki	Pristoj bina uprav-		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki	Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom		
■o D K			nega leta								večja	majša	
		K v	K	v	K	v	K	v	K v	K	K v	K	v
	a) Dejanski:												
1 2 3	Aktivne obresti . ... Rgzni dohodki . ... b) Kreditno započetje:		667	96	667	96	667	96		c CD 'CT C O. 3 c			
4	Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni:									C 3 >u ro LH O i— Q_			
5 6	Vrnjena predplačila . .												
	Skupaj . .		667	96	667	96	667	96					
7 8	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini	6 79					6	79	7 66				
	Vsota						674	75					
9 10	Pričetna aktiva .... Končna aktiva......	6 79							7 66				
> a -4-t O C ■a	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
																
													manjša		večja	
		K	v	K	| v	K	v	K	v	K	Iv	K	K	1 v	K	v
	a) Dejanski :				1				1							
1 2 3	Doneski upravnim troškom	64 ' 20	93	515 34		579 . 34, . 20 93		579 34 20	93	•		d OJ 'uT		;		•
												O G,				
	b) Kreditno započetje:											5				
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:			33	16	33	16	33	16			C C 3 >CJ ro o CL				
5 6	Vrnjena predplačila Dana predplačila .....								•							
	Skupaj . .	84	93	582	16	667	09	667 09								
7	Končni ostanek v gotovini . .							7	66							
	Pobot . .				.			674	75							
8	V primeri z aktivi.....	6	79					.		7	66					
9 10	kaže se pasivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	78	14							7	66				1	
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj : K A U Č I Č
26
o n
xs_
'ti/ Q£
DOHODKI
Pričetni aktivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
Skupaj
Vplačila
Končni aktivni zastanki
Potrjeni proračun
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
večja
majsa K
a) Dejanski:
Aktivne obresti . Volila in darila . Razni dohodki .
b) Kreditno započetje:
Vrnjene glavnice ....
c) Prehajalni:
Prejeta predplačila. Vrnjena predplačila
Skupaj .
7	Pričetni ostanek v gotovini
8	i Končni ostanek v gotovini .
Vsota
9 10
Pričetna aktiva Končna aktiva
78 18
7818
7818
7818
c
OJ
o o.
X!
'S
>o rt
7818
78,18
7818
71 24
71
24
„Stubelj" za leto 1903.
> <D >rt O C T3	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
P£																
													manjša		večja	
		K	v	K	v	K	! v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2 3	Štipendiji ........ Doneski upravnim troškom . . b) Kreditno započetje:			72 4		72 4		4		72		i bil potrjen.				t
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:			2	58	2	58	2	58			Proračun n				
5 6	Vrnjena predplačila . ... Dana predplačila.....		36				36		36							
	Skupaj . .		36	78	58	78	94	6	94	72						
7	Končni ostanek v gotovini . .							71	24							
	Pobot . .							78	18							
8	V primeri z aktivi.....									71	24					
9 10	kaže se pasivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . . s		36								76		« j			
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Računski sklep zaklada za ranjene
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													večja		majša	
		K	v	K v		K v		K v		K	v	K	K	v	K	v
1 2 3 4 5 6 7 8 9	a) Dejanski: Aktivne obresti...... b) Kreditno započetje: c) Prehajalni : Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Pričetna aktiva...... Končna aktiva...... •	■		2349	06	2349	06	2349	06			Proračun ni bil potrjen.		•		•
		561	81	2349	06	2349	06	2349 561	06 81	303	87					
		561	81					2910	87	303	87					
in bolne vojake za leto 1903.
O) >cfl o C	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj	Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
(U <X				nega leta								manjša		večja	
		K	v	K	V	K	v K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:														
1 2 3	Podpore: a)	stalne....... b)	premenljive..... Prispevek upravnim troškom . b) Kreditno započetje:	8		1880 600 119	.	1888 600 119	1888 600 119				i ni bil potrjen.				•
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:										Proračur				
5 6	Vrnjena predplačila .... Dana predplačila.....												•	•	
	Skupaj . .	8		2599		2607	2607								
7	Končni ostanek v gotovini . .						303	87							
	Pobot . .						291087								
8	V primeri z aktivi.....	561	81		•				303	87					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	553	81						303	87					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Računski sklep provincijalno
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristc upravne je v p s pror večja		)jbina :ga leta rimeri ičunom manjša	
		K v		K i v		K	v	K	v	K v		K	K v		K | v	
1 2 3 4 5 6 7 8	a) Dejanski: Aktivne obresti...... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni : Prejeta predplačila . . Skupaj . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . Vsota . . • Pričetna aktiva...... Končna aktiva.....			4463	40	4463	40	4463	40			Proračun ni bil potrjen.				
		90 58		4463	40	4463	40	4463 90	40 58	46	12					
		90	58					4553	98	46	12					
31
> v >C/3 O C ■a	T R O Š K 1	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj		Izplačila	Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
aj K				nega leta								manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:														
1 2 3	Občinam obresti..... Upravni troški deželnemu zalogu ......... Razni troški . .....	61	23	3420 03 223 . 10:40		3481 26 223! . 1040		346446 223 . 1040	16	80	d OJ ~o o.				1 .
	b) Kreditno započetje:		I								'5				
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:	•		810		810		810 .			Proračun				
5 6	Vrnjena predplačila . . Dana predplačila . .														
	Skupaj . .	61	23	4463	43	4524	66	4507 86	16 80						
7	Končni ostanek v gotovini . .							4612							
	Pobot . .							4553 98							
8	V primeri z aktivi.....	9058							46	12					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	29	35						29	32					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č 1 Č
Računski sklep zaklada za gozdorejo
> 0) O n	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristo bina uprav	-	Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
•a <u CC				nega leta									večja		manjša	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
	f. Zalog z a gozdorejo :															
1 2 3 4 5 6 7	Aktivne obresti ...... Globe zaradi gozdnih prestopkov Globe zaradi prestopkov vodnih pravic ....... Ptičje lovnine...... Pristojbina za lovske liste . . Globe radi lovskih prestopkov Razni dohodki......			1827 80 476 01 220 . 5862 . 35 20		1827 80 47601 220 . 5862 . 35 20		1827 80 47601 220 . 5862 . 35 20				(U O O.				
	Skupaj . .			8421	01	8421	01	8421	01			S C				
	11. Zalog za ribarstvo:											C 3				
8 9	Aktivne obresti...... Globe zaradi prestopkov ri-barskega zakona ....			15	02	15	02	15	02			>o cS Ui O i-Q_	(t			
	Skupaj . .			15	02	15	02	15	02							
	b) Kreditno započetje:															
10	Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni:												•			
11 12	Prejeta predplačila..... Vrnjena predplačila ....															
	Skupaj . .			8436	03	8436,03		843603								
13 14	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . .	1668	92	.				1668	92	1526	43					
	Vsota							10104	95							
15 16	Pričetna aktiva...... Končna aktiva......	1668	92							1526 43						
> 4) >W O C	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristo bina uprav	-	Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
u K				nega leta									manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski: /. Zalog za gozdorejo:															
1 2 3	Podpora komisiji za pogozdovanje Krasa . . ... Prispevek deželnemu zalogu . Razni troški.......			9621 378 188	60	9621 378 188	60	8000 378 188	60	1621		<L>				
	Skupaj . .			10187	60	10187	60	8566	60	1621		5—c o CL				
	II. Zalog za ribarstvo:											13				
4	Prispevek deželnemu zalogu k upravnim troškom . .		•	1		1		1				s 3 >o r3				
	Skupaj . .			1		1		1			•	u. O v« 0-				
	b) Kreditno započetje:															
5	Naložene glavnice: Zaloga za ribarstvo.......			10	92	10	92	1092								
	c) Prehajalni:															
6 7	Vrnjena predplačila .... Dana predplačila.....		•													
	Skupaj . .	.		10199	52	10199	52	857852		1621	■					
8	Končni ostanek v gotovini . .							152643								
	Pobot							10104	95							
9	V primeri z aktivi.....	1668	92							152643						
10 11	kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . .	166892			•					94	57					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Računski sklep gospinskega
<u o C	DOHODKI	Pričetni aktivni		Pristo bina uprav	-	Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
•a 0) Cd				nega leta									večja		majša	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2	Aktivne obresti...... Dohodki posestva.....			11589 50 97948		11589 50 979 48		11589 50 979 48				c				
	b) Kreditno započetje:											o o. S				
3	Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni:											Proračun ni				•
4 5	Prejeta predplačila.....														•	
	Skupaj .			12568 98		12568	98	12568	98					•	•	
6 7	Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . .	378 66			•			378	66	59058						
	Vsota . .							12947	64							
8 9	Pričetna aktiva...... Končna aktiva......	378	66					j		590	58					
zaklada za leto 1903.
35
Redno štev.	T R O Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													manjša		večja	
		K v		K v		K v		K , v		K v		K	K | v		K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9	a) Dejanski: Prebende ... .... Razni troški..... b) Kreditno započetje: Naložene glavnice..... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj . . Končni ostanek v gotovini . . Pobot . V primeri z aktivi..... kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	102 11	90 70	10187 30 2025	10 36	10290 . 42 06 2025		10290 42 2025	06			Proračun ni bil potrjen. •		•	•	
		11460 1 ! . 378 66		12242	46	12357	06	12357 06 59058		590	* 58					
								12947	64							
		264	06							590	58					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904.
Ravnatelj: K A U Č I Č
Računski sklep Werdenberškega
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													večja		majša	
		K v		K	v	K v		K | v		K v		K	K v		K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9	a) Dejanski: Aktivne obresti...... Razni dohodki...... • b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila..... Vrnjena predplačila .... Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . Pričetna aktiva...... Končna aktiva......			7249	20	7249	20	7249	20			Proračun ni bil potrjen.		•		•
				7249	20	7249 .	20	7249	20	508	56					
								7249	20	508	56					
štipendijskega zaklada za leto 1903.
► 0) xn O C	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
<D (T				nega leta									manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1 2	Štipendiji........			7200		720C	.	6450 .		750		d tU		•		:
	b) Kreditno započetje:											O o. iS				
3	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:											Proračun n			•	
4 5	Vrnjena predplačila .... Dana predplačila.....	290	64			290	64	290	64				•			
	Skupaj . .	290 64		7200		7490	64	6740 64		750						
6	Končni ostanek v gotovini . .							508 56 |								
	Pobot . .							7249	20				*			
7	V primeri z aktivi.....					•				508 56						
8 9	kaže se pasivum pričetkom leta in koncem leta......	290	64							241, |	44					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
38
Računski sklep glavnega zaklada
o
C
•a
D
OS
DOHODKI
a) Dejanski:
1	Aktivne obresti:
a)	zalogovih obveznic. . .
b)	obveznic bilših bratovščin
c)	glavnic nalaž. pri zasebnikih . ... ■ •
d)	od kupnin......
2	Dohodki posestva .
3	i Razni dohodki:
a)	redni (zamudne obresti) .
b)	izredni ...
b) Kreditno započetje:
4 | Vrnjene glavnice ....
c) Prehajalni:
5	Prejeta predplačila.....
6	Vrnjena predplačila . . •
7	„	„ (sodnijski troški)
Skupaj .
8	' Pričetni ostanek v gotovini
9	Končni ostanek v gotovini .
10 11
Vsota .
Pričetna aktiva Končna aktiva
Pričetni aktivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
Skupaj
K
Vplačila
K
Končni aktivni zastanki
Potrjeni proračun
K
623:13 12,63 24 50
1000 . 262 58
1922 84
1922
84
35912 30 12990 30
870 37 8632 2450
27 82 471 59
210 .
1727 72 929 97
53250 80
35912 30 12990 30
1493 50 98 95 49
2782 471 59
210 .
1727 72 192997 26258
55173 73
35912 30 12990 30
1130 89 80 82 24 50
27 82 471 59
210
1727 72 1000! . 10 88
5358682
5358682
362 61 18 13 24 50
929 97 251 70
1586 91
1586 91
c
D
O
o.
XI
'H
>CJ
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
večja K
manjša K v
i za uboge za leto 1903.
>■ D -i-. >c/3 O C	■ TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki	Pristojbina uprav-	i Skupaj	Izplačila	: Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom		
OJ OS			nega leta						manjša	večja	
		K v	K v	K v	K v	K	v	K	K v	K	v
	a) Dejanski:										
1 2 3 4 5	Pasivne obresti: b) bilših bratovščin . . . Prispevki: a)	upravnim troškom . . . b)	deželni gluhonemici . . c)	za pelagrozne ... d)	za obrambo proti malariji Vzdrževanje poslopij ... Javni davki .... Razni troški . ....	32 45 5910	27704 75 1234058 2503 . 1470 . 4527 65 2162 58 1046 06 54 59 264 36	27737 20 12399 68 2503 . 1470 . 4527 65 2162 58 1046 06 54 59 264 36	27668 47 12018 15 2503 . 1470 . 4527 65 216258 1046 06 54 59 264 36	I 68 73 381 53		Proračun ni bil potrjen.			
	b) Kreditno započetje :										
6	Vrnjene glavnice .... c) Prehajalni:		405 .	405 .	405 .						
7 8	Vrnjena predplačila . . Dana predplačila . .	536 99	1727 72 92997	2264 71 929 97	536 99 929 97	1727 72					
	Skupaj . .	628 54	55136 26	55764 80	5358682	2177 98					
9	Končni ostanek v gotovini . .										
	Pobot				53586 98						
10	V primeri z aktivi.....	1922 84 i				1586	91				
11 12	kaže se aktivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . . .	1294|30				591	07		[		
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
I
I
Računski sklep normalno-šolskega
1 Redno stev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina : upravnega leta je v primeri s proračunom			
													večja		manjša	
		K	v	K v		K , v		K : v		K v		K	K v		K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11	a) Dejanski: Aktivne obresti..... Državna podpora .... Volila in darila...... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . Pričetna aktiva...... Končna aktiva......	4	20	11567 6462 4	80 20	11567 6462! 8	80 40	11567 6462	80	8	40	Proračun ni bil potrjen.			*	•
		420		18034		18038 20 •		18029	20	8 140	40 69					
		4	20 •					18029	80 •	149	09					
41
zaklada za leto 1903.
> o
o e ■a o 0£
TROŠKI
Pričetni pasivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
Skupaj
Izplačila
K
Končni pasivni zastanki
Potrjeni proračun
K
Pristojbina upravnega leta
je v primeri s proračunom
manjša
večja
K
10
11
12
a) Dejanski:
1	Doneski okrajnim šolskim za-
logom .......
2	Pokojnine učit. udovam . .
3	Opravilne doklade ....
4	i Upravni troški.....
5	Razni troški......
i
b) Kreditno započetje:
6	Naložene glavnice.....
c) Prehajalni:
7	1 Vrnjena predplačila . . .
8	Dana predplačila.....
690418 600, .
905, ! 104 84
8505, .
6904 600
18
87009
905 . 104 84
8505 .
87009
6904 18 600! .
905: ' 104,84
8505
87009
Skupaj .
9 j Končni ostanek v gotovini .
87009
1701902
1788911
Pobot
V primeri z aktivi
420
kaže se pasivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .
865
89
1788911 14069
1802980
s
OJ
o Cu
C
c
>u nj u. O
CL
14909
149 09
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904.
Ravnatelj: K A U Č I Č
42
Računski sklep deželne
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													večja		manjša	
		K | v		K I	v	K	v	K | v		K | v		K	K , v		K	v
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17	a) Dejanski: Kupne cene ....... Aktivne obresti...... Dohodki živine...... Dohodki posestva..... Doneski iz dež. posestva: a)	stalni....... b)	premenljivi..... Donesek ubožnega zaloga . . „ goriškega magistrata Doneski za 39 istrkih gojencev „ za 3 plačujoče „ Razni dohodki...... b) Kreditno započetje: c) Prehajalni: Prejeta predplačila..... Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Pričetna aktiva..... Končna aktiva......	' 63	•	2925 1885 597 155 1200 8291 1470 315 19500 1800 104 150	50 40 68 85 20	2925 1948 597 155 1200 8291 1470 315 19500 1800 104 150	50 40 58 85 20	2925 1885 597 155 1200 8291 1470 315 19500 1500 104 150	50 40 68 85 20	' 63 300		Proračun ni bil potrjen.	•		■	
		63		38394	63	38457	63	38094	63	363						
		62		•				38094	162	362						
gluhonemice za leto 1903.
j Redno štev.	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj K [7		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
				nega u	:ta v								manjša		večja	
		K i v		K				K ' v		K	v	K	K ! v		K | v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28	fl) Dejanski: Hrana......... Kuhinjska oprava..... Postelje........ Perilo......... Obleka......... Obutev......... Hranje......... Zdravila . ...... Šolške potrebščine .... Pisarna......... Kapelica........ Svečava in kurjava .... Pohištvo........ Vrdrževanje in snaženje poslopja ........ Nakup in reja živine .... Oskrbništvo posetsva.... Mezde služabnikom .... Razni troški....... Izvanredni troški..... b) Kreditno započetje: Naložene glavnice..... č) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj . . Končni ostanek v gotovini . . Pobot V primeri z aktivi..... kaže se pasivum pričetkom leta in koncem leta aktivum . . .	75 450		13211 11188 304 195 67 393 904 715 124 244 47 108 587 77 434 1664 452 1812 297 1742 30 3037 150	66 17 88 89 62 92 71 83 38 18 58 76 54 62 74 68 80 65 40 12 50	13286 66 11188 17 304 88 195 89 67 62 393 92 904 71 715 83 124 38 24418 47 58 108 . 587 76 77 54 43462 1664 74 452 68 181280 297 65 1742j 40 3012 3037 50 600 .		13211 11188 304 195 67 393 904 715 124 244 47 108 587 77 434 1664 452 1812 297 1742 30 3037 450	66 17 88 89 62 92 71 83 38 18 58 76 54 62 74 68 80 65 40 12 50	75 150	/	Proračun ni bil potrjen.				
		525 63	•	37794	63	38319	63	38094	63	225 363						
								38094	63							
		462	•							138	•					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Računski sklep Pokojninskega zaklada za učiteljsko osobje ljudskih
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													večja		majša	
		K | v		K	v	K v		K ! v		K	v	K	K	v	K	v
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12	a) Dejanski: Doneski od zapuščin .... 10 in 2°/„tni pokojninski utržki Šolske globe....... Izkupilo iz zaloge šolskih knjig Interkalarji........ Razni dohodki...... Doneski deželnega zaklada c) Prehajalni: Prejeta predplačila..... Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota , . Pričetna aktiva...... Končna aktiva......	11385	70	16054 9555 1165 1076 2766 287 14118 12248	18 92 66 50 10 22	27439 9555 1165 1076 2766 287 14118 12248	88 92 66 50 10 22	19080 9555 1165 1076 2766 287 14118 12248	90 92 66 50 10 22	8358	98	13871 9274 1318 1373 914	2183 281 1852 287 14118	18 92 66 50 10	153 297	
		11385	70	57271	58	68657	28	60298	30	8358	98	26750	18723	36	450	
		11385	70					60298	30	8358	98					
N. 756/04 G. S.
Potrdil v seji z dne 6. julija 1904
C. kr. deželni šolski svet
v Trstu, 6 julija IC)04. za namestnika SCHVVARZ 1. r.
šol poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1903.
> O	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
K				nega leta									manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:													1		
1 2 3 4 5 6 7	Pokojnine učiteljev .... Pokojnine učiteljic..... Pokojnine učiteljskih udov . . Opravnine in pogrebnine . . Miloščine in vzgojnine . . . Razni troški....... Upravni troški......	146 329 245	05 08 93	20654 6813 13953 3758 1503	39 32 67 58 80	20654 6959 14282 4004 1503	39 37 75 51 80	20182 68 6593 99 14014 77 3896 36 149240		471 365 267 108 11	71 38 98 15 40	21939 7027 12502 500 2892 500	1284 213 500	61 68	1451 866 1003	67 58 80 •
	c) Prehajalni:															
8	Vrnjena predplačila ....	14118	64	12248	22	26366	32	14118	10	12248	22					
	Skupaj . .	14839	16	58931	98	73771 14		60298	30	13472	84	45360	1998	29	3322	05
9	Končni ostanek v gotovini . .															
	Pobot							6029830								
10	V primeri z aktivi.....	11385	70	•		•	•	•		8358	98					
11 12	kaže se pasivum pričetkom leta in koncem leta pasivum . . .	3453	46							5113	86		i			
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
P R O-
pokojninskega zaloga" za učiteljsko osobje ljudskih
Naslov	P o k r i t j	e	Dejanski izid za leto 1902		Potrjeni proračun za leto 1903		Nasvet deželnega knjigovodstva		Sklep c. k. deželnega šols. sveta	
			K	v _	K	v	K	v	K	v
I	Aktivne obresti......									
II	Doneski od zapuščin ....		23857	57	13871		25000		25000	
III	10 in 2°l0tni utržki od učiteljskih plač.....		10188	65	9274		9628		9628	
IV	Šolske globe.......		1099	10	1318		1198		1198	
V	Izkupilo iz zaloge šolskih knjig		1157	•	1373		1357		1357	
VI	Interkalarji........		1371	22	914		1141		1141	
VII	Razni dohodki......		•	•	•		•		•	
VIII	Prejeta predplačila.....		14118	10	•		•		•	
IX	Doneski deželnega zaklada . .		4548	98	•		•		•	
X	Volila in darila......		•	•	•				•	
	Vsota dohodkov . .		56340	62	26750		38324		38324	
	v primeri s potrebščino . . .		•	•	•			•	46270	•
	kaže se primanjkljej ....		•	•	•			•	7946	•
N. 1377/03 G. s.
Potrdil!
Ces. kr. deželni šolski svet
v Trstu, 2g. januvarja 1>)<>4-(L. S.)	za namestnika
SCHWARZ 1. r.
RAČUN
šol poknežene grofovine Goriške in Gradiške za leto 1904.
Naslov	Potrebščine	Dejanski izid za leto 1902		Protrjeni proračun za leto 1903		Nasvet deželnega knjigovodstva		Sklep c. k. deželnega šols. sveta	
		K	v	K	v	K	v	K	v
I	Pokojnine učiteljev............	23459	43	21939		20734		21939	
II	» Pokojnine učiteljic............	7256	36	7027		7509	•	« 7509	
III	Pokojnine učiteljskih udov.........	10793		12502		13685		13685	•
IV	Odpravnine in pogrebščine.........	1640	•	500		500	•	500	•
v	Miloščine in vzgojnine..........	3220	82	2892		3358	•	3358	•
VI	Upravni troški.............	•		•		•	•	•	•
VII		619	35	500		484	•	484	•
VIII	Vrnjena predplačila...........	14118	10	•	•	•	•		•
	Vsota troškov . .	61077	06	45360		46270		46270	
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 11. decembra 1903. Ravnatelj: K A U Č I Č
> D
O C
•a u 0£
DOHODKI
Pričetni aktivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
Skupaj
Vplačila
Končni aktivni zastanki
Potrjeni proračun
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
večja K
manjša K |v
a) Dejanski:
Podporni odsek: Aktivne obresti . . . .
Globe občinskih opravnikov:
1)	AktfVne obresti.....
2)	Globe občinskih opravnikov
3)	Razni dohodki . . . .
b) Kreditno započetje:
Vrnjene glavnice 1) Podporni odsek . . .
c) Prehajalni:
Prejeta predplačila. Vrnjena predplačila
Skupaj .
Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini .
Vsota
Pričetna aktiva Končna aktiva
50
17 34
120 96 100 .
17
34
12096 150 .
892
48
892 48
50, 11010
1130 78
1180 78
160
10
17
120 100
34
96
50
892 48
c
OJ
o o.
e c
>u
03 s-C v«
Oh
113078 11010
50' . 15 68
124088
65
68
>■ o; >cn O C	T R O Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina uprav-		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
O) K				nega leta									manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1	Podporni odsek: Upravni troški...... Razni troški.......			1000		1000		1000				c D T ~o o.				
2	Globe občinskih opravnikov: • Upravni troški...... Razni troški ...			7	20	7	20	7	20	•		3 '5 c 3 >o				•
3	b) Kreditno započetje: Naložene glavnice: 1)	Podporni odsek .... 2)	Globe občinskih opravnikov c) Prehajalni:			17 200	34 66	17 200	34 66	17 200	34 66		•	ca S— O u Q-				
4 5	Vrnjena predplačila .... Dana predplačila.....															
	Skupaj . .	.		1225	20	1225	20	1225	20	-						
6	Končni ostanek v gotovini							15	68							
	Pobot							1240	88							
7	V primeri z aktivi.....	160	10	■			•			65	68					
8 9	kaže se aktivum pričetkom leta in aktivum koncem leta . . .	160	10							65	68					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904.
Ravnatelj: K A U Č I Č
Eačunski sklep ustanove „H, E- Franca grofa Coronini-Cronberg'
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													večja		manjša	
		K v		K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	V
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	a) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila......... Razni dohodki . . ... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Prejeta predplačila..... Vrnjena predplačila .... Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota Pričetna aktiva...... Končna aktiva......			1926	40	1926	40	1926	40			Proračun ni bil potrjen.				
		125	92	1926	40	1926	40	1926 125	40 92	'44	32					•
		125	92					2052	32	44	32					
za obnemogle delavce 2a leto 1903.
> <u >So o C ■o	T R O Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
<u Q£													manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
1 2 3	a) Dejanski: Podpore........ Upravni troški...... Razni troški....... b) Kreditno započetje:			1280 97 23	. 50	1280 97 23	50	1280 97 23	_ 50			i bil potrjen.				
4	Naložene glavnice..... c) Prehajalni:			607	50	607	50	607	50	•		Proračun n				•
5 6	Vrnjena predplačila .... Dana predplačila.....													•	•	
7	Skupaj . . Končni ostanek v gotovini . .	•		2008		2008		2008 44	32							
8	Pobot . . V primeri z aktivi.....	125	92	.				2052	32	44	32					
9 10	kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta......	125 1	92	i						44	32					
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
													Pristojbina			
		Pričetni		Pristo	-					Končni			upravnega leta			
<0				bina								Potrjeni	ie	v primeri		
	DOHODKI	aktivni		uprav		Skupaj		Vplačila		aktivni		proračun	s proračunom			
C		zastanki								zastanki						
-a al				nega leta									večja			
0£															manjša	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	v
	a) Dejanski:															
1	Aktivne obresti......			143	27	143	27	143	27							
2	Prispevki zavarovalnih zavodov			648808		6488 08		6488	08			c				
3												-TJ Q D.				•
	b) Kreditno započetje:											5 'E				
4	Vrnjene glavnice.....	•										n 3 >u ro i*				•
	c) Prehajalni:											o i— Cu				
5	Prejeta predplačila.....															
b	Vrnjena predplačila ....															
	Skupaj .			663135		6631	35	6631	35							
7	Pričetni ostanek v gotovini	1002043						1002043								
8	Končni ostanek v gotovini . .									10631	70					
	Vsota . .	•						16651	78							
9	Pričetna aktiva......	1002043														
10	Končna aktiva......									10631	70					
Redno štev.	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Prist upravn je v s pror manjša		ojbina ega leta primeri ačunom večja	
		K v		K v		K v		K v		K	v	K	K	v	K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11	a) Dejanski: Prispevki ha ustanovljenje in vzdrževanje požarnih straž . Podpore gasilcem..... Upravni troški...... b) Kreditno započetje: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila..... Skupaj . . Končni ostanek v gotovini . . Pobot . . V primeri z aktivi..... kaže se pasivum pričetkom leta in koncem leta pasivum . . .			490C 328 792	08	490C 328 792	1 . 08	490C 328 792	08		•	Proračun ni bil potrjen.				
		1002043		6020	08	6020	08	6020 10631	08 70	10631	70					
								16651	78							
		10020	43							10631	70					
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1 maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Redno štev.	DOHODKI	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Vplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													večja		majša ;	
		K v		K	v	K | v		K	v	K	v	K	K v		K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	a) Dejanski: Doneski: a)	iz deželnega zaklada . . . b)	c. k. kmetijske družbe . c)	visokega erarja . . . Dohodki iz prodaje cepljenih trt......... b) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Skupaj . . Pričetni ostanek v gotovini Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . Pričetna aktiva . .... Končna aktiva......			15896		15896		15896				Proračun ni bil potrjen.			•	
				15896		15896		15896	•	15883	95					
								15896	•	15883	95					
Redno štev.	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina | upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
													manjša		večja	
		K v		K	v	K	v	K	v	K v		K	K v		K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14	a) Dejanski: Plača ........ Najemščina zemljišča .... Troški za nasad ..... Dnine delavcem..... Nakup gnoja ...... Obdelovanje, nakup žvepla i. t d Neprevideni....... b) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... c) Prehajalni: Vrniene predplačila ... Dana predplačila..... Skupaj . . Končni ostanek v gotovini . . Vsota . . V primeri z aktivi..... kaže se aktivum pričetkom leta in koncem leta......			' 12	05	' 12	05	' 12	■ 05			Proračun ni bil potrjen.				| •
				12	05	12	05	1205 15883 95		15883	95	*	1			
								15896	•							
		■								15883	95					
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Posnetek
iz računa deposite in tuj denar za leto 1903.
		v gotovini		v obveznicah		Opombe
		K.	v.	K.	v.	
D o h o d k						
Ostanek iz prejšnjega leta .... Od 1. januvarja do 31. decembra 1903 a)	dejanskih depositev.... b)	prejemkov na račun drugih .	je došlo:	3887 04 9668 93 1023 61		65075 147564	09 30	
	Skupaj . .	14579	58	212639	39	
Troški						
Od 1. januvarja do 31 decembra 1903 a)	depozitev....... b)	tujega denarja.....	se je izdalo:	9610 1023	24 61	192800	06	
	Skupaj . .	10633 85		192800	06	
Bilanca						
Dohodki........... Troški...........		14579 10633	58 85	212639 192800	39 06	
• končni ostanek, kateri se je prenesel v	naslednje leto . . .	3945	73	19839	33	
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
Računski sklep
deželne kmetijske šole
za leto 1902
					Pristojbina upravnega leta			
			Pričetni					
>	>		aktivni					
		Dohodki						
o CL	z		zastanki		redna		izredna	
			K	v	K	v	K	v
I		Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva . .			500			
		Od goriškega magistrata za 1 učenca . . .			200			•
II		Od kmetije:						
	1				4917	45		
	2	Polje.................		•	1818	10		•
	3				1484	25		•
	4	Vinograd in klet . ......- . . .		•	2774	59		•
	5				152	52		•
	6	Od prodaje žepleno kislega apna in drugih ke-			874			
		mičnih pridelkov............				41		
	7	Dohodki amerikanskega vinograda......		•				
	8	Razni drugi dohodki..........			1			•
				•	12722	32	-	•
								
				Končni	Potrjeni proračun za leto 1902						V primeri s pristojbino	
Skupa.		Izplačila		aktivni zastanki	redne		izredne		Skupaj		je prebitek ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K v	K	v	K	v	K	v	K	k
500		500			500				500			
200		200									200	
4917	45	4917	45		3500				3500		1417	45
1818	,0	1818	10		1000				1000		818	10
1484	25	1484	25		1000				1000		484	25
2774	59	2774	59		3500				3500	•	725	41
152	52	152	52		50				50		102	52
874	41	874	41		1000				1000		125	59
1		1			•						1	
12722	32	12722	32		10550	•			10550		2172	32
												
Poglavje	Naslov	Dohodki	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta			
					redna		izredna	
			K	v	K v		K j v	
I II	1 2 3 4 5 6 7 8	Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva Od kmetije: Polje................. Vrtnine in cvetljce ...... ..... Od prodaje žepleno kislega apna in drugih ke- Dohodki amerikanskega vinograda ...... Razni drugi dohodki...........			500 3480 194 761 3028 1003 104	83 14 31 11 64 20		
					9072	23		•
								
				Končni		Potrjeni proračun za leto 1902						V primeri s pristojbino	
Skupaj		Izplačila		aktivni zastanki		redne		izredne		Skupaj		je prebitek ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	k
500		500				50C	.			500			
3480	83	3480	83			4200				4200		719	17
194	14	194	14			600				600		405	86
761	31	761	31			500				500		261	31
3028	11	3028	11			3000				3000		28	11
1003	64	1003	64			400				400		603	64
104	20	104	20	•		100				100		4	20
9072	23	' 9072	23			9300				9300		227	77
													
Poglavje	Naslov	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega lesa						Skupaj j	
					na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let !		redna		izredna			
							na račun kreditov leta 1902					
			K v		K i v		K v | K v				K v	
I II III IV v	1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9	Osebni troški: Plače in stanarine......... Nagrade in podpore........ Potni troški ... • • .... Troški za šolo: Štipendije učencem . ...... Za snaženje in uzdrževanje poslopja . . Kurjava in svečava...... Nakup in popravljanje pohištva . . Pisarnica .... . ..... Za knjige in spise .... . . Kemični laboratorij in nakup učnih sredstev . . ... ..... Konvikt . ......... Za tečaje o cepljenju trt...... Za en tečaj o sirarstvu....... Troški za kmetijo: Za hlev - .... .... Obdelovanje njiv ........ Za obdelovanje vrta........ Vinograd in klet........ Za sadni vrt ........ Za travnike in gozd ...... Za pridelovanje žvepleno kislega apna . Za amerikanske trte........ Razni............. Javni davki ... ..... Izredni troški....... . . Vsota . . Dohodki ..... ...... Dohodki so večji ali manjši od troškov .	6	22		•	6830 130 2605 413 174 121 85 226 510 820 179 2693 1050 908 1575 70 810 293 70 88 384 535	62 32 80 04 42 32 19 34 35 77 08 36 59 52 41 36 79 14	•		6830 130 2611 473 174 121 85 226 510 820 179 2693 1050 908 1575 70 810 293 70 88 384 535	84 32 80 04 42 32 19 34 35 77 08 36 59 52 41 36 79 14
			6	22			20576 12722	42 32		.	20582 12722	64 32
				22			7854	10			7860	32
				Potrjeni proračun				Krediti iz				Odbiti krediti				V primeri	
		Končni		za leto igo2				prejšnjih let				ki se imajo				s pristoibino	
Izplačila		pasivni						podaljšani		Skupaj		prenesti		Ostane		je prebitek	
		zastanki						do konca				na breme				ugoden	
				redne		izredne		leta 1902				proračuna				ali neugoden	
												za leto 1903					
K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
6380				6680				1600		8280		• 1600		6680		150	
130				200						200				200		70	
				200						200		•		200		200	•
2611	84			2400						2400				2400		205	62
413	32			300						300				300		113	32
174	80			200						200				200		25	20
121	04			50						50				50		71	04
85	42			100						100				100		14	58
211	32	' 15		300						300			■	300		73	68
510	19			600						600				600		89	81
820				100						100				100		720	
179	34			200						200				200		20	66
2693	35			2700						2700			•	2700		6	65
1050	77			800			t			800				800		250	77
908	08			900			t			900				900		8	08
1575	36			2000						2000				2000		424	64
70	59			100						100				100		29	41
810	52			550						550				550		260	52
293	41			250						250				250		43	41
70				50						50				50		20	
88	36	•		200	•					200				200		111	64
384	79			344		•				334				344		40	79
535	14			920				14452		15372		14452		920		384	86
20567	64	15 .		20144				16052		36196' .		16052		20144		432	42
12722	32	•		10550						10550 .				10550		2172	32
7845	32	15	•	9594	•			16052	•	25646 .		16052		9594		1739	90
					Pristojbina upravnega leta							
tu «	1 > o	TROŠKI	Pričetni pasivni		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
M O 0.	rt 1 Z		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1902			
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
I	1 2 3	Osebni troški: Plače in stanarine ...... Nagrade in podpore........ Potni troški ..........					6400 100				6400 100	
II		Troški za šolo :										
	1 2 3 4 l 7 8 9	Štipendije učencem ........ Za snaženje in uzdrževanje poslopja . . Kurjava in zvečava ....... Nakup in popravljanje pohištva .... Pisarnica ............. Za knjige in spise Kemični laboratorij in nakup učnih sredstev ............. Konvikt . . . ....... Za tečaje o cepljenju trt......	13	33 '			2332 691 356 19 33 296 549 96 8	75 07 68 90 60 95 60 76 52			2346 691 356 19 33 296 549 96 8	08 07 68 90 60 95 60 76 52
III	1 2 3 4 5 6 7 8 9	Troški za šolo: Za hlev . ........... Obdelovanje nijv......... Za obdelovanje vrta........ Vinograd in klet......... Za sadni vrt........... Za travnike in gozd........ Za pridelovanje žvepleno kislega apna . Za amerikanske trte........ Razni - . . . .......					3545 683 413 1047 375 576 " 69	16 80 89 87 68 48 85		•	3545 683 413 1047 375 576 ' 69	16 80 89 87 68 48 85
IV		Javni davki ..........					450	96			450	96
V		Izredni troški • ........					731	63			731	63
		Vsota . .	13				18781	15			18794	48
		Dohodki . . . . •.......					9072	23			9072	23
		Dohodki so večji ali manjši od troškov .	13	33			9708	92			9722	25
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto igo2				Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki		redne		izredne		do konca leta 1902				na breme proračuna za leto 1903				ugoden ali neugoden	
K	v	K	j v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	i v	K	v
640C 100		:		6400 200 100	.			1600	I	8000 200 100	<	1600		6400 200 100		100 100	
2346	08			2400						2400				2400		67	25
691 356 19 33 296	07 68 90 60 95			400 300 300 100 300					•	400 300 300 100 300				400 300 300 100 300		291 56 280 66 3	07 68 10 40 05
549 96 8	60 76 52			600 200 200						600 200 200				600 200 200		50 103 191	40 24 48
3545 683 413 1047 375 576	16 80 89 87 68 48	•		3300 550 360 1200 200 500		•	•			3300 550 360 1200 200 500				3300 550 360 1200 200 500		245 133 53 152 175 76	16 80 89 13 68 48
' 69	85			200 100						200 100			:	200 100		130 100	15
450	96			421		•				421				421		29	96
731	63			200				148		348		148		200		531	63
18794	48			18531				1748		20279 i		1748		18531		250	15
9072	23			9300						9300				9300		227	77
9722	25	•		9231				1748		10979		1748	■	9231		\ 477	92
					Pristojbina upravnega leta							
Poglavje	> o	PREDMET	Pričetni pasivni		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
	ca 2		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1902			
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
		Skupen dohodek italijanskega oddelka					12722	32			12722	32
		Slovenskega oddelka ........					9072	23			9072	23
		Skupaj pogl. I 5 nasl. . .					21794	55			21794	55
		Skupen trošek italijanskega oddelka . .	6	22			20576	42			20582	64
		Slovenskega oddelka ........	13	33			18781	15			18794	48
		Skupaj pogl. VIII. 2 nasl. . .	19	55			39357	57			39377	12
		Za oba oddelka so bili dohodki večji ali manjši........ ...	19	55	•		17563	02			17582	57
Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1902				Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1902		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1903		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
				redne		izredne											
K v		K	v	K j v		K v		K v		K	v	K	v	K | v		K	v
12722 9072	32 23			10550 9300	■					10550 9300				10550 9300		2172 227	32 77
21794	55			[ 19850 .						19850	•			19850	•	1944	55
20567 18794	64 48	15		20144 18531				16052 1748		36196 20279	-	16052 1748	•	20144 18531		432 250	42 15
39362	12	15		38675			-	17800	•	56475		17800		38675		682	57
17567	57	15		18825		.		17800		36625		17800		18825		1261	98
Inventar
deželnega premakljivega in nepremakljivega premoženja, ki je v oskrbi deželnih kmetijskih šol
koncem leta 1902.
o C
•a
O)
cu
Predmet
Vrednost
pri itali- pri slo-janskem venskem Skupaj oddelku oddelku
K
K
K
Opombe
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
A Premakljivo premoženje:
Pohištvo, knjige, stroji, zbirke i. t. d . . . .
Živina...............
Vino, žganje in kisline.........
Poljski pridelki i. t. d..........
18127,38 4600 . 3187 16 1156
16387 36 2757 70 3966 49 1518 16
34514 74 7357 70 7153 65 2674 16
Skupaj . .
27070 54
B. Nepremakljivo premoženje:
Hiša v Podturnu anagr. štev. 55 in 136 (nov. št. 23 in 25) . . .
Kmetija v Podturnu.................
Travniki na Blanči..................
Travniki na Peči .................
Gozd v Starigori obdelovan po obeh oddelkih deželne kmetijske šole Slovenski oddelek deželne kmetijske šole obdeluje tudi kmetijo, katero je c kr. kmetijsko društvo, dokler obstoji kmetijska šola, odstopilo deželi vsled pogodbe z dne 11 novembra 1881 št 4007 sklenjene na podlagi sklepa dež. zbora z dne 6 septembra 1881.
Ta kmetija je cenjena............K 20.000.—
novo poslopje zidano na ravno istem zemljišču je stalo „ 68.948.10 vrednost starega poslopja znaša pri„ližnih . . . „ 3.000.—
24629 71
51700 25
54000 14000 26600
1400
27000 1400
Te nepremičnine so vpisane kmetijskega društva, pravica kmetijske šole.
K 91.94810
v zemljiških knjigah na ime ces. kr. užitka istih pa na korist deželne
Skupaj . Svota .
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
96000 .
54000 14000 26600 27800 2800
29200
123070
54
53829
125200
71
176900
25
RAČUNSKI SKLEP
DEŽELNEGA ZAKLADA
ZA LETO 1902
--			Pričetni		Pristojbina upravnega leta			
Poglavje	Naslov	Dohodki	aktivni zastanki		redna		izredna	
			K	v	K	v	K	v
		a) Dejanki:						
I		Dohodki iz deželnega premoženja:						
	1 2 3 4 5	Aktivne obresti obveznic.......... Obresti predplačil, ki se dajejo občinam za bol- niskc troške . • ... • Od društva za namakanje tžiške ravani obresti Najemščine . . .......... ■ ■	19120		19803 4384 19120 5680 21794	88 55		•
		Vsota I. poglavja .	19120		70782	43		
II		Dohodui iz javnih naslovov:						
	1 2 3 4 5	Povračilo bolniških troškov od dotičnih občin . . Doneski upravnim troškom od zakladov oskrbovanih po deželni upravi ... • • • ( Povračilo potirnih troškov od občin in drugih dežel Deželna kvota na osebno dohodarino .... Delež dopolnine erarske davščine na opojne te-	144156 1626 6661	99 68 34	211336 4911 3531 56087 58255	20 92 75 62		•
		Vsota II. poglavja . .	152445	01	334122	49		•
III		Drugi dohodki:						
	1 2 3 4	l°/fttni utržek od uradniških plač.......	1324	19	686 221 408 2970	42 20 69 46	•	•
		Vsota III. poglavja . .	1324	19	428C	77	•	■
			1					
				Končni		Potrjeni Droračun za leto 1902						V primeri s pristojbino	
Skupaj		Izplačila		aktivni zastanki		redne		izredne		Skupaj		je prebitek ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	k
19803		19803				19C03				19803			
4384	88	4384	88			3500 .				3500		884	88
38240 5680 21794	55	38240 5680 21794	55			19120 . 5680 . 19850 .				19120 . 5680 . 19850 .		1944	45
89902	43	89902	43			67953 .				67953 .		2829	43
355493	19	193915	84	161577	35	180000 .				180000		31336	20
4911		4911				4911				'4912		1	
5158 56087	60 75	4375 56087	30 75	783	30	2800 50000				2800 50000		731 6087	92 75
64916	96	62169	34	2747	62	62169				62169		3913	38
486567	50	321459	23	165108	27	299881				299881		34241	49
2010 221 408 2970	61 20 69 46	763 221 408 2970	74 20 69 46	1247	87	1000 200 560 20				1000 200 560 20	•	391 21 151 2950	58 20 31 46
5610	96	4363	09	1247	87	1780		•		1780 i		2506	77
													
Poglavje	Naslov	Dohodki	Pričetni aktivni zastanki		Pristojbina upravnega leta			
					redna		izredna	
			K : v		K v		K v	
IV	1 2 3	Doklade in davščine: Na izravne davke............ Davščina od na drobno potočenega piva . . • Vsota IV. poglavja . b) Kreditno započetje:	72618	27	251704 314435 18025	87 03		•
			72618	27	584164	90		•
								
		c) Prehajalni: Prejeta predplačila: a) Od denarnih zavodov..........						•
					122000 182	28		
		Vsota prejetih predplačil . . Vrnjena predplačila: a)	Od razbremenilnega zaloga . - .... b)	Od uradnikov........... c)	Od deželne pisarnice.......... d)	Od občin.............. e)	Od denarnih zavodov .......... f)	Druga .... ..........		•	122182	28		•
			29782 1200 196 2114 138174	14 48 54 67 48	' 842 509 20053	90 08 34		
		Vsota vrnjenih predplačil . . Skupni dohodki............. Pričetni ostanek v gotovini......... Glavna vsota dohodkov .......... Končni ostanek v gotovini......... Pričetna aktiva............. Končna aktiva.............	171467	31	21405	32		
			416974 53119	78 21	1136944	19		
			470093	99				
Skupaj		Izplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1902				Skupaj		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
						redne		izredne					
K	v	K v		K	v	K v		K v		K v		K	k
324323 314435 18025	14 03	279974 312868 18025	30 37	44348 1566	84 66	294000 313552 18025				294000 313552 18025		42295 883	13 03
656783	17	610867	67	45915	50	625577				625577		41412	10
			•										
													
122000 182	28	122000 182	28										
122182	28	122182	28										
29782 2043 1705 2114 158226	14 38 62 67 82	1468 196 7686	66 54 78	29782 574 509 2114 150540	14 72 08 67 04								
192872	63	9351	68	183520	65								
1553918	97	1158126 53119	68 21	395792 52416	29 97								
		1211245	89										
				448209	26								
Poglavje	Naslov	T R 0 Š K I	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta						Skupaj	
					na račun kreditov prenešenih iz prejšnjih let		redna		izredna			
							na račun kreditov leta 1902					
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
I II III	1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2	a) Dejanski: Troški dež. zbora: Dnine in potnine dež. poslancem, ki ne bivajo v Gorici . ....... Nagrada hitropiscema....... Troški za tisk .... ..... Razni troški .... ...... Vsota I poglavja . . Splošni upravni troški: Opravilnine udom deželnega odbora . . Deželno tajništvo in pisarna . . . Deželni stavbinski urad...... Deželno knjigovodstvo....... Deželna blagajna .... ... Deželna pisarna .... .... Prejemki upokojencev....... Nagrade in podpore dež. uradnikom . . Potni troški...... ... Uradne in pisarniške potrebščine . . . Deželni zakonik in ukaznik..... Vsota II. poglavja . . Troški za deželno posestvo: Vzdrževanje deželnih poslopij .... Javni davki........... Vsota III. poglavja . .					10035 600 4572 118	39 50 42		■	10035 600 4572 118	39 50 42
							15326	13		•	15326	31
							24400 5600 4936 19407 4462 14661 15339 7050 2454 9873 831	16 20 73 88 46 10 55			24400 5600 4936 19407 4462 14661 15339 7050 2454 9873 831	16 20 73 88 46 10 55
					•		109016	08	•		109016	08
			•			.	4757 5146	06 39			4757 5146	06 39
							9903	45			9903	45
												
Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1902				Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1902		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1903		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
				redne		izredne											
K v		K I	v	K	v	K	v	K	v	K v		K v		K v		K	v
10035 600 4572 118	39 50 42			9000 1000 3500 60			•			9000 1000 3500 60				I 9000 1000 3500 60		1035 400 1072 58	39 50 42
15326	31			13560		■ ! ■				13560				13560		1766 31	
24400 5600 4936 19407 4462 14661 15269 4090 2454 9873 831	16 20 73 88 16 10 55	' 70 2960		24400 7200 9390 23016 4463 12600 18089 600 1000 5000 700		3000				24400 7200 9390 , 23016 4463 12600 18089 600 1000 8000 700				24400 7200 9390 23016 4463 12600 18089 600 1000 8000 700		1600 4454 3608 '2061 2749 6450 1454 1873 131	84 80 73 12 46 10 55
105986	08	3030		106458		3000				109458		•	•	109458		441	92
4757 5146	06 39			4600 537						4600 537			•	4600 537		157 4609	06 39
9903	45			5137						5137			•	5137		4766	45
									1		1		I				1 i
					Pristojbina upravnega leta							
Poglavje	>	TROŠKI	Pričetni pasivni		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
	z		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let		na	račun kreditov leta 1902				
			K	v	K	v	K	! v	i K	v	K	v
IV		Troški za poljedelstvo:										
	1 2 3 4 5 6 7	Podpore c k. kmetijski družbi .... Nagrada za pokončanje zveri .... Troški za zabranitev živinske kuge Deželna kmetijska šola ...... Predplačilo za obnovitev vinogradov . . Za nasad amerikanskih trtnic..... Vodopisni troški.........	19	55	23520		2340 39357 700	57	5000 250		7340 39377 23520 250 700	12
		Vsota IV. poglavja .	19	55	23520 .		42397	57	5250		71187	12
V		Troški za javno varnost:										
	1 2 3 4 5 6	Za nastanitev orožništva...... Za orožniške priprege ....... Za potirne troške......... Za oskrbovanje pokorilcev ... Za prevažanje obsojencev in preiskovancev Stalni prispevek goriškemu gasilnemu društvu ... .......	1047 1223 200	20 97			17784 274 18810 6064 150 200	21 29 10 58 75			17784 1319 20034 6064 150 400	21 49 07 58 75
		Vsota V. poglavja . .	2469	17			43283	93			45753	10
VI		Troški za zdravstvo:										
	1 2 3 4	Troški za cepljenje koz ... . . Potni troški zdravstvenemu deželnemu svetniku......... Poduk o babištvu........ Podpore občinam za vodne naprave . .	412	14	. 3050		7039 118 1259	35 40 34			7451 118 1259 3050	49 40 34
		Vsota VI. poglavja . .	412	14	3050		8417	09			11879	23
												
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto 1902				Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki		redne		izredne		do konca leta 1902				na breme proračuna za leto 1903				ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
6170 39362 23237 250 700	12 50	1170 15 282	50	3140 80 600 38675 700		5000 20000 4000		17800 40000 5050		8140 80 600 56475 60000 9050 700		17800 36480 9050		8140 80 600 38675 23520 700		800 80 600 682 250	0 57
69719	62	1467	50	43195 .		29000	.	62850		135045		63330		71715		547	43
17784 1231 19931 6064 150	21 49 91 58 75	' 88 102	16	17784 1400 20000 7000 50						17784 1400 20000 7000 50				17784 1400 20000 7000 50		'll25 1189 935 100	21 71 90 42 75
400				200						200				200			
45562	94	190	16	46434						46434				46434		3150	97
6385	13	1066	36	6500						6500				6500		539	35
118 1259 3050	40 34	•		100 1200 1800		4440		• 14250		100 1200 20490	•	15640		100 1200 4850	•	18 59 1800	40 34
10812	87	1066	36	9600		4440	•	14250		28290		15640		12650		1182	91
		i															
					Pristojbina upravnega leta							
SJ >	> o	TROŠKI	Pričetni pasivni i		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
M O fl.	O) B z		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1902			
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
VII		Dobrodelni zavodi:										
	1 2 3 4 5 6 7	Oskrbovanje blaznih........ Porodilnice ......... Oskrbovanje najdencev . ...... Bolniški troški: a)	Na račun deželnega zaloga . b)	Na račun občin....... Stalni letni donesek verskemu zalogu . . Doneski morski kopelji v Gradežu: a)	Stalni letni donesek . . ... b)	Istemu za 4 postelje v spomin N. E grofa Franca Coronini . • • Stalni" prispevek zavodu Frana Josipa v Aleksandrji..........	• 8444 •	16			112826 4273 2935 2038 211336 371 400 400 500	12 87 88 72 20 52			112826 4273 2935 2038 219780 371 400 400 500	12 87 88 72 36 52
		Vsota VII poslavja . .	8444	16			335082	31		•	343526	47
VIII		Troški za uk in izobrazbo :										
	1 2 3 4 6 7 8 9 10 11 12	Goriškemu magistratu stalni prispevek za c k. realko . ...... Deželna gluhonemica . ..... Goriškemu magistratu stalni prispevek za glasbeno šolo . ... Učnemu zalogu stalni letni prispevek . . Šolskemu penzijskemu zalogu . . . Prispevki za obrtne šole..... Štipendiji obiskovalcem obrtnih šol Štipendiji visokošolcem . . ... Podpore visokošolcem . ..... Pripevki za cerkveno glasbo . . . . Deželni muzej .... ... Prispevki okrajnim šolskim zalogom . .	500 1100 150 131 5925	60			1000 1200 1050 357 7600 5200 4000 553 6480 250000	87	6057 4548 1320 5300	15 98	1000 7257 1050 357 4548 9420 6300 4150 5300 685 6480 255925	15 98 47
		Vsota VIII. poglavja	7806	60			277440	87	17226	13	302473	60
IX		Prispevki za ceste in moste . . .	800		12050		5100	•	1850	•	19800	
		Vsota IX. poglavja . .	800		12050		5100		1850		19800	
												
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto 1902				Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj	Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek 1 ugoden ali neugoden	
		zastanki		redne		izredne		do konca leta 1902			na breme proračuna za leto 1903					
K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K v	K	v	K	v	K	v
112508 4273 2935	12 87 88	318		9200C 350C 3000	.					92000 . 3500 . 3000 .			92000 3500 3000		20826 773 64	12 87 12
2038 201363 371	72 18 52	18417	18	3000 . 180000 . 372 .						3000 . 180000 . 372 .			3000 180000 372		961 31336	28 20 48
400			•	400						400			400			
400	•			400						400 .			400			
500				500						500 .			500			
324791	29	18735	18	283172						283172 .			283172 .		51910	31
1000 7257,	15			1000 1200		10641				1000 . 11841 .			1000 11841		4583	85
1050 357; 4548 9420 4800 3650 5300 553; 6480 250000	98 87	1500 500 131 5925	60	1050 358 7600 7600 4000 554 6480 250000		4549 2000 8000				1050 . 358 . 4549 . 9600 . 7600 . 4000 . 8000 . 554 . 6480 . 250000 .	400 890		1050 358 4549 9200 7600 4000 7110 554 6480 250000		1 280 2400 1810	02 13
294417! .		8056	60	279842		25190		j		305032 .	1290		303742 .		9075	
19800 .				15700,		30000		36500		82200 .	63006		19194 .		194	
19800 .			.	15700 .		30000		36500		82200 .	63006		19194		194	
Poglavje ----—	Naslov	PREDMET	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta						Skupaj	
					na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let		redna na račun leta		izredna kreditov 1902			
			K v		K	v	K v | K v				K v	
X XI XII	1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5	Vojaški troški: Priprege za stalno vojno...... Priprege za brambovce...... Plača slugi pri uradu za vojaške priprege Vsota X. poglavja . . Deželni dolg: Razdolžitev deželnih posojil..... Obresti deželnih posojil . . ■ • Dohodarina od obresti obveznic Vrsta B Pristojbina v kolekih od odrezkov obveznic Vrsta B ... . • Obresti starih domestikalnih obveznic . Obresti nezaloženega dolga..... Razdolžitev nezaloženega dolga .... Vsota XI. poglavja . . Razni troški: Vrnjene deželne doklade...... Nenadni troški.......... Razne podpore, katere dovoli deželni zbor........... Drugi manjši troški....... . Za vzprejem pobirjanja vžitnine v deželno upravo ............ Vsota XII poglavja . .			■		2231 382 432	1 93 55	:		2231 382 432	93 55
			■				3046	48			3046	48
			1200 108 1613	10		.	7200 22816 830 51 5055 18788	40 24 32 79	•		8400 22924 830 51 6668 18788	40 24 52 79
			2921	20			54741	75			57662	95
			35916	.			1462	43	3898		39814 1462	43
			35916				1462	43	3898		41276	43
				|				1				t --1
Izplačila		Končni pasivni	Potrjeni proračun za leto 1902				Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki	redne		izredne		do konca leta 1902				na breme proračuna za leto 1903				ugoden ali neugoden	
K	v	K | v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
2231 382 432	93 55		2400 200 432						2400 200 432				2400 200 432		168 182	07 55
3046	48		3032			■			3032 .				3032		14	48
8200 22648 830	40	200 . 240 .	7200 22816 830						7200 22816 830				7200 22816 830			40
51 5121	24 30	1547 22 18788 79	52 5056 26500		17300				52 5056 26500 17300				52 5056 26500 17300		7711 17300	76 68 21
36886	94	20776 01	62454 .		17300				79754			.	79754		25012	25
			5500				■		5500		4750		' 750		' 750	
8986 1432	77	30828 . 29 66	1000 2000	•	12040		1000		13040 1000 2000		8850		4190 1000 2000		292 462 2000	43
10418	77	30857 66	8500		12040		1000		21540		13600		7940		2579'	57
		1			T	1	1								|	
	1				Pristojbina upravnega leta							
OJ ■> CO	> o	TROŠKI	Pričetni pasivni		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
M O CU,	ra Z		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1902			
			K	v	K	v	K	v	1 K	v	K	v
		b) Kreditno započetje:										
		Naložene glavnice.......										
											•	
		c) Prehajalni:										
		Vrnjena predplačila:										
		a)	Denarnim zavodom .... b)	Druga .... .......	453640 424	75 10			122000 182	28			575640 606	75 38
		Vsota danih predplačil •	454064	85	•		122182	28			576247	13
		Dana predplačila:										
		a)	Deželnim uradnikom....... b)	Deželni pisarnici ... ... c)	Denarnim zavodom....... d)	Druga............		:			842 509 20053	90 08 34			842 509 20053	90 08 34
		Vsota danih predplačil .					21405	32			21405	32
		Skupni troški . . Končni ostanek v gotovini..... Pobot V primeri z aktivi.........	512853 • 470093	67 99	38620		1048805	87	28224	13	1628503 ■	67
		kaže se aktivum pričetkom leta .... in pasivum koncem leta...... Prištevši podaljšane kredite iz prejšnjih let v znesku . . ....... in one. ki se imajo prenesti za prihodnje leto od......... . .	42759 114600	68		•						
		pokaže se čisti pasivum pričetkom leta od............. in koncem leta v znesku......	157359	68								
Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1902				Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1902		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1903		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
				redne		izredne											
K ' v		K 1 v		K v		K	v	K v		K v		K	v	K	v	K	v
																	
																	
190327 424	75 10	385313 182	28														
190751	85	385495	28									I					
842 509 20053	90 08 34		•														
21405	32																
1158828 52416	92 97	469674 448209	75 26								•						
1211245	89																
		21465 156866	. 49														
		178331	19														
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1904 Ravnatelj: K A U Č I Č


Inventar imovine deželnega zaklada pričetkom in koncem leta 1902,
o		IMOVINA			
01 o	Podrobni razkaz dolgovine	pričetkom		koncem	
-5 D Oi		leta			
		K	v	1 K	v
	AKTIVA.				
	a) V gotovini.				
1	Preostanek v gotovini po dotičnem računskem sklepu...... ....	53119	21	52416	97
	b) Konečne tirjatve.				
2	Konečni aktivni zastanki po dotičnem računskem sklepu ..........	416974	78	395792	29
	c) Pohištvo, stroji, knjige, znanstveni predmeti i.t.d.				
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13	pri deželnem knjigovodstvu ... ............... pri deželnem stavbinskem uradu . . .............. pri deželni denarnici ............ ........ pri deželnem muzeju....................... pri meteorologičnem ogledišču................... pri orožniških postajah (inventar se je predložil pod št. 896 91 a v istem ni navedena vrednost dotičnih stvari)................... pri tukajšnji ženski norišnici.................... tiskovine na prodaj pri deželni denarnici............... pri deželni kmetijski šoli glasom posebnega inventarja . . .......	3448 1954 1410 1634 47371 493 6849 1152 54737	26 51 98 52 42 80 53 94 87	4330 2080 2471 1389 1629 48721 493 6644 922 51700	47 64 03 20 63 73 80 05 14 25
	Skupaj . .	119053	83	120382	94
	d) Obveznice.				
14 15 16	Vrednost državnih obveznic deželnega zaklada imenske vrednosti 741.500 kron je znašala po dunajski borzni ceni 31. decembra 1902 ........... Vrednost 250 delnic po 400 kron društva c. kr. priv. furlanske železnice .... Vrednost delnic po 200 kron za zgradbo vipavske železnice štev. 501-1500 . . .	466545 100000 200000	95	477666 100000 200000	10
	Skupaj . .	766545	95	777666	10
	e) Obrestonosne glavnice.	|			
17 18	Posojilo društvu za namakanje tržiške ravani.............. Glavnica depozitirana pri kreditni podružnici v Trstu in določena skupno z obrestmi za uporabo zgradbe železnice Gorica-Oglej (deželnozborski sklep z dne 7. aprila 1900) . . . '..........'......-........	764800 105438	34	764800 109757	80
	Skupaj . .	870238	34	874557	80
_o		IMOVINA			
a> >cn O	Podrobni razkaz dolgovine	pričetkom		koncem	
C •o o «		leta			
		K	v	K	v
	f) Glavnice brez obresti.				
19	Vsled pogodbe z dne 30. julija 1864 goriškemu mestu za razširjenje c. kr. realke brez obresti izposojena svota.............~......	30000		30000	
	g) Nepremičnine.				
20 21 22 23	Deželna hiša v Gorici anagr. št. 30 približne vrednosti.......... Hiša na Plačuti, katero je najel vojaški erar in jo rabi za bolnišnico približne vrednosti .......................... Vrti na Goriškem gradu pare. št. 223.., 263 ,, in 559 (K. št. 957 94) cenjeni na . . Nepremičnine deželne kmetijske šole glasom posebnega inventarja......	150000 70000 190 125200		150000 70000 190 125200	* ■
	Skupaj . .	345390		345390	
	DOLGOVINA.				
	a) Konečni dolgovi.				
1	Pasivni zastanki po računskem sklepu deželnega zaklada ... .....	512853	67	469674	75
	b) Pasivne obveznice.				
2 3	Imenska vrednost domestikalnih obveznic znaša v stari veljavi gold. 88.780:123/4 enako kron 186.438:43. Od teh obveznic plačuje se kron 4549:80 letnih obresti. Razdolžitvena glavnica, ki bi dajala po 42/,0°/(1 ravno te obresti in bi se morala izplačati za razdolžitev teh obveznic, znaša.............. Obveznic novega deželnega posojila ki niso bile še izžrebane do konec leta 1902 je vrste A 66 po 200 kron. 61 po 1000 kron, 142 po 2000 kron = kron 358.200,— vrste B 70 po 200 kron, 28 po 1000 kron, 82 po 2000 kron - kron 205.000,—	108328 570400	56	108328 563200	56
	Skupaj . .	678728	56	671528	56
	c) Posojila.				
4	Državnemu miljoracijskemu zakladu.........	382400		382400	
	Deželno knjigovodstvo				
	v Gorici 1. maja 1903				
	Ravnatelj: K AUČIČ				
Računski sklep
zaklada za zgradbo norišnice
za leto 1902
DOHODKI
a) Dejanski:
Obresti obveznic.....
II	Obresti naloženih glavnic . .
III	Izkupilo prodanih kreditnih za-dolžnic . .......
IV	Najemnine zemljišč . . . .
V	Razni dohodki ...:..
c) Prehajalni:
Prejeta predplačila Vrnjena predplačila
Vsota .
Pričetni ostanek v gotovini Glavna vsota dohovkov . . Končni ostanek v gotovini .
Pričetna aktiva . Končna aktiva .
Pričetni aktivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
1200 .
1200
1200
Skupaj
Vplačila
Končni aktivni zastanki
Potrjeni proračun
1584 66
3104 89
4689 55
1584 66
3104 89 1200
5889 55
1584 66
3104 89 1200
5889 55
5889 58
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
večja K v
manjša K v
01 T3 U v-O. N	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristo bina uprav nega	-	Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom			
K				leta									manjša		večja	
		K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	K	v	K	V
I II III IV v	a) Dejanski: Nakup zemljišč..... Troški za načrt...... Troški za zgradbo norišnice . Troški za pohištvo ....	2141	22	2810 938	33	2810 3079	55	2810 3079	55							
	c) Prehajalni: Vrnjena predplačila .... Dana predplačila.....	109135	47	3104	89	112240 36				112240	36					
	Vsota . . Končni ostanek v gotovini . .	111276	69	6853 22		118129	91	5889	55	112240	36					
	Pobot . .							5889	55							
	V primeri z aktivi.....	1200								.	•					
	kaže se pasivum pričetkom leta in pasivum koncem leta . .	110076	69							112240	36					
Stan imovine
	I	M 0	VINA	
Podrobni razkaz imovine	pričetkom		koncem	
	leta			
AKTIVA.				
a) Konečne terjatve:				
Aktivni zastanki razvidni iz tega-le računskega sklepa....... .	1200			
b) Obrestonosne glavnice:				
Njegovo c. kr Veličanstvo je odkazalo znesek 200.000 kron od čistega dohodka XXIII in XXIV drž. loterije za zgradbo norišnice na Primorskem. Ta svota je naložena v drž. obveznicah ter pripada tej deželi glasom dotične razdelitve tretjina v .vrednosti (Kn št 199,03)............	153734	08	163886	92
c) Nepremičnine:				
Zemljišča nakupljena za zgradbo norišnice ležeča v Gorici ob šempe-terski cesti in sicer parcele 536 13, 536 14, 536/15, 536/16, 53647. 536/18, 536/19, 536,40, 536 41, 53657, 536,58 in 607 6 goriške zemljiške knjige v vrednosti od . ... .................	152781	46	152781	46
Skupaj . .	307715	54	316668	38
DOLGOVINA.				
a) Končni dolgovi:				
Pasivni zastanki razvidni iz tega-le računskega sklepa.........	111276	69	112240	36
b) Ostale kupne cene:				
Luciji Vetterle - Wildenbrunn in Mariji Cromer glavnica za zemljiščno parcelo 536/19 odstopljeno deželi vsled kupno prodajne pogodbe z dne 29 12 1900 št. 261,01, ktero je izplačati v 10 letih od dneva sklenjene pogodbe	56000	.	56000	
Skupaj	167276	69	168240	36
				
Posnetek imovine
poknežene grofovine goriško - gradiščanske
pričetkom in koncem leta 1902
Redno število	PREDMET	I M 0									
		deželnega zaklada				Pomno-žitev ali zmanjšanje		kmetijske šole			
		pričetkom		koncem	—			pričetkom		koncem	
		leta						leta			
		K	j v| K		v	K | v		K	v	K | v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4	Imovina. Gotovina................. Končne tirjatve.............. Pohištvo i. t. d............... Živina.................. Poljski pridelki.......... ... Obveznice ...... . ........ Obrestonosne glavnice............ Glavnice brez obrestij......... . . Nepremičnina............... D o 1 g o v i n a. Pasivni zastanki........ ....... Državnemu miljoracijskemu zalogu....... Pasivne obveznice............. Ostale kupne cene........... . Bilanca. Imovina . . ............ . Dolgovina................ Cista imovina ■ .	53119 416974 64315 766545 870238 30000 220190	21 78 96 95 34	52416 395792 68682 777666 874557 30000 220190	97 29 69 10 80	702 21181 4366 11120 4319	24 49 73 15 46	33224 7516 13996 125200	67 70 50	34514 7516 9827 125200	74 70 81
		2421384	24	2419305	85	207839		179937	87	176900	25
		512834 382400 678728	12 56	469659 382400 671528	75 56	43174 7200	37 •	19	55	15	
		1573962	68	1523588	31	50374	37	19	55	15	
		2421384 1573962	24 68	2419305 85 152358831		207839 50374 37 1		179937 87 19 55		17690025 15 . 1	
		847421	56	895717!54		48295	98	179918	32	176885	25
				[ 1							
V I		N A																	
Pomnožitev ali zmanjšanje		deželne gluhonemice				Pomnožitev ali zmanjšanje		norišnice				Pomnožitev ali zmanjšanje		S k u		p n a		Pomnožitev ali zmanjšanje	
		pričetkom		koncem				pričetkom		koncem				pričetkom		J koncem			
			leta					leta						leta					
K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	i K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
i 290 159 4168	07 69	1013 12828 540 41c00 5597 59412	88 02 34	63 12890 1045 42100 5597 59412	79 02 34	950 61 505 600	91	1200 153734 152781	08 46	163886 152781	• 92 46	1200 10152	84	53119 419187 110369 8056 13996 808045 1029569 30000 557583	21 78 51 70 50 95 44 80	52316 395855 116088 8402 9827 819766 1044041 30000 557583	97 29 22 70 81 10 74 80	702 23332 5718 346 4168 11720 14472	24 49 71 69 15 30
303762		120891	24	121108	15	216	91	307715	54	316668 38		8952 84		3029928	89	3033982	63	4053	74
4	55	407 ■	27	525		11713		111276 56000	69	11224036 56000 !		963\6~/		624537 382400 678728 56000	63 56	582440 382400 671528 56000	11 56	42097 7200	52
4	55	407	27	525		11773		167276	69	168240	36	1 963\67		174166619		1692368	67	49297	52
303762 455		120891 407	24 27	12110815 525 .		21691 11773		307715 54 167276 69		316668 168240	38 36	8952 84 963 6'7		3029928 1741666	89 19	3033982 1692368	63 67	4053 49297	74 52
3033	07	120483	97	120583'	15	99	18	140438	85	148428 02		798917		1288262	70	■ 1341613;	96	53351	26
		1									1			i i i			1		
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1903 Ravnatelj: K A U Č I Č

Računski sklep
deželne kmetijske šole
za leto 1903
i					Pristojbina upravnega leta			
			Pričetni					
01	>		aktivni					
		Dohodki						
o 0.	Z		zastanki		redna		izredna	
			K	v	K	v	K	v
I		Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva			i 500			
II		Od kmetije:						
	1	Hlev, svinjak i. t. d...........			5219	79		
	2	Polje.................			449	54		
	3	Vrtnine in cvetlice ........ ...			837	51		
	4	Vinograd in klet . . ........			2100	31		
	5	Sadni vrt...............			155	12		
	6	Od prodaje žvepleno kislega apna in drugih ke-			783	72		
		mičnih pridelkov ..........						
	7	Dohodki amerikanskega vinograda......						
	8	Razni drugi dohodki . . ........						
	9	Od goriškega magistrata za 1 učenca.....			200			
					10245	99		
								

!
				Končni		Potrjeni proračun za leto 1903					V primeri s pristojbino	
Skupaj		Izplačila		aktivni					Skupaj		je prebitek	
				zastanki		redne		izredne			ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K	v	K	v	K !	i K	v	K	1 k
500		50C			•	500			500			
5219	79	5219	79			5000			5000		219	79
449	54	449	54			1500			1500		1050	46
837	51	837	51			1200			1200		362	49
2100	31	2100	31			2200			2200		99	69
155	12	155	12			80			80		75	12
783	72	783	72		•	1000			1000		216	28
200		200									200	
10245	99	10245	99			11480			11480		1234	01
												
			Pričetni		Pristojbina upravnega leta			
Poglavje	Naslov	Dohodki	aktivni zastanki		redna		izredna	
			K	v	K	v	K	v
I		Prispevek c. kr. vlade za učna sredstva . .			500			
II	1 2 3 4 5 6 7 8	Od kmetije: Hlev, svinjak i. t. d .......... Polje -................ Vrtnine in cvetlice . .......... Vinograd in klet ... ....... Sadni vrt............... Od prodaje žvepleno kislega apna in drugih kemičnih pridelkov . ...... . . Dohodki amerikanskega vinograda...... Razni drugi dohodki...........			3737 738 492 2422 683 149	35 81 64 87 95 60		
					8725	22		
								
				Končni		Potrjeni proračun za leto 1903					V primeri s pristojbino je prebitek	
Skupaj		Izplačila		aktivni					Skupaj			
				zastanki		redne		izredne			ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K	v	K	v	K f v	K	) v	K	v
500		500				500			500		•	
3737	35	3737	35		•	4200			4200		462	65
738	81	738	81			600		•	600		138	81
492	64	492	64			500			500		7	36
2422	87	2422	87	•		3000		•	3000		577	13
683	95	683	95			400			400		283	95
149	60	149	60			100			100		49	60
8725	22	8725	22	•		9300		•	9300		574	78
											1 i	
					Pristojbina upravnega leta							
o K!	> o	TROŠKI	Pričetni pasivni		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
M O 0.	cn t« Z		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1903			
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	V
I		Osebni troški:										
	1 2 3	Plače in stanarine........ Nagrade in podpore........ Potni troški...........			1600		7461 200	66			9061 200	66
II		Troški za šolo:										
	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	Štipendije učencem........ Za znaženje in uzdrževanje poslopja . . Kurjava in svečava........ Nakup in popravljanje pohištva . . . Pisarnica . . ........ Za knjige in spise........ Kemični laboratorij in nakup učnih sredstev ............. Konvikt ........... Za tečaje o cepljenju trt ..... Ekskurzije učencev........	' 15				2346 297 100 30 78 70 519 803 137	13 27 60 20 23 34 83 98			2346 297 100 30 78 85 519 803 137	13 27 60 20 23 34 83 98
III	1 2 3 4 5 6 7 8 9	Troški za kmetijo: Za hlev............ Obdelovanje njiv......... Za obdelovanje vrta........ Vinograd in klet......... Za sadni vrt.......... Za travnike in gozd . ....... Za pridelovanje žvepleno kislega apna . Za amerikanske trte........ Razni.............					3036 920 459 1273 221 655 248 2 141	57 55 34 69 45 07 33 12 80	•	•	3036 920 459 1273 221 655 248 2 141	57 55 34 69 45 07 33 12 80
IV		Javni davki				•	311	08	•		311	08
V		Izredni troški .........			148		78				226	.
		Vsota	15		1748		19393	24			21156	24
		Dohodki ............					10245	99	•		10245	99
		Dohodki so večji ali manjši od troškov	15 . i		1748 .		9147	25			10910	25
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto 1903				Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki		redne		izredne		do konca leta 1903				na breme proračuna za leto 1904				ugoden ali neugoden	
K	v	K	! v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	1 v
9061 200	66			7380 200 200				1600		898C 200 200	* •			8980 200 200		81 200	66 .
2346 297 100 30 78 70	13 27 60 20 23 34	' 15		2400 300 150 100 120 300						2400 300 150 100 120 300				2400 300 150 100 120 300		53 2 49 69 41 229	87 73 40 80 77 66
519 803 137	83 98			620 100 200 400						620 100 200 400				620 100 200 400		100 703 63 400	17 98
3036 920 459 1273 221 655 248 2 141	57 55 34 69 45 07 33 12 80			2600 1000 900 1500 50 400 280 100 100						2600 1000 900 1500 50 400 280 100 100				2600 1000 900 1500 50 400 280 100 100		436 79 440 226 171 255 31 97 41	57 45 66 31 45 07 67 88 80
311	08			367						367				367		55	92
226				1100				14452		15552		14304		1248		1022	
21141	24	15		20867				16052		36919		14304		22615		1473	76
10245	99			11480		•				11480				11480		1234	01
10895	25	15		9387				16052		25439		14304	•	11135		239	75
					Pristojbina upravnega leta							
			Pričetni									
D	>				na račun		redna		izredna			
> a		PREDMET	pasivni		kreditov						Skupaj	
M o	CS		zastanki		prenesenih							
Du	S.				iz prejšnjih		na	račun	kreditov			
					let			leta	1903			
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
I		Osebni troški:										
	1	Plače in stanarine........			1600		6400		•		8000	
	2	Nagrade in podpore .... . . .					200				200	
	3	Potni troški...........										
II		Troški za šolo:										
	1	Štipendije učencem........					1972	78			1972	78
	2	Za snaženje in uzdrževanje poslopja . .					307	77			307	77
	3	Kurjava in svečava......					295	86			295	86
	4	Nakup in popravljanje pohištva . .					163	18			163	18
	5	Pisarnica ............					77	10			77	10
	6	Za knjige in spise..... . .					203	74			203	74
	7	Kemični laboratorij in nakup učnih sred-										
		stev ............					566	51			566	51
	8	Konvikt ...... .....					116	94			116	94
	9	Za 2 tečaje o cepljenju trt.....					155	21			155	21
	10	Ekskurzije učencev........										
III		Troški za kmetijo:										
	1	Za hlev............					2334	64			2334	64
	2	Obdelovanje njiv . . .....					588	22			588	22
	3	Za obdelovanje vrta . . ....					486	99			486	99
	4	Vinograd in klet .........					1226	42			1226	42
	5	Za sadni vrt .........					427	95			427	95
	6	Za travnike in gozd . ......					703	23			703	23
	7	Za pridelovanje žvepleno kislega apna .					.					
	8	Za amerikanske trte........					265	90			265	90
	9	Razni............								•		
IV		Javni davki .........					387	44			387	44
v		Izredni troški . .........	.		148		309 .				457	
		Vsota . .	i 1		1748 .		17188	88			18936	88
		Dohodki............					8725	22			8725	22
		Dohodki so večji ali manjši od troškov			1748\ .		8463	66	•		10211	66
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto 1903				Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki		redne		izredne		do konca leta 1903				na breme proračuna za leto 1904				ugoden ali neugoden	
K	v	K	1 v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
8000 200				6400 200 100		-		1600		8000 200 100				8000 200 100		100	
1732 307 295 163 77 203	90 77 86 18 10 74	239	88	2400 400 300 300 100 300						2400 400 300 300 100 300				2400 400 300 300 100 300		427 92 4 136 22 96	22 23 14 82 90 26
566 116 155	51 94 21			600 200 100 100						600 200 100 100				600 200 100 100		33 83 55 100	49 06 21
2334 588 486 1226 427 703	64 22 99 42 95 23			3300 550 360 1200 200 500		•	•			3300 550 360 1200 200 500				3300 550 360 1200 200 500		965 38 126 26 227 203	36 22 99 42 95 23
265	90		i	200 100				.		200 100				' 200 100		65 100	90
387	44	•		427						427				427		39	56
457				200				148		348				348		109	
18697		239	88	18537			.	1748		20285				20285		1348	12
8725|	22			9300						9300				9300		574	78
9971	78	239	88	9237	•			1748	•	10985				10985		773	34
Poglavje	Naslov	PREDMET	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta						Skupaj	
					na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let		redna		izredna			
							na račun kreditov leta 1903					
			K	v	K	v	K v K | v				K	v
		Skupen dohodek italijanskega oddelka Slovenskega oddelka ... ... Skupaj pogl. I. 5 nasl. . . Skupen trošek italijanskega oddelka . . Slovenskega oddelka ....... Skupaj pogl. IV. 2 nasl. . . Za oba oddelka so bili dohodki večji ali manjši...........					10245 8725	99 22			10245 8725	99 22
				■			18971	21			18971	21
			15		1748 1748		19393 17188	24 88			21156 18936	24 88
			15		3496		36582	12			40093	12
			15		3496		17610	91			21121	91
i
Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1903				Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1903		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1904		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
				redne		izredne											
K	v	K 1 v		K	v	K	v	K v		K ; v		K v		K	v	K	v
10245 8725	99 22			11480 9300			•		•	11480 9300				11480 9300		1234 574	01 78
18971	21			2> >780						20780				20780		1808	79
21141 18697	24	15 239	88	20867 18537				16052 1748		36919 20285		14304		22615 20285		1473 1348	76 12
39838	24	254	88	39404				17800		57204		14304		42900		2821	88
20867	03	254	88	18624				17800		36424		14304	■	22120		1013	09
Inventar
deželnega premakljivega in nepremakljivega premoženja, ki je v oskrbi deželnih kmetijskih šol
koncem leta 1903.
> O)
o
C
•o
<u
ac
Predmet
Vredn ost
pri italijanskem oddelku
K
pri slovenskem oddelku
K
Skupaj
K v
Opombe
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
A Premakljivo premoženje:
Pohištvo, knjige, stroji, zbirke i. t d . . .
Živina...............
Vino, žganje in kisline.........
Poljski pridelki i. t. d..........
Skupaj
B. Nepremakljivo premoženje:
Hiša v Podturnu anagr. štev. 55 in 136 (nov. št. 23 in 25) . . .
Kmetija v Podturnu.................
Travniki na Blanči..................
Travniki na Peči................ . .
Gozd v Starigori obdelovan po obeh oddelkih deželne kmetijske šole Slovenski oddelek deželne kmetijske šole obdeluje tudi kmetijo, katero je c. kr. kmetijsko društvo, dokler obstoji kmetijska šola, odstopilo deželi vsled pogodbe z dne 11 novembra 1881 št 4007 sklenjene na podlagi sklepa dež. zbora z dne 6 septembra 1881.
Ta kmetija je cenjena.........K 20.000 —
novo poslopje zidano na ravno istem zemljišču je stalo „ 68.948.10 vrednost starega poslopja znaša približnih . . „ 3.000.—
K 91.948 10
Te nepremičnine so vpisane v zemljiških knjigah na ime ces kr. kmetijskega društva, pravica užitka istih pa na korist deželne kmetijske šole.
Skupaj . . Svota . .
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1904 Ravnatelj: K A U Č I Č
18299 40 4240 1222 1319
25080
54000 14000 26600
1400
40
96000 .
121080 40
16308 90 3030 3102 06 1964 84
24405
27800 1400
29200
80
53605 80
34608 30 7270 . 4324 06 3283 84
49486
54000 14000 26600 27800 2800
125200
20
174686 20
RAČUNSKI SKLEP
DEŽELNEGA ZAKLADA
ZA LETO 1903
			Pri četni		Pristojbina upravnega leta			
Poglavji	> _o cfi I« Z	Dohodki	aktivni zastanki		redna		izredna	
			K	v	K	v	K	v
		a) Dejanski:						
I	1 2 3 4 5	Dohodki iz deželnega premoženja: Aktivne obresti: a)	obveznic ..... ...... b)	naloženih glavnic....... . Obresti predplačil, ki se dajejo občinam za bolniške troške.......... . . Od društva za namakanje tržiške ravani obresti . Najemščine . ... ....... Deželna kmetijska šola..........		•	19803 11946 5103 19120 5480 18971	67 22 21		t -
		Vsota I. poglavja . .			80424	10		
II		Dohodki iz javnih naslovov:						
	1 2 3 4 5 6	Povračilo bolniških troškov od dotičnih občin . . Doneski upravnim troškom od zakladov oskrbovanih po deželni upravi . ..... Povračilo potirnih troškov od občin in drugih dežel Deželna kvota na osebno dohodarino..... Delež dopolnilne erarske davščine na opojne tekočine . ....... .... Povračilo predplačil za obnovitev vinogradov . .	161577 783 2747	35 30 62	196831 4899 2763 44314 60383 33	86 50 84 18 32		•
		Vsota II. poglavja . .	155108	27	309225	70		
III		Drugi dohodki:						
	1 2 3 4	Povračila............... Od prodaje tiskovin........... 1 °/0tni utržek od uradniških plač...... Razni dohodki.............	1247	87	845 191 426 418	01 20 04 18	.	
		Vsota III. poglavja . .	1247	87	1880	43		•
					j			
				Končni		Potrjeni proračun za leto 1903				»		V primeri s pristojbino	
Skupaj		Izplačila		aktivni zastanki		redne		izredne		Skupaj		je prebitek ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	k
19803 11946	67	19803		i 1946	67	19803				19803		11946	67
5103 19120 5480 18971	22 21	5103 19120 5480 18971	22 21			3500 19120 5480 20780				3500 19120 5480 20780		1603 1808	22 79
80424	10	68477	43	11946	67	68683				68683		11741	10
358409	21	217892	28	140516	93	200000				200000		3168	14
4899 3546 44314	80 84	4899 2065 44314	80 84	1481	•	4899 3000 38161				4899 3000 38161		\ 236 6153	50 84
63130 33	80 32	63130 33	80 32			62169		•		62169	•	1785 33	82 32
474333	97	332336	04	141997	93	308229				308229		996	70
2092 191 426 418	88 20 04 18	1471 191 426 418	67 20 04 18	621	21	1000 200 20 563			•	1000 200 20 563	•	154 8 406 144	99 80 04 82
3128	30	2507	09	621	21	1783	•			1783		97	43
													
		*	Pričetni		Pristojbina upravnega leta			
Poglavje	> o cS Z	Dohodki	aktivni zastanki		redna		izredna	
			K	v	K	v	K	v
IV		Doklade in davščine:						
	1 2 3	Na izravne davke ........... Na državno potrošnino . . ....... Davščina od na drobno potočenega piva. . . .	39925 1566	89 66	329958 392875 40678	55 55 50		
		Vsota IV. poglavja . .	41492	55	763512	60		
		b) Kreditno započetje:						
		Vrnjene glavnice............						
								
		c) Prehajalni: Prejeta predplačila:						
	t	a)	Od denarnih zavodov......... b)	Druga...............	•	•	720023	16		•
		Vsota prejetih predplačil . .			720023	16		•
		Vrnjena predplačila:						
		a)	Od denarnih zavodov ........ b)	Od razbremenilnega zaloga........ c)	Od uradnikov............ d)	Od deželne pisarnice ......... e)	Od občin............ f)	Druga...............	29782 574 509 2114 150540	14 72 08 67 04	' 2266 509 46196	08 49		•
		Vsota vrnjenih predplačil . .	183520	65	48972	35		
		Skupni dohodki............. Pričetni ostanek v gotovini.........	391369 52416	34 97	1924038	35		
		Glavna vsota dohodkov .......... Končni ostanek v gotovini......... Pričetna aktiva............. Končna aktiva.............	443786	31				
Skupaj		Izplačila		Končni aktivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1903				Skupaj		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
						redne		izredne					
K | v		K | v		K	v	K | v		K [ v		K | v		K I v	
369884 394442 40678	44 21 50	305304 394442 40678	88 21 50	64579	56 •	309000 392000 40678			j .	30900C 392000 40678	.	20958 875	1 55 55 50
805005	15	740425	59	64579	56	741678			•	741678		21834	60
													
													
720023	16	720023	16										
720023	16	720023	16										
29782 2840 1018 2114 196736	14 72 95 67 53	54 1536 509 129193	09 22 08 69	29728 1304 509 2114 67542	05 50 87 67 84								
232493	01	131293	08	101199 93									
2315407	69	1995062 52416	39 97	320345 92471	30 46	1120373				1120373		3466983	
		2047479	36										
				412816	76								
Poglavje	Naslov	TROŠKI	Pričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta						Skupaj	
					na račun kreditov prenesenih iz prejšnjih let		redna na račun leta		izredna kreditov 1903			
			K	v	K	v	K v K			v	K	v
I II III •	1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2	a) Dejanski: Troški dež. zbora: Dnine in potnine dež. poslancem, ki ne bivajo v Gorici......... Nagrada hitropiscema....... Troški za tisk.......... Razni troški..... .... Vsota 1. poglavja . Splošni upravni troški: Opravilnine udom deželnega odbora . Deželno tajništvo...... . Deželni stavbinski urad...... Deželno knjigovodstvo....... Deželna blagajna......... Deželna pisarna......... Nagrade in podpore........ Potni troški .... ... Uradne in pisarniške potrebščine . . . Deželni zakonik in ukaznik..... Vsota II. poglavja . . Troški za deželno posestvo: Vzdrževanje deželnih poslopij .... Javni davki........... Vsota III. poglavja . .					300 12714 13	30 10			300 12714 13	30 10
							13027	40			13027	40
			2960				24400 5600 7305 21102 4600 14221 6640 2995 12178 735	50 26 24 45 71			24400 5600 7305 21102 4600 14221 9600 2995 12178 735	50 26 24 45 71
			2960				99778	16			102738 16	
					•		359 2779	03 22	5864	06	6223 2779	09 22
					•		3138	25	5864	06	9002	31
							|					
Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1903				Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1903		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1904		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
				redne		izredne											
K	v	K 1 v		K v		K v		K v		K	v	K	v	K v		K	v
300 12714 13	30 10		■	8500 1000 4500 80						8500 1000 4500 80				8500 1000 4500 ■80		8500 700 8214 66	30 90
13027	40			14080 .						14080 .				14080		1052	60
24400 5600 7305 21102 4600 14221 6700 2995 12178 735	50 26 24 75 41	2900	•	24400 7200 10590 24690 4600 14200 600 2000 6000 800						24400 7200 10590 24690 4600 14200 600 2000 6000 800				24400 7200 10590 24690 4600 14200 600 2000 6000 800		1600 3285 3587 ' 21 6040 995 6178 64	50 26 24 45 29
99838	16	2900		95080						95080			•	95080		9698	16
6223 2779	09 22			397 2749		10000	•	•		10397 2749		4000	•	6397 2749	•	173 30	91 22
9002	31			3146		10000				13146 .		4000	•	9146		143	69
																	

					Pristojbina upravnega leta						
OJ «	> _o	TROŠKI	Pričetni pasivni		na račun kreditov	redna		izredna		Skupaj	
M O CL	n3 Z		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let	na	račun leta	kreditov 1903			
			K	v	K v	K	v	K	v	K	v
IV		Troški za poljedelstvo in obrtnijo:			1						
	1 2 3 4 5 6 7	Podpora c. k. kmetijski družbi .... Nagrada za pokončanje zveri .... Troški za zabranitev živinske kuge . . Deželna kmetijska šola . ..... Predplačilo za obnovitev vinogradov . . Za nasad amerikanskih trtnic .... Vodopisni troški .......	1170 ' 15 282	50	3496 13182 50 8400 .	7340 36582 4000 700	12			8510 40093 13465 12400 700	12
		Vsota IV. poglavja . .	1464	50	25078 50	48622	12			75168	12
v		Troški za javno varnost:									
	1 2 3 4 5 6	Za nastanitev orožništva...... Za orožniške priprege....... Za potirne troške......... Za oskrbovanje pokorilcev..... Za prevažanje obsojencev in prejskovan- cev............. Stalni prispevek goriškemu gasilnemu društvu ............	102	16		19826 1115 21899 4899 43 200	15 79 98 26 20	•	•	19826 1115 22002 4849 43 200	15 79 14 26 20
		Vsota V. poglavja .	102	16		47984	38			48086	54
											
VI		Troški za zdravstvo:									
	1 2 3 4	Troški za cepljenje koz...... Potni troški zdravstvenemu deželnemu svetniku........... Poduk o babištvu........ Podpore občinam za vodne naprave . .	1066	36	4140 .'	4324 119 1140 1000	07 90 92	4000		5390 119 1140 9140	43 90 92
		Vsota VI. poglavja . .	1066	36	[ 4140 .	6584	89	4000		15791	25
					1						
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto 1903			Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj	Odbiti krediti ki se imajo prenesti j		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki		redne		izredne	do konca leta 1903			na breme proračuna za leto 1904				ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K	v	K v	K	v	K v	K	v	K	v	K	v
8510 39838 13465 12400 700	24	254	88	2340 80 600 39404 4000 700	•	5000 . 20000 i	17800 36480 9050		7340 ■ 80 . 600 . 57204 . 56480 . 13050 . 700 .	14304 43297 400	50	7340 80 600 42900 13182 12650 700	50	' 80 600 2821 250	88
74913	24	254 88		47124		25000 .	63330 .		135454 .	58001	50	77452	50	3751	88
19826 1115 20771 4899	15 79 29 26	1230	85	17512 1400 20000 7000					17512 . 1400 . 20000 . 7000 .			17512 1400 20000 7000		2314 284 1899 2100	15 21 98 74
43	20			50					50 .			50		6	80
200	.			200					200 .			200			
46855	69	1230	85	46162					46162 .			46162	*	1822	38
5390	43			6500					6500 .			6500		2175	93
119 1140 9140	90 92		•	100 1200 4000		6000 !	15640		100 . 1200 . 25640 .	16500		100 1200 9140	•	19 59 •	90 08
15791	25			11800		6000' .	15640	•	33440 .	16500		16940 .		2215	11
												1			
				Pristojl		ina upravnega leta					
<u cs	> o	TROŠKI	Pričetni pasivni	na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
M O 0.	a Z		zastanki	prenesenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1903			
			K v	K	v	K	v	K	v	K	v
VII		Dobrodelni zavodi:									
	1 2 3 4 5 6 7	Oskrbovanje blaznih ....... Porodilnice........... Oskrbovanje najdencev . .... Bolniški troški: a)	Na račun deželnega zaloga . . . b)	Na račun občin....... Stalni letni donesek verskemu zalogu Doneski morski kopelji v Gradežu : a)	Stalni letni donesek...... b)	Donesek za 4 postelje v spomin Nj Vzv. grofa Franca Coronini . . . Stalni prispevek zavodu Franca Josipa v Aleksandriji..........	318' . 18417 18			109759 3204 4450 1133 196831 371 400 40C 500	91 32 06 60 86 52			11C077 3204 4450 1133 215249 371 4C0 400 500	91 32 06 60 04 52
		Vsota VII poglavja . .	18735 18			317051	27			335786	45
VIII		Troški za uk in izobrazbo:									
	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12	Goriškemu magistratu stalni prispevek za c. k realko ......... Za deželno gluhonemico...... Goriškemu magistratu stalni prispevek za glasbeno šolo ......... Učnemu zalogu stalni donesek .... Šolskemu penzijskemu zalogu .... Prispevki za obrtne šole...... Štipendiji obiskovalcem obrtnih zavodov Štipendiji visokošolcem ...... Podpore visokošolcem....... Prispevki za cerkveno glasbo .... Deželni muzej.......... Prispevki okrajnim šolskim zalogom . .	1500 . 5001 . 131 60 5925 '	400 890		1000 1200 1050 357 16200 2000 4000 8000 553 4580 250000	87	8291 14118	20 10	1000 9491 1050 357 14118 16600 3500 4500 8890 685 4580 255925	20 10 47
		Vsota VIII. poglavja . .	8056 60	1290		288940	87	22409	30	320696	77
IX	1 2 3	Podpore za javna dela: Ceste............. Mosti............ Vravnanje vodnih tokov......		24450 700 3856		4300 17200		3300 2018		32050 700 23074	
		Vsota IX. poglavja . .		29006 .		21500		5318		55824	
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto igo3			Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj	Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki		redne	izredne		do konca leta 1903			na breme proračuna za leto 1904				ugoden ali neugoden	
K	v	K	! v	K v	K	v	K	v	K v	K	v	K	v	K	v
110077 3204 4450	91 32 06			100000 . 3500 . 3000 .					100000 . 3500 . 3000 .			100000 3500 3000	i	9759 295 1450	91 68 06
1133 206402 371	60 92 52	8846	12	3000 . 20000 . 373 .					3000 . 200000 . 372 .			3000 200000 372		1866 3168	40 14 48
400				400 .					400 .			400			
400		500		400: . 500 .		1			400 . 500 .			400 500			
326440	33	9346	12	311172 .					311172 .			311172		5879	27
1000 9491	20			1000 . 1200 .	11109				1000 . 12309 .			1000 12309		2817	80
1050 357 14118 14300 2800 4500 8890 553 4580 255925	10 87	2300 700 • 131	60	1050 . 358 . 16200 2000 . 4000 . 8000 . 554 . 5280 . 250000 .	17000 1400		400 890		1050 . 358 . 17000 . 18000 . 2000 . 4000! . 8890 . 554 . 5280 . 250000 .			1050 358 17000 18000 2000 4000 8890 554 5280 250000		1 2881 1400 700	90 13
317565	17	3131	60	289642 .	29509		1290		320441 .			320441 .		7800	83
32050 700 22874		200		9100 . 5000 . 46858 .	30000		64306		155264'	90858	•	64406		8582	
55624		200		60958 .	30000		64306		155264 .	90858		64406		8582	
					Pristojbina upravnega leta							
ai "> ns	> o	TROŠKI	Pričetni pasivni		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
M o CL	« z		zastanki		prenešenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1903			
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
X	1 2 3	Vojaški troški: Priprege za stalno vojno...... Priprege za brambovce ... Plača slugi pri uradu za vojaške priprege					6559 949 432	42 10			6559 949 432	42 10
		Vsota X. poglavje . .					7940	52	.		7940	52
XI		Deželni dolg:										
	1 9 Z 3 4 5 6 7	Razdolžitev deželnih posojil..... Obresti deželnih posojil . . ... Dohodarina od obresti obveznic Vrsta B Pristojbina v kolekih od odrezkov obveznic Vrsta B.......... Obresti starih domestikalnih obveznic Obresti nezaloženega dolga .... Razdolžitev nezaloženega dolga ....	200 240 1547 18788	22 79			7500 22528 820 50 5055 14912	12 32 32		•	7800 22768 820 50 6602 33701	12 54 11
		Vsota XI. poglavja . .	20776	01			50965	76			71741	77
XII		Razni troški:										
	1 2 3 4 5 6	Vrnjene deželne doklade ... . . Nenadni troški ......... Razne podpore katere dovoli deželni zbor Drugi manjši troški....... Za vzprejem pobiranja vžitnine v deželno upravo ....... ... V delno pokritje primanjkljeja iz leta 1902	30328 29	66	4750 6550		6964 2009 1033	73 85	12780	•	11714 49658 2039 1033	73 51
		Vsota XII. poglavja . .	30357	66	11300		10007	58	12780		64445	24
XIII		Prejemki vpokojencev......	70				18783	08			18853	08
Izplačila		Končni pasivni		Potrjeni proračun za leto 1903			Krediti iz prejšnjih let podaljšani		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek	
		zastanki		redne	izredne		do konca leta 1903				na breme proračuna za leto 1904				ugoden ali neugoden	
K	v	K	v	K v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	1 v	K	v
6559 949 432	42 10			2400 . 200 . 432' .					2400 200 432				2400 200 432		4155 745	1 42 10
7940	52			3032 .					3032 .				3032		4908	52
7800 22588 820		180		7600 -22520 . 830 .					7600 22520 830			•	7600 22520 830		8 10	
50 4989 27812	12 34 85	1613 5888	20 26	51 . 5056 . 29000 . 17300 .					51 5056 29000 17300				51 5056 29000 17300	.	14087 17300	88 68 68
64060	31	7681	46	82357 .					82357 .				82357		31391	24
11714 19898 2039	73 51	29760		8000 ! 1000 !	16000		4750 7550		12750 23550 1000		1000		12750 22550 1000	•	1035 3220 1009	27 85
1033				2000 .	30000			•	2000' 30000,	•		•	2000 30000		967 30000	•
34685	24	29760		11000 .	46000		12300		69300, .		1000		68300 .		34212	42
18818	08	35		18289 .					18289 .				18289		494	08
					Pristojb		ina upravnega leta					
OJ > M	> O	TROŠKI	Pričetni pasivni		na račun kreditov		redna		izredna		Skupaj	
M O CL	ca Z		zastanki		prenesenih iz prejšnjih let		na	račun leta	kreditov 1903			
			K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
		b) Kreditne započetje:										
		Naložene glavnice........										
												
		c) Prehajalni:										
		Vrnjena predplačila:										
		a)	Denarnim zavodom....... b)	Druga............	385313 182	28			720023	16		•	11 05 33 6 182	16 28
		Vsota danih predplačil . .	385495	28			720023	16			1105 5 18	44
		Dana predplačila:										
		a)	Denarnim zavodom ... . . b)	Deželnim uradnikom ....... c)	Deželni pisarnici........ d)	Druga............	•		•		2266 509 46196	87 49			2266 509 46196	87 49
		Vsota danih predplačil . .					48972	36			48972	36
		Skupni troški . .	469086	75	70814	50	1703319	80	50371	36	2293592	41
		Končni ostanek v gotovini......										
		Pobot . .						.				
		V primeri z aktivi.........	443786	51								
		pokaže pričetkom pasivum in koncem leta aktivu m . .......... pristevši podaljšane kredite iz prejšnjih let v znesku......... in odstevši one ki se imajo prenesti za prihodnje leto od........	25300 156866	44							•	
		pokaže se čisti pasivum pričetkom leta . in koncem leta.........	182166	44								
Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun za leto 1903				Krediti iz prejšnjih let podaljšani do konca leta 1903		Skupaj		Odbiti krediti ki se imajo prenesti na breme proračuna za leto 1904		Ostane		V primeri s pristojbino je prebitek ugoden ali neugoden	
				redne		izredne											
K v		K v		K v		K v		K	v	K v		K	v	K	v	K	v
																	
																	
821311 162	38 46	284024 19	78 82														
821473	84	284044	60														
2266 509 46196	87 49	•	•														
48972	36																
1 9 5500 7 92471	90 46	338584 412816	51 76	993842		146509		156866		1297217		170359	50	1126857	50	71347	36
2017479	36																
		74232 170359	35 50														
		96127	25														



Inventar imovine deželnega zaklada pričetkom in koncem leta 1903,
			IMOVINA		
0) >&o o	Podrobni razkaz dolgovine	pričetkon		koncem	
C -3 <D		leta			
		K	v	K	v
	AKTIVA.				
	a) V gotovini.				
1	Preostanek v gotovini po dotičnem računskem sklepu...........	52416	97	92471	46
	b) Konečne tirjatve.				
2	Konečni aktivni zastanki po dotičnem računskem sklepu..........	391369	34	320345	30
	c) Pohištvo stroji, knjige, znanstveni predmeti i. t. d.				
3	pri deželni pisarnici.......................	4330	47	5737	88
4	pri deželnem knjigovodstvu....................	2080	b4	2422	77
5	pri deželnem stavbinskem uradu ...............	2471	03	2935	15
6	pri deželni denarnici .... .................	1389	20	967	74
7	pri varuhu deželne hiše......................	1629	63	1668	40
8	pri deželnem muzeju.......................	48721	73	49702	81
9	pri meteorologičnem ogledišču...................	493	80	493	80
10	pri orožniških postajah (inventar se je predložil pod št 896 91 a v istem ni navedena				
	vrednost dotičnih stvari) ... .................				
11	pri tukajšnji ženski norišnici . . .............. . .	6644	05	6444	73
12	tiskovine na prodaj pri deželni denarnici...............	922	14	550	88
13	pri deželni kmetijski šoli glasom posebnega inventarja..........	51700	25	49486	20
	Skupaj . .	120382	94	120410	36
	d) Obveznice.				
14	Vrednost državnih obveznic deželnega zaklada imenske vrednosti 471 500 kron je				
	znašala po dunajski borzni ceni 31. decembra 1903 ...........	477666	10	474333	95
15	Vrednost 250 delnic po 400 kron društva c. kr priv. furlanske železnice ....	100000		100000	
16	Vrednost delnic po 200 kron za zgradbo vipavske železnice štev. 501—1500 . .	200000	.	200000	
	Skupaj . .	777666	10	774333	95
	e) Obrestonosne glavnice.				
17	Posojilo društvu za namakanje tržiške ravani....... ......	764800		764800	
18	Glavnica depozitirana pri kreditni podružnici v Trstu in določena skupno z obrestmi				
	za uporabo zgradbe železnice Gorica-Oglej (deželnozborski sklep z dne 7. aprila				
	1900) ..........................	109757	80	113873	50
	Skupaj . .	874557	80	878673	50
_o		IMOVINA			
0) *cn	Podrobni razkaz d o 1 g o v i n e	pričetkom		koncem	
n -a aj K		leta			
		K	v	1 K	v
	f) Glavnice brez obresti.				
19	Vsled pogodbe z dne 30 julija 1864 goriškemu mestu za razširjenje c. kr. realke brez obresti izposojena svota................... g) Nepremičnine.	30000		30000	
20 21 22 23	Deželna hiša v Gorici anagr. št. 30 približne vrednosti.......... Hiša na Plačuti, katero je najel vojaški erar in jo rabi za bolnišnico približne vrednosti.............. . . ...... Vrti na Goriškem gradu pare. št. 223/3, 263/a in 559 (K št. 957/94) cenjeni na Nepremičnine deželne kmetijske šole glasom posebnega inventarja......	150000 70000 190 125200		150000 70000 190 125200	
	Skupaj . .	345390		345390	
	DOLGOVINA.				
	a) Konečr.i dolgovi.				
1	Pasivni zastanki po računskem sklepu deželnega zaklada..........	469086	75	338584	51
	b) Pasivne obveznice.				
2 3 4	Imenska vrednost domestikalnik obveznic znaša v stari veljavi gold. 88.780:123/4 enako kron 186 438:43. Od teh obveznic plačuje se kron 4549:80 letnih obresti. Razdolžitvena glavnica, ki bi dajala po 4-/,„"„ ravno te obresti in bi se morala izplačati za razdolžitev teh obveznic, znaša.............. Obveznic novega deželnega posojila ki niso bile še izžrebane do konec leta 1903 je vrste A 62 po 200 kron, 61 po 1000 kron, 140 po 2000 kron = kron 353 400:— vrste B 66 po 200 kron, 27 po 1000 kron, 81 po 2000 kron = kron 202 200:— Obveznice deželnega posojila leta 1902 po 4% izdane za zgradbo deželne norišnice 250 po 200 K; 250 po 1000 K in 350 po 2000 K...........	108328 563200	56	108328 555600 1000000	56
	Skupaj . .	671528	56	1663928	56
	c) Posojila.				
5	Državnemu miljoracijskemu zakladu.................	382400		382400	
	Deželno knjigovodstvo				
	v Gorici, 1. maja 1904.				
	Ravnatelj: K A U Č 1 Č				
Računski sklep
zaklada za zgradbo norišnice
za leto 1903
Pričetni aktivni zastanki
Pristojbina upravnega leta
Skupaj
Vplačila
Končni aktivni zastanki
Potrjeni proračun
Pristojbina upravnega leta je v primeri s proračunom
večja K
manjša K v
a) Dejanski:
I	Obresti obveznic . . .
II	Obresti naloženih glavnic
III	Izkupilo prodanih kreditnih zadolžnic . . . .
IV	Najemnine zemljišč . .
V	Razni dokodki . . . .
b) Kreditno započetje:
Vrnjene glavnice . . . c) Prehajalni:
Prejeta predplačila . . . Vrnjena preplačila . .
Vsota . . Pričetni ostanek v gotovini Glavna vsota dohovkov . Končni ostanek v gotovini
PriČetna aktiva . . . . Končna aktiva ....
983277 59 1398 78
983277 1398
17570946
983277 59 1398 78
175709 46
175708 46
1160385 83
1160385 83
1160384 83
1160384 83
1352 47
1353 47
Razpredel	TROŠKI	Fričetni pasivni zastanki		Pristojbina upravnega leta		Skupaj		Izplačila		Končni pasivni zastanki		Potrjeni proračun	Prist upravn je v f s pror manjša		ajbina ega leta irimeri ičunom večja	
		K	v	K v		K v		K v		K v		K	K v		K v	
I II III IV V	a) Dejanski: Nakup zemljišč .... Troški za načrt .... Troški za zgradbo norišnice ...... . Troški za pohištvo . . . Razni troški..... b) Kreditno započetje: Naložene glavnice . . . c) Prehajalni: Vrnjena predplačila . . Dana predplačila . . . Vsota . . Končni ostanek v gotovini Pobot . . V primeri z aktivi . . . kaže se pasivum pričetkom leta..... in pasivum koncem leta .	112240	36	57580 1070 4864 983277	• 41 59	57580 1070 4864 983277 112240	41 59 36	57580 1070 4864 983277 112240	41 59 36	-						
		11224036 i •		1046792		1159032	36	1159032 36 135247		1353	47					
								1160384	83							
		112240	36							1353	47					
Stan imovine
Podrobni razkaz imovine	IMOVINA			
	pričetkom		koncem	
	leta			
AKTIVA. a)	Konečne terjatve: Aktivni zastanki razvidni iz tega-le računskega sklepa......... b)	Obrestonosne glavnice: Njegovo c. kr. Veličanstvo je odkazalo znesek 200.000 kron od čistega dohodka XXIII in XXIV drž. loterije za zgradbo norišnice na Primorskem. Ta svota je naložena v drž. obveznicah ter pripada tej deželi glasom dotične razdelitve tretjina v vrednosti (Kn. št. 59,04) . ........... Glavnica izvirajoča od izdanih obveznic posojila 1,000.000 kron iz leta 1902 po 4% naložena pri podružnici banke Union v Trstu....... c)	Nepremičnine: Zemljišča nakupljena za zgradbo norišnice ležeča v Gorici ob šempe-terski cesti in sicer parcele 536/13, 536/14, 536/15, 536/16, 536/17, 536/18, 536,19, 536/40, 536/41, 536/57, 536/58 in 607/6 goriške zemljiške knjige v vrednosti od....................... . DOLGOVINA. a)	Končni dolgovi: Pasivni zastanki iz tega4e računskega sklepa............ b)	Ostale kupne cene: Luciji Vetterle-Wildenbrunn in Mariji Cromer glavnica za zemljiščno parcelo 536/19 odstopljeno deželi vsled kupno prodalne pogodbe z dne 29/12 1900 št. 261/01, ktero je izplačati v 10 letih od dneva sklenjene pogodbe. . Skupaj . .	163886	92	169449 807568	65 13
	163886	92	977017	46
	152781	46	152781	46
	112240 56000	36	•	
	168240	36		
				
Posnetek imovine
poknežene grofovine £oriško-gradiščanske
pričetkom in koncem leta 1903
o
-o a) 0£
PREDMET
deželnega zaklada
pričetkom
koncem
leta
Pomno-žitev ali
zmanjšanje
K V
I M O
kmetijske šole
pričetkom
koncem
leta
K : v
1
2
3
4
5
6
7
8 9
1
2
3
4
imovina.
Gotovina......
Končne tirjatve . . . Pohištvo i. t. d. . . .
Živina.......
Poljski pridelki . . . Obveznice ..... Obrestonosne glavnice . Glavnice brez obrestij . Nepremičnina ....
D o 1 g o v i n a.
Pasivni zastanki.......
Državnemu miljoracijskemu zalogu
Pasivne obveznice......
Ostale kupne cene .....
Bilanca.
Imovina Dolgovina
Čista imovina
52416 97 391369 34 68682 69
777666,10 874557 80 300001 220190
92471 46 320345,30 7092416
77433395 87867350 30000 220190
4005449 7102404 2241 47
333215 4115 70
2414882 90
238693837
27944\5i
469071 75 382400 671528 56
33832963 382400 1663928 56
1523000 .
2414882 90 1523000 .
891882,59
238465819
2386938 37 2384658 19
13074212
992400
34514 74 7357 70 9827,81
125200;
34608 30 72701 . 7607 90
125200
17690025
_I
15
86165788
15
2794453 86165788
2280 18188960241
n r
176900 25 15
176885125
174686 20
25488
254 88
174686 20 25488
l
174431 32
V I	N A																		
Pomnožitev ali zmanjšanje		deželne gluhonemice			—	Pomnožiiev ali zmanjšanje		norišnice				Pomnožitev ali zmanjšanj e		S k	u p n a			Pomnožitev ali zmanjšanje	
		pričetkom		koncem				pričetkom		koncem				pričetkom		koncem			
		leta						leta						leta					
K	v	K	v	K	v	K | v		K v		K	v	K	v	K	v	K 1 v		K	v
93 56 87 70 221991		63 12890 1045 42100 5597 59412	79 02 34	' 363 12960 75 650i . 45100 . 5597 02 5867234		300 69 395 3000 740	96	163886 152781	92 46	1352 1 977017 152781	47 78 46	1352 47 1 . 81313086		52416 391432 116088 8402 9827 819766 1044041 30000 557583	97 34 22 70 81 10 74 80	93823 93 320709 30 118493 21 7920 . 7607 90 819433 95 1861288 30 30000, 556843 80		41406 70723 2404 482 2219 332 817246 740	96 04 99 70 91 15 56
2214	05	121108	15	123343	H	2234	96	i 31666838		1131152	71	814484	33	3029559	68	3816120	39	786560	71
23988		525		225		300		112240 36 56000: '.			•	11224036 56000 '		581852 382400 671528 56000	11 56	33880951 382400 . 1663928 56		243042 992400 56000	60
23986		525		225		300	•	16824036				16824036		1691780,67		2385138	07	693357	40
221405 239\88		121108 525	15	123343 225	11	2234 300	96	316668 168240	38 36	1131152	71	814484 168240	33 36	3029559 68 1691780 67		3816120 39 2385138,07		786560 693357	71 40
2453	93	120583	15	123118	11	2534	96	148428 02		1131152	71	982724,69		133777901		1430982	32	93203	31
											1								
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1904 Ravnatelj: K A U Č I Č
Pos
uprave in imovine vseh zakladov oskrbo
> O) o C •o O) OS	Zaklad	Dohodki		Troški	v	Imovina je obstajala koncem leta									
						iz gotovine		iz aktivnih zastankov		iz obveznic		iz glavic		iz posestev	
		K 1 v		K		K , v		K v		K	v	K v		K v	
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25. 26 27 28 29	Abram....... Alessio....... Cecotti....... Codelli ...... Gozdorejski..... Coronini za obnemogle delavce...... Coronini (štipendiji) . . Gospinski...... Depoziti...... Razni mali zalogi . . . Zemljiščno-odvezni. . . Gattei....... Leoni ....... Za zgradbo norišnice . . Maurovich . . ... Za bolne in ranjene vojake Penzijski...... Ubožni....... Pravizza ..... Prokop ....... a)	Deželni...... b)	Kmetijska šola . . . Provincijalno-občinski. . Riavitz....... Šolski....... Dež. gluhonemica . . . Stanig....... Stubelj ...... Gasilski....... Werdenberg..... Skupaj . .	516 1428 163 1132 12415 2123 1528 12788 55689 1413 ' 207 481 5889 1139 2926 50357 56057 251 650 j 1211245 4850 132 19924 35174 754 140 13389 7539	98 14 68 20 32 06 81 51 09 68 22 22 55 31 81 66 31 08 40 89 28 21 28 55 99 81 95 84	507 40 1403 20 160 80 1132 20 10746 40 1997 14 1375 20 12409 85 51802 05 1303 58 206 58 481'20 5889 55 113931 2365 5035766 5605731 247 20 649 20 1158828,92 475970 73 37 19924 28 35174 55 748 20 14081 3369 52 7539,04		9 24 2 1668 125 153 378 3887 110 ' 561 3 1 52416 90 58 6 10020	58 94 88 92 92 61 66 04 10 64 02 81 88 20 97 58 84 79 45	50 30429 11488 1922 j 395792 1 • 4 63	• 01 30 84 29 20	12200 25200 2300 17600 43900 46400 35800 299100 65075 2900 3900 9900 14000 60829 1178900 5200 13900 777666 106400 1400 277100 42100 158C0 1800 172600	09 69 10	1350 80 360 270 ' 250 ' 867 43 120 163886 1092 18116 60 120 904557 14 5597 200 64 3387	80 75 18 92 91 92 80 37 02 61 16	19589 152781 220190 125200 59412	60 46 34
		1500312.83		1430790	02	69522 81		439749 64		323197088 1		1100439 44		577173	40
netek
vanih po deželnem odboru za leto 1902.
1902
iz pohištva in živine
K
Skupaj
Dolgovina je obstajala koncem leta 1902
iz pasivnih zastankov
K v
iz pasivnih glavnic
K
iz pasivnih obveznic
K
Skupaj
Čista imovina aktivna ali
pasivna
Premoženje v primeri z onim prejšnjega leta se je
pomnožilo
zmanjšalo
125383
68682 51700
13935
1220958 26574 94 2382,88 17970 45839 72
78
79
46525 36203 319068 68963 3927 30429 3943 10020 316668 15092 61391 11488 1324323 5263 14021 2419305 17690025 106490 58 1473:21 277104,20 12110815 16006179 186461 13407i 59 172600
92 61 26 13 85 01 82 02 38 91 50 30 54 88 20 85
15
37 200
20 150 114
30443
46 80 97
46 64
112240,36 4 16 8,
15767130 628 54
56000
469659 15 61 64 870 525 84
75
23 83 09
93 36
382400
290,64
671528 5
15 37 200
20 150 114
12209 58 26559 48 2345 08
166 30443 64
16824036 416 8
15767 30 628 54
1523603
61 64 870 525 84
29064
17759 45839
46505 36053 318953 68963 3927 14 3943 10020 148428 15088 61383 4279 1323695 5263 14021
1072602
106429 1408 276234 120583 15921 1864 13407
03 72
92 61 60 13 85 63 82 02 02 75 50
88 20
79
34 38 11 15 86 25 59
5
989 74 15 80 72
52646 228 40 101843 40570,80 254,08
37
54 60
7989 547 41
31
54
45262 757
8952 99 94
172309 36
! 52 18 i47 87
3947 72 49 20
17
35 46
20 60
91
47
i
25970251
5678558 68
631202 72
438400
671528
56
1741131 28
5878559 59
100963 59
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1903
Ravnatelj: K A U Č I Č
Po S
uprave in imovine vseh zakladov oskrbo
> OJ
o e ■a o
cc
Zaklad
Dohodki
Troški
Imovina je obstajala koncem leta
iz gotovine
iz aktivnih zastankov
K
iz obveznic
iz glavnic
K v
iz posestev
1	Abram .......
2	Alessio.......
3	Cecotti...... .
4	Codelli.......
5	Gozdorejski
6	Coronini za obnemogle
delavce ......
7	Coronini štipendiji • . .
8	Gospinski......
9	Depoziti......
10	Razni mali zalogi . . .
11	Gattei.......
12	Leoni .......
13	Za zgradbo norišnice . .
14	Maurovich . ....
15	Za bolne in ranjene vojake
16	Penzijski......
17	i Ubožni.......
18	Pravizza ......
19	Prokop .......
20	a) Deželni.....
b) Kmetijska šola . .
21	Provincijalno-občinski
22	Riavitz ......
23	Šolski.......
24	Deželna gluhonemica . .
25	Stanig.......
26	Stubelj.......
27	Gasilski.......
28	Werdenberg.....
29	Sadje in trtorejo . . .
Skupaj . .
521 98 235865 102 70 753 10104
205232 1653j27 12947164 14579 58 1240 88 16618 42082 116038483 63212 291087 60298'30 5358682 22480 57607
2047479 36
507 40 2321 97 8 22 67351 8578:52
2008 164696 12357 06 10633 85 1225 20' 87 34 416 . 1159032 36 63080 2607 60298 53586
30 82 219152 573 97
90
4553 118 18029 80 3809463 674j 75 7818 16551 i78 7249;20 15896
1955007
4507 65 17889 38094 667 6 6020 674064 12 05
39 11
63 09 94 08
14	58 36 J 68 9448 8023
1526 43
44 32 631 590158 3945 73
15	68 7884
4 82 135247 132 30387
5 28 10
92471 46
46il2 5281 14069
50 1
8358,98 1586 91
l
320345
30
7 71 10631
508 56 15883 95
8 40
363
66 24 70
12200 26400 2300 17600 43900
47000 . 35800] . 301100! . 19839 33 2900, . 3900! . 9900! .
14000 ! 60829 69
1179300 5200 13900 774333
107200 1400 285500 45100 15800 1800
1145 83 374 281
460,76
200 66 44 92
95
1751 977017 78 1114 75
17906 92 9252 164 97
172600 .
908673
14
5597 233 67 4179
50
93
02 16 19 24
3474342 40
334642449
127917 91
330713
59
3199802 97
191782851
netek
vanih po deželnem odboru za leto 1903.
1903
iz pohištva in živine
K
70924 16
49486
13610
20
75
134021 11
Skupaj
Dolgovina je obstajala koncem leta 1903
iz pasivnh zastankov
iz pasivnih glavnic
K
iz pasivnih obveznic
Skupaj
12214 58 27582 39 2477,70 18054 77 4570815
47044 32 36267 07 32128018 23785 06 3166 34 4023 76 10079 82 113115271 1511607 61133 56 8358 98 1324177 61 5297 80 14067 07
2561624 57
107246 12 1467 74 28564909 123343H1 1604082 193843 14810 94 173108 56 15883 95
6412101 27
400 113 105 1621
13472 2177
40
S 338584 l
51
16 80 58 80
225
72
750
35759653
382400
382400'
1663928 56
1663928 56
Čista imovina aktivna
ali pasivna
400 113 40 105 1621
13472 04 2177 98
2384913
07
16,80 58 80
225 72 750
2403925 09
Premoženje v primeri z onim v prejšnjega leta se je
pomnožilo
1221458 27182 39 2364 30 17949 77 44087,15
47044 32 36267 07 32128018 23785 06 3166 34 4023 76 10079 82 113115271 1511607 61133 56 511306 1321999 63 529780 14067:07
176711
50
107229 1408 285649,09 12311841 1604082
1866 14810 172358
15883 95
400817618
5	
100745	
19	22
190	74
51840 21346 2326 52
79 94 59 80 982724 69 2732
33 92 45 87
799 97 '56 9414,98 2534 96 118,96 218 1403 35 4920 15883|95
116046044
zmanjšalo
1752 57
45177 03 761 51
249 94 4777 67 1695 37
892056 34
946470,43
Deželno knjigovodstvo v Gorici 1. maja 1904 Ravnatelj: K A U Č I Č
POSNETEK
doklad in davščin vpeljanih za leto 1903 v pokritje primanjkljeja deželnega zaloga in okrajnih šolskih zalogov.
a) Za deželni zalog se je vpeljala:
1.	20%tna doklada na	zemljarino;
2.	20 eAJ In n n n	hišno-razredni in najemninski davek;
3.	30 °/0 „ „ j;	pridobninski in dohodninski davek (izvzemši osebno dohodarino, vpeljano'z zakonom 25. oktobra 1896);
4.	100 v	državno potrošnino od vina mošta in mesa ;
5.	davščina K 1.70 od	vsacega hI. na drobno potočenega piva;
b) Za šolski zalog se je vpeljala:
1. v okraju Goriške okolice 65 °/0 tna doklada	na vse državne davke;
2 v Gradiščanskem okraju 42 °/0 „	„	., „ „
39 °/
In p	ji	n •■	»	»
3.	v Tolminskem okraju
4.	v Sežanskem okraju
42% „ 65
U,J 10 n
75 % „
100 °/„ .
„ zemljarino in na hišno-razredni in najemninski davek, „ pridobninski in dohodninski davek.
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1903. Ravnatelj: K A U Č I Č
POSNETEK
doklad in davščin uvedenih za leto 1904 v pokritje primanjkljeja deželnega zaloga in okrajnih šolskih zalogov.
a) Za deželni zalog se je uvedla:
1.	20 °/0tna doklada na zemljarino ;
2.	20 % » n n hišno-razredni in najemninski davek ;
3.	30 "/0 „ „ „ pridobninski in dohodninski davek (izvzemši osebno dohodarino, uvedeno z zakonom
25. oktobra 1896);
4.	100°/o„ „ „ državno potrošnino od vina mošta in mesa;
5.	davščina K 1.70 od vsacega hI na drobno potočenega piva;
b) Za šolski zalog se je uvedla:
1.	v okraju Goriške okolice 69 "/„tna doklada	na
2.	v Gradiščanskem okraju 42 °/0 „ „	„
3.	v Tolminskem okraju 70 °/0 „ „	„
4.	v Sežanskem okraju 75 "/„ „ „	„
100% ..
vse državne davke;
si	n	n
»	n	»
„	zemljarino in na hišno-razredni in najemninski davek,
„	pridobninski in dohodninski davek.
Deželno knjigovodstvo v Gorici, 1. maja 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č











RAZPREGLED
sumaričnih podatkov občinskih proračunov za leto 1904 in v pokritje izkazanih primanjkljejev uvedenih doklad in davščin
Krajevna
davčna
OBČINA
Po potrjenem
proračunu za leto 1904 znašajo:
•o o .E
o
a
>cfl O
cd OJ
Is
Razkazani primanjkljej se pokrije:
doklado
na neposredne državne davke

<u -a
na užitnino
o S
z davščino
j*
M S
a«
•m S
ro
cn -> -i •O O
K
ro C
i: >o
O aj
03
M-
<u ^ •
ro
C/3
>
o M vin.
Gorica
Štandrež Bilje . .
Cepovan
Dornberg
Števerjan
Grgar . .
Ločnik . . Miren . .
Opačjeselo .
Šempeter Podgora
Prvačina Kojsko .
I. Davčni okraj Gorica (mesto):
Mesto in pomerij
256817
717765 460948
45*1 55
II. Davčni okraj Gorica (okolica):
Štandrež Bilje . . Orehovlje Čepovan Dornberg Števerjan Cerovo dol Cerovo goi Grgar Ravnica Ločnik Miren Rupa .
Opačjeselo
Novavas Dol . .
Vrh (S. Miha)
Šempeter Podgora S Maver Podsabotin Pevma . Prvačina Kojsko . Kozana . Krasno . Šmartno Vedrijan Vrhovlje
14257	17744	3487	15
1227	5771	4544	35
2757	3809	1052	20
326	2910	2584	70
3345	13644	10299	80
1308	7688	6380	100
1198	2429	1231	40
394	2386	1992	60
2997	4531	1534	20
670	1227	557	48
4254	16468	12214	39
13498	15653	2155	15
i 920	2422	1502	91
i 623	8161	7538	150
612	1427	815	150
207	2295	2088	180
i! 178	1875	1697	165
i> 2722	3637	915	
3788	13535	9747	57
44	1609	1565	42
40	1458	1418	92
355	5720	5365	
458	7054	6596	80
344	2484	2140	10
655	3205	2550	45
i 236	651	415	52
1880	4899	3019	66
440	1109	669	38
101	1265	1164	65
26
290 65 65 65 150 65
50
*) 45",'„ na zemljarino in hišarino. 55u/0 na druge neposredne davke.
180
35 100 100 50 150 125 125 125 100 100 150 35 35
150
150 150
150
25 70 50 100 100 100 100 100 100 100 100 100
180 84 340 40 I I I
50 150 125 125 125
150 35 35
25
35 50 50 50 100 125 125 125 100 100 150 35 35
150
150 150
150
30
40 100 100 100 100 100 100 100
3 40
3 40 3 40
3 40
2 20 2 2
2 3 40 3 3 3 3 3 3
20 20 20 06 22
14 14 14
22
22 22
22
20 20 20
22
Krajevna	davčna	Po potrjenem proračunu za leto 1904 znašajo:			Razkazani primanjkljej se pokrije:								Neposredni davek
					z Joklado					z	davščino		
					na neposredne državne davke		na	užitnino		od vsakega hek-	tolitra piva	od vsakega litra žg. opoj. tekočin	
0 B Č	1 N A	m ■a o s: o O	Troški	i 5 — cs v eu	v denarju	v delu	vina [	mošta	ca C/) O) E				
		K	K	K		0	0( 'n			K	v	vin.	Kron
	Vipolže.....	251	2409	2158	42		100		100	3			3165
	Višnjevik ....	240	1280	1040	64		100		100	3			1353
Renče .....	Renče .....	604	10389	9785	84	' 50	100	100	100	2			5716
	Gradišče ....	90	3089	2999	140	50	100	100	100	2		101 20 j	1459
Solkan.....	Solkan.....	6238	15760	9522	35		50	50	50	2			8882
	Kronberg ....	763	2767	2004	30		50	50	50	2			2770
Šempas .....	Loka......	561	926	365	25								1292
	Sempas ....	453	2004	1551	29		100	ioo	100	2	20	20	3559
Ozeljan.....	S. Miha.....	414	1392	978	40		100	100	100	2 20		20	1806
	Ozeljan.....	259	2206	1947	52		100	100	100	2l20		20	2924
Osek......	Osek......	144	1461	1317	49		100	100	100	2 20		20	2063
	Vitovlje.....	950	1661	711	19		100	100	100	2	20	20	2088
Sovodnje ....	Sovodnje ....	5684	3459										2631
	Gabrije.....	372	1041	669	50		50	50					807
	Peč......	2935	1585										1300
	Rubije.....	195	1192	997	65								1532
	Vrtoče.....	214	442	228	40								537
Ternovo ....	Trnovo . . . . .	540	2216	1676	50								3436
	Lažna .....	120	329	209	41	1							511
	Lokva ....	650	2165	1515	43								3558
Tribuša ....	Tribuša.....	1008	2173	1165	65		51	51	40	2 70		06	1663
Vrtojba.....	Vrtojba dolenja . .	3589	9501	5912	70		100		100	3|40			3600
	Vrtojba gorenja . .	2756	5611	2855	45		100		100	340		06	3795
	Bukovica ....	1274	3026	1752	30		100		100	3 40			3287
Vogrsko ....	Vogrsko ....	722	2493	1771	26		100	•	100	220			3784
	III. Davčni		okraj Ajdovščina:										
Ajdovščina ....	Ajdovščina . .	1951	10689	8738	50		100	100	100	340		08	5564
Kamnje.....	Kamnje . . . .	486	1978	1492	49		50	50	50	220			2174
Črniče.....	Črniče.....	1040	8420	7380	156		100		100	2 20		20	4122
	Batuje , . . . .	660	2889	2229	88		100		100	2 20		20	1681
	Selo .....	962	2746	1784	72		100		100	2 20		20	1626
Sv. Križ ....	Sv Križ ....	750	8123	7373	100	50	100	100	100	3 20		20	5029
	Dobravlje ....	42	3322	3280	150	50	100	100	100	3 20		20	1832
	Velike Žablje . . .	117	3084	2967	130	50	100	100	100	3 20		20	1936
Dol Otlica ....	Dol Otlica ....	432	2923	2491	84		50		50	3			2463
Gabrije.....	Gabrije.....	265	1570	1305	35		100	100	100	220			2303
Krajevna		davčna	Po potrjenem proračunu za leto 1904 znašajo:			Razkazani primanjkljej se po6rije:								Neposredni davek
						z doklado					z	davščino		
						na neposredne državne davke		na	užitnino		od vsakega hektolitra piva		od vsakega litra žg. opoj. tekočin	
OBČINA			•M •a o J5 O Q	Troški	i "-i r- C3 o> is a	v denarju	J3 "3 •a >	rt C >	mošta	rt ■T. n 3				
			K	K	K	0	0	01 10			K	v	vin.	Kron
Gojačevo .		Gojačevo ....	455	1917	1462	75	50	100	100	100	2			993
Lokavec	■	Lokavec ....	2184	5383	3199	49		80	80	80	3	40	20	3838
Rihenberg .		Rihenberg ....	1144	4137	2993	50		100	100	100	3	40	20	6017
		Brje......	800	2353	1553	50		100	100	100	3	40	20	3249
Smarije . .		Smarije.....	992	5834	4842	90		100	100				20	4709
Skrilje . .		Skrilje.....	235	1565	1330	100		100	100	100	2	20		874
		S. Tomaž ....	293	1862	1569	52		100	100	100	2	20		1888
Vrtovin . .		Vrtovin.....	1124	4378	3254	115		50	50	50	2		•	2911
		IV.	Davčni okraj Kanal:											
Ajba . .		Ajba......	130	3612	3482	50	25	100	100	100	2	20	10	4375
Anhovo . .		Anhovo .....	270	2561	2291	65	31	95		95	3		22	2040
		Plave.....	711	4162	3451	65	31	95		95	3		22	3202
		Ukanje.....	26	1010	984	65	31	95	.	95	3		22	991
Avše . . •		Avče......	606	3768	3162	58	65	100	100	100	220		15	2443
Bate . .		Bate .....	824	3870	3046	80		75	75	75	2			3399
Banjšica	*	Banjšica . ,	490	3474	2984	46	56	100	100	100	2			2815
Kanal . .		Kanal.....	720	2433	1713	63		150	150	70	3	20	22	2868
		Bodrež.....	201	742	541	53		150	150	70	3 20		22	1033
		Gorenjavas . . .	473	1582	1109	54		150	150	70	320		22	2062
		Idrija......	158	622	464	55		150	150	70	3	20	22	851
		Morsko.....	180	748	568	60		150	150	70	3	20	22	950
		Vrh......	334	791	457	67		150	150	70	3	20	22	682
Kal . . .		Kal......	2474	8161	5687	51	40	50	50	50			20	6053
Deskla . .		Deskla.....	1543	6380	4837	38	56	50	50	50				4464
Lokovec		Lokovec ....	711	3272	2561	87	25							2032
Ročinj		Ročinj.....	24	2495	2471	50		125	125	75	2	20	22	2367
		Doblar.....	6	547	541	80	•	125	125	75	2	20	22	540
-		V. Davčni okraj Gradišče					• •							
Fara . . .		Fara......	7636	17671	10035	82		100	100	100	3	40	20	7979
Gradišče .	. . .	Gradišče ....	26300	43308	17008	51		150	150	50	3	40	22	18485
Marjan . .		Marjan.....	3018	8742	5724	50		75	75	75	2		20	5811
		Korona.....	1637	3905	2268	70		80	80	80	2		20	2310
Romans . .		Romans.....	7558	13533	5975	44		90	90	90	3	40	22	8172
Krajevna	davčna	Po potrjenem proračunu za leto 1904 znašajo:			Razkazani primanjkljej se ] z doklado					jokrije : z davščino			Neposredni davek
					na neposredne državne davke		na	užitnino		od vsakega hektolitra piva		od vsakega litra žg. opoj. tekočin	
0 B Č	I N A	X T3 O J3 O O	Troški	i 5 — 03 (D a	v denarju	O) •a >	vina	mošta	mesa				
		K	K	K	01 ■0		%			K	v	vin.	Kron
	Frata.....	614	1626	1012	58		90	90	90	3	40	22	i 1498
Zagraj.....	Zagraj.....	2230	9926	7696	65		150		150	3		20	5359
	Boškini . . . . ,	92	142	50									230
	Sv. Martin ....	188	1532	1344	80		150		150	3		20	638
	Sdravščina ....	248	3680	3432	40		150		150	3		20	3671
Versa.....	Versa.....	3104	5576	2472	30		75	75	75	3	40	22	5372
Vileš......	Vileš......	6230	12654	6424	70		75	75	75	3		20	6535
	VI	Davčni okraj Črvinjan:											
Ajel......	Ajel......	5943	17807	11864	370	■	135	1351 135		3 40		20	10298
Oglej.....	Oglej.....	7896	23964	16068	54		100	100	100	3 20		20	24384
	Belveder ...		1245	1245	56				,				2223
Camplung ...	Camplung ....	2286	7728	5442	80		60	60	60	3 40		20	6297
	Kavenzan ....	304	4069	3765	125		60	60	60	340		20	2791
Črvinjan ....	Črvinjan ....	9434	44457	35023	/150"> j200b)		135		100	3	40	22	15516
Fjumičel ....	Fjumičel ....	10682	32945	22263	95		100	100	100	3		20	20741
	Morozinski otok . .		5731	5731	87								6622
Gradež ....	Gradež .....	56140	72358	16218	28		150		150	3	40	20	17407
Jvanic ....	Jvanic.....	2918	6976	4058	81		100		100	3	40	20	4217
Muškli.....	Muškli.....	490	4460	3970	77		100	100	100	3	40	221 t?|	3408
	Pradicjol ....	414	2509	2095	80								2596
	Strasoldo ....	437	4693	4256	91		100	100	100	3	40	221 1?J	3965
Perteole.....	Perteole.....	2474	13156	10682	63		50		50	1	50	10	15157
Ruda......	Ruda......	12356	12317										9764
Skodovaka . . .	Skodovaka . . .	4403	10106	5703	65		50	50	50	3	40	20	8739
Tapoljan ....	Tapoljan ....	5877	5692										4700
Terc .....	Terc ....	8085	20035	11950	75		50	50	50	3	40	22	17231
Villa-Vicentina . .	Villa-Vicentina . .	2237	13444	11207	125	6*)	50		50	3	40		7675
Višk......	Višk .....	3584	5420	1836	30		50	50	50	2	20	20	3449
Sv. Vid ....	Sv. Vid.....	3804	5641	1837	20		50	50	50	2			5845
Kraulj.....	Kraulj.....	1907	3567	1660	36 |		50	50	50	2			3467
a) na realne davke	— b) na osebne davke.												
*) na zemljarino.
		Po potrjenem			Razkazani primanjkljej se pokrije :							
Krajevna	davčna	proračunu			z doklado					z davščino		O) > rt -o
		za leto 1904 znašajo :			na neposredne državne davke		na	užitnino		od vsakega hektolitra piva	rt c >CJ o bn"^ O£)+-> OJ .	'S T3 OJ 1 G.
0 B Č	I N A	a ■a o .s o O	Troški	Primanj-kljej	v denarju	v delu	vina	mošta	a M) 0> E		«k' cfl o. > o o ^	OJ z
		K	K	K		0	0 10			K v	vin,	Kron
VII. Davčni okraj Kormin:
	Biljana.....	Biljana.....	557	7125	6568	54	40	100	100	100	3	40		5836
	Bracan .....	Bracan .....	1439	7886	6447	76		80	80	80	3	40	20	5825
	Kapriva.....	Kapriva.....	1518	5011	3493	20\ *) 431**)		100	100	100	3		20	3671
	Čopris-Viskon . .	Speša.....	22	1680	1658	50		100	100	100				2620
		Čopris.....	1267	3232	1965	50		80	80	80	3			3356
		Viskon.....	542	2780	2238	90		80	80	80	3			2327
	Kormin ....	Kormin.....	70301	116265	45964	57		150	150	83	3 40		20	44143
	Kožbana ....	Kožbana ....	69	3432	3363	64	100	70	70	70	3			2093
		Mimik.....	62	5571	5509	64	100	70	70	70	3			3397
v/	Dolenje , . . . .	Dolenje.....	587	8076	7489	85		100	100		340		22	6811
;	Sv. Lovrenc . . .	Sv. Lovrenc . . .	2059	6010	3951	24		120		120	3		22	3642
	Medana.....	Medana.....	2043	5405	3362	82		100	100		3 40		.	4194
	Medeja.....	Medeja.....	13030	17768	4738	50		50	50	50	3 40		10	7474
	Morar.....	Morar.....	1516	4223	2707	65		80		80	2		20	3088
	Muša......	Muša......	2215	7567	5352	48		100		100	2	20	20	5805
VIII. Davčni okraj Tržič:
Sv. Kancian . . .	Sv. Kancian . . .	1019	8661
	Pieris.....	1466	5110
Doberdob ....	Doberdob ....	1590	2226
Devin.....	Devin.....	1436	8113
	Jamlje.....	710	1408
	Medjevača ....	457	1347
Foljan.....	Foljan . . ' . . .	1027	7619
	Redipulja . . .	939	5257
Tržič.....	Tržič .... 1 Sv. Polo ... j	20776	62287
			
	Starancan ....	237	8259
Sv. Peter ....	Sv. Peter ....	1646	8425
	Kaseljan ....	331	5564
Ronki.....	Ronki.....	3322	18696
	Vermeljan ....	279	4982
Turjak.....	Turjak.....	2368	8050
*) na zemljarino — **) na druge neposredne davke, a) na zemljarino — b) na druge davke.
7642	77		100		100	3 40		12	9187
3644	58		100		100	340		12	4197
636	20		100		100	220			1409
6677	110		100	100	100	320		22	3684
698	60		100	100	100				1215
890	69		100	100	100	2 20			1025
6592	110		150	150	150	340		22	3794
4318	140		150	150	150	3	40	22	2465
41511	65		200		119	3	40	22	35494
	65		200		119	3	40	20	2214
8022	93		150		100	3	40	22	7309
6779	140		130	130	130	3	40	22	4269
5233	180		130	130	130	3	40	22	2890
15374	65		150		150	3	40	22	13049
4703	60		150		150	3	40	22	4105
5682	100" 75b>		150		150	3	40	22	4275
Krajevna	davčna		Po potrjenem proračunu za leto 1904 znašajo:			Razkazani primanjkljej se pokrije:								Neposredni davek
						z doklado					z davščino			
						na neposredne državne davke		na	užitnino		od vsakega hek-	tolitra piva	od vsakega litra žg. opoj. tekočin	
OBČINA			a •a o J3 O Q	iS >w o « H	Primanj-kljej	v denarju	v delu	vina	mošta	as en n> 3				
			K	K	K	o ' 0		OJ i 0			K	v	vin.	Kron
		IX.	Davčni okraj Tolmin:											
Grahovo ....	Grahovo . .		219	2174	1955	84		50	50	50	2		15	1845
	Kneža . . .		1182	3293	2111	84		50	50	50	2		15	2171
	Nemškirut . .		520	1643	1123	98		50	50	50	2		15	1093
	Obloke . .		281	1053	772	78		50	50	50	2		15	723
	Podbrdo . .		783	3765	2982	54		50	50	50	2		15	2747
	Stražišče . .		612	1502	890	90		50	50	50	2		15	919
Sv. Lucija ....	Sv. Lucija . .		519	3798	3279	68	30	45	45	45	1			3347
	Idrija....		367	1789	1422	78	30	45	45	45	1			1316
	Lom ...		381	2119	1738	75	30	45	45	45	1			1655
	Modrejce		106	1072	966	82	30	45	45	45	1			863
	Slap ....		207	1877	1670	61	30	45	45	45	1			1835
Sv. Vito gora . .	Prapetno . .		290	2354	2064	50	50							1970
(Glej okraj Cerkno)														
Ponikve.....	Ponikve . .		524	2187	1663	76	50							2190
	Pečine . . .		214	947	733	76	50							965
Tolmin.....	Tolmin . . .		2836	9184	6348	70		50	50	50	2			5001
	Cadra . . .		996	2048	1052	115								915
	Dolje . . .		844	1598	754	50		25	25	25				1411
	Lubinj . . .		335	1158	823	90		25	25	25				853
	Podmelec . .		677	2559	1882	95		25	25	25				1849
	Polubinj . .		275	2338	2063	120		25	25	25				1612
	Zatolmin . .		1060	2237	1177	90		25	25	25				1273
	Volarje . . .		510	1793	1283	120		25	25	25				1026
	Zabče . . .		1031	1954	923	90		25	25	25				1014
Volče.....	Volče . . .		988	2597	1609	35		30		30	1			3811
	Čiginj . . .		254	950	696	58		30		30	1			1180
	Kozarišče . .		177	688	511	50		30		30	1			966
	Rute ....		217	481	264	35		30		30	1			731
	Selo ....		472	1003	531	50		30		30	1			1008
		X.	Davčni okraj Kobarid:											
Breginj.....	Breginj . . .		1345	2087	742	16		30	30	30	2	*	06	1481
	Robedišče . .		1845	2083	238	16		30	30	30	2		06	1358
Kobarid.....	Kobarid. . .		816	6842	6026	39		70	70	60	2		12	3988
Krajevna		davčna		i Po potrjenem proračunu za leto 1904 znašajo:			Razkazani primanjkljej se pokrije :								Neposredni davek
							z doklado					z	davščino		
							na neposredne državne davke		na	užitnino		od vsakega hektolitra piva		od vsakega litra l žg. opoj. tekočin	
OBČINA				m T3 O JS O Q	3 >w o H	S — ca (D S s? •C-* CL	v denarju	v delu	vina	mošta	mesa				
				K	K	K	01 ■ n					K	V	vin.	Kron
		Sužid . . .		31	765	734	71		55	55	50			12	983
		Svina . . .		1803	2084	281	43								721
Kreda .		Kreda . . .		2312	4970	2658	45		50		50	2		08	3892
Drežnica		Drežnica . .		1374	3454	2080	37	50	50					16	2148
Idrsko .		Idrsko . . .		792	2909	2117	71		70	70	70	2		12	2501
Libušno .		Kamno . . .		98	1125	1027	50		50	50				04	1760
		Ladra . . .		310	532	222	40							.	505
		Smast . . .		67	732	665	40		50	50	50			06	1413
		Vršno . . ,		903	903									.	1109
Livek		Livek . . .		1074	2252	1178	33		60	60	60	2		10	1847
Sedlo .		Sedlo . . .		1450	2238	788	20		75	75	60	2		09	1924
Trnovo .		Trnovo . . .		1288	1810	522	22	20	30	30	30	1		08	1090
			XI.	Davčni okraj Bovec:											
Čez-soča		Čezsoča . .		5182	8088	2906	110							10	2376
Log . .		Log ... .		1745	2143	398	30		25	25	25	1		03	812
		Strmec . . .		1197	1391	194	30		25	25	25	1		03	462
Bovec .		Bovec . . .		5725	15186	9461	100		40	40	40	1	40	121 6	6486
		Koritnica . .		416	1169	753	100		40	40	40	1	40	06	681
Zaga . .		Zaga....		2213	3707	1494	100		50	50	50	1		01	1394
Srpenica	• • •	Srpenica . .		1986	2593	607	40	20							1516
Soča . .		Soča . . .		2783	3782	999	80		.						1325
Trenta .		Trenta . .	• •	861	1460	599	83		•			•	•		723
			XII. Davčni okraj Cerkno					• •							
Cerkno .		Cerkno . . .		1378	4679	3301	56	100	50		50	1			3227
		Bukovo . . .		570	2485	1915	100	100	50		50	1			1912
		Gorje . . .		971	1845	874	100	100							1033
		Jesenice. . .		270	877	607	100	100							610
		Labinje . . .		444	806	362	51	100							714
		Novake dol. .		231	764	533	74	100				#			731
		gor. .		129	985	856	100	100							864
Krajevna		davčna	Po potrjenem proračunu za leto 1904 znašajo:			Razkazani primanjkljej z doklado					se ]	jokrije: z davščino			Neposredni davek
						na neposredne državne davke		na	užitnino			od vsakega hektolitra piva		od vsakega litra žg. opoj. tekočin	
0 B	Č	I N A	Dohodki	Troški	Primanj-kljej	v denarju	v delu	vina	mošta	mesa					
			K	K	K		0	u, 10				K	v	vin,	Kron
		Orehek .....	138	619	481	100	100								489
		Otalež.....	1719	4495	2776	90	100	25			25		1		3151
		Planina.....	25	1088	1063	125	100								863
		Reka-Ravna . .	179	1106	927-	92	100								1014
Št Vidška Gora .		Zakriž . ...	104	588	484	90	100								540
		St. Vidška Gora. .	1318	3792	2474	60	50								2050
		Police . . .	298	978	680	100	50								420
		Prapetno ....													
Šebrelje ....		i glej okraj Tolmin)													
		Sebrelje ...	97	2656	2559	90	20	80	80			2	20	20	1993
XIII. Davčni okraj Sežana:
Avber .....	Avber ...	1 566! 2650		2084	94		50		50				1821
Lokev .....	Lokev . ...	3040! 4530		1490	21		50	50	50	3 40		16	2468
Kopriva ....	Kopriva.....	1 619	1794	1175	90		100		100	3		20	1263
Dutovlje ....	Dutovlje ....	1980i 4541		2561	35		100	100	100	3		20	3001
Naklo.....	Skupne potrebščine	960	13609	12649									8529
	Naklo.....	363] 841		478	60	25	100	100	100	3		20	602
	Barka.....	18	1071	1053	102	25	100	100	100	3		20	829
	Dane.....	522	1208	686	60	25	100	100	100	3		20	808
	Divača .....	1469	4339	2870	60	25	100	100	100	3		20	3377
	Ležeče .....	280	1010	730	60	25	100	100	100	3		20	859
	Misleče.....	48	570	522	145	25	100	100	100	3		20	307
	Podgrad ....	72	377	305	80	25	100	100	100	3		20	290
	Škofije.....	190	1334	1144	90	25	100	100	100	3		20	995
	Vareje.....	61	388	327	120	25	100	100	100	3		20	226
	Vatovlje ....	30	419	389	140	25	100	100	100	3		20	236
Povir.....	Povir.....	1733	3278	1545	50		100	100	100	2 20			2454
	Merče.....	826	1472	646	40		100	100	100	2 20			1315
Veliki-Repen . . .	Veliki-Repen . . .	3209	3555	346	23		50		50	2		20	1534
	Voglje.....	1770	2270	500	58		25		25	2		20	866
Rodik.....	Rodik.....	3141	5350	2209	50	' 40	100	100	100	2	20	20	1706
Skopo .....	Skopo .....	370	1120	750	70		100		100	2		20	1072
	Krajnavas ....	230	903	673	88		100		100	2		20	764
Sežana .....	Sežana .....	7860	25703	17843	31	' 26	100	100	100	3 20		16	10953
Zgonik.....	Zgonik.....	802	3214	2412	128 *) 80**)	20	90		90	j 220			1553
*) na zemljarino — **) na druge neposredne davke.
Krajevna
davčna
OBČINA
Štijak Štorje
Tomaj
Brestovica . Brje . . . Kobiljaglava Komen ,. •
Štanjel .
Gabrovica Gorjansko
Mavhinje
Nabrežina
Pliskovica
Šempolaj
Škrbina . Selo
Slivno . Temnica
Velikidol Vojščica.
Gabrovica
Salež .
Štijak
Štorje
Kazlje
Tomaj
Križ .
Utovlje
Brestovica . Brje . Kobiljaglava Komen . . Malidol . . Sveto
Tomaževica Volčjigrad Štanjel . Kobdilj . Koboli . Hruševica Gabrovica Gorjansko Ivanigrad Mavhinje Nabrežina Pliskovica
Šempolaj
Škrbina . Seio ■ . Slivno Temnica Kostanjevica Lipa . . Velikidol Vojščica.
Po potrjenem
proračunu za leto 1904 znašajo:
•a o
X.
o Q
K
o
u
H
K
ctj u
Is
K
Razkazani primanjkljej se pokrije:
z doklado
na neposredne državne davke
O)
•o
T3 >
'0
na užitnino
o E
z davščino
<U rrt
— ro >
"o.
bJO
JŽ «
re
tn — > O
"O
o
k: v
C3
ti >o s o
0/J-+-> O) .
■a I
C/3 O. > O
o ^ o >N
vin.
CU >
re T3
'E
T3
<L>
u.
c/3
O
G.
tu
Z
Kron
*) na zemljarino. **) na druge neposredne davke.
Deželno knjigovodstvo v Gorici, meseca junija 1904. Ravnatelj: K A U Č I Č
462	2890	2428	| 116*) 50**)	20	90		90	2	20		1612
502	2408	19C6	/ 137*) 72**)	20	90		90	2	20		1394
868	4639	3771	68	50	50	50	50				2927
667	2449	1782	80	30	80	80	80	2		10	1876
468	1800	1332	80	30	80	80	80	2		10	1514
260	1122	862	36		1C0		100	3	20	20	235?
280	1055	775	40		100	1	100	3 20		20	189*
123	543	420	32		100	• i	100	320		20	134t
Davčni okraj Komen				• •							
262	3907	3645	120	50	150	150	•	2			1717
291	2204	1913	114	90	100	100	100	3	40	20	910
348	3525	3177	206	50	150			2		10	1552
1421	9053	7632	92	50	100	100	100	3	40	20	3510
226	776	550	152	50	100	100	100	3	40		274
471	2316	1845	107	50	100	100	100	3	20		1121
395	2419	2024	177	50	100	100	100	3	40		785
478	2259	1781	127	50	100	100	100	3	40		841
544	2184	1640	129		90		90	2		20	1271
213	1897	1684	128		90		90	2		20	1315
60	397	337	150		90		90	2		20	228
112	887	775	120		90		90	2		20	647
671	2169	1498	25	100	100		100	3	40	20	927
742	4467	3725	130	20	100		100	3	40	20	1925
519	1531	1012	130	20	100		100	3	40	20	594
327	4293	3966		36	85	85	85	3	40	20	4372
9234	13658	4424	21		25	25	25	1		08	10562
696	2358	1662	90	.	50	50	50	2			1648
450	2640	2190	136*) 110**)	50	90	90	90	2			1022
860	3040	2180	70	55	100	100	100	3	40	20	152?
771	1398	627		50	100	100	.	2			851
322	2538	2216	80	90	90	90	90	3	40	20	104C
540	2047	1507	60	50	100	100	100	3	40	20	119Č
3060	6093	3033	104	50	100	100	100	3	41	20	1581
274	1411	1137	95	50	100	100	100	3	40	20	761
96C	259C	1630	168		50	.	50	2	_	20	887
47C	3008	2538	126	14C	100	10C	100	2	j	20	905,
POSNETEK ^
obsegajoč podatke proračunov cestnih odborov za leto 1904 in doklade uvedene v pokritje dotičnih primanjkljejev.
OKRAJ	Dohodki	Troški	Primanjkljej	Omenjeni primanjkljej se pokrije z doklado na neposredne davke izvzemši osebno dohodarino			Javni davki celega
				v občinah	v denarju	v delu	okraja
	kron	kron	kron		0	/o	kron
Ajdovščina .	50	13240	13190	j Rihenberg, Vel Žablje, Ajdovščina, Lokavec, Šma- ) J rije, Batuje, Sv. Križ, Crniče, Selo j 1 Brje, Dobravlje, Gojače, Kamnje, Skrilje, Vrtovin . 1 Gabrije, Dol-Otlica in Sv. Tomaž......	26 24 22		54602
Bovec . . .		6400	6400	1 Cezsoča ............... ) Soča in Trenta............. j Bovec, Koritnica..... ....... 1 Log, Strmec, Srpenica in Žaga.......	40 30 20 15		15775
Cerkno. . .		9870	9870	V vseh občinah tega okraja........	25		16624
Červinjan .	7300	24685	27385	V vseh občinah tega okraja . ,......	9		193853
Gorica mesto				( Cestne potrebščine sprejete so v proračunu gori- 1 1 škega mesta.............J	•		589415
Goriška okolica	38980	90770	51790	V vseh občinah tega okraja ........	33		164151
Gradišče	1000	7700	6700	f V vseh občinah 1 na zemljarino....... | tega okraja J na druge neposredne davke	8 12		66728
Kanal . .	4500	12366	7866	Ročinj in Doblar..... ...... j Ajba ................ 1 Razun tega v vseh občinah okraja......	23 15 16	•	43170
Kobarid . .		10706	10706	1 Kobarid, Svino, Sužid, Drežnica, Idrsko, Livek in \ J Trnovo...............J | V vseh drugih občinah tega okraja......	30 50		26720
Komen . . .	16700	39593	22893	Gorjansko, Ivanigrah, Kobiljaglava, Komen, Kobdil, | Koboli, Kostanjevica, Nabrežina, Šempolaj, Škr- J bina, Štanjel, Tomaževica in Vojščica 1 Brje, Gabrovica, Hruševica, Lipa, Malidol, Mavhinje 1 Pliskovica, Selo, Slivno, Sveto, Temnica in Volčji-grad 1 V vseh občinah tega okraja na zemljarino in hi- šarino ............... na obrtnino............. na rentnino.............	10 16 21	40 35	104666
OKRAJ	Dohodki	Troški	Pri-manj-kljej	Omenj	eni primanjkljej se pokrije z doklado na neposredne davke izvzemši osebno dohodarino			Javni davki celega
					v občinah	v denarju	v delu	okraja
	kron	kron	kron			0		kron
* Kormin . .	200	18733	18533	[ Biljana, Kožbana, Dolenje, Medana in Mirnik . . Bračan, Kapriva, Čopris, Kormin, Sv. Lovrenc, Me- j ! deja, Morar Muša, Speša in Viškon .... j		24 16		104666
Sežana . . .	5000	16330	11330	na zemljarino, hišno razredni in najemninski davek	Divača, Dutovlje, Krajnavas, Križ, Merče, Povir, Skopo, Sežana, Tomaj, Utovlje Voglje, Gabrovec, Salež, Stijak in Kopriva ............ Avber, Kazlje, Ležeče, Lokev, Storje, Veliki- i repen, Zgonik, Naklo in Škofije, Barka, j Dane, Misleče, Podgrad, Rodik, Vareje in Vatovlje..........|	20 18	milne osebne	47087 7184
				Na druge neposredne davke v vseh občinah tega 1 okraja...............J		30		
Tržič . . .j	274 1500	500 9922	226 8422	j v občinah na Krasu: Jamlje, Medjavača, Doberdob 1 in Devin ............. \ v vseh občinah v nižini..........		3 9		7334 93575
Tolmin		15260	15260	Kneža, Grahovo, Obloke, Sv. Lucija in Dolje na 1 hišarino in najmarino j in na vse druge davke .......... V vseh drugih občinah na hišarino in najmarino . in na vse druge neposredne davke ......		41 55 21 35		44427
Deželno knjigovodstvo v Gorici meseca junija 1904 Ravnatelj: KAUČ1Č