Ponamozne Številke« Navadne Din 1'—% ob nedeljah Din 1*50.
•TABOR* izhaja vsak dan, razven neaclje in praznikov, ob iti, ari s datumom naslednjega dne ter stane tresečno po poilti O 12 50, ca ino-rematvo D 20*50, dostavljen na dom P 14*—, na izkaznice D 12*50, mserati po domovom.
Naroča se pri npravl .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva o lica štev. 4.
Posamezne številkei Navadne Din	l*-—,
ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO .	, M«*.
horu, Jurčičeva uL št 4, L nad* rtropre. Telefon, interurb- it. 27«. H?.	,e	■*'*•]•	v	Jurčičevi
ahci^ st ^ pritličje, deono. Tele* ioo it 2 L *+ SHS |ior<tnočakovoi mčnn štev. 11.787.
Na aaroČila bror denarja ne se j Rokopisi pa «e vračajo-
Maribor, sreda 11. julija 1S2S,
Številka: 153
Klic iz Korotana
Glas o koroškem šolstvu.
(Izviren dopis).
Celovec, koncem junija.
^ ^r- Ninčičeve besede v beograjski 'upščini so razdražile sršenovo gnezdo a ajšnjih ultra-Nemcev. Celovške šti-ce hudo napadajo dr. Ninči£a ter mu ,a^°' da jo govoril grdo laž. In vendar ° nie£°ve besede trda, gola resnica. ®ce Pravijo, da skrbijo ljubljanski e zslovenen« predvsem za to, da se ^oreška ne pomiri in da sc mir med v«“* Slovenci za vsako ceno kali. — PoV -°-I>a: k®* mir na Koroškem? na	slovenskega duha, nacional-
ne S,°Verks^a ®nrt. In kdo so »Hetzslove-8vo''	Slovenec, ki količkaj ljubi
g J. narod in govori slovensko, je že »ein ■rJlarc>^ ^ govori slovensko, je že »ka • ,c^s^°vene«- Predvsem pa sloven-ne se°ca! Gorje Slovencu, če dih ženstvu?1*'5'* in P1'6^'736111 gorje izobra , Dan za IT
da so jUD.m trobijo celovške štimce, Maribor p°v°Ver^ nasilno poslovenili žiško dolin« ^'Spodnji Dravograd, Me-teh kraiib » Nemci bi pač hoteli v pa prmr -~Se dalje gospodovati. Sami treba	"e	Vrivajo načrta, da je
KorogcJrJ omog°ee ponemčiti slovenske
-~-^l?Vcnc'' ~~ 70.000 nas je, menda še Pravijo	sl°venske	šole. Stimce
vsej Jvl v? .3"e vse to smrdljiva laž! V imeK s ^ hi slovenske vasi, ki bi ne kdo ° ° m.ni ffa otroka, kateremu bi jp , ler,1°g°bil šolski pouk. V splošnem TT+ i 1 !vs’. tQda kakšne šole imamo1! trak vrstične, ki so prave raznarodoval-lce. ^ "rvega dne, ko slovenski otrok v®topi v šolo, se že uči nemški pozdrav: 4Guten' Tag«. Pol leta se sme milostno UČiti slovenskih črk, takoj nato pa se Sačne nemški pouk. V prvem razredu *na učitelj slovensko, v drugem1 razredu Uci otroke trd Nemec in slovenska govorca je že pregreha. V velikih slovenskih krajih kakor Vetrinj, Borovlje, Grab-“tajn, Podljubelj so šole popolnoma nem-ke; tam ne poznajo niti slovenskega a-teednika. Izšolan Otrok ne zna sloven-o ne brati ne pisati in ne pravilno go-oriti; dobro pa se je naučil zasramovati °j materni jezik
kdo, ki
Ako pa je vendarle _ zna slovensko čitati, se je naučil tn^’ ^	^*r’	krščanskem	nauku. Pa
i pri poučevanju krščanskega nauka go£re?°Vedart()	slovensko.	Ni	mo-
Pretrgu ver-'eG' koliko simo zaradi tega izgan i ■* S^<yvenfiki katehet je. In sedaj no mai? sl°vensko duhovščino, na nje-Kai e ° nastavljajo trde Nemce. Pred nf’ ^mca> 1° 3e grda laži! taljriv, l ff°Vanjem so nam Nemci na le-fkorožt ^al' slovenske šole, slovenska
m 'f ^bosa, dajejo pa nam nacionalno smrt.
36 to: »KarntnerHeimatsgedanke«1?
 , "Oon emčevan j a koroških Slovencev
^tenru se pravi bratska koroška Ijube-1 Govore o »slovenische Trutzschu-«. To so šole, kjer bi se učilo nekoliko c maternega slovenskega jezika. Koli-m , ^^he Trutzschulen« pa stoji v goalaviji, na Poljskem', Ha Češkem? °o z njimi! Comu jih trpite, ko so pa ®roski NemJci načelno proti manjšin-Šolstvu.	’
fc ^.^dnjem1 času pobirajo tudi pri SIo-^ ih fa »Grenzsehulert«. Tam1 na meji Pravi j° — jc veliko nemških otrok, ki ne morejo vzgojiti dovolj nemško, ker tam Slovenci. Take šole nameravajo
Idati ali jih že zidajo v Ljubelju, na Po-u'°zici im drugod. Kd
tamkaj 'sploh ni
ožici in drugod. Kdor le malo pozna >nn ■r™°‘apn'e’ ve> da tamkaj sploh ni mskih otrok. »GreHzschulen* bi naj ■ ,	POfi^tcevalpige. .To je .v§e
Volitev skupščinskih odborov. Pretres zakona o zavarovanju posevkov
Beograd, 9. julija V današnji seji določili kandidate za posamezne odseke, so pozamezni poslanci, zlasti muslimani ki so se izvolili na današnji seji.
in' zemljoradniki, ostro grajali postopanje notranjega ministra Vujičiča na-pram vsakomur v Bosni, ki ni radikal. Očitali so mu, da jo sovražnik države, ker tepta vse ustavne pravice. Volitev
Beograd, 10. julija. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik Ljuba Jovanovič ob 9. uri. Na dnevnem redu je bila izvolitev odsekov za proučevanje raznih zakonskih predlo-
skupščinskih odborov je bila odložena na gov. Izvoljenih je bilo sedem odborov, jutri.	Glasovnnje je trajalo do pol 12. ure. Nato
Beograd, 10. julija. (Izv.) »Politika« je pričela razprava o zakonskem načrtu poroča: V zvezi z današnjo sejo narodne za zavarovanje posevkov proti toči in po skupščine so imeli vsi parlamentarni plavi. Prvi govori poslanec Lazič, ki ob klubi včeraj posvetovanja, na katerih so času, ko to poročamo, še ni končal.
Tudi muslimani ostanejo v parlamentu.
Beograd, 10. julija, (Izv.) Odkar So hitro so sklenili klerikalci, da ostanejo v stopili muslimani v opozicijonabii blok, parlamentu, so sprejeli tudi muslimani so nastopili vedno v sporazumu s kleri- ta sklep. Današnje sejo so se udeležili ta-kalci. Tudi v vprašanju zapustitve parla- ko klerikalci, kakor muslimani, menta so postopali sporazumno. Kakor
Italija hoče nasilno anektirati Reko.
Mussolini rabi zunanjo politični uspeh za volitve. ' ..
B e o g r a d, 10. julija. (Izv.) »Politika« poroča: V zadnjih dneih so se razširilo po
Beograd, 10. julija. (Izv.) V poučenih krogih so zatrjuje, da opravičuje
našem' in inozemskem časopisju alar- Italija svoje zahteve glede aneksije Re-
mantne vesti o nekakih akcijah, ki se baje pripravljajo na naši zapadni meji.
ke s tem, da mora' vlada pri prihodnjih volitvah doseči zlasti v zunanji politiki
V vseh teh vesteh se v prvi vrsti omenja konkretne uspehe, ako hoče upati na zrna Italija. Vsi politični krogi od skrajne le- go pri volitvah. Radi evakuacije tretje vice do skrajne desnice so radi tega *bone In Sušnka je nastalo v Italiji na-vznemjirjeni ter zahtevajo, da se posveča pram vladi veliko nerazpoloženje, ki ga varstvu naših mej največja pažnja. Mi- more odstraniti samo italijanska rešitev nistrski svet je imel včeraj popoldne se- reškega vprašanja, Mussolini hoče vpli-jo, na kateri je razpravljal o raznih te- vati na ugodno rešitev reškega vpraša-■kočih zadevah. Zunanji minister dr. Nin- nja tudi s tem, da grozi z izstopom iz čič je podal poročilo o poteku lausannske zveze narodov, če se ne ugodi italijan-konference. Kakor se zatrjuje, ne bo pa- skim zahtevam. Ker bi lahko izstop Ita-ša vlada podpisala mirovne pogodbe s lije vplival na ravnovesje v Evropi upa Turčijo, ker Turčija ni sprejela naših italijanska vlada, da bo s temi grožnja-zahtev ekonomskega značaja. Turčija je mi prisilila velesile, da se izrečejo za ita-hotela od nas izsiliti gotove obveze, ki pa lijansko stališče. Italija bo zato skušala so likvidirane že z balkansko vojno. Tudi presenetiti Evropo z gotovimi dejstvi ter se je ministrski svet bavil z odnošaji na- tako izsiliti zase ugodno rešitev. Mini-prami Italiji. Seje se je udeležil tudi voj- stnski svet je spoznal italijanske nakane ni minister general Pešič.	in bo vlada podvzela potrebne korake, da
to nakano prepreči.
-o-
Pred podpisom mirovne pogodbe v Lausanni.
Lausan ne, 9. julija. Švicarska brzojavna agentura je objavila nekatere podrobnosti o sporazumu, ki je bil sklenjen v noči od nedelje na pondeljek. Mirovna pogodba stopi v veljavo šele potem, ko jo odobrijo trije parlamenti. Rusija bo
sluge. Radikalce je bilo zelo sram tega svojega socijalno tako »pravičnega« člana ter so hiteli izjavljati, da to ni predlog kluba. Da se prestilizira poglavje v smislu stavljenih predlogov, se je seja od-godila na jutri popoldne.
^ Stavka kovinarjev v Nemčiji. Berlin, 9. julija. Delavsko ministr-
povabljena, da pošlje svojega zastopnika, stvo je prevzelo posredovanje med dolo-ki bo podpisal sporazum o morskih oži- dajalci in delavstvom' kovinarskih tonah. Odgovor je pričakovali šele čez par vam, ki je napovedalo stavko. Prvi se-
dni. Z ozirom na to se bo izvršil slovesen podpis mirovne pogodbe šele 17. ali 18. julija.
Ang o ra, 9. julija. Ministrski Svet je pooblastil Izmeta-pašo, da podpiše lau-sannsko mirovno pogodbo.
Bencš v Parizu.
Pariz, 9. julija. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beheš jo včeraj prispel semkaj. Imel je danes dolg razgovor s Poincarejem. Vsebina razgovora ni znana. Jutri potuje dr. Beneš V, London,	...
Uradniški zakon.
Beograd, 9. julija. V današnji seji je zakonodajni odbor obširno razpravl jal o 9. poglavju uradniškega zakona, ki go-
stanek med obema strankama se je vršil danes v prostorih državnega delavskega ministrstva. Rezultat še ni znan', vendar pa je stavkovno vodstvo preklicalo.ukaz glede razširjenja stavke na druga podjetja. Stavka približno 130.000 delavcev.
Komunistični »Lavoratore« v Trstu ustavljen.
Rim1, 8. julija. Iz Trsta poročajo, da je bilo komunistično glasilo »Lavoratore« ponovno ustavljeno, ker baje piše preti državi. Glaven povod je bil članek, v katerem! vojaški novinec prisega sovraštvo meščanskemu razredu. Vojaška oblast je tiskarno zasedla.
borza:
C ur i h, 10. julija. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 33.90, Beograd 6.10, London 26.45,
vori o penzijah. Opozicija, zlasti demo- Berlin 0.0021, Praga 17.425, Milan 24.60, krati so nastopili proti nekaterim reak- Newyorik 579.50, Dunaj 0.0082, žig. krone oijonarnim določbam, ki so jih radikalci 0.00825, Budimpešta 0.675, Varšava 0.045, vtihotapili v načrt. Velik hrup je vzbu- Sofija 5.60.
dil predlog radikalca Velje Popoviča, Zagreb', 10. julija. Pariz 550—575, bi se od dobivanja peazij izključili Švica 16.375—16.425, Milan 4.03 -4.05.
praV, to niso »Trutzschulcn««. Hinavstvo, laž in teror, to je toliko h vali san a nem-! ška »kultura«.
Nemci ne morejo prehvaliti naših' u-trakvističnh šol. Dobro bi bilo, če bi jih’' naklonila jugoslov. vlada tudi tatnošnjim Nemcem. Recept je na razpolago. Katko bodo srečni!
Da dunajska vlada nima moči, odpreti slovenskih šol — to je grda laž, ! Vlada ima moč in kar hoče, to izvrši. Toda vlada sama je tista, ki vzdržuje o-ne, na katere potem upira prst, češ: ti ne pustijo, nemško ljudstvo ne dovoli!
Utrakvistično šole so najnevarnejše orodje v nemških rokah. One ponemču* jejo stalno in po snnotrenem načrtu.
Več — več pozornosti! kličemo jugoslovanski vladi. Ne zapustite nas! Mislite na Koroško! Morituri vos salutant!  .1
Politike vesti, j
Kako si je zamislil Stambu-1 lijski „veliko jugoslovansko carstvo"?
Brez Hrvatov iri Slovence-! vi
Iz Sofije.poročajo, da je bil v pllaltti mizi ubitega Stambulijskegh najden z njegovo lastno roko pisani načrt o ureditvi odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo in o bodočnosti Balkana sploh. N*^ črt nosi naslov: »Načrt ustave za Vjliko jugoslovansko carstvo«. Glavna vsebina načrta jo: 1. med Srbijo in Bolgarsko ae uvede skupnost eksistence; 2. Hrvati ifl Slovenci so izključeni iz bodoče skupne države Srbov in Bolgarov; 3. bodoči jugoslovanski car se izvoli z ljudsk!m glasovanjem; 4. interesne sfere v Macedo-niji se razdele sporazumno. Podobno izjavo je podal svoj čas tudi prejšnji bolgarski poslanik v Pragi dr. Dasknlov.
* I
—D—
* Koroščevo slepomišenje. Kakor smo že včeraj poročali, se je zgodilo, kar so pričakovali vsi, ki razmere poznajo. Korošec je poslal v narodni skupščini v boj. kot rjoveča leva Hohnjeca in Vesenjaka, ki sta grozila z abstinenco slovenskih klerikalnih poslancev radi novih davkov in pa radi — avtonomije. Davki so bili sprejeti — in klerikalni poslanca bi morali izvajati konsekvence in izvršiti svojo grožnjo, zlasti še, ker je Vesenjak slovesno zahteval, da je abstinenca za-htova slovenskega ljudstva. Toda Korošec si je premislil in da zakrije svoj u-rnik in da si ne prekriža vseh potov za vstop v vlado, seje skril za zaupnike svoje stranke, katerim je dokazal, da sedaj še ni čas za to, da hi klerikalni poslanci1’ zapustili Beograd in tirali Radijevo politiko. In gospodje zaupniki so mu seveda prikimali, da bodo o abstinenci sklepali šele pred jesenskim zasedanjem narodne skupščine. Zopet se je torej zgodi-
lo.	da so se tresle gore, rodila pa se je— miška. Ne dvomimo niti najmanj, da bo jesenski sklep zaupnikov SLS enak kakor je ta od zadnje nedelje. Zakaj klerikalci dobro vedo, da jih zapusti najmanj! polovica vseh volilcev od zadnjič, če bi se podali na pot brezplodne Radičeve politike. Saj jih že danes preklinja velik’ del volilstva, ki se je dalo zadnjič zapeljati od blestečih fraz Koroščeve meglene avtonomije. Facit celjske seje SLS'je torej polom klerikalne politike; celjsko zborovanje je bilo navadna komedi jaj hudiča so slikali na stemo — v odločilnem momentu pa stisnili rep med noge. Za ljudstvo pa bodo morali najti zopet novf kup laži, obrekovanja in hujskanja. Saj v tem so odlični mojstri.
* O dvojni morali polemizirajo Koroščevi listi in beograjska »Politika«, članek »Jezuit« s/t\o ponatisnili tmR ®iv
Nanj je odgovorit ^Slovenec«, ki je zavil !kresnico tako, da je velika večina Slovencev jezuitska, če jo dr. Korošec jezuit. Slovenci 'niso sovražili Srbov, toda v prvih vojnih letih jim ni preostajalo dragega nego pasiven odpor. Vse bi bilo dobro, če bi tega ne trdil ravno »Slovenec«, to so pravi: če bi no fantazirali o pasivnem odporu klerikalni Slovenci. r*Poliitika« je namreč dobro zibrala razno podatke in jih servirala dr. Korošcu; med temi je tudi slovita »Slovenčeva« pristnokatoliška »rožea poezije«: »S kanoni vas pozdravimo — vi Srbi — dom »hladen! vam postavimo — ob vrbi...« »Politika« sklepa, da niso bili klerikalci nikoli srbski prijatelji in tudi ne bodo.
* Pred izmeno velikih županov na Hrvatsjkem in v Sloveniji? V gotovih [beograjskih krogih, ki stoje v stikih z »adikalno vlado, so zatrjuje, da se bodo v kratkem izmenjali novi veliki župani v Hrvatski in v Sloveniji, ker sedanji — ikomaj pred kratkimi v radikale prepečeni — 'baje niso dovolj zanesljivi. Vlada namerava sedanje odstaviti ali pa upokojiti, na njihova mesta pa postaviti razne Stare preizkušene srbljanske radikale. Moigoče je to v zvezi s predlogom bosanskih radikalov za ustvaritev Velike Srbije, o (katerem) poročamo na drugem mestni Radovedni smo le, kaj bi rekli potem gg. Lukan, Pfeifer etc.? f * Nov radikalski manever. Radikali teo na vse načine poizkušali, da bi kakor •v Sloveniji tudi na Hrvatskem ustanovili ‘svojo Stranikarsko organizacijo, kar jim fpa ni uspelo. To, da so se direktni poiz-
kusi, spraviti vsaj gotov dol Hrvatov pod velikosrbski klobuk, ponesrečili, pa 'radikalom še ni vzelo podjetnosti. Prišli 'Bo sedaj na drugačno misel — organizirati -med Hrvati novo stranko, ki naj bi na zunaj bila neodvisna, na znotraj pa •radikalna dekla. V ta namen so pridobili itaed banovinsikimi, kakor tudi med bosanskimi Hrvati baje žo nekaj ljudi, celo 'frančiškanov, kakor zatrjuje »Jutranji List«, ki so pripravljeni ustanoviti in voditi tako tajno radikalno stranko. Radi-'Ikali se pač poslužujejo vseh sredstev.
\	* Tudi Spahu se majejo tla. Na dru-
gem mestu poročamo, da se pričenja v hrvatakih selih svitati in da ljudstvo zapušča Radiča, na boljšem pa ni tudi idrugi federalistični demagog, musliman Spaho. Njegovi muslimanski volilcl so *ibio nezadovoljni z njegovo politično Jtaktiko. Ljudstvo občuti dan za dnem 'bolj vso težino njegove neumne politike, posebno veliko ogorčenje pa vlada radi ubustave agrarne reforme, ki je hudo zadela tisoče malih muslimanskih ljudi, flei tvorijo ogromno večino Spahovih volilcev. Ti volilci pozivajo sedaj S pa <ha, da krene na drugo pot, ker bodo v nasprotnem slučaju pri prihodnjih volitvah izbrali damge, sposobnejše poslanice nego so on in njegovi tovariši.
!	* Volitve za Veliko Srbijo. Bosanski
tradikali, katere tvorijo večinoma nekdanji najvdanojši Habsburški hlapci, so jprišli na originalno misel, predlagajo toamrež sledečo rešitev naših notranjepolitičnih sporov: Sedanja narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev naj se razpusti, v jeseni pa naj
sc razpišejo nove volitve v velikosrbsko narodno skupščino! Volitve bi se vršile samo na teritoriju Južne in Severne Srbije, Črne gore, Vojvodino, Srema, Bosne in Hercegovine ter dela Dalmacije. Ta narodna skupščina, izvoljena samo od prebivalstva srbskih pokrajin, naj bi potem; dala državi urvo ime Velika Srbija, ostali deli, okur jena Hrvatska, Slavonija in Slovenija pa naj bi se proglasili za osvojeno anektirano ozemlje. V teh pokrajinah naj bi se volitve ne vršile tako dolgo, dokler bi se no izvršila »asimilacija«, to je posrbljenje Hrvatov in Slovencev. Bajo vzbuja ta gorostasni predlog bosanskih radikalov v Beogradu veliko navdušenje!
* Italijansko-madžarske spletke radi Reke. Kakor poročajo iz Rima, je bila aneksija Reke s strani Italije sklenjena že o priliki poseta madžarskega zunanjega ministra grofa Bethlena v Rimu. Med Bethlonom in Mussolinijem' je bil sklenjen, kakor zatrjujejo te vesti, sporazum, po katerem naj bi Italija rešila roško vprašanje enostavno uasilnim potom, potom aneksijo, v italijanski Reki pa bi potem dobila Madžarska del pristanišča v popolnoma svobodno uporabo. Svoj aneksijonislični apetit hoče Italija prikriti s sledečo pravno utemeljitvijo: Reka jo bila poprej madžarska last, ker pa je Madžarska bila poražena iri mora pla čuti vojno odškodnino, bLItali ja vzela Roko — na račun te vojno odškodnine! Ta teorija je zelo lepa, samo Italijani so si jo prepozno izmislili, ker je bila Reka že davno m edu ar od n o-vel j a vn o proglašena za — neodvisno državico. Da se pa Italijani, ki so prelomili še vsako pogodbo, ne bi strašili tudi še danes nasilno sankcionirati ta načrt, o tem pač ne mor (.'mo dvomiti.
* Grško-turški sporazum. Med Grki in Turki je bil na lausannski konferenci končno dosežen sporazum. Ismed-paša jo imel daljši razgovor s predsednikom gr ške delegacije, s katerim sta se sporazumela o vseh še spornih vprašanjih, nakar sta obvestila predsedstvo konference, da je dosežen popolen sporazum.
Dravski brotl v Breznu utrgal. — Štirje
□□DODDnannnn □ □ Danaonaanasa V nedeljo 15. Julija 1923 vsi
Sokola v Studencih.
□GDoannnooao □ o	jqqoq
Spori
: SK Hašk, Zagreb : ISSK Maribor Dne 15. julija tl. popoldne nastopi tukaj šnji prvak »Maribor« proti »Hasku« iz Zagreba v prijateljski tekmi v Maribo ru. Sloves, katerega uživa »Hašk« v no gometu pač ni treba še obširneje raz pravi jati, kajti isti je splošno znan ne samo v naši državi, temveč tudi v ino zonistvu in mariborsko prebivalstvo bod imelo s to tekmo priliko se na lastne oči prepričati o njega zmožnostih in krasni igri. — »Maribor« se bodo moral zelo po truditi, da se častno odreže. — Že sedaj opozarjamo conjeno publiko na to igro.
VeSska nesreča na Dravi.
duhovniki utonili. — Brodar se je rešil* Maribor, 10. julija-
vati na obrežje, vsi štirje duhovniki Pa £<> utonili. Trupel utopljencev doslej as našli.	,,	m
Na lico mesta je odrinil danes zjttr** župnik od tudi mariborski rešilni oddelek. P°'
so se razširile govorice, da	^
Ilc in novomasi'1* kar pa se je iakaJS. kot neresnično. Hudo je zadela neS?u zlasti stariše obeli novomašnikov, ^ imela v prihodnjih dneh peti novo Župnik Basnik iz Sv. Trojice je pridi? minulo nedeljo na novi maši J. KuP^ . v Rušah. Kdo bi si mislil, da Ra bo za e a. Voda je odnesla čoln proti* la drugi dan taka nesreča.	-ji
Danes 'popoldne je odrinila na j nesreče sodna komisija, ki bo pregl®“ ; la tudi brod ter preiskala moroP* krivdo brodnika.
Danes zjutraj krog pol 1. ure se je pripetila na brodu v Breznu nesreča, ki jc zahtevala štiri človeške žrtve.
Krog polnoči so prišli k brodniku Mazeju župnik iz Brezna Volčič,
Sv. Trojice v Halozah Basnik, novo-mašnik iz Brezna Ribič in bogoslovec Teržečnik iz Janževega vrha, ki so bili na obisku pri veleposestniku Hiršmanu. Kljub temu, da je kilometer nižje čez Dravo most, so 3e hoteli prepeljati z brodom. Brodar je končno pristal na njihovo zahtevo ter jih prepeljal. Ko je prišel čoln v deročo vodo, se je nenadoma u-trgala veri nižje ležečemu mostu. V bližini mostu štrli iz vode velika skala. Golti jc deroča voda zanesla naravnost proti tej sikali. Sunek jc bil tako močan, da so jo čoln preobrnil. Brodarju se je posrečilo spla-
stu
tudi ruški župnik Rušah J. Kupšič,
— Državna zaščita dece ukinjena. ^
zakonom o dvanajstinah se ukinejo * • državne okrožne zaščite dece. Osobj8 5 f mora v rc-ku treh mesecev reducirati. P f
"( krajinske uprave so dobile nalog, da i1"1 ski kralj poljsko pres olico; govori pa se, j ^ (](> tegft rokft vse nopotrebnc odd«* da prispe ob tej priliki v Varšavo tudi j ke pf. pokrajinskih npravah.	,.
naš kralj Alekjsamdor. \ Koliko odgovar-| — Mednarodni zdravniški nadalje^, ja ta vest resnici seveda ne vemo.	j	n; tečaj. Dunajska medicinska fakult® *
Demagogova kazen. Znano je, kako, prjredi od 17. do 29. septembra 1923 ‘M je dr. Korošec za casa volilne borbe far- ^ mednarodni zdravniški nadaljevalni
Dnevna kronika.
— Kralj potuje v Varšavo? Glasom vesti iz Varšave, poseti v avgustu belgij-
bal posobno železničarje z vsemi
mogo-j s posebnim vpoštevanjem terapij čimi obljubami. Izrabljal je potom sho-• Obiskovalci tečaja imajo plačati le ■
dov, agentov in časopisja bedo železni-* nin0( jcatera 2naša 100.000 aK. Reflokta«^ čarjev v svoje strankarske namene, pri' naj priobčijo ime ter morebitne želje^«
n iku
tem pa seveda ni pomislil, da železni-
Wien IX. P°f'
carji niso kaki zagorski backi, dali pridobiti samo z obljubami, ne da bi sc te obljube tudi kdaj uresničile. Železničarji — seveda ne vsi, ampak baje večina — so sprejeli njegove obljube in pri volitvah 18. marca tudi res glasovali za klerikalno stranko, po volitvah pa niso pozabili, kaj jim je Korošec obljubil, ampak so pa zn o zasledovali njegovo politiko in čakali, kdaj se volilne obljube u-resničijo. To pa se seveda ni zgodilo; mesto na bolje, gre vsak dan na slabše. Železničarji so se sedaj končno naveličali čakanja in prvi očitni znaki razočaranja so sc, kakor se nam z gotove etrani poroča, pokazali v nedeljo iil sicer v jako neprijetni obliki za g. — dr. Korošca, Ko
dr. A. Kronfeldu, ki bi se zellangasse 22.	,	'
— Demanti o zaroki bolgarskega
fja. Bolgarska brzojavna agencija
d*
mentira ponovno vesti inozemskih li^fj o zaroki kralja Borisa rumunsko pr1®' cesinjo lleano.
— Vendar enkrat! Občinski odbor c®’ čine okoliša Celje je sklenil zgradbo H®' vega modernega poslopja za osaovO sole. Skrajni čas je bil — treba pa je di, da se z delom nemudoma priBie. j — Zakupna oddaja lokalov v zdravi“‘, šču Rog. Slatina. Gostilničarje, kav«1* narje, obrtnike in trgovce opozarjamo razpis restavracijskih, kavarniških, \f1 govskih in obrtnih lokalov, ki se odd#r( v zakupno oddajo v zdravilišču Roč. Sl tina. Razpis je objavljan v »Urad.
se jo dr. Korošec vozil z zborovanja klerikalne stranke v Celju, so ga obkolili j oc] 7, jui. tl. št. 62.	-
zaslepljeni železničarji ter ga vprašali,' _ Zagrebško vseučilišče podrei«® ' kdaj bo izpolnil ob volitvah dane obl ju- j ministrstvu. Zagrebški listi poročajo, « be. Dr. Korošec se je hotel izmuzniti ba-j je vlada ukinila poverjeništvo za pros^ jc z raznimi frazami, kakor da so radi-j to pri pokrajinski upravi ter ga nadofl^ kalci, demokrati itd. krivi, da tega ni1 stila z delegacijo. Zagrebško vseučiK^’ mogel storiti, železničarji pa se s tem ni-j ki je doslej spadalo pod kompetenco P°' so zadovoljili, ampak jih je ponovna Ko-j verjeništva, je sedaj podrejeno direk^ roščeva demagoška farbarija le še bolj ministrstvu prosvete, razsrdila. Povedali so gospodu »vodite-
; Iz Češkoslovaške.
f Husove proslave. — »Narodni linuti«.
[' Letošnja proslava Husovega dne na Češkem ni bila samo manifestacija protiklerikalnega razpoloženja, ampak tudi imogočen izraz pijetete, ki jo ima napred na Češka do velikega reformatorja in (mučenca. Husi ni bil obsojen na grmado 1« kot »krivoverec«, ampak jo bil — kakor sta to lepo dokazala Palaoky in Ilav-■liček — tudi odločen Ceh, ki sc jo boril proti nemškim) kulturnim vplivom in 0-poizarjal rojake na potrebo popolne osa-pioisvojitMC.
V četrtek in petek so se vršile širom ■■^Češkoslovaške husiteke slavnosti, ki so dokaz, da je duh »božjih bojevnikov« sil-Inejši nego moč klerikalne mase. Ponekod '&o imele slavnosti cerkven značaj, ker Husa slavita češka evangeljska in pravoslavna cerkev. Zelo impozaiftna jo bila ■proslava v Pragi. Tisoči ljudi so prišli Iv: četrtek v Prago, da se pridružijo povorkam, ki so manifostiralc po mestu.
Klerikalci so mislili, da bodo protiklerikalne množice kako drugače popla-•Ifcaie,	jazi vam je. .Ofii ]>i aaffireo
lju Slovencev« v obraz bajo mnogo pikrih in mn tudi na bolj nazoren način izrazili svojo zahvalo. Kako je celo obračunavanje med g. poslancem in njegovimi volilei železničarji v podrobnosti izglodalo, žal ne vemo, 'beležimo pa kot kronisti to, kar se govori po Mariboru.
hoteli napeljati vodo na svoj mlin. Radi bi šli med ljudstvo kot »ponižani in razžaljeni«, kot žrtve za krščansko vero. Tega veselja pa jim nihče ni dal okusiti; slavnosti so potekle zelo dostojno in brez incidentov. Nek provincijalni »katoliški« list je izpljunil na Husov spomin cinično primerjavo: Ker je Hus umrl za svoje prepričanje, mu je enak dr. Ra-šinov atentator Soupal, ki ravnotako trpi za svoje prepričanje. Po tej logiki bi imel Šoupal colo vrsto tovarišev v krščanskih mučencih, ki so tudi umrli za svoje prepričanje. Tako padajo pljunki vedno nazaj na one, ki pljujejo.
V zadnjem času razpravljajo češki listi o tzv. »Narodni h miti«, ki bi rado posnemalo italijanski fašizem. Dognano jo, da tiči za tem gibanjem dobro znana češka politična osebnost, ki ima že izza prejšnjih časov izvesten antagonizem proti Masaryku. Masaryk ni namreč politik tiste sorte, kakor so bili svojčas razni ruski državniki; njemu ni politika advokatura, marveč filozofija. Listi, ki stoje pod vplivom dotičn^ja češkega politika, so polni hvale o reakciji; eden izmed njih
je z vsem navdušenjem pozdravil prevrat v Bolgariji. Samoumevno jc, da je taka politika omejena na razne kon-ventikle in salone ter da se ne bo moglo udomačiti med širokimi sloji, ki bi naj bili oropani državljanskih Svoboščin in izročeni gospodstvu izvestne skupine ljudi. Silno pa bi škodovala zunanjemu u-gledu Češkoslovaške, ki se po zaslugi a-gilnega ministra dr. Beneša in njegovih sotrudinikov utrjuje vedno bolj. Okoli »Nar. hnuti« ec zbirajo večinoma mladi, doslej Uczuani ljudje, ki se hočejo »uveljaviti«. Mnogi narodnjaki, ki so se uveljavljali kot legijonarji tam, kjer je bilo treba položiti življenje na kocko, so prišli na »index«. Značilno je# da je Zveza češkoslov. legijonarjev na svojem ob-
— Tuji vladarji v Varšavi. Kakor P®?, ročajo poljski listi, namerava v jesc. posotiti Poljsko belgijski kralj Alb^' Temu obisku se pripisuje velika važi° v kakor obisku maršala Foeha in’ ruiff0^. skega kralja Ferdinanda. Jugoslov«1® kralj Aleksander bo posetil VarS*v bržkone še tekom; letošnje jeseni.
— Sprejem v pomorsko vojno a'. ^ mijo. V pomorsko vojno akademij ' Gružu (Dubrovnik) se sprejme 40
cev. Prošnje je vložiti na vojno IU*nlf^v stvo najkasneje do 31. julija t. 1. traja tri leta. Pogoji: dovršena sr° j,, šola, naše državljanstvo, telesna post, starost 17—20 let. Natančnejši goji so razvidni iz konikurza, ki je resentom v našem uredništvu na gled.
Dopisi.
i. 30 Ma-jaktf
Selnica ob Dravi. Dne 8. julija *• bil pogreb žene 100% invalida, go*P- ‘ rije Kunej. Da je bila pokojni0^ 3 fl priljubljena, je kazala velika udeležba1 pogrebu, na katerem je ob gomili-
čnem zboTu dno 4. tm. odločno/odklonila! po(kojnice držal gospod Kaučič iai ^ ’ novo gibanje in izjavila, da vztraja na bora jako lep nagovor, povodoTajk^nffi
l
načelih^ predsednika Masaryka. Z bur- j gh je"bilo marsikatero’oko solz«0-i*m pritrjevanjem je bilo ugotovljeno,*—«n«tali roaD
da »>i brez Masarjrka in Beneša ne bilo republike. Tako so legijonarji obsodili ■napade izvestnih skrajno desničarskih listov na prozidenta Masaryka iri ministra Beneša. Značilno je, da se tem napadom, vedno pridružujejo kalci.
pokojnici želimo mir, preostali pa naše iskreno sožalje!
Oblave.
§ Mestni kino. »Konjar tudi kleri-| meriikanska pustolovščina v 8.	-
J predvaja y torek, S?edft id četrtek
JtartBor, H, julija '1923,-
Mariborske vesti.
Maribor, 10. julija 1923,
Vlom v Spodnještajersko ljudsko posojilnico.
Mrtvi sluga In njegov prijatelj. — Pijan 'lomilec. — Zlatnina v konzervni steklenici. — Denar zakopan v betnavskem gozdu.
Kakor smo pred par dnevi poročali, je 1 V noči od junija na julija izvršen .. v tukajšnjo Spodnještajersko Ijud-0 Posojilnico v Stolni ulici. Način vlo-.*•ki je bil izvršen s ponarejenimi klju-’36 takoj v začetku kazal na to, da je ‘°ral izvršiti vlom človek, ki je dobro 2iial vse razmere in ki je imel v rokah finalne ključe. Policija jc najprej pri-. a slugo posojilnice, nekega Dolinarja, aterega so v kritični noči videli v bliži-Posojilnice. Ker pa se njemu ni dalo °ssar dokazati, sc jc preiskava nadalje-aa tudi v drugi smeri.
^ je bil kot sluga nastavljen pri .^i linici nek Stelzer, ki je pred krat-'d-Iri llmrl- 1’a .ie med vojno opravljal tu-službo tajnika in jc kot tak imol v ro-‘■udi ključe. Poizvedbe so dognale, *ja *ua. H^mn zahajala dva železničar-•*p! “Unča v ni carja v delavnicah južne «znice. To sta nek Vid Kristovič in »l 0JZ':' ,®aSparček. Oba sta pri kriminal-jjj P°liciji še popolnoma neznana, ker še i f a kila nikoli kaznovana. Na podlagi tir ^°*7'vor^ 3® bil Krištofič takoj are-;i. ^ Pei zaslišanju ni hotel sprva ni-Rr Priznati. Videli pa so ga v tem-ča-•« , bližin; posojilnice In nek stražnik jc §e celo gledal, kako se jo mučil z ^hiranjem hišnih vrat. Bil je namreč Suf0 ,ma Pijan, šele ko so našli pri hi-Preiskavi na njegovem1 stanovanju več •tied;S°V ^ linče v v milu in vosku ter °d Tt?an^eiami in rokavom skrit listek knuš ^VOrsk0 shramlbne prtljage, je ^olo^v T)1’Wla^ dejanje. Poizvedbe pri '&ndov'?rftki shrambi prtljage so imele bila v	V	nekem1 kotu shrambe je
steklen'8'50'^*3"6 blače povita konzervna v shrai °]H *Cr oddana kot navaden zavoj Ijen„ n ^ V tej steklenici je bila sprav-iz bla ^ z^atnina’ ki j0 bila ukradena r, S'®3ne posojilnice.
.0 po Kristovič uvidel, da so na pra-‘ , s|edi, jo končno skesano priznal deja-t|W’	za vlom) sta napravila že s po-
»luftomi Stelzerjem, ki je imel ključe, od katerih je Kristovič napravil °dtise in izdelal1 ponarejene ključe. — Ostali plen, srebrni denar itd., je zakoni pod nekim drevesom v betrtavskem k°zdu. V spremstvu detektivov je odšel gozd"ter pokazal mesto, kjer »o res našli ves denar. Celokupna vrednost ukradenih Pometo v Se ceni na četrt milijona K. rištovič Je bil1 izročen Sodišču. . * t
Wj^ ' :s —o—	:■	.'SŠil^n
v 151 -^ cSell pojav iz »Ljudske knjižnico«.
usko leto je med počitnicami število zPosojevalcev padlo za polovico. I.ctos a 30 bas nasprotno. Minuli četrtek je do-knjjžnica celo rekordni obisk, 80 ^b^jevalcevi je prejelo 150 knjig. Ker 'sil f ve^'kc frekvence knjige tudi ^ gabijo in številni izposojevalci taa	dovolj na knjige, ki jih večino-
»tvo	- (bra& denar ni dobiti, je vod-
iav •?f1IniOTan'o v naprej1 čim najtsrožje ^jox»e * P°čd,ov®* red. Posebno se bo brez 1 D t Računala ovojnina najmanj z t>roa • t.or ^e prinese knjige zavite po
bredst K Pri sedan3i draginji knjig avCJa (knjižnica ogromno vrednost
0 moramo zato vsi čuvati.
•jj,a- ®*vanje ali Maivriost? Prejeli smo: ma	Aleksandrove	in
Iv p8 coste ima v izložbi razglednici tea" . ndlicherja in Avg. Jenka sredi med karikaturami. Zelo poniževalno fovn'k vidimo sliki dveh idealnih bo-družK- V ZR na^° nacionalno svobodo V Sili	.Smešnih kreatur. Radii bi vedeli,
Čof•'IC	namenoma,	ali	pa ni
gl^Hik ničesar mislil, ko je izložil raz-^unici na tako nedostojnem mestu, k Izjava. V Vašem cenj. listu z dne
1 s*-e objavili notico »Čudno postopa-
avpc borzo dela«, kjer napadate llf8dru£i|in1 Sol« Državno borze dela v ter-, 1 s- Jožeta Stabej. Ker Sva pri laKfT,Mei>OSre^no prizadeta podpisana kot i*i»va novoustanovljene zvonolivarne, Dr*! •lava’ da .ie £• J. Stabej, odnosno - ^vaa borza del* X; Majerji, ^i ji isie-.
iiovani gospod načeluje, postopal v zadevi inozemskega zvonolivarja Greissin-ga popolnoma po zakonskih določbah in se mu ne more očitati niti najmanjša nepravilnost ali celo kakšno strankarstvo pri tem. Uredništvo lista naj objavi to izjavo, in da s tem javno zadoščenje g. Jožetu Stabeju, ker se mu je krivično kratila njegova osebna čast, in da se s tem zavrne vsak sum, kakor da Državna borza dela v Mariboru ne bi poslovala nepristransko in po zakonskih predpisih. Obenem1 prosiva g. J. Stabeja, da vzame to izjavo na znanje. Alojz 7,oral ti, U. Nassimtbeni. — (Iv temu še ugotavljamo, da »o tudi govorice o postopanju policijskega koimisaidjata bile neosnovane, ker policija mora v smislu predpisov izgnati vsakega inozemskega delavca, ki je brez dela. Ugotovili bomo še podrobno, kdo in iz kakih razlogov je širil gornje vesti po mestu, ki so se cule na raznih straneh. Op. ured.)
m Plesni večer »Rita-Rita v mariborskem gledališču. Velenadarjena mlada češka plesalka »Rita-Rita« (Markita Pešta) priredi v torek, 10. julija, Svoj plesni večer. Kot pianist sodeluje kapelnik g. H. Priseli. Opozarjamo občinstvo na to prireditev ter priporočamo, da si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico.
m Napredni javnosti. Med žrtvami klerikalno - nemakutarske hujskarije v Slovenski Bistrici o priliki znanih dogodkov, se nahaja tudi nek težko poškodovan družinski oče, ki živi sedaj v Mariboru in zaman išče primernega zaslužka, da bi preživel svojo ženo in nedorasle otroke, ki žive v skrajni bedi in dobesedno stradajo. Ker se tisti, ki so krivi njegove nesreče, danes iko je v nesreči, sploh zanj več. ne brigajo, prosimo našo napredno javnost, naj ona pokaže, da ima več razumevanja za reveže kakor pakle-rikalno-nemškutaraki veljaki. Pred vsem prosimo naše podjetnike, naj bi ga sprejeli vsaj začasno v službo, seveda pa le za labka dela (sluga ali kaj podobnega); da se reši gladu njegovo družino, pa bi bilo treba zbrati nekaj denarja, živil ali morda tudi obleke. Vse darove sprejema naše uredništvo in bo objavilo tudi imena darovalcev. Napredni in narodni Mariborčani, pokažite, da ste boljši kakor klerikalci im nemčurji!
m. Blagim srcem. V Maribor je prispel visokeodstoten invalid, bivši vojak 87. avstrijskega pešpolka, ki se je doslej nahajal v ruskem vojnem ujetništvu, v bolnici v Vladivostoku, kjer se jc zdravil. Ker se invalidova družina nahaja v Merami v Italiji im nima sredstev, da bi se vrnil k njej, prosi blaga srca, da bi mu pomagala z denarnimi darovi ter tudi z obleko, da se obleče in odpelje k svoji zapuščeni rodbini. Darove sprejema naše uredništvo.
m Učenke za šivilje. Pri podpisanem .uradu je na razpolago 60 učnih mest, u-čenkam. za šivilje v neko tovarno perila v Mariboru. 30 se jih sprejme takoj v delo, 30 pa nekako črez 2 meseca. Sprejmejo se le dekleta, ki so prekoračile starost 14 let in, so bile odpuščene iz ljudske ali meščanske šole. Tovarna je zelo moderno urejena, svetla in higienična. Vsi šivalni stroji so na električni pogon. Po izučenju imajo učenke zajamčeno fetalno službo, ker tovarna je edina te vrste v naši državi in sta ji zajamčena napredek in obstoj. Učenke naj bodo inteligentnejše, Ujih starši morajo stanovati v Mariboru ali v bližnji okolici. — Dekleta, ki bi želela vstopiti v zgornja učna mesta, naj se javijo takoj osebno pri ženskem! oddelku Državne borze dela v Mariboru, Slomškov trg št. S. — Državna borza dela v Mariboru.
m Kavarna v mestnem parim. Dnevno koncert od pol 17. do pol 19. ure in od 20. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo.
m Iz policijske kronike. Učence II. razreda ljudske šole Jože K. se je taiko neprevidno vozil s kolesom po Koroški cesti, da je povozil lj.letno Genovefo Čepe, ki je pri padcu dobila več poškodb. — Finančni paznik v; poltoju Ivan' J. je menda iz ljubezni svojo ženo tako pretepal, da ji je moral priti rešilni oddelek na pomoč. — Mariji Žilavec je v gostilni Vlahovič izginila modra suknja, vredna 3000 kron. Pozabila jo jo na klopu Ko se je vrnila, Suknje ni bilo nikjer več Ivan Gabrovec, znan berač iz Studencev, je zopet beračil po mestu. V go-štUžB »čmA orel« §o jfiu prepovedali be-.
o Rvr
račenje. To pa ga je tako razhudilo, da je začel zmerjati čez državo češ, radi Beograda no bomo govorili slovensko, Marburg je in ostane nemški. Imel bo priliko, o tein razmišljevafi v zaporu. — Par veselih vinskih bralcev si je dovolilo v nedeljo neuimostno šalo ter odneslo napisno tablo mestnega kopališča iz Kopališke ulice v Razlagovo ulico.
Kultura in umetnost
x VII. umetniška razstava kluba »Grohar« v Mariboru. Umetniški klub »Grohar« bo .kakor lani tudi letos priredil o priliki Gbrtno-industri j'-ke izložba v Mariboru razstavo slikarskih in kiparskih del svojih članov. Člani kluba, ki se hočejo te razstave udeležiti, se naprošajo, da pošljejo najkasneje do 8. avgusta svoja za razstavo namenjena dela izložbeni pisarni, ki se nahaja na razstavišču v Cankarjevi ulici (dekliška meščanaka šola). Na pozneje dostavljene umetnine se ne bo oziralo.
x »Pesmarica Glasbene Matice«. Povodom proslave 251etnice Glasbene Matice leta 1897. izšla je pesmarica Glasbene Matice, ki se je med našimi pevskimi krogi tako priljubila, da so že tri izdaje popolnoma razprodane. Ob priliki 50-letnic c je sklenil društveni odbor, da izda to pesmarico v nekoliko predelani izdaji in v večjem obsegu na novo. Ta pesmarica je sedaj dotiskana ter se dobiva na našem književnem, trgu. Obsega 103 moške zbore, od katerih je 64 na novo uvrščenih, ostali pa so sprejeti iz prve izdaje. Pesmarica stane broširana 50 Din., vezana v celo platno pa 64 Din. Naroča se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Društva, ki naroče vsa j 10 izvodov »kupno, dobijo broširano pesmarico za 40 Din., vezano pa za 54 Din. Vsem' prijateljem slovenske pasmi priporočamo najiskreneje to pesmarico v nakup.
x Slovenska umetniška razstava v Hodonimu na Moravskem, ki bi se imela vršiti letos, je preložena definitivno na mesec april prihodnjega leta.
x'Vidovdan. Izšla je skupaj druga iril tretja številka glasila »Vidovdau«, z zanimivimi članki, ki. naj bi jih čital vsak djak. Prihodnja številka izide jeseni in bo potem tretji letnik »Vidovdana« izhajal redno mesečno vsakega 15. Uredništvo in uprava se nahaja v Ljubljani,Tomanova ulica št. 3.
Sokolstvo.
o Sokol v Studencih priredi v nedeljo dne 15. julija telovadni nastop članstva, naraščaja, gojenk in dcce. Po nastopu je veselica z raznimi zabavami, pečenje janjcev, ples v dvorani itd. Prireditev se vrši v slučaju slabega vremena v vseh prostorih Sokolskega doma. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in apeliramo na Vse, ki se zavedajo, kako važno naeijo-nalno nalogo vrši Sokol v tem nekdaj tako ogroženem slovenskem kraju, da ms poselijo v prav velikem številu. — Na svidenje. Zdravo!
o Zlet ruskih Sokolov v Prago. Rusko sokolstvo društvo v Pragi priredi meseca avgusta zlet vseh ruskih Sokolov v emigraciji. Zleta se udeleže tudi Sokoli iz Jugoslavije.
Gospodarstvo.
g Produktna borza v Novem Sadu 9. julija: pšenica bačka 410—422.50, ječmen bački 29(1, oves bački 320, turščica bačka 292.50, bela 315, moka »0« 660—670, »2« 610—615, »5« 565, »6« 495.
g Carina na ječmen'. Ekonomlsko finančni komitet je v seji z dne 22. junija sklenil, da se dosedanja izvozna carina na ječmen iz br. 2. izvozne tarife, zniža od 160 D na 40 D za 100 kg. Sklep je stopil v veljavo dne 26. junija tl.
g Sejem plemenskih bikov v Rapperš-wilu. Zveza vzhod no-švicarskih zadrug pjiredi tudi letos jeseni in to U., 12, in 13. septembra sejem plemenskih bikov (Schwvzerschlag) v Rnpperswilu na Zu-riškem jezeru. Podrobne informacije o Sejmu daje poslovodja zveze Dr. M. Li-techor v Sevelen, Kanton St. Gallen.
£ Obveznico predvojnih avstrijskih posojil. Finančna delegacija objavlja uradno: Finančno ministrstvo, generalna direkcija državnih dolgov v Beograda ič S razpisoj!i D, Jor. 11,509 i das 21, juji.
;S£r ati 3 J
1923 sporočila, da v reverzib, izdanih' strankam za odvedene obveznice preti* vojnih državnih posojil, ne velja stavek, glaseč se »ne primajuču o vi m nikakvu obavezu odnosno isplate ovili obveznica«. Ta stavek je pač veljal za obveznice vojnih, ne volja pa za obveznice predvojnih avstrijskih dolgov.
g Opozoritev trgovcem glede davčnih’ ptijav. Trgovski gremij v Mariboru opozarja svoje člane na sledeče davčne prijave: 1. izjave za občno in posebno pri* debnino za priredbeno leto .1924-25 ji vlagati pri davčnem okrajnem oblastvu od
I. do 31. jlilija tl. in so vzeti v to napoved obratne razmere zn čas od 1. julija 1D22 do 30. junija 1923. Potrebne tiskovine se dobe pri davčni oblasti. 2. Davek 'na poslovni promet. Podjetniki, ki so zavezani plačevati ta davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za
II. četrtletje 1923 do 30, julija tl. in iikra-tu predložiti prijavo. Davkoplačevalcih katerih promet pa v letu 1922 ni presegal!« •določene meje prometa 360.000 D, plačujejo ta davek pavšalno ip morajo vložiti do 31. juliji tl. prijavo o prometu, odpravljenem v letu 1922. Kdor te prijave opusti ali jih nepravilno izstavi, izgubi pravico do pritožbe zoper poslovni davek, ki mu ga odmeri davčni odbor na podlagi uradnih podatkov. 3. se naznanja, da je priredba o poslovnem davku za čas od 1. oktobra 1921 do 31. decembra 1922 dovršena in bo vsem onim davčnim zavezancem; ki tesa davka iz kateregakoli vzroka do sedaj niso plačevali, pri davčni oblasti soba št. 2, oziroma pri davčnem uradu in mestnem magistratu V roku od 17. do 31. julija na vpogled.
g Fuzija slovenskih eksportnih podjetij. Štiri največja slovesika importna inf eksiportna podjetja in sicer:	»Impex«,i
eksportna in importna d. d. v Ljubljani, veletrgovina dr. Fran Jenko, import ini ekspo<rt v Ljubljani, »Sinta«, splošna)! trgovska in industrijska družba v Ljubljani in »Vnovčevalnica za živino in' mast« družba z o. z., Zeleni vrh pri Ljubljani so se združile ter bodo vodila svoj«" posle pod naslovom »Impex«, importna:-in eksportna družba z o. z. v Ljubljani, Družba ima sledečo oddelke: lesna trgovina in trgovina in industrija z drvi itf ogljem, oddelek za tehnične produkte,, oddelek za deželne pridelke in oddelek za mesno industrijo in izvoz živine, perutnine in jajc.
g Dobava sena in slame. Dne 28. julija) t. 1. se bodo vršile ofertalnc licitacije glede dobave sena in slame pri intendnn-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za garnizijo Ljubljana, pri vojneni1 okrugu v Celju za garnizijo Celje, pri vojnem okrugu v Mariboru za garnizijo Maribor in pri komandi mesva v Slov« Bistrici, za garnizijo Slovenska Bistrica. Predmetni oglas z natančnejšimi pod at k! je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na .vpogled.
g Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 6. avgusta tl. ofertalna licitacija glede do/bave 780.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in’ obrtniške zbornice interesentom pa vpogled.	•	.	•
Izpred sodišča.
V znamenju sekire iu motike.
Dno 2, aprila je prišel viničar M&rtirt Kuri iz Andrenc, okraj Sv. Lenart v Sl, gor. nekoliko vinjen domov ter se sprl fe svojo ženo Marijo. Ker je v takem razpoloženju nasilen, sta njegova otroka Angela in Konrad zbežala k sosedu) Lovrenčiču in se spravila pri njem' tudi spat. To pa ni bilo po volji očeLu. Zato! jc enkrat v noči šel po otroka k Lovrenčiču. Ta se mu ni zglasil, pač pa s; pripravil v hiši sekiro, češ, če pride Kuri’ še enkrat, ga bo s sekiro udaril. Za nekaj časa se je res vrni Kuri k Lovrenčiču ter zahteval zopet svoja otroka od njega. Ker se mu ni dolgo oglasil, je začel razsajati pri oknu. Slednjič mu je Lovrenčič rekel, da sta otroka že odšla. Tako je Kuri zopet odšel. Ker ni' bilo otrok domov, jo šel pogledat v Lovrenčičevo stiskalnico. To jo bilo že po polnoči. Ko je stopil v stiskalnico, je pokaj zaropotalo in že sta planila Jernej Lovrenčič in njegova žena Marija po BjotU, šoki" •	j	mptiko	u<
'd ribala po njem. Zadobil je ‘i lahkih' poškodb in eno težko, namreč zlomije;ije leve podlehtnice. Zakonska Lovrenčič priznata svoje dejanje, uveljavljata paj pravičen silobran. Obsojena sta bila radij hudodelstva težke telesno poškodbe 'n j 'sicer mož na 2 meseca, žena pa'na 3 tedne ječe.
jj'	Tatinska služkinja.
r: 211etna Jožefa Lagler, ki je že 4krat predkaznovana, je bila v času od 3. febr. do 15. aprila uslužbena pri Slavki Plevnik v Mariboru, Gregorčičeva ul. 14 kot dekla. V dobi svoje zaposlenosti je ukradla svoji gospodinji zlati prstan, ročno torbico, 2 robca in nekaj volne v skupni vrednosti 3500 K. Lagler prizna tatvino prstana, torbice in volne, taji pa, da bi ukradla tudi 2 robca. Sodišče jo je obsodilo na 3 mesece težke ječe.
Ukradel govejo kožo. rn?r‘'~r"~ |
33Jetni posestnik Franc Krajnc iz Ve-, liike Varnice, okraj Ptuj, ki je že 13krat predkaznovan, je dne 4. aprila ukradel' Simonu Cafuta v Veliki Varnici govejo kožo v vrednosti 2375 K. Koža je bila v zaklenjeni shrambi, od koje je tat našel, ključ na postelji v sobi. Krajnc, ki tatvino kože prizna, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe.
Tatvina pri selitvi.
Dne 2(5, in 27. aprila je Ernestina Bathyany odposlala svoje pohištvo, katero je imela shranjeno v skladišču hiše Strcssmajerjeva ul. 6, v Lendavo. Pri tem delu sita ji pomagala v Strossmajer-jevi ni. 6 stanujoči zidar Franc Krajnc in njegova žena Ana Krajnc, ki je tam hišnica. Pri tej priliki pa sta ukradla svoji delodajalki 8 servijet, 4 brisače, 4
prte, rjuho, 2 preprogi, 2 loHca, gladil-nik, vago, stroj za rezanje mesa, 2 pod-zglavnika, odejo, 18 klopcev volne in že drugo različne predmete v slkupni vrednosti 2882 K. Ukradene stvari sta spravila deloma v neki stolp, deloma pa v klet, kjer so jih pozneje našli detektivi in’ lastnica. Po izidu hišne preiskave sta oba priznala tatvino. Pred okrožnim sodiščem sta bila obsojena radi hudodelstva tatvine vsak na 2 meseca težke ječe.
Z vozno ročleo po glavi.
V nedeljo, dne 1. aprila je nastal pri' Sv. Ani v Slov. gor. po maši med krneč-; kimi fanti pretep, v katerem je bil po-( sestniški sin Anton Grafoner lahko tele- j sno poškodovan. Ko je slednji prišel domov v Ščavnico, je rekel posestniškemu) sinu Leopoldu Kolariču, da bo danes »gverano« dobil, ker je Antona Klemen-'
eiča zoper njega naščuval. E^di teca 3^ vzel Kolarič ročico in tekel za Grafonar^ jem. Ko je to videla njegova sestra A-^ Grafoner, jc pozvala svojega očeta ca Grafoner, naj gre na pomoč Anionu, ki je med tem časom zbeža 1 Švajglerjevo hišo. Franc Grafoner s® j., tak c j oborožil z neko dogo in tekel Leopoldu Kolariču. Ta se je vsle(^ L.g skril v Švajglerjevi hiši. Tedaj P® prišel nasproti njegov brat Feliks1'1 čil z Grafoner jem skupaj. Leopold » ,g rič je radi tega skočil z ročico v i1 hiše in z njo udaril Grafonerja cd z vso močjo po glavi. Udarjeni 3e pa ^ na tla in ležal nato 4 ure v nezftv< __ Zadobil je samo na sebi težko iu “i.
nevarno poškodbo. Kolarič prizna
SV03S
dejanje, zagovarja pa se s silobran®1' Okrožno sedišče ga je obsodilo ratli11 mesecev težke ječe.	.
Opravilna številka Nc. VI 870/23
Na nredloe: lastnikov Marije Lešnik, Antona Gredar in Elize Gredar, posestnikov v Pobrežju, Cesta' na Brezje št. 23, se prodado na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine — z navedenimi pritiklinami vred — za pristavljeno izklicno ceno dne 26. julija 1923 popoldne ob 15. uri kot celota. — Dražba se vrši na licu mesta v Pobrežju, Cesta na Brezje št. 23.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote do odra-tunanju prevzetih bremen. Za potrditev predaje imajo prodajalci 8 dni premisleka.
Izkupilo prodaje je izročiti notarju A^iču kot •odnemu komisarju.
Ostali pogoji prodaje in plsčevnnia se smejo spogledati pri g. notarju Ivanu Ašižu v Mariboru kot sodnemu komisarju.
Okrajno sodišče v Mariboru.
odd. VI, dne 19. julija 1923.
1. pare. št. 92 stavbišie z zidano hi§o Št. 23 Cesta na Brezje v Pobrežju 3 a 42 m2,
2. pare. št. 789 pašnik 4 a 92 m2,
3.	,	,	790/1 njiva 36 a	20 m2,
4.	,	„	790/2 vrt 4 a 21	m1,
5.	,	.	350 rastlinjak 54	ma,
Izklicna cena 125.000 Din.	1408
iala oznanila
Dva. prvovrstna brivska pomočnika in enrga učenca takoj sprejme Fran Novak, Maribor.	1414 2—1
Soliden gospod se sprejme na hrano in stanovanje. Pobreška ce4a 91, levo. 141G
250.000 Dinarjev se odda na prvo vknjižbo. Dopise % obrestno ponudbo pod nVarne“ na upravo.	1417
Otročji voziček s« za 3S00 K proda. Vprašati: Tattenbach-ova ulica 27, pruemno, vrata St. 2.	141)
Lokal v sredini- mesta, pripraven za vsako obrt, se takoj odda. J. Biijak, Koroška cesta St. 1.	1413
VI dobite po&tni paket fran ko povaod: 1 fitii med, konjak, 1 hol. liker Levert, 1 Co-iufreanks liker, 1 TripU tece; vse skopaj samo za Din, 252 -Hmelak i drug, Maribor. 1301
Rabim nujno, za na novo pričeto pldionosno podjetje posojilo 5000.— D proti 20% obresti na dobo 6 mesecev. Denar zasidran. Penudhe na upravo »Tabora* pod Šifro nposojii« 5000,—1402
Na'lepie srajce, kravate, klo-buke, nogavica in ostalo" modno blago dobite po ugodnih cennh v modni trgovini B. Veselinovič & Korap., Maribor, Gosp jska ul. 26.	13S21 r^a GalovCC.
Dve meblovani sobi (ena % eno, draga z dvema posteljama) ta oddata do lo septembra. Naslov pove upiavnistvu -Tabora".	.	3—3
Opravilna številka: E 77/22^
Zavezana stranka Milivoj Josip Galovec in
Ma*
kupite najcenejše pri tvrdki
Amca Traun, Maribor
Grajski trg 1.	1179
3l(3j©]i2](SOt2)l§}eO ta
drobnina, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48.
Dražboai oklic ia poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Posojilnica * Mariboru bo dae 1. septembra .1923, pred]P®1 ob 11. url, pri tem sodišču, v izbi št. 27 na pod*^ vi s tem odobrenih pogojev ponovno dražba slr dečih nepremičnin:	.
ZemljiSka knjipa: Krčevina, vi. št.: 108, ozo*“' ba nepremičnin: 1. hiža štev. 157 s hlevi, skladišč6® drvarnico itd., cenilna vrednost: 300.467 K, 2. vrt* parcela št. 402 v izmeri 7 arov 70 m2, cenilna vre«' uost: 30.800 K. Najmanjši ponudek: 166.908 J
K nepremičnini zemljiška knjiga Krčevina * št. 108 spadajo sledeče pretikline: 1 železni in 1 kreni kotel in 1 miza v cenilni vrednosti 2550 * katera je zapopedena že v gor navedeni cenilni vr«? nosti zetnljiiča. Pod najmanjšim ponudkom se * prodaje.
Podpisano sodišče kot zemljiškoknjižno sodi* naj zaznamuje določitev dražbenega naroka. «
Na hipotečne upnike, posestnike kreditnih J' kavcijskih hipotek, nadalje glede davkov ter davŠP" na javne organe so naslovljeni na drugi strani ttr oklica natisnjeni pozivi.
Okrajno sodišče v Maribor«*
odd. IV., dne 27. junija 1923.
Mihel Zevaco:
KRALJEV TEKiEC.
(Nadaljevanje in konec romana: Markiza] Pomnadour.)
Poslovenila: Ilosandra. (Dalje.)
(19)
Noe ni bal zlobnega Brca, — kajti v,j Bvoji radosti ni pehal misliti na pesnika,; proti čegar bivališču je hitel z dolgim i> koraki. —
Poten) iri hropeč je prišel do križpota Buči in se spenjal po stopnjicah v, tretje nadstropje, — hitro, kolikor so mu to dopuščale kratke noge in obilni trebuh.
Kot strela iz jasnega neba je dobesedno padel v Crebillonovo sobo. —
Poet je korigiral četrti akt svoje »Ka-tiline«. —
, Pri pogledu na prišleca se je Crebil-fahov obraz razjasnil; odložil je pero, odmaknil rokopis, pa veselo vzkliknil: »Ti si to, Poisson, — ali prinašaš .denar j a?« —
»Cvenka,« — je odvrnil debelušni pijanček, — »oh, cveraka!« —
»Pa kaj tedaj prihajaš semkaj,« — ga je nekam; odurno zavrnil Crebillon, a Noe se ni pustil užaliti od prijateljeve neprijaznosti, iri v radosti, ki ga je kar dušila, je vzklikal:
i »Ne denarja, — ne, — ampak zlatni-£ov. Iri še jih ho, — še, — kolikor jih bova hotela in kolikor jih" bodeva mogla zapiti. — Prav lepih težikih luis d’ or-ov!«
Tako govoreč je mahal pred začudeni-Sfii Crebiilonovimi očmi s polrio mošnjo. PoteinS pa jo je spraznil Ha mizo. —
»Oh, oh, oh,« — je vzklikal presenečeno vzradoščeni! prijatelj, Poisson je pa veselo štel, —
»Sto, dfve, tiri — štiri — petsto frari-gov.., Dvestopetdešct za vsakega,« — je pristavil ter bratovsko razdelil na dva jednaka dela. —
»Oh, oh,« — se ni mogel poet načuditi.
»Odprimo vendar okna in vrata, da pride notri Paktol, ki se zdi, da hočo tod mimo.« —
»Zakaj, — kak’o,« — je priprosto Poisson radovedno spraševal, — »toga pleme-jiitnika pa nimam časti poznati.« — »Paktol ni ne plemenitaš, ne ppiprost meščan,« — je resnobno odvrnil Crebil-lou. — »Paktol, dragi moj Noe, — je bil reka zlata, ki je katerikrat v starih časih izstopila iz svoje struge, da se je vlila v pesniške koče. — Na zdravje tedaj, Paktolu, kralju vseh rek — zlatemu viru vseh dobroti« —
S temi besedami je Crebilloii spravil na varno Svoj del dukatov, pa hitro zahteval, da mn Poisson oov.-v kako in kaj glede tega nepričakovanega cvenka, — »Povej mi, kako si vendar ptišel do tega zlata, razloži mi pomen besed, ki si jih tako važno izpregovoril: ,zlatnikov, kolikor bova hotela in mo^la zapiti*. — Toda — mislim, da bo to dopovedovanja dolgo in če imaš jezik prešah, pao ne b*i§ mogel dokončati. — Počakaj tedaj, daj grem hitro po par steklenic Sumeči sa, j da boš lažje pripovedovali« —
In hitro je hotel Creblllon k vratom,) da poskrbi potrebno. —
Noe ga je vznemirjen mahoma pogra-i bil za rokav:
»Šampanjca, — oh ti srdi riehvaležnež, iri še kličeš in hvališ relko zlata — vini; d’ Anjou, — slišiš Crebillon, — vina d’ Arijou hočem!« — je ukazoval odhajajočemu Crebilloriu. —
»Naj me kuga pobere, če Se dotaknem tiste brozge lo s prstom,« —• jo ta odgovoril. —
»To Se pravi, da misli storiti, kar je rekel in bo tedaj pal sam,« — je pomislil Noe, — glašrio pa pripomnil:	L
»Tudi jaz grem1 s teboj!« —
Cez nekaj minut sta se vračala oba, vteak 8 svojo košaro steklenic, — eden’ šampanjca, a dragi z vinom d’ Arijou. — Ko sta sedela vsak pred svojo steklenko iri sta Si riapoliiila kozarce*- je Crobillori rekel prijatelju:
»Sedaj te poslušam, — začni pripovedovati!« —
In pesnik je iz svojega udobnega na-‘ slonjača opazoval peneče se vince v sva-; jem kozarcu, zraven pa je ljubeznjivo! božal svojo pipo, v katero je tlačil to- i •baka, — kajti tudi tega si jo priskrbel, ko je nakupoval s prijateljevim darom Ijublrjeno vince. —	j
Noe je slavnostno pričel:	i
»Rekel sem ti, Crebillon, da bo še de-, narja, kolikor ga bodeva le hotela.« — j »To sem že slišal, — ali kako vendar/ ali si mi morda dobil radodarnega založ- j nika1?« —
»To ne,« — je odvrnil Poisson, — »ali dobil sem nekaj boljega. — Ali si ti mislil, kakor jaz, da sva pomagala rešiti Ivano iz preteče ji nevarnosti?« —
»Gospo d’ Etioles? — Gotovo, saj si mi ti sam to rekel!« —
»Ali midva sva se motila!« —
»Kako, — kako,« — je vzkliknil Cre-billon ravno v hipu, ko sl je hotel nažgati pipo. —
»Ivana sploh ni bila v nevarnosti,« — je odvrnil Poisson. — Ravno narobe!« — »Kakšno skrivnosti so to? — Ali mi jih že razjasniš,« — je nevoljno pripomnil Crebillon, ki je z nekakim nemirom jel premišljevati. —
»Evo, — zdi se, da je nek bogat, velik mogočen po spod zaljubljen v Ivano,« — jo s pritajenim glasom razlagal Noe, — »in ker ni mogel drugače dospeti do rije, priti v zvezo ž njo, jo je kratkomalo odvedel, uropal, — in to z najino pomočjo!«
»Kratkomalo,« — je ponovil Crebillon resno iri postavivši na mizo poln kozarec, katerega Se njegove ustnice y zamišljenosti niti dotaknile niso. —1
»Da — j® % najino pomočjo!« — je odvrnil s povdarkom Poisson. —
»Velik, mogočen gospod1! — Povej, kako si rekel?« :— je zopet vprašal Crebil-loH. —
»Visok, mogočen’ gospod, za katerega Se celo policijski predsednik pobriga to trudi. —	!
»Visok, mogočen gospod, — za rega sc celo policijski predsednik PolV
ga in trudi------------Ali	je ta gospod r®
da----------«	.
da, Crebillon, — prav
»Kralj,
zares!« —	»
»Kralj, to pa ni malenkost,«""'
vzkliknil Crebillon, pa položil na naiz° neužgano pipo. — »In ti praviš, da ^ kralj pustil odvesti, uropatl gosp0 Etioles?« —	^
»Z najino pomočjo,« — se je pori0^ bahal Noe.
»To si že rekel in poriovil,« — je ve-J bolj hladno govoril Crebillon. — »Al1 . kaj je vendar kralj pustil odvesti % j.. d’ Etioles z najino pomočjo?« — j® stavil, ker je opazil, da hoče Poissofi, v tretjič ponoviti svojo baharijo. — _
»Saj sem ti rekel, da je bil kralj ljubljen v gospo d’ Etioles.« —	jj
»In tako, ej, končaj veridfl*:
častivredni oče, — končaj! «—
»Iri tako je sedaj Ivana kraljeva bica,« — se je Poisson bahal z neve ošabnostjo pijancev. —
»Kraljeva ljubica — ti to mirno tro ^ »Da, — seveda jo sedaj kralj še^,-va. — Ali rečem ti, on je zaljublja* ^ njo, — saj je pa tudi Ivana čudov^.^g pa, pametna iri umna, in gospa f° ^ misli, da sc bo kralj vdal njeriefl#'1 ^ svetu iri tako bo Ivana v kratkeia
cijelno-------------«
»Francoska kraljica?« —1 je W° vprašal Crebillori. —
»Ah ne,« — je ponižno odgovon1 ^ Seveda le Samio favoritka kraljova-4 ^ »Ah’ — tako tedaj misli iri r.!^fU,gašti-' sta ljubeznjiva gospa Poissori, t'isfa c
vredna mati «	-	toliko1
»Gotova je o teto. — Iri tako Pac_oin<)H razumeš, da bodemo mi, ki 8,1110	^
gli h kraljevi sreči in k »rm ^ imeli vse, kar si želimo. — p
k temu, prijatelj Crebillon?« .	^
»Da, res, - lahko seda].. kraHU H , - mi, ki smo pripomogli
vse, toki sreoi,
Lasjtniik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. « Odgo^ormi urednik* Budolf J) z im. « SDigkai Mariborska tiskarna d. 4*