p™-Naj ve« č j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.CO Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ik 9 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 171. — štev. 171. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, Entered as Second Class Matter. September 21, 1903: at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. TUESDAY, JULY 23. 1029. — TOREK. 23. JULIJA 1929. [0 111,1 | The largest Slovenian Daily in j|| the United States. Issued every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. NASPROTNIKA SE UKLANJATA MIROVNEMU PAKTU VLADA SOVJETSKE UNIJE JE ODLOČNO ZAVRNILA POSREDOVANJE FRANCIJE PARNIK SEVERONEM5KEGA LLOYDA "BREMEN' r Kitajska pravi, da ni zaplenila kitajske vzhodne železnice, pač je pa le odpustila ruske uradnike. — Kitajo* upajo, da se bo zadeva mirnim potom končala. — Sovjetska Unija vztraja pri svojih zate vah glede kontrole železnice. WASHINGTON, D. C., 22. julija. — Danes je prišel v zunanji urad kitajski poslanik Wu ter obvestil državnega tajnika Stimsona, da se bo Kitaj ska strogo držala določb Kelloggove mirovne pogodbe. Poslanik je rekel, da Kitajci niso zaplenili kitajske vzhodne železnice, pač so pa le odpustili ruske zelezniške uradnike. Med temin zaplenjenjem je pa velika razlika. Dostavil je, da je Kitajska zatrdno prepričana, da bo spor mirnim potom uravnan. OBRAVNAVA MLADOSTNI PROTI SN00KU BUTLEGAR JI Ohijski prof esc r bo trdil, Mladostni butlegarji »o da se je T>al nadvlade izjavili, da so hoteli na-čedne učenke ter da jo hitro obogateti. — Pije usmrtil v silobranu. jačo so prodajali v zapu- ščeni h'ii. Na svoji prvi vožnji je porazil vse rekorde ter dospel iz Evrope v stih urah. ROOSEVELT NE BO KANDIDIRAL MOSKVA, Rusija, 22. julija. — Sovjetska vlada je danes zavrnila predlog ruskega zunanjega ministra Brianda, da bi Francija posredovala med sovjeti in Kino glede kontrole kitajske vzhodne železnice. Sovjeti so mnenja, da mora ustvariti Kitajska Governer newyorske dr-potrebne predpogoje za uravnavo. žave je odločno zanikal Moskovska vlada vztraja pri svoji zahtevi: Ki- trditev, da namerava tajska naj obnovi pravice sovjetov za skupno kon-| kandidirati za predsed-trolo železnice soglasno s pogodbo izza leta 1924 SANGHAJ, Kitajska, 22. julija. — Iz japonskega vira se poroča iz Nankinga, da je sklenila kitajska nacijonalistična vlada predložiti Ligi narodov kontroverzo s Sovjetsko Unijo. Diplomatje v Peipingu so mnenja, da nameravajo Združene države osnovati razsodiščno komisijo, sestoječo iz zastopnikov vseh onih držav, ki so podpisale Kelloggov pakt. Nemški poslanik v Peipingu je prevzel vodstvo sovjetskih zadev na Kitajskem. WASHINGTON-. D. C., 23. julija. Danes so nestrpno pričakovali odgovora na noto državnega tajnika Stimsona, ki jo je peslal ruski in kitajski vladi ter skušal preprečiti rusko-kitajsko vojno. To je bil že peti dan. odkar sla bili obe sili obveščeni, da jima ni dovoljeno spustiti se v vojno, ker sta podpisali Kelloggov mirovni dogovor. Državni tajnik Stimson se je posvetoval s francoskim poslanikom Pavlom Claudelom. ki nastopa obenem s franesokim zunanjim ministrom Briandom kot posredovalec med Ameriko in Rusijo. Posvetoval se je tudi s kitajskim poslanikom dr. Wu-om. Nato sta tudi Claudel in Wu konferirala. Predsednik Hoover se bi še danes opoldne vrnil iz Rapidan, Va., kjer ima svoje poletno taborišče, Položaj v Mandžuriji je skrajno napet in sicer zastran velikega števila Belih Rusov, ki so tam navzoči. NAPAD NA BACHASAKAVA Sovražniki afganskega vladarja se po prvotni zmagi pripravljajo, da vprizore velik napad na glavno mesto. nika Združenih držav. HYDE PARK, N. Y., 22. julija. — Governer Franklin D. Roosevelt je danes odločno zanikal, da je kandidat za predsedniško mesto, vendar pa je odklonil vsako izjavo, če se bo do leta 1932 premislil. Ko je odhajal v Syracuse, da prične drugo polovico svojega inšpekcijskega potovanja po vodnih potih države, je izdal naslednje u-gotovilo: — Govorice, da bom kandidiral za predsednika, me vznemirjajo, ker so popolnoma špekulativne in in iz trte izvite. Po svoji inavgu-raciji v Albany sem izrecno objavil, da se bom tekom dveh let posvetil izključno le administraciji države New York. — To je velika naloga, ki zahteva ves moj čas in vsled tega nimam časa. ki bi ga posvečal stvarem, ki niso v stiku s to državo. Upam, da bo to končalo vse tozadevne govorice, ki so posledica vročega vremena. PEŠAVAR, Indija, 22. julija. — Kombinirane afganistanske arma-1 de pod poveljstvom Nadir Kana ! pripravljajo nov in mogočen vo- ter bo konferiral s prejšnjim dr k žavnim tajnikom Kelloggom, ki I P°S°n Proti Kabulu. Arma- je z Brnandom vred sestavil znani de 50 Pred kratkim porazile afgan-protivojni dogovor. | skeSa kralja Bacha Sakao v bližini Ameriški uradniki so še vedno KVssi-ia-nestrpno pričakovali odgovora Ki- j Zakasnela poročila pravijo, da tajske in Rusije, kajti sedanji po- 'se Je završila bitka dne 15. julija ložaj meji na vojno ter bi lahko o- in da Je trajala šestnajst ur. grozil vrednost Kelloggovega pak- Domneva se, da koraka vojaštvo ta. SPLOŠEN UPOR V KAZNILNICI BREMEN JE PORAZIL VSE REKORRDE Vožnja iz Evrope v Ameriko je trajala štiri dni in osemnajst ur.— Rekord Mauretanije prekošen skoro za devet ur. Novi parnik Severonemškega Lloyda •'Bremen" je porazil na svojem prvem potovanju iz Evrope \ Amerike vse rekorde glede naglice. Včeraj popoldne ob treh je dospel do Ambrose svetilnika v ncw-yorškem pristanišču. Potovanje je trajalo štiri dni. osemnajst ur in sedemnajst minut. Najhitrejša vožnja "Mauretanije*' je znašala pet dni, dve uri in 34 minut. Parnik je odplul iz Cherbourga v četrtek oz 12.45 zjutruj. Vozil jc s povprečno naglico 29 vozljev. Ko je dospel parnik do Fire Island, se je dvignil ž njega aero-plan ter odletel s pošto v New York. Parnik je dolg 938 čevljev ter je potemtakem najdaljši parnik na svetu. Tonaža znaša 59,000 ton. Na sebi ima prostora za osemsto potnikov prvega, tristo drugega, petsto turistovskega in šeststo tretjega razreda. COLUMBUS. Ohio. 22. julija. — Dr. James Snook, ki je obtožen, da je umoril Miss Teoro Hix, 24-letno dijakinjo medicinskega kolegija, s katero je imel tajno razmerje, je zjavil danes, da ne bo zahteval, :iaj preiščejo njegovo duševno stanje. Danes se je pričela namreč ob-ravnana proit njemu. V soboto je bilo rečeno, da je bil opuščen načrt, da se izsili preiska-aje njegovega duševnega stanja. Sodnik Scarlett je nato objavil. Ja se bo pričela obravnava proti nooku v sredo. Dva zagovornika jbtožer.ega profesorja sta izjavila, la nima obtoženi namena proglasiti se krivim uboja ter se izročiti milosti sodišča. Glavna trditev zagovornikov bo. ia je Snook ravnal v silobranu in da je bil živčno bolan. Njegovi zagovorniki bodo skuša-II dokazati, da si je pridobila Miss ............................................................i Hix nad njim tako nadvlado, da I se je je pričel bati. V tem stanju Prohibicijski komisar Do- je izvršil umor. Ameriko v štirih dneh in osemnaj- DOBROŽGANJE V ZDRAV. SVRHE ran je rekel, da ne bodo dobili butlegarji niti kapljice iz vladne zaloge. WASHINGTON, D. C., 22. julija. JETNIK BO VIDEL NOV SVET BOSTON, Mass.. 22. julija. — Jesse Pomeroy, ki je bil obsojen na Prohibicijski urad je dal danes do- I dosmrtno ječo v državni kaznilnici voljenje, da se skuha dva milijona galon medicinskega žganja. Sprejete so bile vse varnostne odredbe, da ne bodo dobili butlegarji niti kapljice iz te zaloge. Ko je prohibicij. komisar Jamer Doran objavil načrt, da se izpopol- • ni zaloge žganja, je rekel, da be I dano tozadevno dovoljenje šestim j distilerijam. bo videl nov svet, ko bo potoval v Bridge water ta teden, če bo sprejeto priporočilo, wardena od državnega korekcijskea komisarja. Warden je priporočil, naj se prevede Pomeroya, ki je odslužil tri in petdeset let v jetnišnici v Charles-townu, v Bridge water bolnico za kriminalne blazne. Če bo Pomeroy odšel, bo to nje- TEANECK. N. J.. 22. julija. -Tukaj je bilo aretiranih eaajst fantov. ki so brezdvoma najmlajši butlegarji in lastniki speakizzija v Ameriki. Najstarejši Je star sedemnajst let najmlajil pa enajst. Fantje so rekli, da so tvorili sindikat, pričeli prodajati žganje na debelo ter po stavili baro v neki zapuščeni hiši. Izjavili so: Ker je dandanes vsakdo butlegar, smo hoteli biti tudi mi. Vršili so živahno trgovino, ko so včeraj vstopili detektivi. Odjemalci so pobegnili, a fante je policija aretirala ter jih obtožila nespodobnega obnašanja. Vsak je moral položiti pet dolarjev jamščine do zaslišanja, ki se bo vršilo v petek Thomas Gailano je rekel policiji: — Če bi nas pustili pri miru. bi lahko vsi obogateli. govo prvo potovanje v avtomobilu. Distilerije so omejene, da jih bo , Stari Boston izza dni konjske vpre- katerega je zapustil leta 1876. šiljatvah v skladiščih. Stražniki, državni polici- TRQCKI SE PRITOŽUJE sti in zvezni vojaki so| london, Anglija, 22. julija. — bili takoj na licu mesta.1 Daily Herald danes ofajavil ir> •• i • • * ! smo Leona Trockega. ki je bilo na- I nje kaznjenci usmrce- isano na Principo otoku v bližini ni. — Požar v delavnici.1 Carigrada. Trocki pravi, da mu je tajna policija preprečila odpotova- Anglija je v nedeljo formalno podprla akcijo Združenih držav,* ko je potom trojega poslanika o-dobrila vsako 3odelovainje. Tukajšnji opazovalci pričakujejo naslednjih važnih potez cd Kitajsk.e Kitajska je bila agresivna, ko se je polastila kitajske iztočne železnice ter izgnala ruske železniške u-radnike Iz Mandžurije. Vsledtega Je sovjetska vlada prepričana, da je ves svet na njeni strani ter Čaka, da najprej Kitajska in sicer ugodno odgovori. 1 Nadin Kana proti Kabulu in da ima dosti prilike strmoglaviti ban-ditskega voditelja, ki se je tekom zadnje zime polastil prestola. Zadnja bitka je bila oster udarec za Bacha Sakao, kajti vojaštvo Nadir Kana koraka proti Kabulu ter je sedaj utaborjeno pri Šunka j Laškarju. Nadir Kan je poslal svoje oddelke v različine smeri, da obkrožijo Kabul. Oddelkom povsljujejo bratje Nadir Kana. I DTE RTI SE in GLA8 NARODA DANNEMORA, N. Y., 22. julija V Clinton jetnišnici so se uiprli kaznjenci. Trije na smrt obsojeni so plačali svoj posku sz življenjem, dosti jih je bilo ranjenih, pobegnil pa ni nihče. Edinole trem se je posrečilo dospeti na zid, odkoder so hoteli po-gebgniti v zlato prostost, toda pazniki so jih ustrelili. Kmalu sta bila na licu mesta tudi državna policija in zvezne vojaštvo. Upor je izbruhnil malo po osmi uri. Jetniki so zapalili mizarsko delavnico. kar naj bi bil signal za splošen upor in za beg. Požar je bil pa kmalu pogašen. V kaznilnici vladajo baje neznosne razme^ Hrana je nezadostna in prostori so prenapolnjeni. nie v Anglijo. — Odkritosrčno rečem, — piše Trocki, — da so glupe izmišljotine policijskih agentov delovale tako izdatno kot takrat, ko je bilo razkrito znano Zinovjevo pismo. ko je bil spoznan krivim umqra nekega dečka, je izginil, in električne poulične železnice, motorji, busi, parki in nadulična železnica. — vse to bo skrajno tuje za oči starega jetnika. SLAVA BR00KLYNSKEGA BIKOBORCA SAN SEBASTIAN, Španska, 22. julija. — Sidneya Franklina iz Brooklvna, ki je dosegel že precejšnjo slavo na Španskem kot bikoborec, so včeraj nosili po tukajšnji areni. Ljudske množice so ga navdušeno pozdravljale. Njegov nastop je bil skrajno pogumen ter je ubil bika z enim samim udarcem. Bika je posvetil kapitanu Ramonu Franco, znanemu španskemu letalcu. ŠESTDESET MRTVIH PRI KOLIZJJI TOKIO, Japanska, 22. julija. — Kitajski parnik Sinkfcang je v bližini Santunga kolidlral z japonskim parnikom Tatsuna Maru ter se potopil. Pri tej priliki je baje utonilo šestdeset oseb. DENARNA NAKAZILA Vlada je marsikoga prepenetila ko je objavila, da bo dovolila sku^ i hati le va dmilijona galon za pr- 1 vo silo. Splošno so domnevali, da j bo najprej dovoljenih približnp šest milijonov galon, kar bi bilo dovolj za štiri leta. V prohibicijskem uradu so pojasnili zadevo s tem, da bo dosti lažje nadzorovati postavno razpec-avanje žganja ter zmanjšati stroške za zaloge in zavarovanje. ^ ^^H . . . = Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- Zanaprej bo izdano vsako leto, g # i T » sproti tozadevno povelje, zaloga I ( šujemo nakazila v dinarjih m lirah po sledečem medicinskega žganja bo vsledtega ! § ceniku I vsako leto izpolnjena za nekako dva milijona galon, namestu, da bi ga naenkrat nakuhali veliko množino. Sklep, naj se nanovo otvori distilerije, je temeljil na razkritju, da je bilo dne 1. julija tekočega leta v zalogah še devet milijonov galon medicinskega žganja. MUELLER JE ŠE VEDNO V NEVARNOSTI PROTI-IMPERIJ AL1STI POD-PIRAJO SOVJETE BERLIN. Nemčija, 22. julija.. — Na velikem zborovanju je danes proti-imperijalistična Liga izrekla neomejeno podporo sovjetski vladi v njeni krizi s Kitajsko ter izdala tudi poziv za zopetno uveljavljenje odnosa j ev med Anglijo in Rusijo. v Jugoslavijo v Italijo Din. 600 ........ $ 9.80 Lir ioe I 3.71 M 1,000 ........ $ 18.40 «« 200 fll.SC M 2,600 ........ $ 46.76 *4 800 $16.80 M 6,000 ...... $ 90.60 $180.00 M 600 ........... $27.40 $54.2* M 10,000 ........ 1000 ........... Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporaeuma z naiim tvegam m starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. HEIDELBERG, Nemčija, 22. jul. I Skoro 400 delegatov vseh zatira-Kancelar nemške republike, dr. J nih narodov sveta je prisostvova-Herman Mueller je danes še vedno lo konferenci. Med njimi je bil tudi v skrajno opasnem stanju. Včeraj črnski voditelj William Pickens iz so ga operirali radi unetja slepiča, t New Yorka ter številni drugi Ame- Zdravniki so izjavili, da je preživel dobro noč in da imajo precej upanja, da bo okreval. rikanci. Neki kitajski delegat je izjavil, da se sedaj pripravlja oborožena vstaja proti režimu Nankinga. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih meeker? kot goraj navedeno, bodici v dinarju lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje Pri velikih t»«w čilih priporočamo, da se poprej s nam fporasnmet« glede n»tin* nakeiila. IZPUClLA PO POŠT! aO REDNO IZVftiCNA V DVSH OO TftKM TCONlB NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER £4 PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK COBTLANDT STREET, TzUvkonšt Barelcf NBW TOKK. H. X 0590 -GLAS NARODA" MEW YORK. TUESDAY, JULY 23, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. B&aBsanHHmrsaeu.:; '•acas:- I, 3m. ff Glas Naroda MMPHU SUflBT Owned and Published by * SLch'ENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 2S6W. 18th Street, Borough of Manbatan, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA (Vrtce o t the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3 .(K) Za četrt leta .....................$1.50 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ...............................~. $3.50 Za inozemstvo sa celo leto........$7.00 Za pol leta .....-............-.............-$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda"" izhaja vsaki dan izvzemži nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika, "GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street, New York, N. Y, Telephone: Chelsea 3878 Novice iz Slovenije. Dop i si. RESOLUCIJA — ČE BO KAJ ZALEGLA Strašno sliko o l>cdi je poual Lawrence Dwyer, deleča t United Mine Workers pri Tennessee Federation of Labor v Knoxville, ko je rekel, da delajo'premogarji \; tej državi ponekod za dva dolarja na dan. Obrnil se je na predsednika Herberta Hooverja, da ndponiore tozadevnemu položaju, v naslednji resoluciji: — Ker delajo možje v premogovnikih držav Tennessee in Keutuckyja za tako nizke plače kot $2 na dan ter obratujejo premogovniki le po dva ali tri dni na teden, vsled česar je resnično pomanjkanje in trpljenje v družinah premogarjev; kor je komiteji glede mednarodne trgovine in senat Združenih držav tekom preteklega leta imel zaslišanja, da regulira meddržavno in zjumanjo trgovino v bituminoz-nih premogovnih poljih; ker je vlada pozabila odpraviti zadrege v tej bazični industriji, je bilo sklenjeno, da izjavijo delegati, zbrani na letni konvenciji v Knoxvilln, da je mogoče odpraviti zla v premogovni industriji le potom vladne regulacije, in da uaprosijo predsednika Herbert Huovorja, da izvede svoj vpliv v senatu in kongresu Združenih držav, da se pospeši sprejem zakonodaje, ki bo prinesla odporno« velikemu številu prizadetih, in da naj se dopošlje vsakemu članu komiteja za meddržavno trgovino in senata Združenih držav po eno kopijo le resolucije. Hoover, ki je inženir po poklicu ter je vršil inženirsko delo po neštetih midnikih in premogovnikih, bo menda sam naj bo J j sa vedel, da dva dolarja na dan premogarju ne zadostujeta. To gospod Iloover tudi ve. Ce bo kaj storil v tem o~ ziru, je seveda drugo vprašanje. FRANCIJA ODOBRILA ZADOLZNI DOGOVOR Z velikim obotavljanjem je sklenila francoska poslan" ska zbornica odobriti MelloirJBemigerjev dogovor glede dolga, ki ga dolguje Francija Združenim državam. Tekom debate, ki je trajala več kot teden dni, je imel ministrski predsednik Poineare najboljše karte v rokah. Poseben vtis je napravila njegova izjava, da bo kmalu treba plačati nad štiristo milijonov dolarjev za ameriški vojni ihaterijal. Temu plačili« se je mogoče izogniti edinole z odobritvijo dogovora. Nadalje je poudarjal Poineare, da sme Francija šele t "d a j zahtevati ml Nemčije reparacije, ko zadosti sama svojim obveznostim. Mimogrede je cinično pripomnil, da je Francija že izčrpala iz nemškega Porurja poldrugo milijardo frankov. Poslanci so niU Ugovarjali, češ, da je Amerika bogata in da lahko čaka ter da ni lepo, ker tako pritiska na ir lx>go Francijo. Francija pa ni tako revna kot bi si kdo mislil. V resnici je na j bogatel j ša evropska dežela. To je pred kratkim ponovno ugotovil zvezni senator Borali, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve. Francija ima največjo rezero zlaty in nima problema brezposelnosti. | H " BBjj mjm. ■ /Mj rttllj Poleg vsega tega je Amerika svojo terjatev znižala na petdeset odstotkov* dočin; zahteva Francija od svojih upnikov, da ji plačajo vse do zadnjega centa. Požar v mariborski okolici. 0. julija okrog 14. Je bilo mariborsko gasilno društvo obveščeno, da gori med Bistrico in Laznico. O-genj je nastal v novozidanem poslopju Josipa Skaze. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Bi-trice, Peker. in končno še gasilci iz Maribora. Ogenj se je kmalu tako razširil, da se je rešilna akcija, ki je bila vrh tega zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočena, omejila zgolj na lokaliziranje požara. Škoda je znatna. j Vlomilčeva smola. Že "Ponedeljek" je poročal da se je policiji med 3. in 4. uro zjutraj posrečilo dobiti v pest dolgo iskanega vlomilca Jakoba Krementa, ki se je najprej spravil na ključavnico v trafiki Turičeve v mestnem parku, potem pa šel še po tesarsko sekiro da razbije vrata paviljona. Svoje delo je pričel ob 1, ponoči a je bil prepoden in vrnil se je čez dve dobri uri, da konča svoj posel. Niti sanjalo se m p ni. da prežita nanj dva skrita stražnika, ki sta ga končno po divjem diru po ulicah ujela s pomočjo civilistov v Cankarjevi ulici. Pri njem so našli več nedvomno od tatvin izvirajočih predmetov, med drugimi tudi vijak, s katerim se pritrjujejo čakolacLni avtomati ter štampiljko lesne tvrdke Piščanec na državni cesti. Tudi sekiro, s katero si je hotel napraviti vstop v tobakarno. je ukradel. Jakob Krement je dolgo iskani vlomilec ter ga zasledujeta orožniška postaja v Št. Ilju zaradi vloma pri posestnici Aloziji Maj-henič v Kaniži ter orožniška postaja v Mariboru zaradi tatvine dveh čokoladnih avtomatov. Beg dveh nevarnih vlomilcev Iz Stare Gradiške. Ljubljanska direkcija je bila od yprave prisilne delavnice v Stari Gradiški obveščena, da sta že 5. julija pobegnila iz tamošnjih prisilnih zaporov dva mlada nevarna in delomržna vlomilca, ki sta bila obsojena na triletno prisilno delo. Svoječasno sta bila znana po Ljubljani in drugih krajih Sovcnije kot najspretneiša vlomilca in tatova. Prvi je 23-letni Janez Unučič, doma iz neke vasi občine Škocjan na Dolenjskem, ki je v arhivih ljubljanskega kriminalnega urada zelo dobro popisan. Njegov drug jc 22-lctni Pavel Ilija, rodom v Cerkljah pri Kranju. Oba sta nevarna tuji lastnini ter ju sedaj vse varnostne oblasti zasledujejo, kar je pa otežkočeno, l;er sta se baje takoj po pobegu i z Stare Gradiške pri nekih ciganih preskrbela s ci-vilnc obleko. Ni izključeno, da bosta kmalu pričela poslovati kot vlomilca v raznih krajih Slovenije in tudi po Ljubljani. Obisk roparja Jakopina. Pred dobrim mesecem, preden so ga aretirali v Zidanem mostu — je posetil ropar Jakopin v spremstvu enega svojih pajdašev ali Kolenca ali Malija tudi Hrastnik. Prišla sta v gostilno Eržen pri rudniku. V daljšem razgovoru z najemnikom gostilne Letnarjem pokaže Jakopin — katerega Letnar seveda ni poznal — zlato uro. Jakopin je dejal, da bi uro rad zamenjal za manjšo, češ da mu je ta nerodna, ker je prevelika. Začela se je kupčija. Letnar je ponudil gostu manjšo srebrno uro. Ta je bil voljan zamenjati in zahteval je 500 Din. doplačila. Gostilničar mu je ponudil 200 Din., in seveda, ker se mora vsaka kupčija zaliti, da bolje drži, še "Štefan" vina povrh. Kupec in prodajalec sta bila s tem zadovoljna, udarila sta v roke. zamenjala uri in kupčija je -t»la sklenjena. — V prijaznem razgovoru su pili"likor\ Tuji prodajalec in mesetar sta zadovoljna odšla. Gostilničar pa se je veselil dobre kupčije, a žal ne predolgo. Kajti pred kratkim sta se pri Lenartu oglasila dva hrast-niška orožnika in začela povpraševati po zlati uri. Letnar je vse odkrito povedal in orožnika sta mu zlato uro konflscirala ter tudi raz-odola, da storita to po nalogu o-krožnega sodišča v Novem mestu, kjer se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu "dolenjski Čaiuga". Gostilničarja je kar zmrzilo, ko je' z^Sel, sta bila ona dva gosta ropar Jakopin in eden izmed njegovih pajdašev. Hrastničani se pa povprašujejo, če je v onih dneh kaj zmanjkalo. Orožniki in tudi drugi vedo samo. da zadnje čase ni bilo nobenih tatvin. • Tako je ostal tudi Jakopinov obisk brez posebnih posledic. Strahovit zavra Len umor v Litiji. Kakor že dolga leta noben slicen dogodek, je strahovito razburil vse prebivalstvo Litije in okolice zavraten umor, čigar žrtev je ugledni litijski posestnik in lesni trgovec Ivan Rolar. Ko se je Rotar o-krog pol 7. zvečer nahajal: v trafiki Cirile Vižnerjeve, je od zadaj priskočil k njemu delavec Polde Jevnikar in mu v vrat zasadil kuhinjski nož. Nož je šel popolnoma skozi vrat ter povzročil ob vstopu 6 cm široko rano. Smrtno zadet se je Ivan Rotar zgrudil na tla in v nagli izkrvavitvi izdihnil. Zločinec je po storjenemu' grozodejstvu pobegnil, a so ga kmalu vlovili orožniki in ga še isto noč z vlakom eskortirali v LJubljano. Kakšen je bil neposredni povod tega zločina še ni popolnoma pojasnjeno. Jevnikar je imel z Rotar jem neko pravdo in se je pred kratkim dopoldne pri tukajšnjem sodišču vršila razprava, pri kateri je bil Polde Jevnikar obsojen na 6 dni zapora. To je menda v njem rodilo maščevalni sklep, ki ga je izvršil na tako strašen način. Truplo Ivana Rotarja, ki je dopolnil šele 44 let, je bilo prenesene na njegov dom .kjer so se odigrali nepopisno žalostni prizori, ko so pokojnikova žena Fran j a ter otroci Justi, Ivo in Vladko v krčevitem, neutešenem joku sprejeli roditelja mrtvega v svojo sredo. • Vest o groznem zločinu se je bliskovito razširila med prebivalstvom, med katerim je zavladala razburjenost in ogorčenje. Vse sočustvuje s prizadeto družino in pokojnikom. ki je bil splošno priljubljen in spoštovan. Z večernim frakom ob 22. sta 9. julija pripeljala litijska orožnika Kolman Rebernik in Josip Bučar 31-letnega delavca Poldeta Jevni-karja v zapore deželnega sodišča. Jevnikar je popoldne popival po več gostilnah in se zvečer okrog 16. nahajal pri Cerarju. Ko je videl. da prihaja preko mostu Ivan Rotar je popadel kuhinjski nož in zdirjal na cesto. Pred bližnjo trafiko ob mostu je po kratkem prerekanju zadal Rotarju z nožem od zadaj v vrat tri bodljaje in mu prerezal vse odvodne žile. Ko se je Rotar zgrudil v mlaki krvi. je Jevnikar pobegnil v bližnja Fran-ketovo gostilno. kjer je pograbil steklenico z ocetno kislino in jo izpil en Četrt litra. Nato se skril v klet. Nezavestnega so našli orožniki. Poklicani zdravnik dr. Ukmar mu je izpral želodec, nakar so ga zvezanega prepeljali v kolodvorsko čakalnico. Sodnika Troje in Novak sta morilca zaslišala, a ni d?! nobenega odgovora. Bil je nato eskor-tiran v Ljubljane S pota. Na Chisholm, Minn, je dne 16. julija v Alexandria rudniku zasulo rojaka Johna Cvara doma iz Roba v ribniškem okraju. V Ameriko je prišel pred 24 leti. star je bil 45 let. Poleg vdove zapušča 18-let-no hčerko Mary ter 16-letnega sina Johna in 14-letnega sina Jožeta. Na BuhJ, Minn, ima brata Alojzija. , Na Ely, Minn., je dobilo 52 mož in žena državljanske papirje. Po narodnosti je bilo 24 Jugoslovanov. 10 Fincev, 5 Lahov 5 Švedov, 3 Angleži. 2 Bolgara in 3 v Ameriki rojene ženske, ki so izgubile državljanstvo, ko so se poročile z nedržavljani. V Duluth, Minn., v St. Marys bolnišnici je vedno več rojakov. Nekateri odidejo. Te dni se je vrnila v New Duluth gospa Burgar. V bolnišnici si je zdravila zlomljeno nogo. Dalje se je odpeljala na Ely gospa Sme, ki je bila več tednov v bolnišnici. Operacije čaka gospa Kotnik iz Eveleth. Minn. Frank Mikolič je dobro prestal operacijo. Nadalje je v bolnišnici John Strah z Eveleth Minn. Pred 26 leti je bil rojen na Eveleth; Minn., ter so ga tri rcuesece starega odvedli stariši v domovino. Vsled nekega zadržka s potnim listom je moral v Jugoslaviji k vojakom. Poslali so ga v Južno Srbijo, kjer je bil devet mesecev ter se je nabral malarije in drugih bolezni. Upati je, da bo kmalu popolnoma okreval. Pozdrav! Matija Pogorele. Detroit, Mich. Pied kratkim sem napravil poto* vanje okrog Lake Erie. Potoval sem skozi Windsor, Kanada, do Hamilton. Cesto, jc tlakovana ter vodi mirno več lepih mest. V Oakville, Ontario, sem obiskal ! družino. Mr. Javornika. To je edina ' slovenska družina v omenjenem ! mestu. Strela ubila moža in ženo. Užice je zadela silna nevihta, ki je strahovito divjala zlasti v okolici. Tako je v vasi Zdravišičih treščiilo v hišo nekega seljaka, kjer pa k sreči ni bilo nikogar doraa. Strela je ubila samo nekaj ovac. V sosednji vasi Zlatiboru pa je strela ubila kmeta Žiganoviča in njegovo ženo. ROMAN MLADA LJUBEZEN ki izhaja v našem listu, vzbuja splošno zanimanje. Se vedno SE VAM NUDI PRILIKA da ga prečitate od začetka do konca. Onemu, ki naroči "Glas Naroda" do — 30. julija pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je začel roman izhajati. i ~ Pošljite nam 8 » H j | in mi vam bomo pošiljali II u ii i i 2 meseca 'Glas Naroda" (lin prepričani smo, da boste potem j j l Najlepše se jim zahvalim za u-ljudnost in postrežbo Hamilton je jako zanimivo mesto. Sredi mesta je hrib, na katerem imajo Indijanci svojo rcservacijo. Pozdrav! Naročnik. Prince George* B. C. Tukaj so se vršile na državni praznik dne 1. julija različne športne tekme ter so med drugimi nastopili tudi tesači železniških pragov. K tej tekmi so nastopili Švedi Norvežani, Angleži in Finci, pa tudi naš rojak Slovenec Alois Bartol. kateri je nas Slovence prav slavno zastopal. Dobil je prvo darilo, srebrn pokal in S35 gotovine. Iztesal je dva železniška pragova v 10 minutah in 50 sekundah. S tem je potolkel lanski rekord za dve minuti. Drugo nagrado pa je dobil lanski zmagovalec neki Finec. Alois Bartol je doma iz Travnika, občina Loški potok, Slovenija. Tako smo zopet enkrat Slovenci pokazali, da nismo med najzad-njimi. S spoštovanjem vas pozdravlja Joe Koshir. Iz Jugoslavije Železniške nesreče. Blizu Zenice je zavozil avtomob., češke vojaške misije v mimo vozeči vlak in so zadobili vsi potniki, to je češki major Virt in soproga, generalštabni kapitan Hutka in kapitan Šnajder težje poškodbe. Ra-njcnce so odpremili v sarajevsko bolnico. — Iztiril je osebni vlak. ki je vozil iz Novega Sada v Sombor. Iz-tirjenje jc povzročil transport živine, ki je šel tik pred vlakom preko proge. Vlak jc ubil tri krave, več j pa jih je ranil. Za vlak je nastala I stem večurna zamuda. Tudi pred 1 postajo Kupozina je imel nesrečo j esebni vlak proge Sombor-Apatin-Odžaci. Na slavonski dravski progi pa jc med Valpovem in Beliščcm trčil osebni vlak ob tovornega in je pri tem poškodovanih na obeh straneh več vagonov. Poškodovana sta tudi stroja. Človeške žrtve so tri; trije težje ran'sni potniki. Materijalna škoda je velika. Železniška direkcija je že odredila preiskovalno komisijo, da ugotovi vzrok te nesreče. Tajinstvcna ljubezenska drama. V vasi Vetevo blizu Požege je šel prostovoljno v smrt mlad zaljubljen par. Najprej so našli roditelji svojo 20-letno hčerko Anko Marine mrtvo na dvorišču z dvocevko v roki. Istočasno pa je prihitel sosed kovač s pretresljivo novico, da leži njegov pomočnik Dušan Marič mrtev na svoji postelji. Dušan in Anka sta se imela rada. Ankini starši pa tej ljubezni niso bili naklonjeni. Zakaj sta odšla v smrt in kako se je to izvršilo, bo ostala skrivnost. Pri mrtvemu Dušanu Mariču niso našli nobenega orožja. 11 let po vojni. Po uradnih listin so še vedno obsežne rubrike "proglašeni za mrtve" in tudi v krajih, kjer je posebno hudo divjala vojna, se še vedno odkrivajo grobovi neznanih vojakov. Tako so sedaj na torišču krutih bojev okrog Asiaga na hribih Pertica, Asolone in Berreta našli 30 trupel neznanih Italijanov in 27 trupel nekih drugih neznanih vojakov. Na hribu Cengio in na Monte Lemerle pa so nali tri italijanske in 7 avstrijskih okostnjakov brez znakov identitete. Od 217 mrličev na Ortigari so spoznali samo tri za Italijane in dva za Avstrijca, se te ostanke vojnih žrtev so skupno pokopali na bližnjih vojašliih pokopališčih. Peter Zgaga »fljBnaassEi.^efliiEi Dve državi, ki sta se izza izbruha vojne popolnoma preustrojili si stojita z orožjem nasproti. Rusija in Kitajska. Rusov je htošestdeset milijonov Kitajcev pa štiristo milijonov. Tod* Rusi imajo dva tisoč vojnih ziak<~, *ov, Kitajci pa dvesto. To ^ odločeval«. Nekdo je pripovedoval: — Zdaj sem že celo leto poročen, pa se nisem izza poroke niti enkrat prepiral s svojo ženo. Izvedenci v zakonskem stanu sc mu rekli, da to ni mogoče. — Seveda je mogoče — je odvrnil. — Takcj po poroki sva se sprla in od onega časa nisva izjiegovorila nobene besede več. Sinček je gledal razpoke v stropu in vprašal odeta: — Oče. odkod so te razpoke? Oče je malo pomislil in žalostno odvrnil: — Od treh morgičev. ki so na hiši, sin moj. Ljubeznjiva devojka se je zaljubila v rabljevega pomagača. Strešno rada sta se imela. Vsak večer sta se izprehajala. objemala in poljubovola ter si obljubljala večno zvestobo. Toda ona ni bila taka kot sc druge. Bila je praktična ter je mislila na oodoenost — To ti pa povem, — je rekla nekega lepega dne — čc bo smrtna kazen odpravljena, si l:ai kaKo drugo poišcj. V tem slučaju te ne bom vzela. Kajti od same ljubezni nr bova mogia živeti. POZOR ROJAKI! Namenjen sem v staro domovino in bi rad vzel. seboj kakega rojaka. starega nad Šestdeset let, ki bi bil pri meni na hrani in stanovanju. V Semiču na Dolenjskem imam lepo posestvo. Onim, ki hočejo preživeti stara leta v domovini, se nudi lepa prilika.. Za pojasnila in naslov pišite na upravništvo GLAS NARODA. 216 W. 18 St., New York City. (2x 234:24) _ ' O Mussolini ju žc dol^o ni nobenega glasu. Vesti o sporazumu z Vatikanom so polegle. V tej suši in vzročini bi se jak* prilcgcl kak ponesrečen atentat. * Na Coney Island le v mali lopi egipčanska čarovnica, ki pove za petdeset centov vso preteklost in prihednjost. Živahna in razposajena ženica jc šla s svojim možem na Coney Island. In ženska radovednost .saj vc.,te jo je premagala, da je stopila v lopo k čarovinici. Žarečega obraza se jc vrnila k svojemu možu. — Ta pa ta — mu je rekla. — Ta pa res ve. — A ja, — je odvrnil mož, — to je vse skupaj sleparija. — To sc čenče. Temu nič ne verjamem. — Jaz pa ti rečem, da ve. — Nič ne ve. —Ko sem jo vprašala, koliko o-trok imam, mi je takoj odgovorila: — Štiri. — Ah. — je ugovarjal mož. — To je kar tako uganila. Jaz ne verjamem v te sleparije. Pa ga je toliko časa silila, da je tudi on vstopil in si dal prerokovati. — Koliko otrok imam? — jo je drzno vprašal. — Dva, — je odvrnila, ne da bi trenila z očesom. — Saj sem ti povedal, da baba nič ne ve, — je rekel ženi. — Jaz pa pravim, da resnico govori, t— je vztrajala ona. Nato jo je izzivalno pogledal rekoč: — Če resnico govori, se bova pa tudi midva malo pogovorila, ko prideva domov. In to je rekel s tako hladnim glasom, da jo je kar streslo. Da bo čestitka pravočasno dospela, želim vsem Anam. Ančkam, Anicam itd. vse najboljše za god. Predvsem, seveda, da bi bile zopet za eno leto mlajše. Kajti to je želja vsake, pa naj bo Ančka, Francka, Uržka, Špela, Katra. Neža ali Marjeta. Skoro istočasno je sv. Jakob. Potem Je pa s svetniki suša prav do sv. Martina. Če izvzamemo Franceta v oktobru, ni nobenega, ki bi bil kaj ck-stra. "GLAS NARODA** NEW YORK, TUESDAY, JULY 23, 1K9 Teden dni med življenjem in smrtjo. LIKOVIC JOŽA: Od Žalostne gore do Brega jc stokrat kuku, ku-ku. Z Brega 91 e-ko barja do dolskega Drašlerja je ZAMUDOV LOVRE 'Gospodična, dobra ste! Ampak pravica je moja in božja. Če me bodo zaprli, so stroški borovniški'- Zamudov Lovra in pa grajski go petdeset pet-pedi, pet-pedi. Tam L iubljančanov ne bom škodoval spod v Bistri. Moj advokat je moia se vije srebot z medeno kapljico Nisem restant, da bi moral škrličiti malha, kadar je polna. Vem pa šc vineka; črn trn dehti, češmilje diši komls. Prosim pa lahko, Kristus je za eno-inštanco, ki je nad borov-tako opojno, da bi se v omami o- učil' Le prosite, le trkajte!" niško: to je sam veliki župan, k potekel in legel na mehki mah.... Potem sem pa res potrkal na ima celo oblast. On bo s svojega I>li pomladanski oblaki gledajo iz- bela vrata s svetlo kljuko. Soba je mesta odločil, ali mi bo dajala boža Orede in Kapitovega griča, soln- bila visoka, dišalo je po dobrin ci-j rovniška občina sto dinarjev ah ce Išče skrito Bistro, v Bevkah žge- garah, kakor pri nas ob žegnanjv . ' ne ... Če pride njegova vizitacij;\. jo šoto, ozek, modrikast dim se zgu- "Kaj bi pa radi?" mi je mežiknil pa ne pojdem na Bajer v hiralnl-blja v jarkem ozračju. Za barjem žlahten gospod s posvedranimi co. Ne, ne. .." Po povratku v Madrid je opisal na letalu in pili iz njega. Potem španski major Franco svoje in svo- se nam je le posrečilo popraviti rajih potnikov tegobe na potapljajo- dio napravo. PriJeteli so tudi galeb' či se "Nuroanciji". Pripovedoval in bili smo srečni v mislih, da se je: bližajo ljudje. A ni jih bilo... To je bila najtežja preizkušnja Veter nas je zopet odnesel. Kli-v mojem življenju. Morali smo se cali smo na pomoč, pošiljali smo spustiti na morje ne da bi to mo- SOS klice, a slišal nas ni nihče. Hegli sporočiti drugim. Zadnjič se signirali smo na vse in smo razde-nam je zabliskala luč svetilnika na lili tisto, kar je ostalo: trdo kuha rtu sv. Vincenca. Ena uro pozneje na jajca, slanino, banane, čokola-smo bili že brez zveze s svetom, do in nekaj alkohola, zmetlali. Brado nosiva samo jaz, Polnočne megle so se gostile in ko^ "Gospod Drašler! Ne bodo me Zopet nas je zaneslo proti jugu ,maj smo ohranili smer. ker so od- ^^ Qd smeri koder VQzijQ ladje povedala vsa navtična sredstva. pa žehte polhograjske peči. Majski popoldan smo posedeli pri laščki. Jezno je vrgel vase ostanek žga- "Ponižno se poklonim!" sem sto- ne pijače, pobral malho in odmr- dolskem Drašlerju, ki je z veščo d-i- pil k njemu in razgrnil občinske mral v vežo. brohotnostjo natakal sladkobno papirje. "Jaz sem Zamudov Lov-1 vince. Zamudov Lovre iz Sobočeve- re iz Borovnice, po postavi občin-pa. beraški potegon s sedmimi kri- ski revež." Skušali smo zaviti proti jugu toda ko smo že upali, da se bližamo A-zorom, smo bili zapadno od Hor-te. Za gorskimi grebeni smo se nadejali leletališča, našli smo — odprto morje.... Preostalo nam ni nič drugega nego da se spustimo na vodo. Mogočni valovi so nas zalivali in so grozili, da napolnijo kabine. Vendar je ostal aparat skoro nepoškodovan. Imeli smo še nekaj upanja, dvigniti in leteli pa nismo več mogli. Viharno vreme in valovi so povzročili, da sta se krili hidropla-na potopili pod vodo. Tudi zasilno sidro nam je odtrgalo morje. Več- ži in dolgo brado, nam je pravil svoje popotne zgodbe in bajke. Sedem jezikov govori, v Romuniji se je Klatil, vse inštance pozna, od vaškega biriča do gospodov za belimi vratmi vladne palače. "Odkod pa pravzaprav prihaiaš Lovre, ali od Tirol ali iz Romuni- "Aha, prošnja!" je takoj uganil gospod s posvedranimi laščki. "Ali prosite za denarno podporo ali 70 muziko?" 'Ne za muziko, ne za podporo'. Ampak pravico terjam, žlahtni gospod. Jaz ne morem več pobirati u-ši in mraza. Naj me domača občina vzame in preskrbi. Samo v hi- je?" se je zopet obrnil krčmar Dra-.siei k beraču b sivo brado. 1 ralnico na Bajerju ne grem. svo To je pa varno odložil prazno boda je le ena in ta je zlata. Te s malho in se postavil sredi pivni- ne dam vzeti.... Sto dinarjev naj mi) ; |da Borovnica na mesec, pa s*rn' — "Zarana sem že roso ometal zadovoljen in vesel. To izposlujte ;;a po horjulski gmajni. Poti so težke me. žlahtni gospod!" in dolge. Pa sedem križev prenaša- Gospod pa je neverno zmajal z. ti lz hriba v laz. iz doline na ®oro' glavo, kakor Kristus nad Iškarijo- i Večer je legal na barje. Dišalo je po večerni rosi, grenkobnein dimu in kmečki domačnosti. Na brezah je mrlel slaboten, rumen žarek. Lastavice z belimi trebuščki so se smukale pod ostrešji. Murni so kričali ob jaških, pod Trebevni-kom se je oglašal samoten ku-ku sredi Lazov so prepevali pastirji ^ Preko vaških reber se je metala že- r -■ lezna kača, ki ves božji dan neu- j deii smiljeno ovija in oklepa prelepo borovniško dolino z njeno deviško milino. Pred vrati je pel in rotil Zamudov Lovre: "Na gori je jogrov dvetnajst, na gori zlata hišica stoji.... na zlati mizi kelih zlat, Jezus milost tam Potem smo se še bolj oddaljili krat smo morali zaradi ravnotežja od ljudi in kopnine. Porabili smo splezati na skrajne konce letala, gazolin do zadnje kapljice. Z zad- da se nismo vsi skupaj prekucnili njimi 10 litri benzina smo hoteli v morje. Hrano smo bili že vso po- popraviti radio aparat, da bi lah- vžili, kar pa je ostalo, nam je po- ko klicali na pomoč. Toda benzina kvarila voda. , smo imeli premalo in odreči Smo v tej stiski in potrebi smo še en- j se morali nadi, da bi priklicali re- krat klicali na pomoč. Zaman. Sli- šitelje. šal nas ni nihče in nihče se ni od- Živil je bilo še za osem dni. Žejo zval- Videli smo- da nas čaka ne" smo gasili z deževnico, ko je pa usmiljena smrt. če se ne zgodi ču- tudi ta pošla, smo odprli hladilnik DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE * OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita *amo va*e članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE dež. Mama! Drašler jeva mama: Samo pograbek listja mi dajte, aa si ga vržem pod glavo in zaspirn v "staji...." Skozi okno nas je gledala njegova strgana malha: kdo je zamudil srečo, ali mi ali Zamudov Lovre iz Sobočevega, ki mu svet more dati pravice in pokoja ... vati, še radio se je spravil v tok In ko smo privezali "Numancio" z ve--rigami. da so jo potegnili na In čudež se je zgodil: dne 28. ju- "Eagle ', smo se prisrčno objeli z nija zjutraj je zagledal eden izmed angleškimi rešitelji. Tista ura mi nas ladjo v daljavi. Takoj smo da- P°ide iz spomina do zadnjega li znamenja s signalnimi raketami, diha. Nepopisna sreča nas je prevzela DELNICE LOI T. INC. * LOFT ladja sem nam je začela približe-j CANDY SO iZREDNO MOČNE NA NEW YORK STOCK EXCHANGE. nc Letalec prerokuje. Noge se mi niso hotele nič več sklepali, kite so otrdele, ritensko sem žel k sv. Trem kraljem... Ljudje so me začudeno gledali, sv. Trije kialji so s e mi pa smejali. Opoldan sem obšel polžarski konec, sedaj sem pa med coklarjl. Zadnjič sem bil zaradi svoje pravico zopet pri uradniji v Ljubljani Vedite, tista hiša je široka, kakor i'a bi večni Bog v njej stoloval ... | Dolgo sem sc oziral po oknih. Rati bi dognal, pri katerem oknu delijo pravico, milost in tolažbo, pri katerem pa žalostne reči. Pa nič in- tom. Listal in iskal je po debelih! bukvah. "Slaba bo, Lovre," sem pomislil in poškilil v črne bukve. "Še v ječe te vržejo, sv. Jukund, božji soldai z Žalostne gore. tc ne reši vc ... j "Vi ste pa v imeniku zaznamova-, nih delomržnežev; občina vam je kupila dve suknji, pa ste obe z-api-l li!" me je strogo ošinil gospod izza debelih bukev. "Tepka, gospod! Sedem križev | prenašam, naj vrag vzame občino in suknje, jaz sem pa le zmrzoval Kdo me je pa zopet zatožil?" "Le počasi. Lovre. le počasi! Dva cega nisem mogel razbrati Oknn so bila pusta in prazna, nikdo se 111 odbornika ..." zmenil za berača na cesti; še po- "A tisti z dolgim nosom? Laže, licaj me ni pogledal.... Počasi sem laže. .." sem se začel prerekati. Tašči po svetlih stopnicah, seve. noga krat sem pa storil greh, čast in me ne teče več tako kot tisti ki r.t kralja sem žalil, ker sem se upal ko smo se z Laškarjem in Kurni- oporekati in upreti zlooni laži. Nič skim Jozletom pretepali po malnih vreden črv se je uprl .... v Šumniku . Na hodniku me le u- "Tiho bodite." se je razsrdil žlah-j-tavila deklina, drobna, in bistra ni gospod in poklical hudega mo-l.akor da bi zagledal vilo iz naše ža, ki me je pahnil skozi vrata. Kar gulobje Jame. Zavrtela se je okoli grmelo je za menoj, kakor ob na- mene in se nasmejala: "Ste revež?!" Jaz sem ji po raztolmačll: "Revež sem! Postava pravi tako. da moram biti občinski beračon Kada je taka postava, težko jo prenašam. Gospoda Boga spoznavam. I i udi spoštujem, po postavi pa moram biti občinski revež. Zamudov Lovre iz Sobočevega... " "Nate!" mi je stisnila dinar. "H gospodom pa nikar ne hodite, da Jih ne motite." Jaz sem jo pa poučil: vihti. 'Vsak dan imaš pol litra pred seboj!" je kričal za menoj in žugal. .. Vidite, v razpredelnico so me dali, med ničvredneže so me zapisali —" "Torej še vedno nisi prišel do pravice. Lovre?" je prekinil krčma«: Drašler berača s sivo brado. Nalil mu čašo vina: starec je otrnil solzo, zvrnil čašo in stopil na prste: 'Pojdem pa na višjo inštanco!" •Ja. Lovre, ti si pa cel advokat, kaj poznaš vse človeške in božje inštance?" ga je podražil krčmar. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18tk Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Loft,Incorporated PRIPOROČAMO vam nakup Loft, Inc. akcij po borzni ceni N. Y. Stock Exchange. Kupite jih lahko potom svojega posredovalca, banke ali našega urada. Te akcije smatramo za najboljšo naložitev denarja, kar jih morete napraviti. Loft, Inc., smatrajo za eno najvažnejših združenj v candy industriji. Družba se bavi z izdelovanjem, nakupom, prodajo in eks-portom slaščic, candyja, sladkorja, sirupa in drugih sestavin ter podobnih predmetov. Loft, Inc. ima ogromno tovarno na Long Island City. Na temelju izkaza z dne 31. decembra 1928 je bilo označeno premoženja družbe s svoto nad I 0 milijonov dolarjev. Domneva se, da bo znašal čisti dobiček prihodnje leto približno 3 milijone dolarjev. Loft, Inc. je razširila poslovanje pod novim vodstvom. Zdaj im& družba Loft nad 50 trgovin za candy ter se vrše pogajanja za nakup verižnih restavracij in za otvoritev novih trgovin po vsej deželi. Ne zamudite te prilike. Takoj na delo. Vaš posredovalec ali bankir vam lahko dasta pojasnila in,svet glede varnosti teh akcij. Sir Alan I. Cobham. sloviti an- vati pamika. Velika letala bodo gleški letalec, je pred kratkim ob- | mogla leteti po 1000 milj brez prijavil svoje mnenje o razvoju letal- j Stanka in vso zemljo bo obdajala gc stva v prihodnjih 50 letih. Takole sta mreža zračnih zvez Ljudje bo- prerokuje: V petdeset letih bo imelo letalo čisto drugačno licc nego danes. do preživljali svoje počitnice v Egiptu. Indiji, Avstraliji ali Južni Afriki kakor danes v Švni ali na Tako bo na pr. trup popolnoma iz- • morski obali. Nad velikimi železni- ginil. Razpetina bo znašala 00 do i 100 metrov. Potniki, blago, stroji kurivo irr moštvo bodo imeli svoj prostor v nosilnih ploskvah, ki jih bo imelo letalo po troje. Prostori bodo urejeni približno tako, kakor na sedanjih potniških parnikiii. Bodoče letalo bo imelo po več motorjev, in to po vsej priliki Die-selnovih. Motorji bodo razvijali skupno približno 10.000 konjskih sil. Istotako bo imelo letalo po več propelerjev, ki bodo po nameščeni tako, da bo mogel en mtor goniti več propelerjev istočasno. Motorji ne bodo vedno vedno vsi obratu, ampak po zahtevi prometa in okoliščin. Sicer pa mislim, da se bo nekoč gonilna sila za letala prenašala po brezžičnem potu z zemlje tako da bodo mogli motorji popolnoma izostati. Zračnega potnika sedaj najbolj moti strašen ropot, ki go povzro- bodo razpenjale kot pristajališča škimi križišči se ogromne strehe za letala. V 50 letih bo postalo letalo glavno prometno sredstvo, kakor je danes avtomobil; majhna zasebna letala bodo enako priljubljena in 14-lctnl otroci bodo letali po zraku. kakor sc danes vozijo s kolesom. Sedaj smo šele na praeju letalskega razvoja. .. Kdor bo živel, bo videl. Več kot enajst tisoč delnic je bilo prodanih včeraj in cene so se zvišale. Naročite svojemu posredovalcu ali bankiiju, naj vam kupi te delnice na boizi. Boljše niste še nikdar naložili denarja. Loft veča itevilo svojih trgovin po deželi. Nc veča pa samo svojih trgovin za candy, ampak širi tud) restav-rantski posel. To slavno podjetje je ieciaj pod upravo ALFP.ED R. MILLER-A. predsednika, ki slovi po Ameriki kot uspešen trgovec. Kot delničar boste ponosni na u-: pehe. ki jih do dosegel Mr. Miller s svojimi tovariši v tem podjetju. Otok izsilili. Otok Anak-Krakatau blizu ba-tavie, ki se je pokazal med letošnjimi izbruhi ognjenika Kraka-taua, se je nenadoma pogreznil v morje. Bil jc seveda neobljudcn. Gejzir ga je usmrtil. i Na neobičajni način je izgubil eivljnje neki antwerpenski žurna-list, ki je potoval s skupino tovarišev po Severni Ameriki. Obiskali so tudi znameniti narodni park Yellowstone. Tu si je hotel podrobneje ogledati enega izmed mnogih tamošnjih gejzirjev fperijodičnih ognjeniških vodometov i in se Jo čajo sedanji stroji. Že se delajo po- j sUonil čez njCg0v rob Hipoma je izkusi z "neslišnimi" aparati. Bo- gejzir izbruhnil in vrgel novinar-doče letalo bo tudi v tem pogledu ja visoko v zrak. Padel je na kame-doseglo veliko popolnost. Menim nita tla strašno oparjen in kmalu m to CeLnimate posredovalca ali bankirja, telefonirajte, pišite ali brzojavke na HENRY GREEN & O«"* 25 BROAD STREET NEW YORK da bo novo letalo preletelo približno po 250 milj na uro. da bo najmanj 50 ten težko in da bo mogle prenašati istočasno do 125 *x>tni-kev. Leta 1979 bo večina težav z elementi premaganih in preko-oceanski poleti bodo spadali med vsakdanjosti. Brezžične krmarenje je že na potu in pilot bo mogel v bodoč-0 leteti "slepo"* ter se popolnoma prepustiti svojemu brezžičnemu zavezni- nato umrl. Drzen skok s padalom. Nemški letalec Kari Schreier je poskusil le dni nad letališčem v Staakenu drzen skok s padalom iz Junkersovega letala. Aparat je ie-tel z brzino 200 km na uro. padalo se je odprlo po 2.5 sek. v višini 500 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev 'Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi t teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora v«ak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem m. Na tleh je pristal Schreier po 1 min. 41 sek. Iz aparata, ki bi br-;in oni- ki Potnjejo preko New Yorka, ku. Bodočih velikih letal pilot sam zel s takšni hitrico, ni skočil še sploh ne bo mogel več oskrbovati, kakor danes ne more krmar oskrbo- noben letalec, zato je dosegel Kari Schreier nov svetovni rekord. :......... .:.,.;••....................■ :.• ...... . • r? ff flUIIHlfcURSBIBI ClRliiTIffiSWr* H»»l»I? Wm'^WftW-^ 'rW.^L imaif P {Mali Oglasi = . B | imajo velik uspeh | TeL: CCT7 * riiomiMirnitfflrlrnr - 11' ii Prepričajte se! je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STASEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otraei izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. Teta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripnščeni v to deželo za »tal« no bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET HEW YORK "O L A S NARODA** NEW YORK, TUESDAY, JULY 23, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Mlada ljubezen ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. Aleksander Ncverov: Glad »Nadaljevanje.) Abeju Bordesu je prirasla ta majhna cerkev zelo k src«. V njej je čital svojo prvo mašo ter je komaj kdaj drugod pridigal kot na tej crvivl leči V vseh kotih je našel zopet svoje mladostne spomine. Notranjost cerkve je napravila še precej dober vtis. dasiravno je bila zunanjost naravnost klaverna. Trava je rasla preko kapele Svete Device in velika luknja v zidu, tako velika kot vrata, je kazala kapelo sv. Jožeta Ladja ccrkve pa je bila na drugi strani zelo odporna in njen strop ni kazal nikaklh vznemirljivih razpok .neglcde na dve luknji, skozi kateri Je deževalo na altar. Vsled tega si je drznil nekdanji župnik ob času med majem in novembrom, ko niso pretili nikaki plazovi, citati v tej ra v al in i maše. V zakristiji je imel velikanski umetniški dežnik, katerega je moral mhiistrat razpeti preko altarja. kakorhitro je zasijalo solnce skozi. Onega jutra, dne 10. maja, na dan, svetega Anonina, ni smatral ministrant Avgust za potrebno, da bi razpel dežnik, kajti solnce se je prikazalo šcie oh enajstih skozi razpoko na stropu ,in abej Bordes je čital svojo mašo v ornatu iz bogve katerega leta ob šumenju vodopa-da kojega belo maso je vfdel padati skozi stransko okno cerkve. Pri Gloriji jc doživel lahko prekinjenje. Koza Bertranda Cajola, stalni gost je ponulila ovojo glavo skozi odprtino v zidu ter si hotela priboriti vstop. Pupota pa jo Je prepodila z glasnim: — IIuš, liuš! — in žival si je morala poiskati drugega pašnika. Ministrant ni dobro poznal masnega obreda in vsled tega je moral abej sam dajati polovico odgovorov. Pri Evangeliju je bil celo sam prisiljen zamenjati mašno knjigo in pri Povzdigovanju je pozvonil do-fcti prezgodaj. Pupota ki bi prav lahko stregla svojemu gospodarju pri maši, ni mogla storiti drugega kot zašeeptati Avgustu: — Sedaj ne še. dobri prijatelj, sedaj ne še! To pa je vzbudilo veliko ogorčenje Roumigasa. A Avgust pa je zaslužil olajševalne okoliščine Nikdar ga namreč niso naučili ministrirati. Bil je eden onih raz-trKanlh, pouličnih fantov, katerih mrgoli tekom poletnih mesecev po ulicah in ki zasledujejo romarske vozove s cerkvenimi pesmimi ii.1 Lourda. Če Jim ne da potnik ničesar, domnevajo, da so se zmotiil v njegovem političnem prepričanju ter prično peti z istim ognjem marse-Ijezo! Ce ne dobe še ničesar, prično metati nanj kamenje ter mu kazati osle! Medtem pa je abej Bordes dovršil mašo brez nadaljnih ovir ter je lavno dospel do Ablucije ko se je nenadno hitro obrnil proti stranskemu oknu. Avgust je domneval, da je napravil napačno kretnjo ter je pričel nemirno cincljati okrog altarja. Fst! Ne premakni se! -— mu je ukazal abej Bordes dočim je prisluškoval proti oknu. Avgust je tudi pričel prisluškovati in tudi trije verniki, katerim niso ušle kretnje župnika, so se vpraševali, kaj se more pač vršiti tam. He, Avgust, je vprašal duhovnik, pritajeno, — ali slišiš Slap? Avgust je pozorno poslušal ter na to odgovoril: — Ne, gospod žpnik! Jaz ne slišim ničesar! Jaz tudi ne! To je čudno! Poglej vendar enkrat, Avgust! Ali iahko vidiš Slap skozi okno? Avgust je iztegnil vrat proti kapelici. — Da. gospod župnik, vidim ga! — Ali se ti zdi manjši, kot ponavadi? — O, da, gospod župnik, dosti manjši Skoro ga ni niti več. Tedaj je prebledel župnik in vzkliknil: — O. moj Bog! — se je izvijal iz njegovih ustnic. Pupota, ki je istotako zapazila, da je obraz njenega gospodarja prebledel, je zapustila, gnana od radovednosti, svoje mesto ter odkorakala proti altar ju. — Kaj pa Je, gospod župnik? Ali se mogoče ne počutite dobro? — je vprašala pritajeno. Župnik se je čutil olajšanim, ko je videl prihajati svojo služabnico. — Pojdite semkaj, Pupota. Poglejte ven! — Kaj naj vidim? — Slap! z — Ej, sveti angclji! Slapa ni več! — Kaj nc, Pupota O. moj Bog! Kaj naj to pomenja? Nato Je odhitela kuharica, kateri je sledil Avgust, v zakristijo. Hi-luna se je istotako čutila vznemirjeno ter je tudi zapustila svoje mesto dočim je abej Bordes, prevzet od lahko umevnega razburjenja, od-čel Izpred oltarja. Tedaj jc vzel tudi Roumigas svojo čcpico ter rekel ko jc sledil drugim: — Jaz vendar ne bom do konca čital maše!v Pri vratih zakristije, ravno nasproti Slapu ,so se vsi zopet sestali ter zrli presenečeni na drugo stran. Slap je izgubil skoro tri četrtine svoje vodne mase. Skoro nice-tar več ni bilo tukaj kot neznaten vodopad. ki se je mogel komaj primerjati z majhno vodico, ki je tekom spomladi tekla po poljih Mont-guilhelma. — Gospod župnik — je rekel Roumigas. — vaš Slap se je izdatno zmanjšal! Župnik se je ozrl v čarovnika s prepadenim pogledom. — Pri moji veri! — je nadaljeval Roumigas, — če že tako pojema ob tem letnem času, kakšen bo šele meseca avgusta? Slap pa očividno ni hotel čakati poletja da popolnoma izgine. Množina vode je pojemala, šumenje je postajalo vedno tišje, o kaki megli ni bilo videti ničesar več, in naenkrat je teklo navzdol par tenkih smešno izgledajočih curkov. — O sveti angelji! — je vzkliknila Pupota. — AH se pogreza svet? — List pravi, da se bo se porušil prihodnje leto, — je rekla Hiluna, dekla Roumigasa. , Prepadenih obrazov so stali vsi tamkaj ter ni&o več minut spravili nobene besedice preko ustnic. — Prijatelji moji, — je konečno zajecal župnik, — vrnimo se v cerkev. Mi vsi smo težko grešili, ko smo se dali na tak način odvesti od službe božje. Molimo torej k Gospodu ter mu zaupajmo! Na čelu vseh se je vrnil v cerkev. Kolena pa so odpovedala službo, mrzla polt je orosila njegovo čelo in na stopnicah altarja se je bal, da se bo sesedel. — Kje smo obstali? — je vprašal ministranta. — Gospod župnik si je ravno umival roki, — je odvrnil Avgust. — Prav! Pospravi posodo! Pričel je zopet mašo pri Abluciji ter izgovoril s tresočima se ustnicama zadnje molitve, poljubil altar ter se obrnil uproti navzočim, rekoč — Ite, missa est! — Deo gratias! Cerkev pa Je bila prazna. Vsi trije verniki so obstali pred Slapom, vsi straino presenečeni. (Dalje prihodnjič.) Aleksander Neverov, s pravim imenom Aleksander Sko-belov. je eden iz najobdarnej-ših pesnikov mlade Rusije. — Umr) je v najboljši dobi svojega ustvarjanja. Napisal je veliko romanov, dram in novel Od teh so najbolj znane: "Taškent, mesto kruha" in "Obraz življenja". Betvice prosa so stale tu in tam Mah pušeljci s svojimi dolgimi, izsušenimi steblpiči so bili podobni odprtim škarjam. Izmučeni zaradi vročine in vetra so ležali zviti ir. kazali svoje razkrito korenje. In da-si pohabljeni so še vedno hoteli živeti, viseči preko črne in od suše razpokane zemlje. Ko je padel pozen junijski dež in opral stebelca in pušeljce, so si malo opomogli, se dvignili poševno kvišku, brez moči, da se docela izravnajo. Žalostno so širili svoje vejice na vse strani, rodili lahke, mršave cvete — ir. umirali poraženi od vročine. Slab izsušen posev ovsa, katerega majhna šilasta stebelca so se še pred spomladjo počasi prikazala iz zemlje, je zaostal v rasti. Stroki so po-bledeli, se razmršili in se polagoma spremenili v suho bodeče seno. Samo na nekaterih stebelcih je stale klasje, ali sad ni imel časa, da za-zori in luskine so ostale prazne. Tuintam je vznikla iz zemlje pšenica. Njeno izsušeno, golo in malt klasje je nosilo v sebi samo požol-telo, zgrbančeno zrnje. Samo zgodaj v jutru so modri zvončki in razno drugo poljsko cvetje in plevel tolažili od vročine ' opustošena polja. V poslednjem1 smrtnem hropenju je objemal lan suha stebelca cvetov in z njimi u-miral. Vroči dnevni vetrovi so pihali, sc dvigali in drveli preko polja kakoi divji razuzdani konji in poželjivo lizal: prašino. Ovce so se sušile Jagnjed je poginjala. Čreda goveda je stala cele dni v izsušenih hlevih in potem počasi strgala goli. izsušeni breg. Prva se je zgrudila onemogla Ja-meljanova krava Burjonuška z u-mazanimi, prašnimi nozdrvi. Vrgli so jo na sredino poti. ovili z vrvmi njene razširjene noge in jo take odnesli v vas. Ni kričala, ni se branila, ležala je skrušeno, položivši svojo malo glavo na stran. Samo izmučene oči so se zvijale v smrtni muki. Doma so jokali za njo Anuška m njeni trije otročičkir ded Vasilij je zakašljal bolestno in udaril s pal- JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrod V ne družbe Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. (Cretan je Parnikov — Shipping News — 24. julija: Mauretanla. Cherbourz Uoorge Washing'on Cherbourg, Br* m« a 26. julija: lie de Prance. Havre (CJtavni polet ni Izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne aur Roma. Na|>oll, Gei ava 27. julija: Belgf nlar ui», Cherbourg, Kumtiurg I.evlathati. Cberb"-—; Minnckahda. Bouiun»a aur Mer 31. julija: Ur« j«nen, Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Br—.»n rice so cviliie monotono. Starcc potehta v roki izsušeno p.šcnični klasje, potiplje zrno, stoji dolgo, gledajoč vse predse in ves groze stresa glavo: Smrt! čico po bokih. A Jemeljan je brusil nož. Ko so rdeče, shujšano meso razmesarili. da ga vržejo psom je Jemeljan naenkrat rekel dedu: ' Oče, razparaj ji trebuh". Ded Casilij je razumel. Visoko za-suče rokave na svoji laneni srajci in seže do ramena v razparani trebuh. Izvleče prazna, tanka čre-va, odseka pljuča, srce, jetra, ledvice in vse to položi pazljivo na slamo. Jemeljan razseka Burjon-kino truplo na kose, stlači vse v posodo, vrže v sobo, kjer je stala žena, pljuča, srce, jetra, vse s krvjo pomazano. 'Skuhaj to!" Burjonkino kožo so obesili v hlevu. Pes je' oblizal kri. Ko so sedli za mizo okreg sklede z Burjonki-nim mesom, je vladala tišina, molčanje. Nikdo ne trene z očmi. nikdo ne vzpomni. da je Burjonka zaklana potem ko ie že bila mrtva. Sedeli so za mizo brez kruha. Otroci so pogledali na očeta, ki je v tej nenavadni tišini gubančil čelo. Deč Vasilij začne nenadoma kašljati in spusti žlico. Edini kos Burjonkine-ga mesa mu obtiči v grlu. Vstane od mize prej, nego je končala ve- čerja. Noge se mu šibijo, srce udarja. Hoče ven, ali še ne pride d( praga, si mora z obema rokama zamašiti usta. Kakor da se žali ali plaši, nagne glavo na razbiti lonec in začne z njo potresati. Jemeljan jezno zavpije: "Idi ven!" I In on sam vstane, ne končavši večerje. Ana je skrivaj pljuvala pod mizo. Ponoči je govorila 2 majhnim v zibelki: "Umri sedaj. Peterček. Nimamo več hrane. Ni več mleka. S tc naj branim?" Jemeljan ni mogel zaspati. Dolgo je sedel v postelji, z glavo v naročju, z močno zaprtimi očmi in gledal, kako se počasi približuje glad. Prihajal ie brez naglice, stegujoč pred seboj svoje dolge roke. Vedno krajša je postajala razdalja. Vse bližje in bližje je stopala zavratna beda. Jemeljan sedi, ne vedoč kaj naj stori, kam naj beži. Drugo jutro je ded Vasilij odšel na polje. Šel je brez kape v dolgi laneni srajci in topo udarjal s palč-ko po trdih grudih zemlje. Pot je j bila polna globokih razpok. Veve- Čez teden dni so mu sešili vreče iz platna z dvema naramnicama Izbegavajoč očetov pogled, reče Jemeljan tiho: "Idi, berači, oče!" Ded Vasilij si je naredil palico da se brani pred psi, pritrdi na koncu špičast kos železa in se za'_-vaditi: "Miloščine prosim! Brez vsega ^ smo ..." m Glas mu je drhtel. Solze so mu zameglile oči. Ko sta Jemeljan in njegova žena šla iz sobe. se je vse-de! na peč poleg dimnika in prepeval žalostno, monotono, kakor berač: "Brez vsega smo... " V svoji rojstni vasi ne dobi ničesar. Moral je iti v Somolnoje. Bilo je tiho. toplo jutro. Visoko nad glavo so se kopičili lahki oblački ki jih veter še ni razgnal. Vonjale je po zgodnji jutranji snežini. Ko je bil na hribčku izven vasi. sname z glave staro kapo. in pol radosti pogleda v oblake: "Morda bo dež?" Sredi polja začne z drhtečim, negotovim glasom: "Mi smo brez vsega.. ." Pel je in plakal. (Dalje prihodnjič.'! ADVERTISE in "GLAS NARODA" STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR jljl Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo i2 raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje z^mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Ho dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vaem potrebam. CENA SAMO S1 • (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Ce se nitrat« posluževati atlasa, morate listati po njem in prfdno najdete, kar IHfr te, mine ponavadi dosti fasa. Pred STENSKIM ZKM1JEVIDOM ne pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDC lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tndi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljeplsja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno SOM kvadratnih Inčev. Dol« J« 18. Širok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie Htall v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vase zanimanje bi bilo dosti vetje, ie bi vedeli. Ide se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Nov zemljevid za paketno poito in VQdnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičntgm lieiPi, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, meat, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vaeh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem *o ▼ae železnice in ceste. 1. avgusta: Urt-ktli : CiierU>urj firt-mrn 2. avgusta: 1'Hi-is, Havrr S.ituri.u. Trst M.iJ»*stU\ ChTbourp IVuntaiifl. Cht-rUiuic. .\nl»»-n»'ii Slat«':.il«un, I^ulopir «ur M»t, K->t-terdaill 3. avgusta: N< \ York. <')i. rl.i.Mi'E. Hnrnturjc K« 1'iil.lK , Clit-rboijrif. Brrnu-ii 7. avgusta: i;^r«-fiK.iri.i. t "lierlK>U» K 1'resilient liardiliC. Cl>« rl.^uru. Ur -m>-n 8. avgusta: Mufin.-tieh. I-)Ul<»gtie Kur Mir, IJrt- IUt-11 9. avgusta: Olympic, t'Uei'lKiin* Ht» *r«-nluts< iiland, flii-rlKJurs. Hxinliuig < *. < 1111- t;ran»l.-. Najrnli. (irutiva 14. avgusta: IM nt IU men t. Chirlx-'Urg. Ill 15. avgusta: Kr:iii< •■. Havre Milwaukee, t^frerbourg. 11a mbtiig Karlsruhe Bremen UaurctaJiia, Cl«-riiuui k 16. avgusta: Homeric. Cherb»Uft Arable, < 'li^i bi, I'.< t-terd>im 24. avgusta: Albert H;tMill. Cherbourg. Hamburg Mlnnekahda. Cherbourg 26. avgusta: Uenolute, Cherbourg Hamburg 27 avgusta: J'arls. Havre 28. avgusta: Herenca ria, Cherbourg Anwrira, Cherbourg. Bremen 29. vagusta: Hreaden, Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Olympb Cherbourg Pennl.md, Cherbourg, Antw< n> m Berlin Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Cherbourg, K- t-tet clam 31. avgusta: M. Ixuis, Cherbourg. Hajnburg Cunte Biaricamano, Napoti. <;« :.o a 1. Jeienski ijiet, — s*p. 6., "I'e oe France". 2. Jesenski izlet. — okt 16. *-llc do France" Boi?čni »kupni ulet, — 6. der... "'lin de F"»r»". g DNI PREKO OCEANA NaJkraJta Ir. najbolj ugodna pot za cotovanja na toromnih oarniklh: ILE DE FRANCE 26. ju!.; 20. aup., (7. P. M.) PAKIS 2. avgusta; 27. avgusta <3 P. M t (Ob polnoči) FRANCE 15. aug.: 2. septembra m m to, (t ir Imate zemljevid «11 atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID k ta vas velike važnosti. Ko ca boste »a teden Imeli, n ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE OA PRI S SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216We.tl8U, Street, New York NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje od plut je: SATURNIA 2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA VULCANIA 23. AVG. — 27. SEPT. 1. NOV. Saturuia in Vulcania prekaSa vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo t>lužbo v Evroiio. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na teh motorni^ ladjah vkljuPno plavalni bazoc v drugem razredu. PHELPS BROS. A CO. Gen Agentje 17 Battery Place, New York