PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTHOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Naloga našega delavstva je, da vodi borbo za enotnost sindikalnega gibanja na osnovi načel Enotnih sindikatov oziroma na osnovi avtonomne sindikalne organizacije.
(Boris Kraigher)
Leto 2., štev. 7 - Cena 4 lire
TRST, četrtek 31. januarja 1946
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 telet, 82-50 — Rokopisi se ne vračalo
Licemerstvo
Ako pogledamo kaj dela današnja reakcija, bomo videli, da dela isto kot liekoč razni nedemokratični, da ne rečemo, bujši režimi. Pod parolo čuvanja neke laži-demo-kracije, pod parolo nekakega »objektivnega«, »nezainteresiranega« razsodnika, ki naj prepreči medsebojne spore tukajšnjega prebivalstva, se poslužujejo starih metod. Gotovo je ta laž o nezainteresiranosti in objektivnosti ena najnesramnejgih hinavšein 'na-prana ljudstvu, kar jih pozna ljudstvo Julij, ske krajine in Trsta.
Mi moramo izajviti, da odločno odklanjamo vse te lame takozvane »objektivne« in »nezainteresirane« posrednike. Pustite nas, da sami reSuejemo svoje stvari in hitro bomo na~sli rešitev problema cone A, hitro bomo našli sporazum med vsemi demokratu, nimi silami Julijske Krajine.
Dovolj je samo protestov. Cas je, da predstavniki vseh demokratičnih skupin in strank spoznavajo podlost igre, s katero nas sovražniki ljustva izigravajo, da morejo na osnovi preizkušenega imperialističnega manevriranja po načelu »divide et impera« utirati pot svoji pohlepni politiki. Smatramo, da ja naša dolžnost storiti vse za razširitev demokratičnega bloka v borbi proti zunanji intervenciji, v borbi za suverenost ljudstva in ljudske oblasti.
Nasedanje nacionalizmu
Cas je, da predstavniki demokratičnih sil, zlasti v vrstah italijanskega prebivalstva, u-vidijo, kam vodijo in \ interesu koga delajo, 'ko nasedajo imperialističnim nacionalističnim tendencam. Mi spoštujemo zavednost vseh demokratov. Ne moremo pa do pustiti, da bi se poštena nacionalna čustva izkoriščala proti ljudstvu, v reakcionarne namene. Danes je dejstvo, da reakciji uspeva nacionalno čustvovanje Italijanov tako v Italiji kot v Trstu in drugih mestih Julijske krajine, izkoriščati proti interesom italijanskih demokratičnih ljudskih nmož c. Kdo ima koristi? Reakcija, ki si tako utrjuje pozicije za svoje protiljudsko početje in ki se vse bolj veže z zunanjimi, imperialističnimi silami. Tem dela domača reakcija uslugo, ker jim daje možnost, da poskušajo pred svetovno demokratično javnostjo opravičevati potrebo svoje intervencije v prid nekega lažnega miru. Oni predstavniki italijanskih demokratičnih strank, ki zaradi svojih nacionalnih čustev nasedajo tem manevrom tuje in domače reakcije," spravljajo v veliko nevarnost svoj narod. Pod krinko obrambe nacionalnih interesov pripravljajo svojemu narodu usodo nesvobodnega, ’ odvisnega, vazalnega naroda.
Prav posebno greše v tem pogledu predstavniki delavskega gibanja Italije, ki očitajo italijanskemu delavstvu Trsta in Julijske Krajine, ko se odloča za rešitev, ki mu pri. naša svobodo, nacionalno enakopravnost, neodvisnost in ljudsko oblast. Dolžnost prav teh predstavnikov je, da pozovejo vse demokratične sile v enotno borbo za neodvisnost, za suverenost ljudstva, za samostojnost in neodvisnost od zunanjih sil. V tern pogledu imata danes prebivalstvo cone A in italijanski narod podobne naloge in podobne cilje. Ta cilj je mogoče doseči samo v dosledni borbi ljudstva obeh dežel za svojo samostojnost, neodvisnost, suverenost, za resnično demokratično oblast proti vsakemu vmešavanju zunanjih sil v vprašanje našega ljudstva. Osvobojena in neodvisna bosta narod Italije in vse narodnosti prebivalstva Julijske krajine in Trsta brez zunanjih posrednikov. S pomočjo svobodne, neodvisne, suverene, Ljudske federativne republike Jugoslavije bo lahko našlo sporazumno rešitev glede svojih meja. Pot k temu sporazumu jo pot, ki jo je zavzela v Julijski krajini UAIS. Druge poti ni. Edino ta ustreza današnjemu mednarodnemu položaju, edino ta more urediti silo demokracije v Euvropi in Italiji, edino ta more utrditi sile v borbi za državnost in neodvisnost narodov Evrope, edino la more ustvariti pogoje, v katerih lahko suvereni narodi najdejo’ sporazumno rešitev svojih krajovnih mejnih in drugih problemov.
Ko govorimo o nazionalizmu, se moramo posebej dotakniti vprašanja sindikatov. Priznanje Julijskih sindikatov od strani sindikalnega gibanja Italije nam dokazuje, da je delavstvu tuj nacionalšovinizem za-dobil močne pozicije v vodstvu sindikalnega gibanja Italije. Nobena poštena nacionalna čustva ne morejo opravičiti takega dejanja, ki je v direktnem nasprotju z o-snovnimi načeli, na katerih je zgrajena tako sindikalna enotnost v Italiji kot gibanje za sindikalno enotnost v svetu. Nobena na-cionalna čustva ne morejo opravičiti deja.-nja, ki je v direktnem nasprotju z načeli, ki sta jih sprejela londonski in pariški sindikalni kongres. Dejstvo je, da so v sindikalnem gibanju Italije pri tem dejanju prodrle tiste sile, ki v svojem bistvu niso nikdar hotele iskreno braniti interesov delavstva in interesov delavske enotnosti. To so tiste sile, ki skušajo vnesti v sindikalno gibanje strankarstvo in lokal patriotizem.
Mi smatramo, da je vprašanje priznanja Julijskih sindikatov stvar, ki jo bodo prej ali slej pravično rešile delavske množice Italije. To je stvar, ki jo bodo morale rešiti te množice z odpravljanjem nedemokratičnega, protTjudskega 'načela paritete, ki je mogel v vodstvu sindikalnega, pokreta Italije dovesti do sklepa, ki je v nasprotju z interesi in voljo velike večine delavstva Italije. Verujemo, da., bo delavstvo Italije znalo v bližnji prihodnosti prevzeti sindikalno organizacijo krepko v svoje roke in izgnati iz njo nacionalističen, šovinističen, imperialističen, protidelavski vpliv reakcije.
Dri nas bo, po našem mnenju, moralo delavstvo nadaljevati,, še z večjo silo kot doslej, borbo za resnično delavsko enotnost, toau za delavsko enotnost na temelju borbe za resnične delavske koristi, torej na temelju borbe proti nacionalšovi-nističnim vplivom, ki predstavljajo ravno v Julijski krajini osnovno nevarnost za enotnost delavskega strokovnega gibanja. Verujemo, da bodo Enotni sindikati (»Sindacatt Unici«) znali nadaljevati svojo odločno borbo za delavske koristi na podlagi delavske enotnosti, na podlagi avtonomnosti sindikalnega, gibanja Julijske krajine, na podlagi avtonomnosti, nevezanosti tako na sindikalne sredisnioe v Rimu kot v Reogradu, ker je samo na tej podlagi mogoče preprečiti vdiranje nacionalizma v delavske vrste, vdiranje nacionalizma v korist izkoriščevalcev delavstva. Mi verujemo, da bodo sindikati sposobni nadaljevati borbo proti raz-bijaškim, protidelavskim ter nacionalsovi. m stičnim elementom, ki predstavl jajo večino vodstva Julijskih sindikatov in ki so s pomočjo sovražnikov delavstva organizirali Julijske sindikate, nc iz delavskih »nacio-
lz federativne ljudske republike
Eno leto plodnega delovanja jugoslovanskih sindikatov
Predsednik glavnega orbora Enotnih sindikatov Jugoslavije je podal sledeče poročilo o delovanju v preteklem letu:
Jugoslovanski narodi so se leta 1941 odzvali pozivu Komunistične partije in stopili v borbo proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem, da bi zaščitili svojo svobodo in nacionalno neodvisnost. Ravno tako se je delavski razred v decembru 1944. odzval pozivu beograjskih delavcev In nameščencev za obnovo sindikalnega pokreta, z namenom, da se zaščitijo pridobitve narodno osvobodilne borbe. Vsi delavci, tako osvobojenega kakor neosvobojenega ozemlja, so sprejeli to pobudo beograjskih delavcev. Vrhunec te akcije predstavlja splošna sindikalna konferenca, ki se je vršila od 23. do 23. januarja 1945. in na kateri so bili ustanovljeni Enotni sindikati.
Enotni sindikati so razredna organizacija proletariata, ki se oslarija na indu-strijskef načelo. Oslanjajo se sicer na borbene tradicije prejšnjih razrednih delavskih sindikatov, ki so bili v stari Jugoslaviji prepovedani, vendar so po svoji zna-ilnosti in nalogah sindikati novega tipa. Taki so. postali po štirih letih borbe jugoslovanskih narodov za svobodo in nacionalno neodvisnost. Delavski razred, s Komunistično partijo na čelu, je bil v tej bobi predstraža in organizator upora proti fašističnemu napadalcu. Z razliko s prej-šnimi sindikati obsegajo sedanji Enotni sindikati ves delavski razred, delavce in nameščence, privatne in državne uradnike. Enotnost delavskega razreda se je skovala v toku narodno osvobodilne borbe.
V preteklem lete se je pokazalo, da so Enotni sindikati razredna delavska sindikalna organizacija, ki je neobhodno potrebna, in predstavlja sestavni del socialnega življenja naših narodov. Doseženi u-spehi v preteklem letu, bodisi z dokončno zmago nad fašizmom, bodisi v gospodarski obnovi ne bi bili mogoči brez plodnega delovanja delavcev, organiziranih v sindikatih in brez svobodnih Enotnih sindikatov.
Delavski razred Jugoslavije je sjoptl v novo leto v znamenju zmage na političnem In gospodarskem polju.
Obnovljeni sindikalni pokret je v prvi dobi imel osnovno nalogo, nuditi največjo pomoč fronti. Delavci Beograda in drugih naših krajev so uresničili parolo: «Vse za fronto, vse za zmago nad fašizmom* in s
tem dokazali pravo junaštvo v obnavljanju obratovanja zapuščenih in uničenih malih in velikih podjetij, ki so takoj pričela proizvajati za fronto. Z nesebičnim delom so opremljali vojaštvo z orožjem, brano in ostalimi potrebščinami. Organizirali so u-ničeni promet. Vršili so nadčloveške napore, da bi čim lažje pošiljali fronti vse kar je potrebovala. Na osvobojenih področjih so tekmovali med seboj lačni, goli in bosi železničarji, rudarji in kovinarji, da bi obnovili čim več porušenih podjetij, rudnikov, mostov, delavnic za popravilo lokomotiv in vagonov ter razritih prog.
Kasneje po končni zmagi nad smrtnim sovražnikom jugoslovanskih narodov, po popolni osvoboditvi naše slavne domovine in porazu fašistične zveri bodo zapisani napori delavskega razreda jugoslovanskih delavcev in nameščencev v najsvetlejšo stran zgodovine naših narodov.
Na kongresili sindikalnih odborov v Sloveniji in Srbiji, na kongresu Zveze kovinarskih delavcev, in Zveze delavcev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij so organizirani delavci in nameščenci ponovno pokazali svojo voljo in pripravljenost za vse napore, da bi se ponovno žrtvovali za novo zmago na delovni fronti.
V	drugem letu obstoja Enotnih sindikatov se postavljajo pred nas še važnejše naloge v obnovi domovine. Tovariš Tito nam je v svojem članku za novo leto poveril nove naloge. To leto mora biti leto velikih zmag v obnovi dežele. Tovariš Tito nas je pozval, naj izdelamo čim več prizvodov, ker bomo s tem ustvarili sami sebi po-volnejše življenjske pogoje.
Tov. Tito je dejal: «Ta država je država delavcev meeta in vasi. Zato pomagajmo e vsemi silami obnavljati svojo razrušeno deželo. Naj vam bodo v zgled mnogi vaši tovariši in tovarišice, v podjetjih in rudnikih, ki so že postali junaki dela. Bodite pazljivi na vsakovrstne saboterje in onemogočajte sovražnike ljudstva, ki ovirajo ustvaritev vaše srečnejše bodočnosti.
V	letu 1946 zvišajte še bolj vaš delovni in ustvarjalni polet. Z največjimi napori in s prostovoljnim delom smo v preteklem letu 1945. lahko dosegli prave čudeže pri izgradnji naše dežele. Ta polet in prostovoljnost dela ne smeta v tem letu opešati, ampak se morala nasprotno še ojačiti*.
Nato podaja tov. Salaj nekaj primerov udarniškega dela, ki so najznačilnejši z ozirom na dosežene uspehe, in nadaljuje:
«V toku 1945, leta so Enotni sindikati prestavili čvrste temelje za svojo organizacijo. Danes Enotni sindikati štejejo okoli 7.500 podružnic, nad 4.500 krajevnih odborov, nad 750.000 elanov. V samem Beogradu je 510 podružnic, 23 krajevnh odborov z 37.698 vpisanimi člani.
Dalje tov, Salaj ugotavlja ,da so sindikati aktivno sodelovali tudi z Narodno fronto, kar je bilo posebno vidno za časa diskusije o novi ustavi. V bodoče naj sindikati še aktivneje sodelujejo v političnem delovanju pri vseh ljudskih političnih organizacijah, naj se tesneje povežejo s kmeti in naj z njimi gradijo ljudsko oblast ter naj se posebno zanimajo tudi za kulturne pridobitve.
Posebno važna je borba proti saboterjem, špekulantom in ostalim narodnim škodljivcem, ki skušajo oslabiti in uničiti pridobitve narodno osvobodilne borbe z oviranjem gospodarskega napredka države.
Svoj referat je tov. Selaj zaključil:
«Naj živijo Enotni sindikati delavcev in nameščencev, organizatorji udarniškega tekmovanja pri gospodarski obnovi in izgradil naše države!
Naj živi naš vodja in učitelj, tovariš Tito I*
Lebnov radifshi komentar
Glavna sKapšcina Zdražcuiii narodov in svetovna sindihafna federacija
MOSKVA—-V zvezi z delom londonskega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov je imel komentator moskovskega radia govor. V tem govoru je obravnaval vprašanje sodelovanja svetovne sindikalne federacije pri delu organizacije mednarodne varnosti. To vprašanje ima že svojo zgodovino.
Ob pričetku prejšnjega leta še je vršila v Londonu sindikalna konferenca. Ta konferenca je sklenila, da se bodo zastopniki svetovnega sindikalnega gibanja udeležili kon-ference Združenih narodov v San Franciscu, kakor tudi vseh drugih organov in mednarodnih organizacij, ki imajo namen organizirati povojni mir.
Izvršni odbor konference v San Franciscu pa ni sprejel želje svetovne sindikalne konference v Londonu. V oktobru preteklega leta se ja vršil v Parizu Svetovni sindikalni kongres, na katerem je bila ustvarjena svetovna sindikalna federacija. Pariški kongres je poveril izvršnemu odboru nove federacije
Kratijo nam pravice
Zahtevamo pravico odločati o lastni usodi
1. Naše sindikalne oddaje v tržaškem ra- j nizacije boljše delovne pogoje. Že dolgo časa diu so ukinjene. Komaj smo pričeli s pre* | se vršijo pogajanja — »ker je tržaška indu-
Protestni stavki tržaškega delavstva
Protestna stavka pristaniških delavcev
V petek popoldne so pričeli stavkati pristaniški delavci. Stavko so povzročili neki člani anglo-ameriške vojaške policije s svojim nasilnim vedenjem napram delavcem.
Preteklo noč so namreč neki policaji na surov način preiskali delavce. Preiskavo so izvršili zaradi suma tativn, ki so v zad njem času postale zelo pogoste. Ker so delavci proti takemu postopanju protestirali. bo jih nato celo pretepli. Policaji niso pri tem delali nikake razlike med nedolžnimi in krivimi.
Ko so delavci zvedeli za to policijsko ravnanje, so pričeli takoj stavkati. Kasneje je delegacija stavkujočih • odšla h g. polk. Smuts-u.
Ob pol petih se je delavska delegacija vrnila. Zbranemu delavstvu je tov. Juraga pojasnil potek dogodkov v pristanišču in poročal o razgovorih s polk. Smuts-om. Delavci so med njegovim govorom dajali du-ška svojemu ogorčenju z medklici.
Po kratkem in izčrpnem poročilu so delavci enoglasno sprejeli resolucijo. V tej resoluciji protestirajo proti nasilnemu ravnanju policije in zahtevajo, naj anglo-ame-riška vojaška uprava uvede strogo nadzorstvo nad svojimi podrejenimi organi. Zahte. vajo tudi rešitev mezdnega vprašanja v smislu zahtev, ki so jih predložili v svoji spomenici 1. januarja t.l.
Stavke v ZDA se širijo
VVASHINGTON — Sedaj stavka v Združenih državah severne Amerike 1,5 miliona delavcev. Prete z novimi stavkami. 215.000 železničarjev bo izglasovalo tozadevni odločitev.
nalnih« interesov, ampak z namenom razbiti delavsko enotnost, razbiti enotnost sindikalnega gibanja, z namenom služiti izkoriščevalcem delavstva.
Naloga našega delavstva je, da vodijo borbo za enotnost sindikalnega gibanja na osnovi načel Enotnih .sindikatov oziroma na osnovi enotne sindikalne organizacije, avtonomne, ki bodo izločila vpliva izkoriščevalcev delavstva, ki bo izločila vpliv, ki igra v vodstvu današnjih Julijskih sindikatov odločujočo vlogo. Enotnost sindikalne organizacije je mogoče ustvariti' samo v borbi proti tej večini vodstva Juli jskih sindikatov.
Kot v sindikatih tudi v raznih političnih strankah in grupacijah razni protiljudski elementi skušajo izkoriščati nacionalna čugtva proti interesom tukajšnjega ljudstva. Pod nacionalistično krinko uspeva danes reakciji, da vleče v odprti protiljudski tabor celo vrsto predstavnikov raznih demokratičnih strank v Trstu in Julijski krajini. Tako sodelujejo pri delovanju katerega na-men je uničiti vse ostanke ljudske demokratične oblasti. Sodelujejo pri delovanju, katerega namen je obnoviti star protiljudski Mussolinijev državni aparat, ustvariti pro-tiljuflsko oblast v korist zunanjih tujih sil, ustvariti oblast, ki je ljudstvu vsiljena in ki je dekretlrana proti 'njegovi volji.
Tov. Juraga je delavcem zagotovil, da jih bodo Enotni sindikati vedno krepko ščitili kot doslej, in jih povabil, naj gredo v soboto zjutraj zopet na delo.
Pooblaščen oficir je izjavil, da bo anglo-ameriška vojaška uprava preiskala zadevo o vedenju policije in krivce poklicala na odgovor.
Protestna stavka delavcev C.R.D.A.-e,
V soboto je delavstvo C. R. D. A.-e stavkalo v znak protesta, ker je uprava tovarne sprejela na delo epurirane fašiste. Res čudno je, da razne uprave podjetij jemljejo na delo ljudi, ki so splošno znani kot bivši fašisti in kolaboracionisti, ko je vendar toliko demokratično razpoloženega delavstva brez dela. Te uprave bodo demokratičnemu delavcu, ki bo prosil za delo. odgovorile, da nimajo dela in da zato ne morejo sprejeti novih delovnih sil v službo. Da pa imajo možnosti sprejeti bivše fašiste in kolaboracioniste, sedaj epurirane sile na delo, je jako čudno in postavlja te delodajalce v jako čudno luč. Kdor pozna vse te pri like, bo uvidel, da so zahteve delavstva, da se izvrše še nadaljnja čiščenja, popolnoma upravičene. Delavstvo je politično zrelo in iskren borec za svetovno varnost. Zaveda se, da ne bo zavladal mir tako dolgo, dokler ne bodo odstranili zadnjih ostankov fašizma.
Menimo, da je potrebno napraviti temu konec in energično zatreti vse tiste sile, ki direktno ali pa indirektno podprajo fašistične in neofašistične sile. Vse one pa, ki bodo podpirali rušilce svetovne varnosti, moramo razkrinkavati in jih v javnem življenju onemogočiti. Ti elementi predstavljajo za vse demokratične pridobitve in solidno družbeno ureditev resno nevarnost in resno ogrožajo vse delo Združenih narodov.
davaaji, so nam že pri trstji oddaji sporočili ta svoj odlok. Tri dni kasneje pa so Julijski razbijaški sindikati z velikim hrupom objavili svojo sindikalno oddajo. Mar je to pravično?
2.	Vsem je znano, kaj so Julijski sindikati. Znano je, da so protiljudski sindikati, ki so vzrasHi pod anglo-ameriško vojaška okupacijo. Z intrigami skušajo razbiti enotnost delavskega razreda naše pokrajine in sejati mržnjo. Na njihov rovaš gre deloma tudi rasno preganjanje Slovencev in Hrvatov po italijanskih šovinistih. Takih Italijanov, ki so Tržačani, pa je le mak. Vendar uživajo veffiko podporo.
3.	Pred kratkim smo zakazall sindikalno predavanje v Tovarni strojev pri Sv. An dreju. Eo se je pojavil govornik, so mn sporočili, da je predavanje prepovedano. V smislu demokratičnih načel je vsako zborovanje prosto. Pri nas pa to ni dovoljeno — zato ni demokracije, temveč demokratične svoboščine zaniknjejo in kratijo.
4.	V svobodnem pristanišču pretepa policija delavce. Delavci, ki nočejo biti snžnji, so zato stopili v stavko. Položaj našega delavstva je podoben položaju kolonialnih narodov.
♦
5.	V tovarne sprejemajo fašistične elemente in jih postavljajo na odgovorna mesta. Da bi jih odstranili, je moralo delavstvo stopiti v stavko. Kdo je za to odgovoren?
♦
d. Kmečke množice še vedno ječijo pod fevdalizmom. Ali je pravično, da morajo hiti sužnji prav Usti, ki so se edini borili pa skupno usodo? Mar so se boriU zate, da bi spet postali sužnji?
7.	Kmetijske in obnovitvene zadruge ne morejo delovati. Manjkajo jim krediti. Te kredite bi lahko dala na razpolago uprava, ki se pa ne zanima za obnovo naših porušenih vasi, tako da so ljudje še sedaj brez ! strehe in živijo le od — obljub.
8.	Črna borza cvete povsod. Brezposelnost ;e strašna. Prehrana slabša kot v Buchsn-waidu, Dachauu In v tatijansklh koncentracijskih taboriščih. Zato pa imamo po trgovinah obilo blaga po cenah, ki niso povprečnemu delaven dosegljive.
Sirija povezana s sredozemsko industrijo«. Tudi Julijski sindikati so povezani s »sredozemskimi« sindikati. Zanimivo pa je dejstvo, da ne dovoljujejo izvajati že dosežene sporazume. Goriški delavci so dosegli sporazum z delodajalci za iste delovne pogoje kot veljajo v Trstu, ZVU pa je na lastno pest zmanjšala te pogoje na 69 za Gorico in na 80 za goriško pokrajino.
Ali se nam pod takimi pogoji sploh splača kaj poskušati?
ŽE VEČKRAT SO DELAVCI NAGLASA-LI, DA HOČEJO LJUDSKO OBLAST, DA BODO SAMI ZNALI REŠITI VSA VPRA-ŠANJA TAKO KOT SO JIH ZNALI ZA ČASA BORBE, TAKO KOT SO SI ZASLU-ŽILI S SVOJO BORBO IN TAKO KOT SO
nalogo, da napravi potrebne korake za zagotovitev sodelovanje sindikalne federacije pri delih, mednarodne organizacije varnosti. Svetovna sindikalna federacija se je trudila. da bi mogla sodelovati pri glavni Skupščini s posvetovalno pravico glasa. V gospodarskem in socialnem svetu pa s polnopravno pravico glasa. Sovjetska delegacija je pod-prla. predlog svetovne sindikalne federacije.
Mednarodni delavski razred je imel izredno funkcijo v narodni osvobodilni vojni pro. ti fašistični invaziji, in to tako na fronti, kot v zaledju v vojni proizvodnji, kjer se je kovalo orožje za zmago. V državah, zasedenih od Hitlerjevih armad, je bilo delavstvo v prvi vrsti domoljubnega odpornega gibanja proti napadalcem.
V povojni dobi bo od naporov delavskega razreda v prvi vrsti odvisna rešitev vprašanja gospodarska obnove in ozdravljenja vojnih »au. .v! t«u tiaro dni delavski razred je po-bornik boja proti vsem ostankom fašizma.
• Delavska federacija, ki je bila ustanovljena na kongresu v Parizu predstavlja več kot 67 milijonov delavcev, organiziranih v 56 državah. Po prvi svetovni vojni, ko je bito ustanovljeno »Društvo narodov« nesrečnega imena, so nekatere reformistične sindikalne osebnosti skušale na vsak način zmanjšati ali omejiti vpliv delavskega razreda na rešitev vprašanja povojne organizacije. Izjavljali so, da so delavcem vprašanja mednarodne politike tuja in da se delavci zanimajo samo za svoje vsakodnevne go. spodarske interese.
To je seveda pomenilo podcenjevanje delavskega gibanja. Od takrat se je innogo spremenilo. Mednarodni delavski razred liha vso pravico in možnost vplivati v naprednem smislu na mednarodne odnošaje, posebno sedaj, ko sta se v ogromni meri povečali organizacija in zavest delavskega gibanja. Sindikalni kongres v Parizu je odklonil poskus, omejiti delovanje svetovne sindikalne federacije na čisto gospodarska vprašanja. Pravilnik svetovne sindikalne federacije poudarja potrebo borbe proti vojni in njenim vzrokom. Ena izmed nalog federacije je, kot poudarja pravilnik, borita, za dokončno uničenje vseh fašističnih strun, }t.a. kor tudi vsaki pojav fašizma, pa naj prežame kakršno koli obliko in naj si nadena kakršno kol: ime. Svetovna sindikalna fede. racija je poklicana, da odigra važno vlogo pri obrambi delavstva, pred napadi na rvje-gove gospodarske in socialne pravice, jjH izboljšanju delovnih pogojev, kakor tudi pri
zajrrvtnvitvi fmervrvH O veri- 4	___-----itT. -•
SI ZAMIŠLJALI, DA SE BO URESNIČILO j zagotovitvi gospodarske in socialne MagtSie
— DA RODO IMELI PRAVICO SAMO- vs„eh držav na-
ODLOČBE, PRAVICO ODLOČATI O SVOJI t emne sile fašizma še niso popolnoma USODE	' uničene. Opazujemo jih v državah, kjer je
; 'tila odpravljena fašistična diktatura. Za sedaj je dovolj, če omenimo obnovo fašistic"-naga.. delovanja v Italiji Ostanki fašizma se gibljejo tudi v določenih demokratičnih državah, kjer je mogoče opaziti v zadnjem času povečanje delovanja fašističnih struj in skupin ter fašističnih in filofašističnih organizacij, ki računajo na povojne gospodarske težave. Ti gojijo upanje, da bodo mogli'ribari ti v kalnem.
Iz Amerike
MEZDNI SPOR V ZDA
IVAišHINGTON — Smatrajo, da se predsednik Truman pripravlja na ukrepe, s katerimi bodo postavili industrijo za konzerviranje mesa pod državno nadzorstvo. V tej industriji sedaj namreč stavka 250.000 delavcev. Vlada je imenovala dva funkcionarja, ki bosta služila kot posredovalca pri rešitvi spora med delodajalci in 200.000 delavci elektrotebnfčne industrije, ki stavkajo- -
V jeklarski industriji se je zaradi stavke proizvodnja znižala na tako stopnjo, ki je že petdeset let niso zabeležili. Skupno stavka sedaj 1,5 rniljona delavcev. Zaradi žtavk znaša izgubljena mezda M milijonov dolarjev na dan.
WA6HINGTON — Stavke v Ameriki se š« nadalje Sirijo. Včeraj je začelo stavkati 30.000 delavcev, usložbenih v štirih velikih tovarnah družbe ■International Hervester Convp.*, ki proizvajajo poljedelske stroje.
laka in podobna dejstva so poudarili številni delegatj e, ki so govorili na londonskem zasedanju glavne skupščine organizacije Združenih narodov.
Odbor organizacije Združenih narodov je ustanovil poseben pododbor, ki se bo Sestal z zastopniki svetovne sindikalne federacije, da prouči vprašanje povojnega sodektvatnia. Ta pododbor bo predložil glavni skupščini poročilo o rezultatih pogajanj.
Brez dvoma bi morali upoštevati glas mednarodnega delavskega gibanja pri re$e-vanju vprašanj povojne organizacije sveta, organiziranju trajnega miru in svetovne vernosti ter gospodarskega sodelovanja med narodi.
Sodelovanje svetovne sindikalne cije pri delovanju organizacije Zrtnrjžtdfc narodov bo oplodilo delo te oegamzaoito m bo prispevalo k uspešni izvršitvi njearfh pft. meni-tib in odgovornih nalog.
9.	Delavci, kt prepevajo delavske himne in nikogar ne izzivajo, jdafiajo z življenjem ^pridobitve« sedanje okupacijo. Pino Cover-lizza je dal svoje mlado življenje kot žrtev peticije, ki jo je ustanovila ZVU.
10.	Stanje našega delavstva je neznosno. Delavci skušajo doseči s pomočjo svoje orga-
Borba za življenske pravice
Pogajanja za ureditev plač in mezd na mrtvi točki Upravičene zahteve delovnega ljudstva nišo naletele
na razumevanje
Borba delovnega ljudstva za primerno ureditev plač in mezd še vedno traja. Mnogo so v tem pogledu obljubili, ničesar konkretnega pa ae niso storili. Pogajanja pa trajajo v nedogled.
Delo Enotnih sindikatov je v tem pogledu trdo in neprijetno, ker njihovo stališče ni naletelo na pravo razumevanje. Stalno naletijo predlogi Enotnih sindikatov na najrazličnejše pomisleke. Mnogi, premnogi ne morejo ali pa nočejo razumeti, da mora tudi delovno ljudstvo živeti in da ima za to vse pravice, katere mu mora pravilno urejena družba priznavati. Vsako drugačno pojmovanje v tej zadevi osvetljuje nenasitnost in nepoboljšljivost vseh onih elementov, ki so bili vedno navajeni izkorišf.evati svojega bližnjega in lagodno živeti.
Razumljivo je in edino pravilno, da se to vprašanje uredi na osnovi splošnega gospodarskega stanja v Trstu in Julijski krajini. Da bi se ozirali na tozadevne ureditve drugih pokrjin ali pa dežel, je neosnovano in zgrešeno. Vsaka pokrajina, vsaka dežela ima svoje posebnosti. Te posebnosti zahtevajo svojevrstno rešitev poedinih življen-skih vprašanj. Priznavamo le eno nujnost, ki je povsod enaka in neizprosna, to je, da mora imeti delovno ljudstvo vsega sveta možnost dostojno živeti in se razvijati.
Pravica je na strani delovnega ljudstva in v borbi za te pravice ne bomo nikdar odstopili. Vsi oni pa, ki drugače gledajo na ta vprašanja, sp v družbenem pogledu destruktivni. Proti njim se bo delovno ljudstvo stalno in neizprosno bor/m go končne zmage.
Iz ZSSR
Obnova tovarn
Partozavodsk: Tass. — 115 celuloznih in papirnih tovarn, tovarn lesenega orodja ter prehranjevalni!! obratov je bilo popolnoma obnovljenih, 37 elektrarn je pričelo obratovati, nad 250 šol in 4 visoke šole so bile odprte v Kareto — finski socialistični republiki od osvoboditve izpod nemških osva jalcev. V letih 1946 do 1950 bodo baltska in belomorska pristanišča, ki so jih razni šili Nemci, popolnoma obnovljena in bodo mogla sprejeti 50 odstotkov več prometa kot pred vojno. Načrt predvideva tudi h gradnjo novih ladjedelnic.
Zasedanje akademije znanosti
MOSKVA — Na zasedanju akademije znanosti ZSSR so z velikim zanimanjem poslušali poročilo sovjetskega znanstvenika Evgenija Bromberga o ultravioletnem mikroskopu, ki ga je sestavil, in o originalni metodi barvne mikroskopije. Ta metoda temelji na pridobitvah barvnih slik s pomočjo ultravioletnih žarkov. Ta metoda ne o-mogoča samo hitrih in točnih analiz, temveč daje prvič v zgodovini znanosti možnost za optično ugotovitev kemične sestave analizirane snovi.
Zaradi teh odlik je ultravioletni mikroskop, katerega povečevalna zmožnost je za polovico večja od elektičnega mikroskopa, mnogo občutljivejši. J’.ovi mikroskop je zlasti koristen za biologa, ker mu omogoča opazovanje žive celice, ki jo v elektronskem mikroskopu tok umori. Biologom je bilo prvič mogoče razlikovati zunanje dele in notranjo plast živčnega tkiva, ugotoviti normalne in patološke pojave organizma ter opazovati prehod najmanjših infuzorij od življenja k smrti, kar ni bilo z nobenim drugim sredstvom doslej mogoče opazovati.
Novi mikroskop uporabljajo tudi za analizo kovin in kemično sestavo analizirane snovi.
Nadarjeni znanstvenik Evgenij Brom-berg, učenec predsednika akademije znanosti ZSSR Sergija Vavilova, je star sedaj komaj 28 let star. V letu 1943 je prejel Stalinovo nagrado za svoje izsledke v analizi ultravioletnih žarkov.
Vesti iz sveta
Beograd: Tass. — Listi objavljajo članke ia sporočila, ki proslavljajo uspehe jugoslovanskih delavcev, kmetov in razumni ■ kov.
»Borba« poroča, da so kmetje izpolnili program jesenske setve; večina vojvodinskih okrajev pa je načrt celo prekort&Da. 31. decembra je bil obnovljen železniški promet med Beogradom preko obnovljene ga savskega mostu pri Beogradu. Rudaril senjskega rudnika so prekoračili program proizvodnje za 20 odstotkov. Pravtako so obnovili veliki most preko Morave blizu Čupnje. Tudi petrogradska rafinerija sladkorja je prekoračila svoj načrt za 80 odst
WASHIXGTON — Število delavcev v ZDA, ki so popolnoma prenehali delati, znaša 1,800.000. Jeklarska, elektrotehnična, poljedelska in konzervna industrija je popolnoma ustavila svojo proizvodnjo.
PARIZ — Parižani so danes ostali brez jutranjih listov, ker so rotacijski tisk-srj 1 stopili v mezdno stavko. Zahtevaj! oikoii 100 frankov na noč.
Moskva — Včeraj je prispela v Moskvo finska sindakalna delegacija. Vodi jo predsendnik osrednjega odbora finski;: sindikatov.
GENOVA — Zaradi težkega položaja dobave električnega toka, so sklenili, da, ho s 23 t. m. ustavljen obrat v podjetju cAnsaldo* v Genovi.
LONDON — Vladni zakonski predlog o preklicu zakona o strokovnih zvezah in o delovnih sporih utegne povzročiti zagrizeno politično borbo. Kljub trdovratni, konservativni opoziciji je 11 ministrov podpisalo ukrep, ki ga je z Attlee-jevo podporo uvedel delovni minister George Isaacs. Konser. vativci nameravajo napasti ukrep ob vsaki priliki. Sir Maxwella Fyfe-a, glavnega kon servativnega strokovnjaka za sindikalno zakonodajo bodo poklicali iz Nfirenberga, da bj vodil te napade.
Čeprav liberalna stranka še ni dokončno sklepala o svoji politiki, bo verjetno ugo varjala eni izmed posledic preklica — vzno stavitvi pravice strokovnih zvez, pobirat! politične podpise pri vseh članih.
Stran 2
PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST
31. januarja 1946.
Kmetijsko zborovanje v Trstu
V nedeljo dopoldne se je v Trstu, v prostorih sedeža Enotnega kmečkega sindikata, vršilo kmetijsko zborovanje za Trst in okolico. Številni udeleženci so pozorno sledili referatom, ki so živo posegali v njihovo življenje.
Prvi je govoril član pokra j iškega odbora Enotnih sindicatov tov. Muslin o nalogah, ki jih je sindikat zadal in o tem, v koliko je sindikatu uspelo te naloge rešiti. Glavno je bilo skleniti novo delovno pogodbo, kar pa vodstvu E. S. kljub neštetim po-iskusom in intervencijam ni uspelo. Delodajalci, ki so vključeni po večini v Julijske Sindikate, dosledno odbijajo skleniti pogodbo. Druga važna naloga je bila izdelava načrta za novo kolonsko pogodbo. Načrt je gotov in bo v osnovi spremenil dosedanje stanje. Tovariš Muslin je poudaril, da načrt ne predvideva samo spremembe v materij aliiih dajatvah, temveč se nanaša prav tako tudi na doslej obstoječe moralne odnose. Njegov namen je rešiti iz sužnosti, v kateri je bil do sedaj on njegova družina. Nato se je referent dotaknil še vprašanja maksimiranja cene koruze za oddajo.
Poročilo o dosedanjem delu Enotnega kmečkega sindikata ie na zborovanju podal tovariš Gerbec. Uvodoma je zborovalcem v kratkih besedah obrazložil vlogo sindikatov. V Trstu in okolici bivajo po večini mali kmetje in posestniki, nekaj najemnikov in nekaj kolonov. Vsi ti sami obdelujejo zemljo in garajo od ranega jutra do poznega večera. Pri vsem tem pa so stalno izpostavljeni izkoriščanju raznih brezvestnih trgovcev. Imamo primere, ki so jasno pokazali, da tisti, ki kmečke produkte prodaja, zasluži brez truda več, kot še enkrat toliko kot kmet, ki jih prideluje. Te krivice je mogoče rešiti le z močno sindikalno organizacijo in z zadrugami. Enotni kmečki sin-
Mmetijstsio
Hlevski gnoj in umetna gnojila
Letos smo, kar se tiče gnojenja naših, njiv in travnikov, v res kritičnem položaju.
Primanjkuje na splošno hlevskega gnoja radi pomanjkanja goveje živine. Umetnih gnojil v coni A ni nihče preskrbe! zaradi političnih razmer in, kar se dobi, je predrago. Treba je v resnici priznati našim kmetom, da so si z velikimi napori in brez oblastne pomoči preskrbeli seme in zasejali njive, kakor v normalnih časih. Kakšne posledice bo prinesla setev brez pravilnega gnojenja, je samo ob. sebi umevno.
Tržaškemu okrožju primanjkuje približno 3600 ql fosfornatih, 1300 ql dušičnih gnojil in 500 ql kalijeve soli.
Množino hlevskega gnoja ne moremo natančno preračunati, ker kraška zemlja že zaradi svoje fizične strukture — potrebuje ogromno količino gnoja.
Izkustva nas uče, koliko gnoja nam daje ta ali ona domača žival na leto pri navad n ih prilikah. Ta količina je tore j zelo razs linča. Odvisna je od krme in stelje, katero rabimo, in od gnojnih jam samih.
V	Sloveniji računamo na leto od goveda 100 ql vležanega gnoja, od konja 70 ql, od svinje 20 ql in od ovce 7 ql vležanega gnoja.
Te množine ne veljajo za vprežne živali; pri teh bi bilo odšteti okoli 40% izgube. Gnojnice daje n. pr. govedo na leto 80 hi. Jasno je, da se je pri naših prilikah vsaj dve tretjini izgubi.
Radi primanjkljaja prave stelje, posebno letos, nebo dala naša živina več kot 50 ql. vležanega gnoja na leto. Na približno 3.300 Kmetij v okrožju (brez Tržiča) pride okoli 7000 glav odrastle živine, 2100 prašičev, 100 konj in 900 ovac. Skupna količina gnoja bi znašala letno okoli 400.000 ql, kar da 120 ql gnoja na kmetijo.
Omenjena količina gnoja na Krasu zadostuje komaj za pognojitev dveh dobrih njiv za krompir. Oglejmo si predvsem notranjo vrednost živinskega gnoja poleg vrednosti naših umetnih gnojil, ker edino na tej osnovi bomo pravilno kombinirali uporabo hlevskega gnoja z umetnitni gno jili.
V	hlevskem gnoju je povprečno:
dušika ..............0.o0%,
fosforne kisline . . • 0.20%, kalija...............0.60%.
Pri bolj ali manj ugodnih okolnostih je teh novi v gnoju in gnojnici znatno vec ali manj. Odvisno "je od krme, stelje in, kar je najbolj važno, od spravljanja (konzerviranja) gnoja, da se njegove najdražje m glavne snovi ne izgubljajo.
Dušik, fosfor in kalij so n glavne snovi, ki jih moramo vedno vračati zemlji za nase pitane rastline.	, ,	, ,
V	ta namen prinašamo naslednji pregled.
'Apneni dušik ... 16	—	~
Amonijev sulfat 16 Čilski soliter . . ,15.5 Supersosfat ....
Tomosova žlindra Kalijeva sol ....
Nitrofoskal I. . . .
Nitrofos .......
Vsak umni kmetovalec bo lako sam preračunal veliko vrednost umetnih gnojil. Saj vsebuje en kvinta! apnenega dušika (kaki jevcianamid) toliko dušika, kakor 32 q do frega hlevskega gnoja. Brez uporabe super-fosfata pa sploh ne moremo zemlji povrniti hranilnih snovi, kater smo odvzeli z raznimi pridelki.	..
Dr. Fran Jurisevic
					16	—
						16-18	30
—	40	16-18	30
8	8	6	35
4	—	12	—
dikat obstaja 5 mesecev in ima 1230 članov iz Trsta in okolice.
V svojem poročilu se je tov. Gerbec dotaknil tudi poslovanja bivših fašističnih kmetijskih organizacij in ustanov,, ki so našega kmeta samo izkoriščalo. Nato pa je govoril o borbi sindikata z veleposestniki, zlasti v tržiškem okraju ter je točneje obrazložil načrt kolonske pogodbe. Nadalje je sindikat dosegel povišanje mezd poljskih delavcev od 60.— L dnevno na 140.— L dnevno. Sindikat je rešil tudi preko 30 delavskih sporov. Spori med posestniki in delavci pa so bolj stavila posebno kontrolno komisijo, ki je redki. Dosegel pa je tudi to, da je ZVU po-raziskala razmere v bivšem fašističnem u-radu, UNSEA, ki še vedno deluje, Ta komisija je ugotovila sleparije, ki so jih počenjali tamkajšnji uradniki in je 4 zaprla, do. čim je ravnatelju urada uspelo pobegniti. Kljub tem dejstvom pa ZVU noče pristati na to, da bi poverila razdeljevanje krmil, in semen našim kmetijskim zadrugam. Izgovarjajo se, da ti uradi obstajajo v Italiji, zato morajo obstajati tudi tu.
Tovariš referent je nato govoril o najtežjih kmečkih vprašanjih,’ to je o preskrbi sena in živinske krme, semenskega krom-
pirja, umetnih gnojil. Tudi ta vprašanja se bodo z enotno močno organizacijo veliko laže reševala, kot če bi jih reševal vsak zase.
Slednje probleme je točneje razložil tov. ing. Cok, ki je dal kmetom konkretne nasvete, kao si lahko pomagajo pri pomanjkanju enega ali drugega materiala, a da kljub temu njihovo gospodarstvo ne bo trpelo. Dotaknil se je tudi nabave trtinih sadik, ki jih bo oskrbela Kmetijska zadruga. Zborovalcem je dal navodila za, pridelovanje vrtnarskih semen, ker se sedaj nikakor ni mogoče zanašati, da bi jih mogli dobiti od drugod. Imamo pa vse 'možnosti, da jih pridelamo doma.
Za njim je spregovoril tov. Furlan o zadružništvu. Njegov referat je bil bolj teoretičen, kot praktičen Kmetom je pokazal koliko koristi imajo od skupnega, organiziranega dela. Z dokaj razumljivo razlago jim je pokazal koristi, ki jih kmetu daje prava zadruga.
Po končanih referatih so delegati razpravljali o najbolj perečih kmečkih vprašanjih, katerih šo se že tudi referenti dotaknili, ob zaključku so izglasovali resolucijo, ki jo bodo poslali Zavezniški vojaški upravi glede ureditve preskrbe semenskega krompirja in živinske krme.
Kmetje so zadovoljni odšli z zborovanja, ki je bilo res poučno.
v v ■ i
Zadružništvo
Zadruge vojnih oškodovancev
Razgovor z g. majorjem Richardsonom
V petek 25. t. m. je bilo določeno, da se bodo zastopniki tržaških listov podali na ogled obnovitvenih del, ki jih je izvedla ZVU- Ker je bilo slabo vreme, je izlet odpadel aji zadržali smo se pa z g. majorjem precej časa v razgovoru o obnovi.
2e večkrat smo pisali v našem listu o obnovitvenih zadrugah ter nam je izgledalo čudno, da g. major zelo malo pozna to zadrugo, ki. si je nadela tako važno, patriotsko in socialno nalogo, kot je ravno obnova porušenih domov in naselj partizanskih borcev in soborcev vseh protifašističnih narodov. G. major pa jo poznal imena raznih tvrdk, ki so delale za časa fašizma in nemške okupacije v korist‘okupatorja. Moramo naglasiti poleg tega tudi to, da zadrugo sestavljajo ravno prizadeti pogorelei, ki so se pred kratkim vrnili iz partizanskih vrst.
G. major nam je takoj v začetku omenil, da pripravljajo velika obnovitvena dela spomladi in da bodo tedaj zaposlili veliko število delavcev, zdaj se ne more delati, ker ne doppšča zima. To prakso poznamo že od preteklega poletja, ko smo slišali precej obljub, dokler ni prišel zimski čas, ko so našli druge pretveze, da bi lahko opravičili nedelavnost v obnovi. Spet smo prišli na o-bljube. o pomladanskem delu in tako bo trajalo verjetno še naprej, dokler ne bomo »pravo naše ožje domovine vzeli v lastne roke, To so že’ večkrat poudarili naši delavci, ko so dejali: »Dajte nam ljudsko o-blast, pa, bomo rešili sami vsa vprašanja«.
Nato je g. major dal neka tehnična pojasnila, kako se dela oddajajo podjetnikom, nakar je naš urednik vprašal, kako je z ukazom št, 27, ki določa, da se morajo popraviti vse hiše, če to odredi ZUV pa tudi brez pristanka samega lastnika. Zgodi se namreč lahko, da lastnik nima dovolj de-prej zadolžen. K prvemu dolgu se lahko narnih sredstev, a z druge strani je že od prišteje še novi, a. hiša postane tako zadolžena, da avtomatsko preide v last banke, lastnik pa ostane brez hiše. Ker je popravilo obvezno, pod pretnjo kazni od vojaškega sodišča, je torej obvezno izgubiti hišo in si jo pustiti pogoltniti od strani določene priviligirane banke. Ker se vknjiži na, prvo mesto ZVU je samo po sebi umevno, da bo naša dežela zadolžena pri ZVU za temu primerim vsoto. Ako se ne varamo, je ZVU pri nas upravna oblast, ki pomaga,’ne pa zadolžuje v svojo korist in v korist raznih bank.
Na to vprašanje nam g. major ni mogel odgovoriti, ter nas bo veselilo, oe nam bo sporočil uradno stališče in pojasnilo.
Glede podeželskih porušenih in požganih poslopij nas je zanimalo zvedeti, koliko teh poslopij namerava ZVU popraviti. Ob tej priliki smo zvedeli, da anglo-ameriška uprava sploh nima nobenih podatkov o številu porušenih in požganih poslopij, kar seveda pomeni, da si tudi ne more napraviti nobenega načrta in proračuna. Mislim, da bi bilo opravičljivo omeniti ZVU, da se za taka dela mora najprej napraviti potrebna statistika, nato pa pristopiti — zares pristopiti — delu. Ker pa do danes ge niso napra. vili potrebne statistike, naj bi vsaj upoštevali Zadrugo vojnih oškodovancev. Ta naša zadruga vojnih oškodovancev ima vse potrebne podatke, zbrane z velikimi težavami, oslanjajoč se le na svoja skromna sredstva in na svoje sile. In vendar je dosegla vse, pripravila je vse, kar je potrebno, tor na svojem prvem sestanku dne 20. 12. 1945 pojasnila, da je potrebno le odobriti potrebne kredite, pa bi se delo uspešno razvijalo na zadovoljstvo samih oškodovancev, pa tudi soglasno z obvezami ZVU. Omeniti moramo da je bil to prvi osebni sestanek, ali da je Zadruga vojnih oškodovancev vložila spomenico ZVU že septembra 1945 oziroma takoj po svoji ustanovitvi. V tej spomenici je zadruga tudi poudarila pomen svojega
delovanja in razložila ves svoj delovni načrt za prihodnjost.	,
Kako je torej mogoče, da odgovorni oficirji ne vedo za to zadrugo in trdijo, da so bili krediti na razpolago. Kako to, da o tem ni bila obveščena Zadruga vojnih oškodovancev? Saj so vendar delegacije oškodovancev vedno zahtevale le kredite in nič drugega, a nihča jim ni nikoli nič omenil na teh sestankih o omenjenih kreditih.
Omeniti hočemo tu le to, da je Zadruga vojnih oškodovancev redno registrirana in pravno obstoji. Ako je pa zadruga do danes ostala neaktivna, vsekakor ni njena krivda, marveč le pomanjkanje razumevanja za njene napore in pomanjkanjn podpore v kreditih ■
Saj bo rešeno, tovariši oškodovanci, ko boste vi sami prevzeli oblast v svoje roke in ko boste sami odločali o svoji usodi, tako kot delajo v coni B, kjer obnova teče in se razvija v hitrem tempu. Vprašanje je le način uprave, uprave, ki je v rokgJi tistih, ki so prizadeti, oziroma ko bodo u-»reljavili ljudsko oblast.
Socialna zaščita
O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Katero ie (/lavno vprašanje pri vsakem, zavarovanju? Vsak član nekega kolektiva žrtvuje majhen prispevek zato, da lahko kolektiv iz teh sredstev'povrne vso — ali skoraj vso izgubo, ki jo je član kolektiva utrpel, ko se mu je pripetila nesreča. Glavno vprašanje je torej medsebojna pomoč vsega kolektiva oškodovanemu članu. Na primer: v republiki Sloveniji se vsi kmetje zavarujejo proti toči in plačajo v ta namen mesečno ali letno neki prispevek. Kolektiv teh kmetov si ustanovi zavarovalnico, to je zavod, ki bo zbiral prispevke vseh članov. Vsi kmetje so torej zavarovani proti toči in plačajo v enem letu recimo 1,000.000 dinarjev. Toča pa pobije v tem letu letino edino v dveh okrajih. Oškodovanih kmetov je 100. Škodo pa so oceniti na 600.000 dinarjev. Zavarovalnica jim povrne lahko prav vso škodo, ker je inkasirala 1.000.000 dinarjev. Ostane ji še 400.000 dinarjev, ki jih porabi deloma za upravne stroške (plače svojih nameščencev, papir, najemnino za pisarno itd.) deloma pa shrani pribitek v rezervni sklad za hujša leta, ko bo toča pobila več okrajev in prispevki tistega leta ne bodo zadostovali.
Prav podobne narave je tudi socialno zavarovanje, to je zavarovanje delovnega ludstva proti bolezni, nezgodi, onemoglosti in za starost. Tudi tukaj je kolektiv — velik kolektiv — to je vse delovno ljudstvo, ki je in mora biti zavarovano. Nastane taka zavarovalnica delovnega ljudstva. Vsak delovni človek plačuje mesečno svoj prispevek zato, da bo lahko zavarovalnica nudila obolelemu članu vse, kar rabi, da čimprej ozdravi in se čimprej spet povrne k 'proizvodnji. To mu pa lahko nudi, ker vsi tovariši obolelega, mesečno prispevajo svoj delež. Zavarovanih članov je n. pr. 500.000. Bolnih je 15.000. S prispevki vseh zdravih 485.000 bo lahko zavarovalnica nudila bolnim 15.000 vse, kar rabijo, da ozdravijo in jim dala odškodnino za zgubljeno mezdo ali plačo.
Predno preidemo na obravnavanje silno važne naloge, ki jo Imajo sindikati pri u-pravljanjn socialnega zavarovanja, moramo spoznati — vsaj na kratkd — kako je to zavarovanje urejeno.
Zavarovan mora biti vsak delojemalec, ki je v državni, zadružni ali privatni službi. Prejšnja Jugoslavija n. pr. ni izvedla zava-
Zborovanja delavcev
Solkanski delavci so zborovali
V. Solkanu je bilo 20. t. m. zborovanje delavcev, ki so zaposleni pri tvrdki Tacchino in zborovanje solkanskih mizarjev.
Zbranim delavcem je poročal o sindikalnem položaju predsednik Enotnih sindikatov za Gorico. Zlasti je bilo zanimivo poročilo o vprašanju plač in mezd.
Njegovemu poročilu je sledila živahna debata. Na njej so navzoči podrobno razložili svoje potrebe. Te potrebe so tem bolj občutne, ker je znano dejstvo, da so se solkanski delavci udeležili skoraj polnoštevilno osvobodilne borbe in bojev, žrtvujoč plače, mezde, oblačila, v večji meri, kot dragi.
Tov. Batti je po diskusiji ponovno prevzel besedo ter obljubil, da se bo v kratkem času ponovno vršilo zborovanje v Solkanu. S tem
je bil dnevni red izčrpan in zborovanje
zaključeno.
Sindikalno zborovanje v Podgori
Delavstvo predilnice v Podgori je 19. t. m. zborovalo. Na tem zborovanju sta govorila tov. Batti, predsednik Enotin. -uimkatov tor tov. Volko Dorko, član okrožnega odbora,
V svojih poročilih sta prikazala zainteresiranim delavcem, kako je s pogajanji med Enotnimi sindikati in Zvezo delodajalcev v pogledu zahtev, da se dokončno reši vprašanje mezd in plač.
Primerjala sta tudi predloge, ki so jih stavili Enotni sindikati, s predlogi Julijskih, sindikatov. Iz te primerjave je razvidna vsa škoda, ki jo povzroča neenotnost na sindikalnem polju.
Samo delodajalci imajo od tega dobiček in gotovo je, da se bodo še vnaprej okoriščali s tem stanjem.
Delavstvo naše pokrajine je svestno in se dobro zaveda, da ne more zaupati Julijskim sindikatom, ki so povzročili razdor med delavstvom zaradi svoje sebičnosti.
Sledila je diskusija, v teku katere so navzoči izrazili svojo trdno voljo, da mora enkrat za vselej izginiti krivično ravnanje z delavstvom.
Zborovanje v tovarni S.A.F.O.G.
Vsi delavci tovarne SAFOG v Stražcah so se zbrali dne 18. t. m. na zborovanje, ki ga je organiziral tovarniški odbor.
Delavci, nameščenci in pomočniki so po-
slušali poročilo Enotnih sindikatov o organizacijskem položaju sindikatov ter o novih zahtevali, ki so bile predložene v zadnjem času Zvezi delodajalcev naše cone.
Tov. Batti je prikazal vse ugodnosti, ki so jih dosegli na sindikalnem polju v zadnjih šestih mesecih. Podčrtal je nadalje vse zahteve Enotnih sindikatov od oktobra do danes. Radi zavlačevanja dokončne ureditve mezdnega vprašanja so Enotni sindikati, sklicujoč se na zahteve delavcev, predložili uradno zahtevo končno veljavne ureditve plač in mezd.
Enotni sindikati v Gorici so tudi zahtevali, naj bb že enkrat konec krivic, ki so jih doslej. trpeli delavci goriške cone, kjer dobivajo 30 do 50 lir dnevno manj kot delavci v Trstu, Tržiču in Miljah.
Tov. Batti je poudaril nujnost, da se v tem času, ko se delavci tega ozemlja bore za dosego svojih pravic, ukrene vse potrebno, da se ohrani in okrepi enotnost sindikalnih sil. Vsak pojav nesloge in razdora v naših vrstah prinaša neizogibno korist silam delodajalcev. Samo enbtnost in popolna solidarnost delavskega razreda bo lahko vedno in ob vsaki priliki kos silam kapitalistov in reakcionarjev. -
Nato je podal kratko poročilo tov. Volko Dorko in poudaril potrebo po obrambi demokratičnih pridobitev delavcev na sindikalnem polju. Priporočal je, naj izpopolnjujejo solidarnost, ki jo 'je slovensko in italijansko delavstvo ustvarilo v teku gibanja Delavske enotnosti — v borbi.
' Obema poročiloma je sledila diskusija, v kateri so delavci odobrili delovanje sindikalnih voditeljev ter pokazali trdno voljo, da se strnejo z delavstvom cele Krajine za dosego svojih pravic.
Tečaj za mlade delavce
Sindikalna prosvetna komisija pripravlja -posebne tečaje. Teh tečajev naj bi se udeležili predvsem mladi delavci, ki naj bi so Usposobili za bodoče sindikalno delo. V teh tečajih se bodo obravnavala splošna sindikalna in kulturna vprašanja.
V ta tečaj bo sprejetih 20 mladih delavcev, ki ne smejo biti’starejši od 25 let. Vsi interesenti za ta tečaj naj se prijavijo v uredništvu »Primorske delavske enotnosti«, Trst, via Carducci 6, med 10 in 12 uro ter med 17 in 19 uro, kjer dobe tudi vsa ostala nnfrpbna pojasnila.
Odgovorni urednik: Albin Zabric
rovanja kmečkih delavcev. Danes bodo tudi ti zavarovani. Pripravljajo se načrti, da bodo zavarovani tudi viničarji, obrtniki, trgovci, in kmetje.
KakSne panoge socialnega zavarovanja imamo?
Socialno zavarovanje delimo na več panog, ker ima vsaka panoga svoje posebne značilnosti.
A.	Bolniška panoga. Vsi zavarovanci plačujejo v FLRJ 7% od svoje zavarovane mezde za zavarovanje proti bolezni. Ta odstotek je bil določen na podlagi mnogoletnih izkušenj. Kar letno inkasira bolniška panoga na prispevkih, to tudi v tem letu izda. Del inkasa pa gre navadno v rezervni sklad ali v več rezervnih skladov. Eden teh rezervnih skladov — ki je enoten za celo zvezno republiko — služi za kritje izdatkov za izredne slučaje. 7% zadostuje namreč za normalna leta, ko ni epidemij. Lahko se pa zgodi, da nastane v eni ali drugi federalni edinici epi unija neke na-lezljive bolezni. Tista federalna edinica bo imela seveda v tem letu mnogo večje izdatke, kot dohodke. Izgubo bo pa krila iz centralnega rezervnega sklada..
Bolniška panoga zdravi člana do ozdravitve in z nekimi omejitvami tudi svojce. Vse, kar nudi zavarovalnica zavarovanemu članu ko oboli, se Imenuje dajatev. V bivši Jugoslaviji je imel zavarovani član pravico do dajatev skozi 26 tednov (6 mesecev) in pod gotovimi pogoji do 52 tednov. Po osnutku novega zakona, ima član pravico do dajatev 52 tednov in pod gotovimi pogoji do 78 tednov. Dajatve pa so: hranarina (kot nadomestilo za izgubljeno plačo), zdravnik, zdravila, bolnica, sanatorij itd,
B.	Nezgodna panoga. Vsi zavarovanci v FLRJ plačujejo za zavarovanje proti nezgodi pri delu 3% od zavarovane mezde. Ta zavarovalna panoga zdravi člana do ozdravitve in mu plačujejo — tudi do konca življenja — rento, če je njegova delovna zmožnost zmanjšana, to je, 6e radi nezgode (nesreče) pr delu, ne bo mogel toliko zaslužiti, kot prej. Denar, ki ga zavarovalnica inkasira za nezgode pa se ne izda ves v istem letu. Del tega denarja mora služiti za plačevanje rent v prihodnjih letih za tiste nezgode, ki so se zgodile v tem letu (nezgoda se pripeti enkrat, rento pa je treba plačevati tudi desetletja). Nezgod, na renta je v sorazmerju z mezdo in stopnjo nezmožnosti za delo. To se pravi, čim večjo plačo je imel ponesrečeni delavec, tem večjo rento bo dobival. Ce je nezmožnost za delo radi nezgode padla za 50%, bo dobival kot rento polovico svoje nekdanje plače. Pri tem se računa, da bo nekdanjo plačo lahko sam zaslužil. Zgodilo pa se je, da je bila plača delavca zelo majhna in da je bila tudi renta zaradi tega majhna. Nova Jugoslavija je tudi to takoj po osvoboditvi popravila. Z zakonom so določene minimalne rente. Manj od določene vsote delavec (vdova, otroci) ne sme dobiti.
C.	Starostna (invalidska panoga). Vsi za-
varovanci v FLRJ plačujejo za to panogo 9% od zavarovane mezde. V stari Jugoslaviji se je plačevalo 3% in so bile zaradi tega pokojnine (rente) večkrat smešno majhne. Denar ki ga inkasira letno ta panoga, pa ne zadostuje za vse penzije (rente). Zato mora biti zavarovanec zavarovan najmanj 260 tednov (pet let) za to, da ima pravico do invalidske penzije in 520 tednov (10 let), da ima pravico do starostne penzije. Do invalidske rente ima pravico zavarovanec, ki postane nesposoben za delo zaradi bolezni. Do starostne pokojnine ima pravico delavec, ki je dosegel gotovo starost, V tem primeru ni treba, da bi bil invalid, to je nesposoben za delo. V stari Jugoslaviji je bila ta starostna meja določena na 70 let za moške in enako za ženske. Osnutek novega zakona pa določa:	, ,	,	, .
Do starostne pokojnine imajo pravico brez dokaza, da so onemogli:
L moški zavarovanci pri K letu,
2.	ženski zavarovanci pri 60 letu,
3.	rudarji in prometno osebje pri 60 letu, ’ 4. Minerji, topilničarji, potapljači in dragi najtežji poklici pri 55 letu.
Najvišja pokojnina znaša povprečno zavarovalno mezdo.
Tudi minimalne pokojnine je že določil zakon nove Jugoslavije in se ne bo nikoli več zgodilo, da bi imel onemogli delavec po GO ali 80 dinarjev pokojnine mesečno, kot je bilo prej!
IH.
Zavarovana mezda, mezdni raaredf. in prispevki
V socialnem zavarovanja se uvrstijo val zavarovanci v mezdne razrede. Na primer:
I.	razred: delavci z dnevnim zaslužkom do 36 din,
II.	razred: delavci z dnevnim zaslužkom od 36 do 48 din.
X. razred: delavci z dnevnim zaslužkom od 180 do 310 din,
XH, rared: delavci z dnevnim zaslužkom od 340 din dalje.
Zavarovana mezda pa je vedno nižja meja vsakega razreda. Pri II razredu je zavarovana mezda 36 dinarjev, pri X. je 180 dinarjev, pri XII. pa 340 dinarjev. Od te zavarovane mezde se računajo tudi prispevki. Za bolezen se n. pr. računa v XII. razredu 7% od zavarovane mezde din 240, to je 16,80 din dnevno.
Prispevki se pa plačujejo tako:
delavec plača
1.	za bolezen 7% zavarovane mezde 3,5%
2,	za nezgodo 3%	»	'»	—v—
8. za starost in onemoglost
9% zavarovalne mezde 3%
4.	za brezposelnost (Borzo dela)
1% zavarovalne mezde 0,5%
5.	za delavsko zbornico (pravno zaščito)
0,3% zavarovalne mezde 0,3%
6.	za dodatek za otroke
7,7% zavarovalne mezde 0,3% 28,0% zavarovalne mezde 7,3%
Skupni prispevki so torej 28 procentov zavarovane mezde, od teh pa plača delavec samo približno četrti del (7,3%), tri četrtine pa delodajalec (20,7%).
Govoričenje, da so prispevki «previsoki», da «unioujejo» narodno gospodarstvo itd. je le plod reakcionarne miselnosti delodajalcev in drugih nergačev, ki brezmiselno za njimi ponavljajo te fraze. Tak delodajalec se samo boji, da se mu bo njegov dobiček zmanjšal in da ne bo mogel prevaliti na konzumenta (potrošnika) tegai bremena. Navadno pa je le konzument tisti, ki nosi breme teh prispevkov. In kdo je konzument? Ali ni to v prvi vrsti masa delovnega ljudstva? Ta masa pa gotovo ne bo protestirala proti tem prispevkom, če se bo zavedala, da je socialno zavarovanje namenjeno ravno r njegovo zaščito in da so dajatve izboljšanega socialnega zavarovanja del uspeha v boju za splošno zboljšanje življenjskega strandarda.
(se nadaljuje)
Potrebe po obrtno nadaljevalni šoli v coni A
V	ooni A je mnogo slovenskih vajencev, ki so brez vsakega strokovnega in sploS. nega pouka. Za vse one, ki so bili pričo fašistične strahovlade in one, ki pravilno pojmujejo demokracijo, je vse to razumljivo, Ljudstvo se je vsemu temu upiralo z vso življenjsko silo in je tudi zmagalo. Jasno pa je, da so ostale po tem boju na življenje in smrt hude materialne in mo. ralne posledice.
Te posledice so hude. Moramo pa Ih čimprej popraviti. Vajencem je podpora neobhodno potrebna. So pa brez pravega vodstva in brez splošnega in strokovnega pouka. Vsak dan, ki ga izgubi naša mladina, se bo maščeval. Zato moramo takoj na delo.	i
Obrtništvo je v našem A pasu na tleh. 2a povzdigo starih obrti in industrije ter za ustaftiovitev novih, bo potreba imeti mnogo mladih, gibčnih strokovnjakov. Treba bo tudi misliti na socialno-ekonomske potrebe ljudstva v zvezi z industrijo in o brtjo, ker bo že sam Trst s svojo veliko industrijo pritegnil mnogo strokovnih tn drugih delavcev.
Začeti ie treba takoj. Industrija, obrt ta
trgovina nam bodo pri odstranitvi razvalin in pri obnovitvi krvavo potrebne.
Obrtnim in trgovskim vajencem
V	kratkem se bodo ustnovile v pasu A slovenske obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Potreba, da se preskrbi dovoljni obrtniški in trgovski kader, je velika. Sposoben kader se bo izpopolnil in vzgojil v nadaljevalnih šolah, ki se bodo ustanovile v Trstu, Gorici, Tržiču in Kobaridu. Ako se izkaže potreba in 5e bo dovolj no število prijav-Ijencev, se bodo nadaljevalne šole ustnovt-le tudi v drugih krajih.
Vsi, ki računajo s temi šolami in so dovršili 14 leto starosti, naj se zglasijo osebno ali pismeno v uredništvu »Primorske do. lavske enotnosti«, Trst, via Garduci 6. med 10 in 12 uro ter med 17 in 19 uro, kjer lahko izroče svoje prijave. Vsi oni pa, ki pošljejo prijave pismeno, naj navedejo svoj priimek in ime, rojstne podatke, stroko in svoj naslov.
Zlasti se priporočamo, da navedejo vsi ono stroko, ki bi jih najbolj veselila in za katero imajo največ sposobnosti.
Prosimo tudi vse mojstre, trgovce in in-dustrijce, ki zaposlujejo slovenske vajenca, da jih prijavijo. Vedeti moramo za točno število vseh vajencev v pasu A, da lahko pokrenemo vse potrebno.
OD DANES OBJAVLJAMO TEKMOVANJE NAŠIH DOPISNIKOV. TEKMOVANJE TRAJA DVA MESECA. NADARJENI IN MARLJIVI DOPISNIKI BODO PREJELI POSEBNE NAGRADE, DVA NAJBOLJŠA PA BOSTA POSTALA ČLANA NAŠE RE-DAKCIJE. BODITE STVARNI V SVOJIH POROČILIH IN NE FRAZIRAJTE!
Namesto ukinjenih radijskih predavani
Sindikati in obnova
Sindikati so ljudska ustanova. Ce so sindikati zares izraz ljudske volje, oziroma če so zares ljudska ustanova, morajo biti za interesirani v vseh gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih.
Obnova je obenem gospodarsko, socialno in politično vprašanje. Pri nas na Primorskem in v Trstu imamo sijajen primer, kaj pomeni obnova, ki jo podpira ljudska oblast, in obnova, ki raste po liberalistični metodi, oziroma ki raste kot plevel, pre puščen sam sebi in kapricam močnejših Naša pokrajina, ki je razdeljena na dva pasova A in B. kaže dvoje kričečih nasnrotij: ovirane sindikate in obnovo ter svobodne sindikate in cvetočo obnovo.
Če vzamemo za primer pas A, vidimo sindikate, ki se borijo za mezdna vprašanja kot vsi sindikati zapadnih dežel. To so Is polsvobodni sindikati, ker ne posegajo v družabno in splošno državno življenje. Ml govorimo o obnovi, o obnovitvenih problemih, terjamo, naj se vendar prične z delom in ugotavljamo, da hodi upravni aparat svoja pota, da ima gluha ušesa za naše klice. Obnova rešuje vprašanje nezaposlenosti, lakote in bede, rešuje vprašanje dviganja (pri nas šele začetka) proizvodnje.
Promet.
Promet deluje pri nas za silo; prog ne obnavljajo, razen neznatnih delov, ki so iih začeli že za časa jugoslovanske okupacije. Dotok surovin in hrane je zato slab. V kolikor deluje, gre promet samo v prid črno-
borzijancem in povzroča visoke cene blagu in hrani. Delavci so pri takšni pomanjkljivosti ureditve prvi prizadeti. Prizadeti so zaradi pomanjkanja blaga in previsokih cen. Pred nekaj dnevi je izšel v »Primorskem dnevniku« članek, ki ugotavlja, da je pri nas skoraj 22.000 nezaposlenih delav cev. Če bi mogli sindikati o vprašanju ob nove prometa (kar jim po naših načelih pripada) soodločati, bi bili zaposleni vsi ti delavci, a drugi, ki stalno žive in delajo v mestu, hi takoj občutili blaginjo, ki jo prinaša živa zamenjava blaga. Tako bi ta -sindikalni problem postal važen faktor v splošnem gospodarskem sestemu, zato tudi v obnovi.
Poglejmo malo v cono B. Že nekaj mesecev krožijo po tem ozemlju vlaki in avtobusi, prevažajo blago in ljudi. Gospodarstva se povsod razvija bujno, brezposelnih ni, , in če bi naša pokrajina ne bila tako raztrgana, kot je z demarkacijsko črto, bi dosegli blagostanje vsled medsebojne zamenjave in izpolnjevanja obeh gospodarstev.
Trgovina.
Pas A živi v popolni liberalistični trgovinski »svobodi«. Sindikati zahtevajo vsak dan ukinitev take trgovine, ki predstavlja najnavadnejše izkoriščanje in izžemanje delavstva zaradi cen, ki za delavce ob njihovih plačah niso zmogljive. Enotni sindikati, kot ljudska demokratična delavska organizacija, ne morejo biti ravnodušni spričo take nebrzdane trgovine in trgovcev. Ml
terjamo, naj obnovijo našo trgovino s po-jnočjo odličnega regulatorja cen — z zadrugami. Do sedaj so preslišali vse zahteve delavstva in njegovih organizacij. Obnova trgovine ima zvezo tudi z obnovo prometa in rednim dotokom blaga, četudi v manjših količinah, ali redno. Na ta način smo prišli do žalostne ugotovitve, da dobi vsak delavec od 19 do 65 let starosti dnevno okoli 800 kalorij redne hrane. Kaj to pomeni, po stane jasno, ako ugotovimo, da delavec potrebuje dnevno okoli 3.600 kalorij! O teni smo razpravljali v eni izmed naših prej šnjih številk, Tam si lahko ogledate pre hrambeno sliko pri nas in videti, kam vodi neredna in sproščena trgovina.
Trst je važno trgovinsko središče. Razen svoje industrije je mesto važno tudi zaradi svojega zemljepisnega položaja in tranzitne trgovine, ki se usmerja po vsej srednji Evropi in na jugovzhod. Javna skladišča v Trstu zažive, če se povežejo s svojim pri. rodnim zaledje.m. Pri tem ima velike koristi, saj najdejo meščani svojo zaposlitev. Zato bi bilo nadvse neprirodno odtrgati Trst od njegovega zaledja, ker bi s tem škodili toliko mestu kot zaledju. Naše delavstvo pa bi bilo s tem težko prizadeto, ker bi ostalo povečini brezposelno.
Tudi v te mpogledu je poučno ozreti se v cono B. Tam ne vidimo trgovin polnih blaga ih raznovrstnih specialitet. Vse ima bolj skromen in priroden videz, bodisi iz-bera, bodisi cene. Vsak dobi določeno količino hrane, ki si jo lahko nabavi s svojimi rednimi dohodki. Črnoborzijancev je le malo in ljudska oblast se odločno bori proti njim, saj so to le delomržneži. Vsi pošteni delavci pa dobe delo in zaslužek. Nikomur se ni treba poniževati in prodajati na ulici
cigarete, kot se dogaja v Trstu, da bi se mogel preživeti. Se mnogo bolje bi pa bilo, če bi tudi cona A živela v istih razmerah in če bi bila povezana z vso deželo, s katero tvori neločljivo celoto. Tedaj bi lahka mirno gledali v prihodnjost, ker M bili dani vsi pogoji za normalen razvoj in blagostanje ljudstva.
Tako smo ugotovili, da so tudi tu neposredno zainteresirani sindikati, ki se mo rajo zanimati za vprašanja obnove trgovine. Trgovina mora biti poštena in nora služiti interesom delavstva.
Obnova porušenih naselij.
Člani sindikatov pripadajo industrijskim, kolonskim, obrtniškim in polkmetskim delavcem. Industrijsko delavstvo je posebno prizadeto v mestih, kjer je zaradi bombardiranja za časa vojne stanovanjska kriza zelo občutna. Vendar ljudstvo ne more dopuščati stanja, kakršno se sedaj ustvarja pri nas, pod pogoji, kot smo jih opisali v članku pod rubriko »Zadružništvo«. Naše delavstvo skrbi za svoja stanovanja, toda ni mu vseeno, če so ta stanovanja zadolžena pri velikih bankah in zunanjih denarnih ustanovah. Na ta način je zadolžena tud država oziroma .vse ljudstvo, ker je država (saj bo v nakrajšem času) ljudska država. Vsak državni dolg pa obremenjuje državljane, to je delovno ljudstvo. To ljudstvo si ne želi finančnega zasužnjen ja in gospodarske odvisnosti; Zato tudi sindikalna organizacija ne more biti ravnodušna pri taki protiljudski gospodarski in finančni politiki, ki gre’ljudstvu v škodo. Toliko v pogledu stanovartj industrijskih jn obrtniških delavcev, ki so zainteresirani pri obnovi mesta.
Na dragi strani imamo polkmečke in kolonske sloje. Ti so še bolj prizadeti pri vprašanju obnove stanovanj.
Naši koloni bodo morali doseči v najkrajšem času ne samo boljše delovne pogoje in pravičnejšo razdelitev pridelka, marveč popolno agrarno reformo. V ljudski državi se izvaja agrarna reforma tako, da kmet dobi ne le zemljo, ampak tudi poslopja in orodje, če so ta poslopja poškodovana ali porušena, je oškodovan tudi kmet kot njihov pravi lastnik To je sicer perspektiva bodočnosti, vendar je za nas najneposrednejši program ter zato odločno zahtevamo, da se uveljavi.
Kjer imamo polkmete oziroma poldelavce, je vprašanje bolj zapleteno. V tem primeri, imamo ljudi, ki so že sedaj resnično lastniki svojih hiš in so bili lastniki tudi tedaj, ko jih je prizadela vojna in besnenje okupatorja. Takih imamo nešteto v naših vaseh po vsej coni. Tudi to vprašanje je velika skrb za naše delovno ljudstvo, tudi za ono, ki ni osebno prizadeto. Ne glede vilo delavcev pri sami gradnji, druge pa pri mizarskih, opekarskih, ključavničarskih in dragih delih, ima svojo važnost tudi socialna akcija, ki bi jo morala započetl sindikalna organizacija v ljudski državi Poleg del bi vzcvetela trgovina, promet, in dustrija in ostale panoge gospodarstva, kar bi blagodejno vplivalo na vse gospodarstvo
Tudi pri tej panogi obnove se takoj vidi, da je tesno povezana z ostalimi, ki smo jih preje omenili.
Poglejmo sedaj v cono B. Ljudska blast ima tisto moč, od katere pričakujemo rešitve tudi tega vprašanja. Vasi rastejo in se obnavljajo. Na mestih, kjer so prej bile
ruševine, se smehljajo nove vasi, četudi večkrat le zasilno zgrajene iz lesa. Vendar tam ljudje ne stanujejo v brlogih in podrtijah ko,t pri nas na Krasu.
Industrija.
Obnova industrije pomeni za naše delavce kruh in življenje. Brez obnove industrije v Trstu, Tržiču in ostalih industrijskih centrih ni obstanka našim ladjedelniškim in ostalim kovinarskim delavcem. Vsaka naša manifestacija, vsako naše zborovanje, vsaka naša misel je vedno posvečena naši poru« šeni industriji in njeni obnovi. Tisoči in tisoči delavcev in njihovih rodbin živi od naše industrije, ki trajno zaposluje tudi druge tisoče delavcev, ki delajo v pomožni industriji. Ta industrija se mora pospešitf in doseči večjo proizvodno stopnjo. Če Trst v veliki meri živi od tranzitne trgovine in če je v javnih skladiščih zaposlenih mnogo delavcev, ni zhradi tega nič manj važna tržaška industrija, posebno pa težka industrija. Ona bi dala našemu delavstvu kruha in zaslužka, obogatela bi naše zaledje, zaledje pa bi vračalo mestu v živilih vse, kar bi dobivalo iz njega, če smo oreteklo poletje ob priliki splošne stavke opazili največje razumevanje kmetov za industrijske delavce, bi posebno opazili razumevanje industrijskih delavcev za kmečke delavce, ko bi jim pošiljali svojo kmečke proizvode in razne surovine. To bratstvo kmečkega in industrijskega delavstva je jamstvo, da bo vse delavstvo zmagalo v svojih stremljenjih in zahtevah po ljudski oblasti Z roko v roki stopata kmet in industrizski delavec s čvrstimi koraki nasproti skupn in srečnejši bodočnosti.
Zabric A,