V SP0MIN
JOŽETU ŠORNU
Prejšnji mesec je končal svojo trpečo iivljenjsko pot nekoč zelo znani moščanski amaterski dramski igralec in lutkar Jože Šorn.
Starejši občani se ga gotovo še spominjajo kot igralca v moščanskih dramatskih sku-
pinah pred vojno in po njej, nekateri tudi kot igralca na predvojnem naprednem De-lavskem odru. Današnji sred-nji generaciji pa je bolj v spo-minu kot prvi upravnik stal-nega mestnega lutkovnega gledališča Ljubljana.
Joie Šorn je več kot trideset let igral karakterne in komične vloge. Začel je ie 1929. leta na odru nekdanjega mladinskega odra na Kodeljevem. Zanj usodno pa je bilo sodelovanje pri Šenpetrskem prosvetnem društvu, saj si je na neki vaji poškodoval nogo in ga zaradi te poškodbe, ki je ostala trajna, niso sprejeli med poklicne igralce v dramo, karsije tako zelo Želel. Vendar se igranju ni odpo-vedal, osial je zvest amaterskim odrom; največ je igral na Ijud-skem odru v Mostah. Med vojno je zaradi kulturnega molka in are-tacije prenehal igrati, po vojni pa je žejunija 1945 vokviru terenske dramaiske skupine OF Moste zre-liral Finigarjevo Razvalino živ-Ijenja, sam pa zaigral iganjarja Urha Kanteta. lz te skupinice je nato pomagal ustanoviti centralno rajonsko gledališko skupino, ki je v okviru SKUD Ivan Cankar na-stopala na odru deškega vzgaja-lišča na Selu. Tuje Šorn zreiiral in sam odigral svoje najboljše vloge: Krjavelj (Jurčič-Govekar, Deseti brat), Buča in Jaka Smola (Ne-stroy. Utopljenca), vrvohodec Herman ( W. Werner, Komedijant Hermelin), hlapec Matija Žagar (Dolinar, Dobrava), iupnik (Cankar, Kralj na Betajnovi), Puščavnik Sabljica (Kunčič, Tri-glavska roža), prof. Verešanin (Feldman, Iz temnih dni), Kurent (Žvan Kurenotva nevesta). Sku-pina se je morala nato preseliti na mnogo manjši oder bivšega kina Mosie, kjer je kot sekcija DPD Svoboda Moste nadaljevala s svo-jim delom.
V tem času je za nanovo usta-novljeno lutkovno gledališče pri-redil in zreiiral Ingoličevo Udarno brigado in Levstikovega Martina Krpana, največkrat pa recitiral vlogo Dedka v Žogici Nogici.
Zadnji odrski nastopi Joieta Sorna so bili na odru DPD Svo-boda Moste v Zeleni jami, kjerje obnovil svoje tri najboljše vloge: Krjavlja, Hermelina in župnika, s katerim pase je zaradi bolezni tudi poslovil od odra.
Jože Šorn je bil najbolj srečen, kadar je bila dvorana nabita do zadnjega kotička (to pa je bilo skoraj vednof). Takrat se je z vso dušo in telesom predal odru in zaigral tako, da je za seboj poteg-nil ves igralski zbor in občinstvo. Vedno je skrbel, da so bile pred-stave odigrane na dostojni ama-terski ravni. Zato lahko trdimo, da je bil eden dobrih slovenskih Ijudskih igralcev v pravem in naj-bolj žlahtnem pomenu te besede! V.O.