Knjiga Slovenska V XIX. veku. Prejšnjo dobo našega slovstva opisuje Slomšek v Drobtincah 1. 1853 str. 119—120 tako-le: -Žalootni časi so bili . .; vsa v prahu in v mahu zarašena je slovenšina spala. Nemci in drugi ptuji sosedi so jo čertili in zaničevali, vlastenci so se nje sramovali; kaj čuda, da ni bilo čitati slovenskih knjig, niti bilo moža najti, kteri bi jih bil po slovensko pisal. Na kmetih ni bilo šol, po tergih in mestih se je učila nemščina in latinščina; onadve ste košato za inizoj sedeli, nji sestra je pa za vratmi pozablena medlela. Slave slavni sini so znali verlo pisati nemško in latinsko, gučiti po italiansko in francosko, v svojem jeziku maternem se niso dali slišati, kakor hitro so gosposko suknjo oblekli. V Celovškej duhovšnici, v semenišču večidel slovenskih dušnih pastirjev, ni bilo najti slovenskih knjig, razun Guzmana nemško-slovenski besednik, in pa kratko premišlevanje večnih resnic, slovnice izmed jezer učenih Slovencov eden poznal ni. Po tri duhovnije ali fare si lehko prehodil, poprej, ko si slovenski evangelj ali pa unih 68 svetih pesem najdel; in če je kdo vedel svet pasion (terplenje Kristusovo) čltati, ali pa sv. evangelj povedati, je bil ljudem kakor prerok imeniten. Veliko duhovnikov bilo je med Slovence poslanib, kteri še niso slovensko brati znali; cerkvenik jih je v saboto naučil sv. evangelj brati, kterega so v nedeljo na leci ljudem s težavoj povedali. Ni bilo dobiti slovenskih pridig; jih pa tudi duhovniki pisali niso. Iz nemških ali latinskih knjig so po verhu mlatili; in lehko se ve, da je bilo več plev ko pa zernja, kar govor zadene. Drugi učeni stanovi se za svoj materni jezik zmenili niso. Tako se je vboga slovenšina ksala, pa tudi omika Slovencov je toliko zaostala, da srao bili narodom v zasmeh in oporeko. Vsakojaškega serca je moral biti torej mož, kteri se je upal zaničevanega maternega jezika lotiti in obuditi med svojim narodom dušno živlenje. To so storili na Krajnskem rajni Juri Japel, Guzman (Gutsmann) na Koroškem in na Štajarskem naš slavni Volkmer." Leopold Volknicr (Volkmayr — Volkmar) r. 13. okt. 1741 v Lutomeru (Luttenberg) na Štajarskem, bil v Varaždinu (Vražlin) v šolah latinskih, v modroslovnih pa bogoslovnih v Gradcu, mašnik 1. 1764, kaplan pri sv. Ožbaldu, na Ptuju, pri sv. Martinu in sv. Urbanu, u. 4. febr. 1816. Leopolda Volkmera, pokojnega duhovnika Sekavske škofije Fabule ino Pesmi. Spravil ino z' kratkim Volkmer'vim živlenjom Da svetlo dal Anton JanezMurko. V Gradci. Na prodaj v Fr. Ferstl'vi knigarnji, Janeza Lovrenca Greinera 1836. 8. XVI. 148. Natisk ino papir iz Andreja Lajkam've natiskarnje ino papirnje. V razgled bodi (Star konj. Enokoljko popravlena v Kor. in Štaj. Pestni. M. Ahacel str. 139—145): Sivec ali srečna podložnost. Hal ha! en mladi žrebec herže,No komi, komi smo pokorni? Stoječ na sredi med konji;Človeki! Kaj pa človek je? Vse štiri bistro kviški verže,Je človek al' smo mi ti gorni? No z' drug'mi konji tak guči:Vas, brati! prosim, sodite. V začetki, ja! nas je naturaMi sm0 tak j . 0(J nature; Postav'la proste sem na svet;Tak j je človek kak mi. No Clovek bi se z nami gura?Qn gerdo gre po ^ kak Je on to smel od pervih let?p<) noCi vidi kaj z očmi? Predstarši naši so hodili,Se zemla, da on na-njo stopi, Gde, gda no kak je keri htel;Tak močno trosi, kak da mi? Zelene kenne so se vžili,Gda njemi duh iz nosa sopi, Jim toto je gdo branit' smel?Kak se iz našega kadi? Od njih nobeden ne je shižil,poglejmo kak Mg yge ^. Nobeden ne naprežen bihVa TOha hod| Nobeden ,la_ ah pluzi,No elovek m ms Nobeden gajzle zlak dob.l.zdaj toti je krez Mg gogpod, No mi, ah mi, fnj sram nas bodi!On nam na herbet sedit ide, Smo hlapci — ne, smo vozniki!Da z kem se bojuvati ma; Nas sedlo no homot oglodi,No či premaga, nazaj pride, No smo za to še tepeni.Vso čast le sebi, nam ne dd. a* čast, kero ma, mi njemi damo, Ja! njemi, da je nima sam. Ker lon pa mi od njega mamo? Kak on dobrote plača nam? Za štrajnge k plugi nas priveže, AP z nami vozi k verhi gnoj; Še z gajžloj p6ka, no se zdere: Prekleta merha, ne postoj 1 0 brati, rčš'te se hlapčije! Naš pervi rod je prosti bil; Pa človek, puni ciganije, Pod se nas je v oblast dobil. Kak lehko bi, či vkup deržimo, Nam 'z njeg'vih rok se rešit' b'lo: Pravico tak nazaj dobimo. Kaj men'te! Vse muči na to! Vsi konji beršejo z nogami Od vel'ke jeze krez en čas. nČi meniš, da bo bolši z nami, Se čemo spuntat'1" je vseh glas. En sam, en sivec glavo trosi, Se izkašla iz starih pluč: Zdaj ferca, da ma jnuhe v nosi, Naprej se riva, začne guč. Ja res je, res! kaj žrebec reče, Da je naš rod bil negda prost; Pa čas, ker bil je, zdaj ne tefie, Do njega je en dugi moat. Nevarno je po totem iti, Pod nami se podreti zna. Vam puntarija most če biti, Oh vse nesreče tota ma. Mi vel'ko moč v kopitah mamo, Vse z njimi 6b-tla veržemo: Pa, pajbi! moč či mate samo, Vas tota k cili sprav'la bo? Zanes'te se na njo, kak čete, nZastopnost" tota vam fali: No toto človek ma, kak vete, On zato je gospod, ne vi. Gdo puva no popravi štale Za vašo stanje, no da vas Gd6 ne bi hudobije klale, Ne vuk, ne toča, sneg no mraz? Gdo v zimi vas pred gladom brani, Gda tota zemlo vso vmori? Gdo vam za žejo vodo shrani, Gda vse potoke led vsuši? Gdo, gdo vas snaži, gdo vas vrači, Gda blatni al' nezdravi ste? Gdo vam pomaga, gda vas tlači Nesreča, naj je kakša še? Gdo vam tak lepi oves pova? Gdo 'z trave vam seno suši? Pojete staro kermo, nova Pred vami v jaslah že leži. Zapstojn vi reje ne dobite, Za njo res date svojo rnoč: Pa kero moč pri njoj zgubite, Poverne ona vam drugoč. Kej samo moč vam nem're dati, To vam človečja pamet da: Skoz njo vas človek zna ravnati, Kak svojo moč vsak' nucat' ma. Štimanje vašo je prevzetno, Ja človek čast od vas dobi, Pa on (verjeti ne je žmetno) Vam vekšo da, kak njemi vi. Čast, kero on ma, z vami tala, Da, gdš on je, vi tudi ste; Stan njegov hiša, vaš je štala, Pa ste pod strehoj, kak on je. Za svoj počinek ma nedelo; Kaj nimate vi tudi jo? On vas ne pela te na delo, No reče: Dnes počinek bo. On vam postreže; vi pa delo Opravit' mate, kak želf: Je ne živlenje to veselo? Ne bod'te, brati! puntari. 0 toti guč je konjom segnil V serce, no že je krotko b'lo; En vsaki noge je pretegnil K znamenji, da prisegli so: nčloveki tak pokorni biti, Da njim no njemi k nuci bo, No terdno v glavo si zabiti, Kak puntari nesrečni so." Podložnik v serce si zapiši, Kaj stari sivec te vuči: nProat biti si nigdar ne iši; Či iieš, tak nesrečen si. Gospodi samo ne je vola, Da njemi k dobrem služil bi: On v6, da Bog je njega zvola, Za tvojo dobro da skerbi." Oporanja. Gučati: govoriti; bi gura: gural, igral; včznik: jetnik; verh: gorica; mučati: molčati; guč: golč; spuntati Be: sich verbiindenj zvola: zvolil; povati: bauen; beršejo: praBkajo; pajb: Bnbe; žmetno: težko. Volkmer je bil prvenec štajarsko-slovenskih pevcev, pravi Murko v knjižici, kjer se v bolj prvotni pisavi nahaja 61 fabul pa 12 pesmi njegovih. -Njihove fabule ino pesmi, polne lepih navukov ino nedolžne šale, še zdaj vsi štajerski Slovenci od vseh naj rajši pojejo, ker so v prosti slovenšini spisane, ino nje vsi pevci lehko zastopijo. Imenitne so tudi Volkmer've cerkvene pesmi ino njihove predige na vse nedele ino praznike celega leta, ino njihov keršanski navuk v predigah itd. (XV)". — _Njih beseda ni scer dosti vglajena, ker ga ni bilo, kdor bi njo bil likal; pa je zadosti prijazna in domača, kakor se čuje v Slovenskih goricah, kjer jo prosti ljudje tako čedno govorijo, kakor se slovenšina po mislih učenih možev čita v starem sv. pismu, kojega je sv. Ciril, apostol Slovanov pervi poslovenil", pravi Slomšek v Drobtincah 1. 1853, kjer ga opisuje (str. 107 do 126), češ, Leopold Volkmar, slavni pesnik, častiti Anakreon Slovenskih goric . . . .Ni bilo med Slovenci strasti, ne gerde razvade, ne škodlive krivovere, ktere bi ne bili skerbni Volkmer zapazili in v kakej priložnej basni tako nažgali, da so se krivi gerdobe sramovali in odvadili, nedolžni pa varvali (Beri čedne basni: Metul ali gizdava vtraglivost . . Sivec ali srečna podložnost . . Pastirinka ali slepi starši.. Vrana ali preoblečen kmet . . Želod ali popravlena pamet . . Papiga ali bogata nevesta . . Špartanarca ali slovenska mati. . Mijolka ali nesrečna laž . . Kruh ali človeške nevošlivosti itd. — Ni bilo domače poštene dobrevolje, koje ne bi bili Volkmer s kakoj čednoj pesmicoj poveselili, naredili ljudem nedolžno šalo za smeh, pa tudi v poduk (Beri: Hvala kuhne . . Sodba krez dekle pri domlatkih . . Pesem od kmestva itd.). Vsi radovedni so čakali ne le kmetovski ljudje, nego tudi duhovski in deželski gospodje, kaj bodo novega g. Volkmer nakovali; in zaslišati novo pesem so njo Slovenci hitro znali, prepisovali in razpošiljali; v kratkem se je po vsih krajih pela ali brala, in vsa dežela je oživela lepega pevanja in nedolžnega veselja. Verli domoljub Volkmer niso zamudili svoje rojake za vojsko vnemati, kedar je bila sila, pa tudi niso bojezlivcom prizanesli, ako se niso po junaško obnašali (Beri: Hvala pa Zaničavanje landverov). Budili so serčnost svojih vlastencov, skerbeli za ljubo doraovino, za njeno slavo in blagostan. Kdo bi takega domorodca ne častil in po svojej zmožnosti ne posnemal (cf. Drobt. 1. 1862 str. 77)? — Tu je Slomšek dal ponatisniti tudi -Pesem od lipe in Slovo od hrasta", pa ono, v kojej jemlje slovo od svojih ljubih pesem ter izporoča svoje dušno blago mlajšim, namreč (Murko str. 140): * , ,. . . v ' Crep ah noben glas. Vsaka reč ma svoj začetek, Vsako čaka njeni kraj; Da sem dozdaj ne mel svetek, Čem ai ga napravit zdaj. Pevcov Duhl ti mir mi puati, Mlade k' pojenji podhuati, Jakši bodo kak sem jaz: Stari črep ja nima glas. Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše Gradimir.) (Dalje.) D r. R a z 1 a g. (Glej 168. berilno vajo: .Hribček".) Doktor Radoslav Razlag se je rodil v dan 12. julija 1826. 1. v Radoslavcih pri Ljutomeru na Štajerskem. Živel je kot odvetnik v Brežicah na Štajerskem in v Ljubljani, ter umrl v dan 5. junija 1880.1. v Brežicah. Razlag je bil iskren slovenski rodoljub in izprva prijatelj slovensko-ilirskemu narečju, t. j. neka mešanica slovenščine in srbščine, vsled katere bi se mogli Jugoslovani bolje porazumevati. V tej ,,mešanici" je Razlag 1852. in 1853. 1. izdal zabavni knjigi: -Zora" in ,,Zvezdice"; vender kasneje se je taki mešanici odpovedal, ter pisal gladko in čisto slovenščino. Razlag nara je napisal več pesmic, ter izdal je tudi -Per _jarico", zbirko pesni različnih slovenskih pesnikov. Ta knjiga je prišla 1872.1. v drugem natisu na flan. — Iz te Razlag-ove pesmarice je pa natisnjena tudi naša pesnica nHribček". J. V o 1 č i č. (Glej 181. berilno vajo: -Zdravje".) Janez Volčič, rojen v Gabrovem blizu Škofje Loke (na Kranjskem) vdan 27. aprila 1825. 1. V Ijudsko šolo je hodil v Škofji Loki, v gimnazijo pa v Novem Mestu in v Ljubljani. Po dovršeni gimnaziji se posveti duhovskemu stanu, ter je bil 1849. 1. v mašnika posvečen. Zdaj službuje kot župnik v Šmarjeti na Dolenjskem. Volčič je napisal več cerkvenih pesni in pobožnih knjig. Mej slednjimi naj vam omenim le .Devetdnevnice k naši ljubi Gospe presvetega Srca" in obširno delo: -Življenje preblažene Device in Matere in sv. Jožefa", katero izdava družba sv. Mohora. Priobčil je tudi poučno knjigo ,,Vojsko in slovo žganju" ter ,,Domačega zdravnika", iz katere knjige so posnete te črtice o zdravji. Franjo Končan. (Glej 182. berilno vajo: »Telovadski zbor".) Omenil sem vam už_, da je pesni v naših berilih s podpisom nKrstnik" zložil prav zapravFranjo Končan, ter da jih je Janez Krstnik, Kersnik, le nekoliko popravil. Franjo Končan se je rodil v Ljubljani v dan 27. januvarja 1855. 1. Tu je dovršil sedem latinskih šol in učiteljišče. Bil je učitelj pri sv. Antonu na Pohorji blizu štajerske Ribnice ter je umrl v dan 4. avgusta 1879.1. v Ljubljani. Pokojni Franjo Končan je bil nadarjen pesnik slovenski. Priobčeval je svoje pesni v .Zvonu" in v -Vrtci"; a za šolsko pesmarico -Slavček" poslovenil je ranogo pesnic. Umrl je, žal! veliko prerano, neizpolnivši niti svojega 25. letal Josip Stare. (Glej 187. berilno vajo: -Odgoja apartanake mladine".) Josip Stareseje rodil v dan 16. okt. 1842.1. v Ljubljani. Gimnazijo je dovršil v Reki, a visoke šole v Pragi. Zdaj je profesor na realki v Zagrebu. Mož je prejšnja leta marsikako gledališko igro preložil na slovenski jezik. V novejšem času marljivo sodeluje pri ,,Ljubljanskem Zvonu". Najimenitniše njegovo delo paje -Občna zgodovina za slovensko ljudstvo", katero izdava po družbi sv. Mohora. Letos jeprišel už. 10. snopič te knjige na svetlo. K r o n e s. (Glej 204. berilno vajo: -Celjski grofje".) Fran Krones se je porodil v dan 19. novembra 1835.1. v Ogerskem Ostrovu (Ungarisch-Ostra) na Moravskem. Zdaj je profesor na vseučilišči v Gradci, kjer predava avstrijsko zgodovino. Mož je zelo učen nemški zgodovinski pisatelj, a tudi Slovanom pravičen, ter ume celo nekoliko slovenščine. Ob jednem je ud c. k. deželnega šolskega sv^ta v Gradci. Krones je 1874.1. izdal knjižico, namenjeno ljudskim Solam: ,,Pripovesti iz zgodovine Štajerske", katero je na slovenski jezik preložil vrli pisatelj slovenske mladine, Ivaa Lapajne, zdaj c. k. okrajni šolski nadzornik v Krškem (porojen v dan 22. februvarja 1849. 1. na Vojskem pri Idriji na Kranjskem). Iz omenjene knjižice je vzeta tudi pričujoča berilna vaja. Opomnja. S tem je konec slovstveni zgodovini v III. Berilu; ostaja nam še govoriti o slovstveni zgodovini v IV. Berilu.