96 Naši dopisi. Z Dunaja 22. marca. — Ves pretekli teden dala je državnemu zboru opraviti postava o hišnem davku; mnogo se je govorilo , mnogo popravljalo , toda le pristranska sodba mogla bi narejene prenaredbe imenovati popravke, bolj po pravici gre jim ime pokvar, — in zel6 t žko bi bilo tako skazo sprejeti, kakor se je danes zgodilo v tretjem branji — ako bi ne bilo nade, da bo vsaj gosposka zbornica odstranila vse, kar je v nasprotji s splošnimi načeli vsake zdrave, pravične dav-kovske postave. — V današnji seji privolilo se je vladi pobirati davke za prihodnja dva meseca z večino 50 glasov, — potem se je pričela obravnava postave o glavni svoti zemljiškega davka, K tej se je za splošno debato oglasilo nad 40 govornikov, izmed katerih je dozdaj govoril zoper njo baron VValterskirchen, za postavo pa govori ravno zdaj Javorski, več kot še eden jih danes ne bo govorilo. In tako ni dvomiti, da bo edini ta predlog zboru zopet dal posla za celi teden dni, akoravno zbornica zboruje zdaj vsaki dan. — Ho-henvvartov klub izročil je danes po g. Obrezi pri pravljeno postavo o borzinem davku.*) — Kakor se čuje in kakor slovenski poslanci tudi po pravici smejo zahtevati, pokazati se ima kmalu kaj sadu od interpelacije glede uradnega jezika med Slovenci. Menda tudi poslanci naši ne bodo več odlašali takoj zahtevati, da se konečno vendar da Slovencem enako- *) Dobro! Vred. pravnost tudi v šolah.*) — Gotovo je zdaj, da pred veliko nočjo državni zbor ne more dokončati svoje;. posla, — da bo tedaj tudi po veliki noči trebi dodati nekaj tednov. — Tudi o ženitovanji cesarjevi-čevem trdijo najnovejša poročila, da se ima vršiti meseca maj a. V Gorici 13. marcija. — Uže davno nas ni nobena novica tako osupnila, kakor ta, da se je poslanec našega mesta ekscel. gosp. grof Coronini odpovedal predsedništvu v državnem zboru in — poslanstvu. Lakoničnega telegrama v ,,Soči" v petes. popoldne nismo mogli prav razumeti, še le „Triester Tag-blatt", ki je došel ob 7. uri zvečer, nam je stvar kolikor toliko pojasnil; obširniših pojasnil — iz zanesljivega vira — nahajamo v današnjem „Eco del Litorale". Če smo imeli našega poslanca dosedaj za poštenjaka prve vrste, imamo ga zdaj za cvet poštenjaštva. Njegov odstop od predsedništva nam je posvetil dunajskega zbora levico bolje, ko vse, kar smo o njej slišali in brali. ,,Ecoa piše, da mislijo mnoge naše občine podeliti vrlemu grofu častno občinarstvo, in to v zadostila za strupene napade v zbornici in po časnikih. Nadejam se, da bodo tudi slovenske občine vedele, kaj jim v tem oziru čast in dostojnost veleva. — Dne 16. jan. t. 1. je potrdil cesar postavo za našo deželo , po kateri so odpravljeni doneski za normalno-šolskt zalog in je namesti njih vpeljan šolski davek od dedšin. Nekemu g. E. Trobec u so ukradli preteklo nedeljo, ko ga ni bilo doma, tisoč gold. — Zadnja „Soča" je dejana pod prepoved zara-1 dopisa z Dunaja, kateri govori med drugim o ,,landesublichem" sodnijskem jeziku. Iz savinske doline na Štajarskem 19.^marca. — Namesti naprej gre pri nas na slovenskem Stajarji narodna ravnopravnost čedalje bolj nazaj. Ali ni narobe svet, če tam, kjer je slovenski jezik prav za prav deželoi jezik, v sodnijah funkcijonirajo možje, ki skoro nič ali pa prav nič slovenskega jezika ne znajo in da, če v take pisamice prideš in uradnike slišiš govoriti, ti po ušesih šumi nemška pesem: „deutsche Worte hore ich nur ! V potrjenje teh mojih besed naj rodoljubni bralci ,,No-vicu bero, kar je nedavno ,,Slov. Gosp." pisal iz Celja tako-le: V Gornjigrad (Oberburg) je za adjunkta pri c. kr. sodni ji imenovan Jožef vit. Mulley. Omenjeni gospod je nastavljen kot sodnik v čisto slovenskem okraji, čeravno ne zna nič slovenski. No, po najnovejši odločbi dr. Stremajerja in dr. Waserja je itak le nemščina ,,die allein landesiibliche Gerichtssprache ( in toraj bodo Gornjegradčani uže morali se potruditi in se nemški učiti in to tem bolje, ker tudi nedavno nastavljeni okrajni sodnik ume malo slovenskih besed. Tudi novi c. kr. adjunkt v S mar i ji, rojen v nemškem Gradci, le nekatere slovenske besede lomi. V Cel j i pri c. kr. mestni delegirani sodniji so civilnega referenta akoravno je bil satnostalen sodnik, potisnili v kazenski oddelek baje samo zato, ker je slovenske vloge včasih tudi slovenski reševal. Na njegovo mesto prišel je mlad avs-kultant, rojen Celjan, ki skoraj nič slovenski ne zna, od kod neki? V celjski meščanski šoli se otroci niti slovenskih črk ne naučijo , vsaka slovenska beseda je prepovedana, kruh pa bi Celjani si vendar radi pri Slovencih služili. Tudi funkcijonar državnega pravdnika pri delegirani sodniji slovenščine ni zmožen: rodom je Saks iz Erdeljskega. — Ali ni to narobe svet? *) Dokler bo baron Conrad, ki je nož, ki reže n.t dve strani, ministroval o šolskih zadevah, je pač malo upanja za obveljavo narodne ravnopravnosti v šolah. Oj ustavna Avstrija! Vred. 97 Iz Ljubljane. (Kranjskim občinam in kmetovalcem!) SI. c. k. deželna vlada kranjska je deželnemu odbora naznanila, da je državna o rednja drevesnica pod Rožnikom poleg Ljubljane pripravljena, vsako leto kaka dva milijona gozdnih sadik brezplačno oddajati občinam in posameznim kmetovalcem, ki se zanje oglase. Deželni odbor to prijavlja želeč, da bi se i občine i posamezniki v obilni meri posluževali te dobrohotne ponudbe. Ob esiem je si, c. kr. deželna vlada opiraje se na poročilo c. kr. deželnega gozdnega nadzornika izrekla mnenje, da z ozirora na neugodne dozdanje skušnje ni moči priporočati naprave občinskih drevesnic, katere bi vrhu tega poleg osrednje drevesnice pod Rožnikom bile popolnem nepotrebne. Vziic temu pa se je c. kr. deželni gozdni nadzornik gosp, Goli drage v lje ponudil, da bode rad svetoval in pomagal občinam , ki bi ven dar-le resno hotele napraviti si drevesnico. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 16. marca 1881. — Mlnisterstvo za nauk je naukazalo, da se vsako leto trije najboljši učenci ljubljanske obrtnijske nadelje-valne šole na državne stroške pošljejo v državno obrt-nijsko Šolo v Gradec, da se tam dobro izuče v obrt mjskem znanstvu. Minister pa tudi ob enem poživlja deželni odbor kranjski, ljubljanski mestni odbor, kup-čijsko zbornico in pa kranjsko hranilnico, naj skrbe s štipendijami za razvoj obrtnijstva na Kranjskem. — [Odbor Matice slovenske) je dovršil razpošiljanje društvenih knjig za leto 1880. Kdor ima pravico do knjig, naj se toraj oglasi pri svojem poverjeniku. Kdor jih pa neposrednje od Matice dobiva, naj se pri odboru za-nje oglasi, ako bi jih ne bil uže prejel. V seji dne 16. februarija bili so imenovani naslednji novi poverjeniki : 1. Za Vodice in Komendo g. Tomaž Kajdiž, župnik v Vodicah, 2. za Brdski sodnijski okraj g. Janko Kersnik, c. k. notar na Brdu, 3. za Kočevsko dekanijo g. Janez Komljanec, gimnaz. katehet v Kočevji, 4. za oddelek Mariborske dekanije g. Matija Wurzer, župnik v Rušah, 5. za dekanijo Šaleška dolina g. Franjo Tra« fenik, dekan v St. liji, 6. za Radgono in okolico g. Janez Gregorič, or-ganist v Radgoni, 7. za dekanijo Beljak g. Matija Monetti, uradnik južne železnice v Beljaku, 8. za dekanijo Dober lave s g. Simon Muden, župnik v Kapli, 9. za dekanijo Bovec g. Alojzij Sorč, c. kr. poštar v Bovci, 10. za dekanijo Crnice g. Karoi Ballogh, c. kr. telegr. uradnik v Ajdovščini, ll.*za dekanijo Kobarid g. Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj pripravnice v Kobaridu, i2. za dekanijo Komen g. dr. Josip Kavčič, notar v Komnu, 13. za dekanijo Dolina pri Trstu (c) g. Janez Benedek, župnijski oskrbnik v Brezovici, 14. za dekanijo Jelšane (b) g. Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu, 15. za K ar lovec g. Ivan Steklasa, profesor v Karlovci, 16. za Reko g. Ivan Markovič, vodja realke v Reki. Gospode društvenike uljudno prosimo, da blagovole svojo letnino poravnati in ker je zastran strogega reda želeti, da bi se letnina naprej plačevala, kakor se to godi pri družbi sv. Mohora, zato naj bi blagovolili tu^i svoj prinesek za leto 1881. izročiti gg. poverjenikom, kjer to do sedaj še ni v navadi; s tem bi prišli v okom mnogim pomotam pri plačevanji letnih doneskov. Za nekatere kraje manjka nam pa še zrnirom poverjenikov; ti kraji se razvidijo iz imenika v letopisu za leto 1880. Prosimo toraj rodoljubne društvenike naše prav vljudno, naj se blagovolijo o tej zadevi med seboj pogovoriti , in nam za vsak dotični kraj izmed sebe nasvetovati moža , katerega bila bi volja prevzeti omenjeno opravilo na korist Matici in društvenikom. Iz odbora Matice slovenske 15 marca 1880. — (Odbor katoliškega društva^ v 11 listu ,,Danice" tudi Slovence poživlja, naj bi se z druzimi Slovani vred meseca malega srpana podali v Rim, da se zahvalijo papežu Leonu III. za preslavno encikliko o ss, Cirilu in Metodu. Kdor bi se hotel udeležiti tega romanja, naj svoj sklep naznani gosp. proštu dr. Jarcu, predsedniku katoliškega društva. — Od ust do ust je pretekle dni šla velika goljufija v ljubljanski hranilnici, katero je zagrešil njen blagajnik Jos. Presniz, ki je po posti hranilnici pošiljane obresti itd. sp; dmakoval. Glede na deloma povrneno škodo onezvestnih zneskov ostane okoli 25.000 gld. škode. Pregrešnik, ki je obstal, daje edino sam kriv in da nima nobenih sodeležnikov, ter da je na borzi igral in pri tej igri onezvestene denarje izgubil, izročen je uže sodniji ter sedi na Žabjeku zaprt. Gotovo je neki, da je tako rokonačil uže od leta 1873. •— Ker ima hranilnica lastnega premoženja (reservni zaklad) 1 milijon in 300.000 gold., se ni bati, da bi vlo-žitelje vsled tega onezvestenja kaka izguba zadela. Pri tolikem lastnem imetku, ki si ga je hranilnica kranjska pridobila v teku 61 let, res , da nikomur se ni bati, da bi še veča prevara v škodo pripravila ljudi, ki ima pri njej kaj denarja naloženega. Tudi to je res, da se prevare po lastnih uradnikih tudi pri druzih privatnih in državnih denarnih zavodih večkrat pripetijo. Al vzlic vsemu temu je vprašanje upravičeno, kakošno je bilo nadzorstvo nad blagajnikom, ki ima toliko denarja v svojih rokah, in kakošna je kontrola nad kasirjem, ki uže 7 let goljufno gospodari z ukradenim denarjem? Mi milujemo spoštovanega predsednika hranilnic-nega gosp. Aleks. Dreo-ta, da se mu celo nič sanjalo ni, da ima tacega kasirja, ko je v letošnjem občnem zboru 2i. februarija — tedaj pred 3 tedni — se s toplo besedo zahvaljeval uradnikom hranilničnim, tedaj tudi kasirju Presnicu za zvesto in marljivo spuino-vanje njegovih dolžnosti, rekši: ,,den Beamten unseres Institutes gebuhrt inein Dank und meine Anerkennung fur die treue und eifrige Erfiillung ihrer Pflicht". — Težko na srce pa mora tudi preglednikom (revizorjem) gosp. vitezu Antonu Gariboldi-u, gosp. Jan. Kos-lerju in Jan. Nep. Plautzu, pasti zapisnik (Protokoli), ki so ga o računskem sklepu za 1. 1880. objavili v istem zboru, rekši, da so predloženi jim računski sklep za leto 1880. natanko pretresli (eiuer genauen Prti-fung unterzogen) in se prepričali (die Deberzeugung ge-vvonnen), da so računi njegovi z vsemi glavnimi in polnočnimi knjigami hranilničnimi in zastavnega urada v popolnem soglasji in da je bilanca strogo po obstoječih propisih sostavljena (dass die Ergebnisse des Rechnungs-abschlusses mit sammtlichen Haupt- und Hilfjjbuchern der Sparkasse und des Ffandamtes vollkommen iiber-ein3timmen und dass die Bilanz strenge nach den be-stehenden Vorschriften zusammengestellt vvorden istj." Kdo pa je ta mož Presniz, ki je po nezvestobi polastil se tolikega denarja, bodo vprašali naši bralci. Nečak je gosp. Janeschitza, vodje hranilnice, kateri je 98 v svojega žlahtnika uradnika z 2000 gold. letne plače toliko zaupanja stavil, da mu ni gledal na prste in to tem manj, ker je videl, kako veliko zaupanje vživa v kazini pri konstitucijonalnem društvu, pri uradniškem pomočnem društvu itd., katera so ga celo za revizorja svojih računov volila. V obče je Presniz bil viso-kočastena in priljubljena oseba pri nemškutarjih ljubljanskih in pri volitvah v mestni zbor itd. njih desna roka. Na sled njegove nezvestobe je neki prišel hranil-niČni uradnik gosp. Kagnus, ki je prvi opazil, da so hranilnične knjige v glavnih potezah popravljene in glavne številke vpisane na izpraskanih (radiranih) mestih. Se marsikaj imamo na srcu, kar hočemo povedati o pomanjkljivosti branilničnih pravil (statutov), al ker nam danes prostora primanjkuje, odložimo to za prihodnjič. — Ljubljanski ,,Sokol" in pevski zbor čitalniški se, kakor „Slov. Nar.u poroča na prošnjo tržaških rodoljubov o binkoštih podasta v Trst, da sodelujeta pri slovesnosti blagoslovljenja nove zastave tržaškega slovanskega delavskega društva. — O našem rojaku gosp. Jos. Nolliju, ki sedaj s sijajnim vspehom poje pri italijanski operi v Odesi, je prinesel „Majakl<, ruski lit. umjetnički list v Odesi v 3. letošnjem listu Črtice Nollijevega životopisa , ki kažejo, s koliko slavo je ,, Josip Gottardovič N o 11 i" (po rojstvu svojega očeta Piemontez, po materi Slovenki pa Slovan) povsod pel, kjer je do sedaj nastopil oder, namreč, razen Ljubljane v Zagrebu, Milanu, Livorni, Monci, Ferari, Bolonji, Trstu, Barceloni in sedaj v Odesi. Čestitamo! — (Navod za poducevanje prvencev) hoče spisati in izdati gosp. J. Lapa j ne, vodja meščanske šole v Krškem, ako se oglasi dovoljno naročnikov, da izdatelj ne bode škode trpel. Taknjižica bode poseb no dobro došla učiteljem začetnikom, ker v slovenščini do sedaj tacega navoda, kako postopati s prvenci, nimamo. Cena knjižici bode le 60 kr. Naj se prijatelji šolstva obilno na-ročč na njo, da jo dobimo v kratkem. — („Brenceljna(i), ki je zdaj začel redno izhajati, je ta teden prišla 3. štev. na svitlo — polna raznovrstnega mikavnega gradiva.