30. SEPTEMBER 2013 30 SEPTEMBER 2013 št./No 6 24 ZUNANJA TRGOVINA 24 EXTERNAL TRADE št./No 1 BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE S HRVAŠKO, SLOVENIJA, 1992–2012 – končni podatki SLOVENIA’S TRADE IN GOODS WITH CROATIA, SLOVENIA, 1992-2012 – final data Slovenija je imela v vseh letih obdobja 1992–2012 presežek v blagovni menjavi s Hrvaško; presežek je bil najvišji v letu 2008, ko je bila vrednost izvoza Slovenije v Hrvaško dvakrat višja od vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške. In all the years of the 1992-2012 period Slovenia had a surplus in the trade in goods with Croatia; the surplus was the highest in 2008, when the value of exports from Slovenia to Croatia was twice as high as the value of imports from Croatia to Slovenia. Hrvaška se je v vseh letih opazovanega obdobja uvrščala med prve štiri najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije na izvozni strani in med prvih šest najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije na uvozni strani; ob tem je bila Hrvaška v celotnem opazovanem obdobju najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije pri trgovanju z državami, ki niso članice EU. In all the years of the observed period Croatia was ranked among the four most important trading partner countries of Slovenia on the export side and the six most important trading partner countries of Slovenia on the import side; also, during the whole period, Croatia was the main trading partner country of Slovenia in trade with EU non-member countries. Slovenija je bila v letu 2012 druga najpomembnejša trgovinska partnerica Hrvaške pri izvozu v države članice EU in njena tretja najpomembnejša trgovinska partnerica pri uvozu iz držav članic EU. In 2012, Slovenia was the second most important trading partner of Croatia at exports to EU Member States and the third most important trading partner of Croatia at imports from these countries. Glavni izvozni proizvodi Slovenije v Hrvaško v letu 1992 so bili papir, lepenka in drugi izdelki, v letu 2012 pa električna energija ter nafta in naftni derivati; pri uvozu pa je v letu 1992 prevladoval uvoz nafte in naftnih derivatov, v letu 2012 pa uvoz električne energije. In 1992, the main Slovenia's export products to Croatia were paper, paperboard and articles thereof, while in 2012 electric current, and petroleum and petroleum products; on the other hand, in 1992 the main import products from Croatia were petroleum and petroleum products and in 2012 electric current. V Hrvaško je v letu 2012 izvažalo več kot 50 % več slovenskih podjetij, kot jih je iz Hrvaške uvažalo; k skupni vrednosti blagovne menjave Slovenije s Hrvaško so največ prispevala podjetja iz predelovalnih dejavnosti. In 2012, more than 50% more Slovenian enterprises exported goods to Croatia than imported goods from Croatia; manufacturing enterprises contributed the most to the total value of Slovenia's trade in goods with Croatia. V letu 2012 je petdeset največjih izvoznikov ustvarilo več kot polovico vrednosti celotnega izvoza Slovenije v Hrvaško, petdeset največjih uvoznikov pa skoraj dve tretjini vrednosti celotnega uvoza Slovenije iz Hrvaške. In 2012, the fifty largest exporters generated more than a half of the value of total exports of Slovenia to Croatia, while the fifty largest importers generated almost two thirds of the value of total imports of Slovenia from Croatia. Grafikon 1: Vrednosti izvoza in uvoza ter trgovinska bilanca Slovenije s Hrvaško Chart 1: Values of exports and imports and trade balance of Slovenia with Croatia Statistične informacije, št. 6/2013 2 Rapid Reports No 6/2013 1. SPREMEMBE PRI STATISTIČNEM SPREMLJANJU BLAGOVNE MENJAVE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO PO VSTOPU HRVAŠKE V EVROPSKO UNIJO 1. CHANGES IN STATISTICAL RECORDING OF THE TRADE IN GOODS BETWEEN SLOVENIA AND CROATIA AFTER CROATIA'S ACCESSION TO THE EUROPEAN UNION Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo (EU) so bile – poleg številnih poenostavitev na drugih področjih – odpravljene tudi administrativne ovire na mejah med Slovenijo in Hrvaško, s čimer je bil omogočen prost pretok blaga med obema državama. Pričakujemo lahko, da se bo zato obseg blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško v prihodnje povečal, in sicer tako zaradi intenzivnejšega trgovanja slovenskih in hrvaških podjetij, ki so se poslovno udejstvovala na trgih obeh držav že pred vstopom Hrvaške v EU, kot tudi zaradi začetka trgovanja precejšnjega števila novih slovenskih in hrvaških podjetij, ki bodo na hrvaškem ali slovenskem trgu skušala najti nove poslovne priložnosti. After Croatia's accession to the European Union (EU), besides several simplifications in other fields, administrative obstacles on the Slovenian border with Croatia were eliminated, which enabled free movement of goods between these two countries. Consequently, in the future we can expect an increase in the volume of trade between Slovenia and Croatia, namely due to more intensive trading of Slovenian and Croatian enterprises that had been already prior to Croatia's accession to the EU economically engaged on both markets as well as because of a significant number of new Slovenian and Croatian trading enterprises that will be trying to find new business opportunities on the Croatian or Slovenian markets. Tudi pri statističnem spremljanju blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško se je z vstopom Hrvaške v EU in s spremembo njenega statusa iz države nečlanice v državo članico EU marsikaj spremenilo. With Croatia’s accession to the EU - and thereby also the change of Croatia’s status from an EU non-member country to an EU Member State - also some changes in the field of statistical monitoring of the trade in goods between Slovenia and Croatia were introduced. Statistični podatki o blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško se od julija 2013 dalje zbirajo v sistemu Intrastat, v katerem se beleži trgovanje Slovenije z državami članicami EU, in ne več v sistemu Ekstrastat, v katerem se beleži trgovanje Slovenije z državami, ki niso članice EU. Statistics on the trade in goods of Slovenia with Croatia are from July 2013 onwards collected in the so-called Intrastat system, which records Slovenia’s trade with EU Member States, and not in the so-called Extrastat system, which records Slovenia’s trade with EU non-member countries. Osnovna metodološka razlika med sistemoma Ekstrastat in Intrastat izhaja prav iz načina zbiranja podatkov. Ti se namreč v sistemu Ekstrastat pridobijo iz carinskih deklaracij (enotnih upravnih listin – EUL), v sistemu Intrastat pa neposredno od podjetij (poročevalskih enot). Poleg tega se v sistemu Ekstrastat zajemajo vse blagovne transakcije z državami nečlanicami EU, ki se po metodologiji statistike zunanje trgovine vključujejo v statistično zajetje (v praksi to pomeni skoraj popolno zajetje podatkov), medtem ko se v sistemu Intrastat zbirajo le podatki tistih podjetij, katerih obseg blagovne menjave z državami članicami EU dosega določeno vrednost – t. i. vključitveni statistični prag; podjetja, katerih obseg trgovanja ne dosega vrednosti tega praga, so oproščena statističnega poročanja. The basic methodological difference between the Extrastat and Intrastat systems derives from data collection methods. In the context of the Extrastat system, data are obtained from customs declarations (Single Administrative Documents - SADs) and within the Intrastat system directly from the enterprises (providers of statistical information). In addition, the Extrastat system covers all trade transactions with EU non-member countries, which are according to the methodology of external trade statistics included in the statistical coverage (in practice this means almost full coverage of the data), while in the Intrastat system data are collected only from those enterprises (business entities) whose value of trade in goods with EU Member States reaches the so-called exemption statistical threshold; the enterprises with smaller volume of trade, which do not meet this threshold, are exempted from statistical reporting. Z vstopom Hrvaške v EU se je pri spremljanju blagovne menjave Slovenije s Hrvaško spremenil obenem tudi koncept izkazovanja podatkov o blagovni menjavi med Slovenijo in Hrvaško na uvozni strani. Pri uvozu se namreč država trgovinska partnerica prikazuje na dva načina: v sistemu Intrastat se kot trgovinska partnerica prikazuje država odpreme blaga (tj. država, iz katere je bilo blago odpremljeno v Slovenijo), v sistemu Ekstrastat pa država porekla blaga (tj. država, v kateri je bilo blago proizvedeno); govorimo o t. i. kombiniranem principu beleženja blagovne menjave; ta se uporablja za prikaz blagovne menjave po trgovinskih partnericah v vseh državah članicah EU. With Croatia's accession to the EU, in monitoring of trade between Slovenia and Croatia at the same time also the concept of dissemination of trade data on the import side changed. In external trade statistics, in the Intrastat system as a trading partner country on imports the country of consignment of goods (i.e. the country from which the goods were dispatched to Slovenia) is shown, while in the Extrastat system the country of origin of goods (i.e. the country where the goods were produced) is shown; this is the so-called combined concept of recording trade in goods, which is used in dissemination of data on trade in goods by trading partner countries in all EU Member States. Podatke o blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško na uvozni strani smo torej doslej zbirali po konceptu države porekla (Ekstrastat), po vstopu Hrvaške v EU pa jih zbiramo po konceptu države odpreme (Intrastat). Ta sprememba pa ne bo bistveno vplivala na vrednost izkazanih podatkov o obsegu slovenskega uvoza iz Hrvaške. V obdobju 2000–2012 je bilo namreč vrednostno v povprečju kar 96 % blaga, uvoženega iz Hrvaške v Slovenijo (tj. blaga, ki je bilo v Hrvaški proizvedeno), v Slovenijo tudi odpremljenih neposredno iz Hrvaške. Del blaga, ki je bilo v Slovenijo odpremljeno iz Hrvaške, pa so proizvedle druge države nečlanice EU; ti blagovni tokovi so posledično od objave podatkov v septembru 2013 dalje pri izkazovanju podatkov statistike zunanje trgovine na uvozni strani (zaradi prehoda na koncept države odpreme) tudi vključeni v podatke o blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško in v podatke o blagovni menjavi Slovenije z državami članicami EU. The change in recording of trade in goods between Slovenia and Croatia on imports from the concept of the country of origin of goods to the concept of the country of consignment of goods will not have a significant impact on the recorded volume of Slovenia’s imports from Croatia. In the 2000-2012 period on average 96% of the value of goods imported from Croatia to Slovenia (i.e. goods that were produced in Croatia) were in Slovenia dispatched directly from Croatia. On the other hand, some goods were produced by other EU non-member countries and dispatched to Slovenia from Croatia; consequently, due to the change of the concept of the country of consignment on the import side from September 2013 onwards these trade flows of goods are included in data on Slovenia’s trade in goods with Croatia and in data on Slovenia’s trade in goods with EU Member States. Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 3 Pričakuje se, da se bo obseg blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško po vstopu Hrvaške v EU nekoliko povečal tudi zato, ker je Hrvaška z vstopom v EU postala mejna država EU (leži ob meji med EU in državami nečlanicami EU), in zato del blaga pri trgovanju Slovenije z državami nečlanicami EU (predvsem tistimi z območja nekdanje Jugoslavije) ne bo več izvozno oz. uvozno ocarinjen v Sloveniji, ker Slovenija zdaj ni več mejna država EU, temveč bo npr. ocarinjen na meji med Hrvaško in Srbijo. Posledično bo tovrstna blagovna menjava v slovenski statistiki zunanje trgovine prikazana kot blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško, in ne kot blagovna menjava Slovenije z državami nečlanicami EU (npr. s Srbijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro itd.). It is expected that with Croatia’s accession to the EU the volume of trade between Slovenia and Croatia will slightly increase also due to the fact that Croatia is located at the external border of the EU (i.e. on the borders of EU Member States with EU non-member countries). For this reason, it is assumed that part of the goods in Slovenia's trade with EU non- member countries (mainly those countries that emerged on the territory of former Yugoslavia) will not be customs cleared in Slovenia, but on the external border of the EU (e.g. the border of Croatia with Serbia). Consequently, this type of trade in Slovenia’s external trade statistics will be shown as trade between Slovenia and Croatia, and not as Slovenia's trade with EU non-member countries (e.g. Serbia, Bosnia and Herzegovina, Macedonia, Montenegro, etc.). Ker je trgovanje s Hrvaško za številne gospodarske sektorje v Sloveniji izredno pomembno in ker želimo ustrezno obeležiti vstop Hrvaške v EU, smo v nadaljevanju publikacije predstavili ključne kazalnike razvoja blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od osamosvojitve obeh držav do leta 2012; poleg tega smo – na podlagi zadnjih razpoložljivih letnih podatkov – prikazali tudi strukturo blagovne menjave med obema državama glede na nekatere najpomembnejše značilnosti slovenskih podjetij, ki so blago izvažala v Hrvaško ali ga uvažala od tam. Because of the remarkable importance of the trade with Croatia for many Slovenia’s economic sectors and in order to mark Croatia’s accession to the EU, hereinafter we present key indicators of development of trade between Slovenia and Croatia in the period between independence of both countries and 2012; besides – on the basis of the latest available data – we also present the structure of the trade in goods between both countries according to some of the most important characteristics of Slovenian enterprises that exported goods to Croatia or imported goods from Croatia. 2. RAZVOJ BLAGOVNE MENJAVE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO V OBDOBJU 1992–2012 2. DEVELOPMENT OF THE TRADE IN GOODS BETWEEN SLOVENIA AND CROATIA IN THE 1992-2012 PERIOD Slovenija je v blagovni menjavi s Hrvaško v vseh letih obdobja 1992–2012 izkazovala presežek In all the years of the 1992-2012 period Slovenia had a surplus in trade in goods with Croatia Iz grafikona 1 je razvidno, da je bila vrednost izvoza Slovenije v Hrvaško v vseh letih opazovanega obdobja višja od vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške. V letu 1992 je bil presežek v blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško najmanjši (znašal je 78 milijonov EUR), nato pa je do pojava finančne in gospodarske krize v skoraj vseh letih naraščal. V letu 2008 je bila vrednost izvoza Slovenije v Hrvaško že dvakrat višja od vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške. Po tem letu pa se je izvoz Slovenije v Hrvaško povečeval počasneje kot uvoz Slovenije iz Hrvaške, zato se je presežek v blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško bistveno zmanjšal in v letu 2012 dosegel približno tako raven kot v letu 2001 (okoli 0,4 milijarde EUR). Chart 1 shows that in all the years of the observed period the value of Slovenia's exports of goods with Croatia exceeded the value of imports. The surplus in the trade in goods with Croatia was the lowest in 1992 (it amounted to EUR 78 million). After that, in almost all the years of the period until the financial and economic crisis Slovenia's exports of goods to Croatia were increasing. In 2008, the value of Slovenia's exports was twice as high as the value of imports. Afterwards, due to the lower dynamics of growth of Slovenia’s exports to Croatia as it was noticed by Slovenia’s imports from Croatia the surplus in the trade in goods with Croatia significantly decreased and in 2012 reached the similar level as in 2001 (around EUR 0.4 billion). Vrednost blagovne menjave Slovenije s Hrvaško na izvozni strani je bila do leta 2000 približno enaka kot v letu 1992 (izvoz je v letu 2000 znašal nekaj več kot 0,7 milijarde EUR). Izvoz v Hrvaško je nato začel precej izrazito naraščati in je najvišjo vrednost (nekaj več kot 1,7 milijarde EUR) dosegel v letu 2008. V letu 2009 se je izvoz Slovenije v Hrvaško zaradi posledic finančne in gospodarske krize v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 25,6 % (približno na raven iz leta 2005), nato pa je spet začel počasi naraščati in je v letu 2012 znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde EUR. Iz medletnega pregleda je razvidno, da se je izvoz Slovenije v Hrvaško glede na prejšnje leto najbolj povečal v letu 2001 (za 19,3 %), nato v letu 2000 (za 18,7 %) in v letu 2004 (za 15,9 %). The value of Slovenia's trade in goods with Croatia on the export side was until 2000 on the similar level as in 1992 (in 2000 exports amounted to more than EUR 0.7 billion). From 1992 on, Slovenia's exports to Croatia were significantly increasing and reached the highest level in 2008 (more than EUR 1.7 billion). A comparison of 2008 and 2009 data reveals that Slovenia's exports to Croatia decreased by 25.6% (similar to the level of 2005) as a result of the financial and economic crisis. However, in 2009 exports started slowly to rise again and in 2012 they amounted almost to EUR 1.4 billion. From a year-on-year review it is also clear that exports compared to the previous year increased the most in 2001 (by 19.3%), followed by 2000 (by 18.7%) and 2004 (by 15.9%). Vrednost uvoza Slovenije iz Hrvaške je v obdobju 1992–1994 precej upadla (za več kot 0,2 milijarde EUR), nato je do leta 2002 ohranjala približno enako vrednost kot v letu 1994. Uvoz Slovenije iz Hrvaške je nato hitro naraščal, čeprav z nekoliko manjšo dinamiko kot izvoz Slovenije v Hrvaško (v letu 2007 je uvoz Slovenije iz Hrvaške dosegel dvakratno vrednost iz leta 2002). Finančna in gospodarska kriza je bistveno vplivala tudi na padec vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške, in sicer se je ta od leta 2008 do leta 2009 zmanjšala za 23,2 %. Od leta 2009 do 2011 pa se je uvoz Slovenije iz Hrvaške spet znatno povečal (glede na leto 2009 za 44,2 %); v letu 2012 je ostal približno tak kot v letu 2011 (znašal je nekaj več kot 0,9 milijarde EUR). Uvoz Slovenije iz Hrvaške se je glede na prejšnje leto najbolj povečal v letu 2010 (za 23,5 %), nato v letu 2006 (za 21,0 %) in v letu 2000 (za 19,4 %). In the 1992-1994 period Slovenia's imports of goods from Croatia decreased quite significantly (by more than EUR 0.2 billion) and then until 2002 they maintained the similar level as in 1994. Afterwards, imports of goods rose with a slightly lower dynamics than exports (in 2007 the value of imports was twice the value of imports in 2002). The most notable decrease due to the impact of the financial and economic crisis was recorded between 2008 and 2009 when imports dropped by 23.2%. In the 2009-2011 period the trend of significant increase (by 44.2% compared to 2009) of Slovenia’s imports from Croatia was recorded. In 2012, the imports stayed on the same level as in 2011 and amounted to more than EUR 0.9 billion. Compared to the previous year the largest increase in Slovenia’s imports were recorded in 2010 (by 23.5%), in 2006 (by 21.0%) and in 2000 (by 19.4%). Statistične informacije, št. 6/2013 4 Rapid Reports No 6/2013 Tabela 1: Blagovna menjava Slovenije s Hrvaško v skupni blagovni menjavi Slovenije Table 1: Slovenia’s trade in goods with Croatia in total Slovenia's trade in goods % 1992 1996 2000 2004 2008 2012 Izvoz 14,3 10,3 7,9 9,1 8,6 6,4 Exports Uvoz 13,8 6,3 4,5 3,6 3,6 4,3 Imports Vir/Source: SURS Hrvaška ena izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric Croatia among the most important trading partner countries of Slovenia V vseh letih opazovanega obdobja se je Hrvaška uvrščala pri izvozu med prve štiri, pri uvozu pa med prvih šest naših najpomembnejših trgovinskih partneric. Pri trgovanju z državami, ki niso članice EU, pa je bila Hrvaška v celotnem opazovanem obdobju naša najpomembnejša trgovinska partnerica; delež blagovne menjave Slovenije s Hrvaško je pri trgovanju z državami, ki niso članice EU, v letu 1992 znašal pri izvozu 41,1 %, pri uvozu pa 39,6 %; v letu 2012 se je ta delež pri izvozu zmanjšal na 20,5 %, pri uvozu pa na 17,8 %. In all the years of the observed period Croatia was ranked among the four most important trading partner countries of Slovenia at exports and among the six most important trading partner countries of Slovenia at imports. Furthermore, Croatia was the most important trading partner country of Slovenia among EU non-member countries; the share of Slovenia’s trade in goods with Croatia within the trade with EU non- member countries in 1992 amounted to 41.1% at exports and to 39.6% at imports, while in 2012 this share decreased and amounted to 20.5% at exports and to 17.8% at imports. Delež blagovne menjave Slovenije s Hrvaško v skupni blagovni menjavi Slovenije je bil pri obeh blagovnih tokovih najvišji v letu 1992, in sicer je pri izvozu znašal 14,3 %, pri uvozu pa 13,8 %; pri izvozu v tem letu je bila Hrvaška druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije (za Nemčijo), pri uvozu pa tretja (za Nemčijo in Italijo). Nato sta ta deleža v obdobju do leta 1999 izrazito upadla: delež izvoza Slovenije v Hrvaško se je v skupnem blagovnem izvozu Slovenije zmanjšal za 6,5 odstotne točke, delež uvoza Slovenije iz Hrvaške v skupnem blagovnem uvozu Slovenije pa kar za 9,4 odstotne točke. The share of Slovenia’s trade in goods with Croatia in its total trade in goods was at both flows of trading the highest in 1992, namely at exports it amounted to 14.3% and at imports to 13.8%; that year, Croatia was the second most important trading partner country of Slovenia at exports (after Germany) and the third most important trading partner country of Slovenia at imports (after Germany and Italy). Afterwards the share of trade in goods until 1999 significantly declined, namely the share of Slovenia’s exports to Croatia in its total exports of goods decreased by 6.5 p.p. and the share of Slovenia’s imports from Croatia in its total imports of goods by 9.4 p.p. V obdobju od leta 2000 do vstopa Slovenije v EU v letu 2004 se je delež izvoza Slovenije v Hrvaško v skupni blagovni menjavi Slovenije nekoliko povečal, delež uvoza Slovenije iz Hrvaške pa je nekoliko upadel. Po letu 2004 pa je delež izvoza Slovenije v Hrvaško v skupnem izvozu Slovenije spet precej upadel in je v letu 2012 dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju (6,4 %); delež uvoza Slovenije iz Hrvaške v skupnem uvozu Slovenije pa se je po letu 2004 nekoliko povečal (v letu 2012 je znašal 4,3 % ali približno toliko kot v letu 2000). Pri izvozu v letu 2012 je bila Hrvaška naša četrta najpomembnejša trgovinska partnerica (za Nemčijo, Italijo in Avstrijo), pri uvozu pa naša šesta najpomembnejša trgovinska partnerica (za Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Francijo). In the period from 2000 until Slovenia’s accession to the EU in 2004 a slight increase in Slovenia’s share of exports to Croatia in the total trade in goods and a slight decrease in the share of imports from Croatia in the total trade in goods with Slovenia were recorded. After 2004 the share of exports considerably declined and in 2012 it reached the lowest level in the observed period (6.4%). On the other hand, after 2004 the share of Slovenia’s imports from Croatia in total imports slightly increased (in 2012 it amounted to 4.3%, which was approximately the same as in 2000). In 2012, Croatia was the fourth most important trading partner country of Slovenia at exports (after Germany, Italy and Austria) and the sixth most important trading partner country of Slovenia at imports (after Italy, Germany, Austria, Hungary and France). Tabela 2: Blagovna menjava Slovenije z državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije Table 2: Slovenia's trade in goods with countries that emerged on the territory of former Yugoslavia % Države, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije 1992 1996 2000 2004 2008 2012 Countries that emerged on the territory of former Yugoslavia izvoz/exports Skupaj 100 100 100 100 100 100 Total Bosna in Hercegovina 1,6 19,0 27,5 21,8 18,3 20,0 Bosnia and Herzegovina Hrvaška 64,2 61,8 50,4 51,8 49,0 46,4 Croatia Makedonija 9,3 12,3 11,5 6,2 5,2 5,3 Macedonia Jugoslavija 24,8 6,9 10,5 - - - Yugoslavia Srbija in Črna gora - - - 20,2 - - Serbia and Montenegro Črna gora - - - - 3,6 2,9 Montenegro Kosovo1) - - - - 2,4 3,0 Kosovo1) Srbija - - - - 21,4 22,4 Serbia - ni pojava/no occurrence of event 1) Opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/99./As defined by United Nations Security Council Resolution 1244/99. Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 5 Tabela 2: Blagovna menjava Slovenije z državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije (nadaljevanje) Table 2: Slovenia's trade in goods with countries that emerged on the territory of former Yugoslavia (continued) % Države, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije 1992 1996 2000 2004 2008 2012 Countries that emerged on the territory of former Yugoslavia uvoz/imports Skupaj 100 100 100 100 100 100 Total Bosna in Hercegovina 1,7 2,1 9,7 18,9 19,2 21,0 Bosnia and Herzegovina Hrvaška 70,8 83,3 75,9 63,9 51,6 54,4 Croatia Makedonija 6,8 10,1 7,9 3,2 2,8 2,0 Macedonia Jugoslavija 20,7 4,5 6,5 - - - Yugoslavia Srbija in Črna gora - - - 14,0 - - Serbia and Montenegro Črna gora - - - - 2,5 1,5 Montenegro Kosovo1) - - - - 0,2 0,1 Kosovo1) Srbija - - - - 23,7 21,0 Serbia - ni pojava/no occurrence of event 1) Opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/99./As defined by United Nations Security Council Resolution 1244/99. Vir/Source: SURS Trgovanje Slovenije s Hrvaško je v letu 2012 pomenilo okoli 50 % blagovne menjave Slovenije z državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije In 2012, Slovenia's trade with Croatia represented around 50% of Slovenia's trade in goods with countries that emerged on the territory of former Yugoslavia Pri blagovni menjavi Slovenije s tujino so bili trgi držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, tudi v letu 2012 še vedno zelo pomembni, saj je delež blagovne menjave s temi državami znašal pri izvozu 44,2 %, pri uvozu pa 32,7 % celotne blagovne menjave Slovenije z državami, ki niso članice EU; od tega je bilo v Hrvaško izvoženega 46,4 % blaga, iz Hrvaške uvoženega pa 54,4 % blaga. In Slovenia’s trade in goods with foreign countries the markets of countries that emerged on the territory of former Yugoslavia were in 2012 still very important, namely their share of exports represented 44.2% and their share of imports 32.7% of the total Slovenia’s trade with the EU non- member countries; 46.4% of goods were exported to Croatia and 54.4% of goods were imported from Croatia. Iz medletnega pregleda je razvidno, da sta se delež izvoza Slovenije v Hrvaško in delež uvoza Slovenije iz Hrvaške pri trgovanju z državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v skoraj vseh letih opazovanega obdobja postopoma zmanjševala, in sicer predvsem zaradi precejšnjega povečanja trgovanja Slovenije z Bosno in Hercegovino; delež izvoza Slovenije v to državo se je namreč v opazovanem obdobju povečal z 1,6 % na 20,0 %, delež uvoza iz te države pa se je v tem obdobju povečal z 1,7 % na 21,0 %. Iz podatkov je še razvidno, da so na obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v precejšnji meri vplivale tudi takratne politične razmere v teh državah, predvsem v obdobju do leta 2000. As regards trade in goods with countries that emerged on the territory of former Yugoslavia, a year-to-year review reveals that shares of Slovenia’s exports to Croatia and Slovenia’s imports from Croatia in all the years of the observed period were gradually decreasing, mainly due to a significant increase in Slovenia’s trade with Bosnia and Herzegovina; in the observed period the share of Slovenia’s exports to Bosnia and Herzegovina increased from 1.6% to 20.0% and the share of imports from Bosnia and Herzegovina increased from 1.7% to 21.0%. Data also reveal that mainly in the period until 2000, the volume of Slovenia’s trade in goods with individual countries that emerged on the territory of former Yugoslavia was considerably influenced by the political situation in these countries in the mentioned period. Delež izvoza Slovenije v Hrvaško pri trgovanju Slovenije z državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je najbolj upadel v obdobju od leta 1996 do leta 2000, nato pa se je približno tak ohranil do leta 2012. Pri uvozu pa je ta delež upadal od leta 1996, ko je znašal 83,3 %, pa vse do leta 2008, ko je znašal 51,6 %. The share of Slovenia’s exports to Croatia in the context of trade with countries that emerged on the territory of former Yugoslavia decreased the most in the period between 1996 and 2000. After that it kept the similar level until 2012. At imports, the share was declining from 1996, when it was 83.3%, to 2008, when it was 51.6%. Pojav finančne in gospodarske krize v letu 2008 ni bistveno vplival na velikost deležev trgovanja Slovenije s posameznimi državami, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. The emergence of the financial and economic crisis in 2008 did not significantly affect the size of shares of Slovenia’s trade with individual countries that emerged on the territory of former Yugoslavia. Statistične informacije, št. 6/2013 6 Rapid Reports No 6/2013 Grafikon 2: Blagovna menjava Hrvaške z najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami med državami članicami EU1), 2012 Chart 2: Croatia's trade in goods with the most important trading partner countries among EU1) Member States, 2012 1) Pri prikazu podatkov o blagovni menjavi Hrvaške z državami članicami EU so bili upoštevani ‘zrcalni’ podatki, to so podatki o blagovni menjavi Hrvaške z drugimi državami članicami EU, ki so jih te posredovale Eurostatu v bazo podatkov Easy Comext. Na primer: podatek o uvozu Hrvaške iz Nemčije je pridobljen iz podatka o izvozu Nemčije v Hrvaško, ki ga je Nemčija posredovala Eurostatu v bazo podatkov Easy Comext. In presenting data on Croatia’s trade in goods with EU Member States, “mirror data” transmitted to Eurostat’s Easy Comext database by other EU Member States regarding their trade in goods with Croatia were taken into account. For example, the figure on Croatia’s import from Germany is the figure on Germany’s export to Croatia, which Germany transmitted to Eurostat’s Easy Comext database. Vira/Sources: SURS; Eurostat (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/newxtweb/), 30. 06. 2013 Slovenija pri izvozu Hrvaške v države članice EU druga, pri uvozu Hrvaške iz držav članic EU pa tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Hrvaške Slovenia the second most important trading partner country of Croatia at exports to the EU Member States and the third most important trading partner country of Croatia at imports from the EU Member States Po podatkih, ki so jih na Eurostat posredovale države članice EU, je Hrvaška v letu 2012 v države članice EU izvozila za 5,2 milijarde EUR blaga. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške pri izvozu sta bili Italija (24,3 % od izvoza Hrvaške v države članice EU) in Slovenija (18,1 %); sledili sta jima Avstrija in Nemčija. Izvoz Hrvaške v te štiri države je pomenil 73,0 % celotnega izvoza Hrvaške v države članice EU. According to the data reported to Eurostat by EU Member States, in 2012 Croatia exported EUR 5.2 billion worth of goods to EU Member States. The most important Croatia's trading partner countries at exports were Italy (24.3% of Croatia's exports to EU Member States) and Slovenia (18.1%), followed by Austria and Germany. Croatia's exports to these countries represented 73.0% of total Croatia's exports to EU Member States. Iz držav članic EU pa je Hrvaška v letu 2012 uvozila dvakrat več blaga, kot ga je v te države izvozila (11,0 milijarde EUR). Med njenimi petimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami med državami članicami EU pri uvozu so bile v opazovanem letu iste države kot pri izvozu. Prva je bila Nemčija (Hrvaška je v letu 2012 uvozila iz Nemčije 19,8 % svojega uvoza iz držav članic EU), druga Italija (18,0 %) in tretja Slovenija (12,3 %); sledili sta Madžarska in Avstrija. On the other hand, in 2012 Croatia imported from EU Member States twice as many goods as it exported there (i.e. EUR 11.0 billion). The top five trading partner countries of Croatia on the import side were the same countries as on the export side. In 2012, Croatia imported most of the goods from Germany (19.8% of Croatia’s imports from EU Member States) and Italy (18.0%). Slovenia in third place contributed more than one-tenth (12.3%) of the value of total imports of Croatia from EU Member States, followed by Hungary and Austria. Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 7 Tabela 3: Izvoz najpomembnejših blagovnih skupin proizvodov iz Slovenije v Hrvaško Table 3: Exports of the most important commodity groups of products from Slovenia to Croatia % Proizvodi 1992 1996 2000 2004 2008 2012 Products Električna energija - 5,6 0,2 5,4 5,2 17,1 Electric current Nafta in naftni derivati 3,9 0,2 0,3 0,2 6,2 10,0 Petroleum and petroleum products Medicinski in farmacevtski proizvodi 6,2 8,6 8,2 6,0 6,8 7,2 Medicinal and pharmaceutical products Razni drugi proizvodi, drugje neomenjeni 2,6 4,2 4,2 5,4 4,9 4,7 Miscellaneous manufactured articles, n.e.s. Kovinski izdelki, drugje neomenjeni 4,9 4,5 5,0 6,3 6,1 4,1 Manufactures of metals, n.e.s. Električni stroji, aparati in naprave 5,6 8,7 10,1 7,7 4,7 4,1 Electrical machinery, apparatus and appliances Cestna vozila 4,6 4,6 6,5 7,7 7,5 3,7 Road vehicles Industrijski stroji za splošno uporabo, drugje neomenjeni 4,0 4,0 3,7 4,8 4,5 3,6 General industrial machinery, n.e.s. Papir, lepenka in drugi izdelki 7,3 6,7 8,1 4,5 2,8 2,7 Paper, paperboard and articles thereof Izdelki iz kavčuka, drugje neomenjeni 2,5 3,2 2,7 2,9 2,6 2,6 Rubber manufactures, n.e.s. - ni pojava/no occurrence of event Vir/Source: SURS Električna energija ter nafta in naftni derivati glavni proizvodi pri izvozu Slovenije v Hrvaško v letu 2012 In 2012, the main Slovenia's export products to Croatia were electric current, and petroleum and petroleum products Podatki o izvozu Slovenije v Hrvaško po blagovnih skupinah Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije (SMTK) kažejo, da se je struktura blagovnega izvoza Slovenije v Hrvaško v opazovanem obdobju precej spreminjala. V letu 1992 so bili najpomembnejši izvozni proizvodi Slovenije pri njenem izvozu v Hrvaško papir, lepenka in drugi izdelki. V letu 2012 pa sta bila največja deleža vrednosti izvoza Slovenije v Hrvaško ustvarjena z izvozom električne energije (17,1 % celotnega izvoza Slovenije v Hrvaško) ter nafte in naftnih derivatov (10,0 %); sledili so medicinski in farmacevtski proizvodi (7,2 %). Poleg omenjenih blagovnih skupin je bil v vseh letih opazovanega obdobja ustvarjen precejšnji delež vrednosti izvoza Slovenije v Hrvaško tudi z izvozom električnih strojev, aparatov in naprav, cestnih vozil ter kovinskih izdelkov. Data on Slovenia's exports to Croatia by commodity groups of the Standard International Trade Classification (SITC) show that the structure of goods exported from Slovenia to Croatia in the observed period varied significantly. Namely, in 1992 the most important export products from Slovenia to Croatia were paper, paperboard and articles thereof. On the other hand, the largest shares of the value of Slovenia’s trade in goods with Croatia in 2012 on the export side were contributed by electric current (17.1% of total exports), and petroleum and petroleum products (10.0%), followed by medicinal and pharmaceutical products (7.2%). In all the years of the observed period, besides the already indicated commodity groups, significant shares of the value of Slovenia’s exports to Croatia were contributed by electrical machinery, apparatus and appliances, by road vehicles and by manufactures of metals. Deleža trgovanja z električno energijo ter nafto in naftnimi derivati v skupni blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško sta se pri izvozu v opazovanem obdobju (1992–2012) izrazito povečala (delež električne energije za 17,1 odstotne točke, delež nafte in naftnih derivatov pa za 6,1 odstotne točke); delež vrednosti izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov se v opazovanem obdobju ni bistveno spreminjal; delež vrednosti izvoza blaga iz blagovne skupine papir, lepenka in drugi izdelki pa se je najbolj zmanjšal (za 4,6 odstotne točke). In the observed period (1992-2012) the share of trade with electric current, and petroleum and petroleum products in the total trade value on the export side significantly increased (the share of electric current by 17.1 p.p. and the share of petroleum and petroleum products by 6.1 p.p.), while the value share of medical and pharmaceutical products did not change significantly. On the other hand, in this period the share of value of exported goods from the commodity group paper, paperboard and articles thereof decreased the most (by 4.6 p.p.). Tabela 4: Uvoz najpomembnejših blagovnih skupin proizvodov iz Hrvaške v Slovenijo Table 4: Imports of the most important commodity groups of products from Croatia to Slovenia % Proizvodi 1992 1996 2000 2004 2008 2012 Products Električna energija - 0,2 0,3 2,8 9,0 12,2 Electric current Kovinske rude in kovinski odpadki 0,7 0,6 1,9 5,6 6,8 7,9 Metalliferous ores and metal scrap Cestna vozila 1,0 1,5 4,1 5,6 7,5 7,6 Road vehicles Nafta in naftni derivati 17,9 33,6 26,5 7,6 4,5 7,5 Petroleum and petroleum products Kovinski izdelki, drugje neomenjeni 2,9 2,3 2,8 3,0 2,7 4,3 Manufactures of metals, n.e.s. Leseni in plutovinasti izdelki 2,2 2,6 4,4 5,3 3,9 4,1 Wood and cork manufactures Usnje, krzno in izdelki 0,4 0,4 0,1 1,3 2,3 3,7 Leather, furskins and manufactures Nekovinski mineralni izdelki 4,6 2,4 3,5 4,9 4,3 3,5 Non-metallic mineral manufactures Industrijski stroji za splošno uporabo, drugje neomenjeni 1,8 1,6 1,9 3,1 3,6 3,5 General industrial machinery, n.e.s. Električni stroji, aparati in naprave 4,6 4,6 3,0 5,1 3,6 3,3 Electrical machinery, apparatus and appliances - ni pojava/no occurrence of event Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 6/2013 8 Rapid Reports No 6/2013 Glavni proizvodi pri uvozu Slovenije iz Hrvaške v letu 1992 nafta in naftni derivati, v letu 2012 pa električna energija In 1992, the main Slovenia’s import products from Croatia were petroleum and petroleum products and in 2012 electric current Struktura blagovnega uvoza Slovenije iz Hrvaške po blagovnih skupinah SMTK se je v opazovanem obdobju še izraziteje spreminjala kot struktura izvoza. V letu 1992 so bili najpomembnejši uvozni proizvodi Slovenije pri njenem uvozu iz Hrvaške nafta in naftni derivati, v letu 2012 pa je bil največji delež vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške ustvarjen z električno energijo (12,2 % celotne vrednosti uvoza iz Hrvaške); sledili so kovinske rude in kovinski odpadki (7,9 %) ter cestna vozila (7,6 %). Deleži vrednosti uvoza teh proizvodov v skupnem uvozu Slovenije iz Hrvaške so bili v letu 1992 še precej nizki; izraziteje so se začeli povečevati šele po letu 2000. Delež vrednosti uvoza nafte in naftnih derivatov pri skupnem uvozu Slovenije iz Hrvaške pa se je v obdobju 1992–2012 precej zmanjšal (za 10,4 odstotne točke). In the observed period, Slovenia's imports from Croatia by commodity groups of the SITC show that the structure of the traded goods varied even more significantly than on the export side. In 1992, the most important Slovenia’s import products from Croatia were petroleum and petroleum products, while in 2012 the largest share of Slovenia’s trade with Croatia on the import side was contributed by electric current (12.2% of the total Slovenia's import from Croatia), followed by metalliferous ores and metal scrap (7.9%) and road vehicles (7.6%). In 1992, the share of these products in the total imports of Slovenia from Croatia was quite low and after 2000 started to increase distinctively. On the other hand, in the 1992-2012 period in Slovenia’s trade in goods with Croatia the share of imported petroleum and petroleum products considerably decreased (by 10.4 p.p.). Tabela 5: Blagovna menjava Slovenije s Hrvaško glede na vrsto prevoza pri prevozu blaga čez državno mejo s Hrvaško Table 5: Slovenia's trade in goods with Croatia by mode of transport at the frontier with Croatia % Vrsta prevoza na meji 1996 2004 2012 Mode of transport at the frontier izvoz/exports Cestni prevoz 92,3 92,6 80,2 Road transport Železniški prevoz 1,5 0,5 0,1 Rail transport Prevoz po morju 0,1 0,5 1,0 Sea transport Zračni prevoz 0,2 0,3 0,1 Air transport Transportne napeljave 5,6 5,4 17,1 Fixed transport installations Druge vrste prevoza 0,3 0,6 1,4 Other modes of transport uvoz/imports Cestni prevoz 81,8 84,5 77,7 Road transport Železniški prevoz 8,9 9,0 2,9 Rail transport Prevoz po morju 0,6 2,7 6,6 Sea transport Zračni prevoz 0,1 0,4 0,2 Air transport Transportne napeljave 8,4 3,0 12,3 Fixed transport installations Druge vrste prevoza 0,2 0,4 0,3 Other modes of transport Vir/Source: SURS Največ blaga čez mejo med Slovenijo in Hrvaško prepeljanega po cesti Most goods transported across the Slovenian-Croatian border by road V obdobju 1996–2012 je bilo pri trgovanju Slovenije s Hrvaško pri izvozu in pri uvozu prepeljanega največ blaga po cesti. V letu 2012 je bilo na primer prepeljanega čez mejo po cesti vrednostno 80,2 % celotnega slovenskega izvoza blaga v Hrvaško in 77,7 % celotnega slovenskega uvoza blaga iz Hrvaške. In the 1996-2012 period in Slovenia's trade with Croatia (at exports and at imports) most of the goods were transported by road, namely in 2012 in terms of value 80.2% of total Slovenia's exports to Croatia and 77.7% of total Slovenia's imports from Croatia were transported across the border by road. Kljub prevladujočemu deležu cestnega prevoza v vseh letih opazovanega obdobja je iz podatkov razvidno, da je delež v Hrvaško izvoženega blaga, prepeljanega po cesti, po letu 2004 precej upadel (za 12,4 odstotne točke), in sicer zaradi povečanja deleža prevoza blaga po transportnih napeljavah (v letu 2004 je ta znašal 5,4 %, v letu 2012 pa že 17,1 % celotnega slovenskega izvoza blaga v Hrvaško). Z drugimi vrstami prevoza je bilo pri izvozu v posameznih letih čez mejo Slovenije s Hrvaško prepeljanega skupaj vrednostno manj kot 3 % vsega izvoženega blaga. Despite the prevailing share of road transport in each year of the observed period, data reveal that after 2004 the share of the goods exported to Croatia and transported by road declined significantly (by 12.4 p.p.) mainly due to the increase in the share of goods transported by fixed transport installations (in 2004 it amounted to 5.4%, and in 2012 to 17.1% of total Slovenia's exports of goods to Croatia). In each particular year goods worth less than 3% of total value of exported goods were transported across Slovenia's border with Croatia by other means of transport. Pri blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško je bila pri uvozu do leta 2004 druga najpogostejša vrsta prevoza blaga čez mejo železniški prevoz (v letu 2004 je bilo na primer prepeljanega po železnici vrednostno 9,0 % celotnega slovenskega uvoza blaga iz Hrvaške). Po letu 2004 sta se vrednostno opazno zmanjšala delež uvoženega blaga, prepeljanega čez državno mejo po cesti, in delež uvoženega blaga, prepeljanega čez državno mejo po železnici, hkrati pa sta se povečala delež prevoza blaga In Slovenia's trade in goods with Croatia at imports, the second most frequent mode of transport at the frontier until 2004 was rail transport (in 2004 it represented 9.0% of the value of total Slovenia's imports from Croatia). After 2004 significant declines in the value of imported goods transported across Slovenia's border by both road and rail were recorded and at the same time the shares of goods transported by fixed transport installations (12.3% of total imports in 2012) and by sea (6.6% of total Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 9 po transportnih napeljavah (v letu 2012 je ta znašal 12,3 % vrednosti celotnega uvoza blaga) in delež prevoza blaga po morju (v letu 2012 je ta znašal 6,6 % vrednosti celotnega uvoza blaga). Z drugimi vrstami prevoza je bilo pri uvozu v posameznih letih čez mejo Slovenije s Hrvaško prepeljanega skupaj vrednostno manj kot 1 % vsega uvoženega blaga. imports in 2012) increased. At imports, in each year of the observed period less than 1% of total value of imported goods was transported across Slovenia's border with Croatia by other modes of transport. 3. STRUKTURA BLAGOVNE MENJAVE SLOVENIJE S HRVAŠKO V LETU 2012 GLEDE NA NEKATERE ZNAČILNOSTI IZVOZNIKOV IN UVOZNIKOV 3. STRUCTURE OF SLOVENIA'S TRADE IN GOODS WITH CROATIA IN 2012 BY SOME OF THE CHARACTERISTICS OF EXPORTERS AND IMPORTERS Tabela 6: Število izvoznikov in uvoznikov glede na področje dejavnosti ter vrednost njihove blagovne menjave s Hrvaško, Slovenija, 2012 Table 6: Number of exporters and importers according to section of activity and values of their trade in goods with Croatia, Slovenia, 2012 Področje dejavnosti podjetja Izvoz/Exports Uvoz/Imports Izvoz/Exports Uvoz/Imports Section of activity of enterprise vrednost (1.000 EUR) value (EUR 1,000) število podjetij number of enterprises Skupaj 1.356.693 943.463 4.705 3.132 Total A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3.450 1.715 38 27 A Agriculture, forestry and fishing B_D_E Rudarstvo, oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 237.980 163.438 46 48 B_D_E Mining and quarrying, electricity, gas, steam and air conditioning supply, water supply, sewerage, waste management and remediation activities C Predelovalne dejavnosti 551.567 395.071 1.620 1.023 C Manufacturing G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 481.481 290.138 1.917 1.247 G Wholesale and retail trade, repair of motor vehicles and motorcycles Druge dejavnosti (razen A, B, C, D, E in G) 48.750 45.773 735 595 Other activities (other than A, B, C, D, E or G) X Neznano 33.465 47.328 349 192 X Unknown Vir/Source: SURS K skupni vrednosti blagovne menjave Slovenije s Hrvaško so največ prispevala podjetja iz predelovalnih dejavnosti Manufacturing enterprises contributed the most to Slovenia's total value of trade in goods with Croatia V letu 2012 je pri trgovanju Slovenije s Hrvaško izvažalo 4.705 podjetij ali 50 % podjetij več, kot jih je uvažalo; 1.532 slovenskih podjetij je trgovalo s Hrvaško pri obeh blagovnih tokovih (izvažalo v Hrvaško in uvažalo od tam). V Hrvaško je izvažalo 43,6 % vseh slovenskih podjetij med tistimi, ki so v letu 2012 izvažala blago v države, ki niso bile članice EU, in 27,1 % vseh slovenskih podjetij od tistih, ki so v letu 2012 uvažala blago iz držav, ki niso bile članice EU. In 2012, in Slovenia's trade with Croatia 4,705 enterprises were trading on the export side, which was 50% more than on the import side, while 1,532 Slovenia's enterprises were trading with Croatia at both flows of goods (at exports and at imports). In 2012 43.6% of all Slovenia’s enterprises that exported goods to EU non-member countries exported to Croatia and 27.1% of all Slovenia’s enterprises that imported goods from EU non-member countries imported from Croatia. Podatki o strukturi podjetij po področjih dejavnosti podjetij kažejo, da so bila tako pri izvozu kot pri uvozu najštevilnejša podjetja iz področja dejavnosti G (okrog 40 % vseh podjetij med tistimi, ki so izvažala v Hrvaško ali uvažala iz Hrvaške), tem so sledila podjetja iz področja dejavnosti C (okrog tretjina vseh podjetij med tistimi, ki so izvažala v Hrvaško oz. uvažala iz Hrvaške). Delež podjetij, ki se uvrščajo v področje druge dejavnosti, je bil že precej nižji (15,6 % vseh podjetij med tistimi, ki so izvažala v Hrvaško, in 19,0 % vseh podjetij med tistimi, ki so uvažala iz Hrvaške). Data on the structure of enterprises according to section of activity of enterprises reveal that both at exports and at imports enterprises from section of activity G were the most numerous (around 40% of all enterprises that exported to and imported from Croatia), followed by enterprises from section of activity C (around one third of all enterprises that exported to and imported from Croatia). The share of enterprises classified into the section other activities was substantially lower (i.e. 15.6% of all enterprises that exported to Croatia and 19.0% of all enterprises that imported from Croatia). Primerjava strukture vrednosti blagovne menjave Slovenije s Hrvaško po področjih dejavnosti izvoznikov in uvoznikov v letu 2012 pokaže, da so približno tri četrtine vrednosti celotnega trgovanja s Hrvaško ustvarila podjetja iz področja dejavnosti C (več kot 40 % vrednosti celotnega izvoza Slovenije v Hrvaško in prav tako 40 % vrednosti celotnega uvoza Slovenije iz Hrvaške) in podjetja iz področja dejavnosti G (35,5 % vrednosti izvoza Slovenije v Hrvaško in 30,8 % vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške). Podjetja iz področja dejavnosti G so ustvarila tudi največji presežek v blagovni menjavi Slovenije s Hrvaško, in sicer v vrednosti 0,19 milijarde EUR. In 2012, a comparison of the structure of Slovenia’s trade value of the goods with Croatia according to section of activity of exporters and importers reveals that about three quarters of the total trade value with Croatia was created by enterprises from section of activity C (more than 40% of total trade value of exports and imports) and enterprises from section of activity G (35.5% of Slovenia’s exports to Croatia and 30.8% of Slovenia’s imports from Croatia). Enterprises from section of activity G contributed the highest surplus in Slovenia’s trade in goods with Croatia, i.e. EUR 0.19 billion. Kljub majhnemu deležu podjetij iz področij dejavnosti B, D, E v skupnem In spite of the low share of enterprises from sections of activity B, D and E Statistične informacije, št. 6/2013 10 Rapid Reports No 6/2013 številu podjetij, ki so v letu 2012 trgovala s Hrvaško, so ta podjetja ustvarila več kot šestino celotne vrednosti blagovne menjave Slovenijo s Hrvaško (le nekaj več kot 1 % vseh podjetij je prispevalo malo več kot 17 % vrednosti celotnega izvoza in prav tako 17 % vrednosti celotnega uvoza). in the total number of enterprises that traded with Croatia in 2012, those enterprises contributed more than one sixth of total Slovenia’s trade value with Croatia (i.e. just over 1% of all enterprises contributed a little more than 17% of the total trade value in goods at exports and at imports). Tabela 7: Največji izvozniki in uvozniki ter vrednost njihove blagovne menjave s Hrvaško, Slovenija, 2012 Table 7: The largest exporters and importers and values of their trade in goods with Croatia, Slovenia, 2012 1000 EUR/EUR 1000 Izbrane skupine podjetij po vrednosti blagovne menjave Izvoz/Exports Uvoz/Imports Selected groups of enterprises by value of trade in goods Skupaj 1.356.693 943.463 Total prvih 5 podjetij 352.547 229.219 top 5 enterprises prvih 10 475.595 339.467 top 10 prvih 20 600.480 470.636 top 20 prvih 50 771.245 627.479 top 50 prvih 100 906.912 740.195 top 100 prvih 500 1.200.472 901.063 top 500 prvih 1.000 1.285.871 930.531 top 1,000 Vir/Source: SURS Pet največjih izvoznikov je ustvarilo več kot četrtino vrednosti izvoza Slovenije v Hrvaško, pet največjih uvoznikov pa skoraj četrtino vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške Five largest exporters created more than a quarter of the value of Slovenia's exports to Croatia and five largest importers almost a quarter of the value of Slovenia's imports from Croatia Iz razvrstitve slovenskih podjetij glede na vrednost njihovega trgovanja s Hrvaško v letu 2012 je razvidno, da je bila blagovna menjava Slovenije s Hrvaško tako pri izvozu kot tudi pri uvozu skoncentrirana v majhnem številu podjetij. Ranking of Slovenia's enterprises by the value of trade in goods reveals that in 2012 Slovenia's trade in goods with Croatia on the export side as well as on the import side was concentrated in a small number of enterprises. Na izvozni strani je deset največjih izvoznikov ustvarilo več kot tretjino vrednosti celotnega izvoza, petdeset največjih izvoznikov pa je ustvarilo že več kot polovico (56,8 %) vrednosti celotnega izvoza Slovenije v Hrvaško. Tisoč največjih izvoznikov (ali 21,3 % vseh podjetij, ki so izvažala v Hrvaško) je ustvarilo 94,8 % vrednosti celotnega izvoza Slovenije v Hrvaško. On the export side, ten largest exporters created more than one third of the total value of exports, while fifty largest exporters created more than half (56.8%) of Slovenia’s total value of exports to Croatia. Most of Slovenia’s trade in goods with Croatia at exports (94.8%) was contributed by 1,000 largest exporters (i.e. 21.3% of all enterprises that exported to Croatia). Na uvozni strani je bila blagovna menjava Slovenije s Hrvaško še nekoliko bolj skoncentrirana v majhnem številu podjetij kot na izvozni strani: deset največjih uvoznikov je ustvarilo več kot tretjino vrednosti celotnega uvoza, petdeset največjih uvoznikov pa skoraj dve tretjini vrednosti celotnega slovenskega uvoza iz Hrvaške; že prvih 500 uvoznikov (ali 16,0 % vseh podjetij, ki so uvažala iz Hrvaške) pa je ustvarilo 95,5 % vrednosti celotnega uvoza Slovenije iz Hrvaške. On the import side, Slovenia’s trade in goods with Croatia was even more concentrated in a small number of enterprises than on the export side. More than a third of the total value of imports was contributed by ten largest importers and almost two thirds of the total value of Slovenia’s imports from Croatia was created by fifty largest importers. Most of Slovenia’s trade in goods with Croatia at imports was created by the top 500 importers (i.e. 16.0% of all enterprises that imported from Croatia created 95.5% of Slovenia’s total value of imports from Croatia). Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 11 Grafikon 3: Struktura blagovne menjave s Hrvaško po vrednosti trgovanja izvoznikov in uvoznikov, Slovenija, 2012 Chart 3: Structure of trade in goods with Croatia by value of trade of exporters and importers, Slovenia, 2012 Vir/Source: SURS Daleč največji delež vrednosti blagovne menjave Slovenije s Hrvaško so ustvarila podjetja, ki so v Hrvaško izvozila oz. iz Hrvaške uvozila za več kot za milijon EUR blaga By far the largest share in the value of Slovenia's trade in goods with Croatia was that of enterprises that exported to Croatia or imported from Croatia more than EUR 1 million worth of goods Pri trgovanju Slovenije s Hrvaško v letu 2012 so bila pri izvozu in pri uvozu v številčno največjem deležu udeležena podjetja, katerih vrednost izvoza v Hrvaško oz. uvoza iz Hrvaške je znašala do 50.000 EUR; med vsemi izvozniki blaga v Hrvaško jih je bilo 68,9 %, med vsemi uvozniki blaga iz Hrvaške pa 75,5 %. Vrednostno pa so ta podjetja izvozila v Hrvaško le 2,8 % celotne vrednosti slovenskega izvoza v Hrvaško, uvozila iz Hrvaške pa le 2,3 % celotne vrednosti slovenskega uvoza iz Hrvaške. In 2012, in Slovenia's trade in goods with Croatia at exports as well as at imports the largest share in the number of enterprises was represented by enterprises whose value of exports to Croatia or imports from Croatia amounted to EUR 50,000. These enterprises represented 68.9% of all enterprises that exported goods to Croatia, and 75.5% of all enterprises that imported goods from Croatia. On the other hand, these enterprises created only 2.8% of the total value of Slovenia’s exports to Croatia and only 2.3% of the total value of Slovenia’s imports from Croatia. Daleč največji delež vrednosti blagovne menjave Slovenije s Hrvaško (76,9 % celotne vrednosti slovenskega izvoza v Hrvaško in 82,0 % celotne vrednosti slovenskega uvoza iz Hrvaške) so ustvarila podjetja, katerih vrednost izvoza v Hrvaško oz. uvoza iz Hrvaške je znašala več kot milijon EUR. Številčno pa je bil delež teh podjetij od celotnega števila slovenskih podjetij, ki so v letu 2012 trgovala s Hrvaško, sicer zelo majhen (4,2 % vseh podjetij med tistimi, ki so blago izvažala v Hrvaško, in 4,1 % vseh podjetij med tistimi, ki so blago uvažala iz Hrvaške). By far the largest share in the value of Slovenia's trade in goods with Croatia (76.9% of the total value of Slovenia’s exports to Croatia and 82.0% of the total value of Slovenia’s imports from Croatia) was achieved by the enterprises whose value of exports to Croatia or imports from Croatia amounted to more than EUR 1 million. Those enterprises represented a very small share in the number of enterprises that in 2012 traded with Croatia (i.e. 4.2% of all enterprises that exported goods to Croatia and 4.1% of all enterprises that imported goods from Croatia). Statistične informacije, št. 6/2013 12 Rapid Reports No 6/2013 Grafikon 4: Blagovna menjava posameznih podjetij s Hrvaško v njihovi skupni blagovni menjavi, Slovenija, 2012 Chart 4: Trade in goods of individual enterprises with Croatia in their total trade in goods, Slovenia, 2012 Vir/Source: SURS Skoraj dve petini podjetij, ki so v letu 2012 izvažala blago v Hrvaško, sta več kot 80 % svojega celotnega blagovnega izvoza ustvarili prav pri trgovanju s to državo Almost two fifths of enterprises that exported goods to Croatia in 2012 generated more than 80% of their total exports of goods in trade with Croatia Pri izvozu Slovenije v Hrvaško v letu 2012 so številčno največji delež predstavljala podjetja, ki so blago izvažala pretežno le v Hrvaško (35,9 % podjetij, ki so izvažala blago v Hrvaško); delež izvoza, ki ga je posamezno podjetje izmed teh ustvarilo pri trgovanju s Hrvaško, je v njegovem skupnem blagovnem izvozu znašal več kot 80 %. Približno enak delež (35,3 %) so predstavljala tudi podjetja, katerih delež izvoza, ki ga je posamezno podjetje ustvarilo pri trgovanju s Hrvaško, je v njegovem skupnem blagovnem izvozu znašal manj kot 20 %; to pomeni, da so ta podjetja blago izvažala v več različnih trgovinskih partneric. In 2012, in Slovenia’s exports to Croatia the largest share in the number of enterprises (35.9% of the enterprises that exported goods to Croatia) was represented by enterprises that exported goods mainly to Croatia (i.e. the share of exports that an individual enterprise created in trade with Croatia in its total exports of goods amounted to more than 80%). A similar share (35.3%) was represented by enterprises whose share of the exports generated by individual enterprise in trade with Croatia in its total exports of goods amounted to less than 20%, which means that these enterprises exported goods to several different trading partner countries. Struktura uvoznih podjetij glede na delež trgovanja posameznega podjetja s Hrvaško v njegovem skupnem trgovanju se je v letu 2012 precej razlikovala od strukture izvoznih podjetij. Med podjetji, ki so blago uvažala iz Hrvaške, je bilo več kot tri petine (61,1 %) takih, katerih delež uvoza, ki ga je posamezno izmed teh podjetij ustvarilo pri trgovanju s Hrvaško, je v njegovem skupnem blagovnem uvozu znašal vrednostno manj kot 20 %. Delež podjetij, ki so blago uvažala pretežno le iz Hrvaške (to pomeni, da je delež uvoza, ki ga je posamezno podjetje ustvarilo pri trgovanju s Hrvaško, v njegovem skupnem blagovnem uvozu znašal več kot 80 %), pa je bil precej manjši kot na izvozni strani, in sicer jih je bilo med vsemi, ki so blago uvažala iz Hrvaške, 21,2 %. The structure of importing enterprises according to the share of trade of the individual enterprise in its total trade was in 2012 different than the structure of exporting enterprises. More than three fifths of enterprises (61.1%) that imported goods from Croatia were enterprises whose share of imports of the individual enterprise in trading with Croatia in its total imports of goods amounted in value to less than 20%. Enterprises that imported goods mainly from Croatia (i.e. share of imports created by the individual enterprise in trade with Croatia in its total imports of goods amounted to more than 80%) represented a much lower share than those on the export side, i.e. 21.2% of importers from Croatia. Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 13 Grafikon 5: Struktura blagovne menjave s Hrvaško po velikosti izvoznikov in uvoznikov, Slovenija, 2012 Chart 5: Structure of trade in goods with Croatia by size of exporters and importers, Slovenia, 2012 Vir/Source: SURS Majhno število velikih podjetij je prispevalo okrog 40 % vrednosti skupne blagovne menjave Slovenije s Hrvaško A small number of large enterprises generated around 40% of the total value of Slovenia's trade in goods with Croatia Prikaz trgovanja Slovenije s Hrvaško po velikosti izvoznikov in uvoznikov nam kaže, da je v letu 2012 majhno število velikih podjetij (velikih glede na število zaposlenih) ustvarilo vrednostno največji delež skupne blagovne menjave Slovenije s Hrvaško. 3 % velikih podjetij so namreč ustvarili kar 40,6 % celotne vrednosti izvoza Slovenije v Hrvaško, 4,7 % velikih podjetij pa 37,0 % celotne vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške. A review of Slovenia's trade with Croatia according to the size of the exporters and importers shows that in 2012 a small number of large enterprises (in terms of the number of employees) created the largest share in total value of Slovenia's trade in goods with Croatia. Thus, 3% of large enterprises generated as much as 40.6% of the total value of Slovenia’s exports to Croatia, while 4.7% of large enterprises created 37.0% of the total value of Slovenia's imports from Croatia. K skupni vrednosti blagovne menjave Slovenije s Hrvaško pa so prispevala pomemben delež tudi srednje velika podjetja. Številčno so ta podjetja predstavljala 9,2 % vseh podjetij, ki so blago izvažala v Hrvaško. Med podjetji, ki so blago uvažala iz Hrvaške, pa je bil delež srednje velikih podjetij še nekoliko višji (13,0 %). Ta podjetja so k skupni vrednosti izvoza Slovenije v Hrvaško prispevala 27,6 %, k skupni vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške pa 25,7 %. Important contribution to the total value of Slovenia's trade in goods with Croatia was also contributed by medium-sized enterprises. The share of medium-sized enterprises among the enterprises that traded with Croatia on the export side was 9.2% and on the import side 13.0%. In terms of value, these enterprises contributed 27.6% of the total value of Slovenia's exports to Croatia and 25.7% of the total value of Slovenia’s imports from Croatia. Več kot polovico vseh podjetij, ki so trgovala s Hrvaško tako pri izvozu kot pri uvozu, pa so predstavljala mikropodjetja. Ta podjetja so ustvarila skoraj 13 % celotne vrednosti izvoza Slovenije v Hrvaško in prav tako 13 % celotne vrednosti uvoza Slovenije iz Hrvaške. More than half of all enterprises that traded with Croatia on the export side as well as on the import side were micro enterprises; at both flows of goods they generated almost 13% of the total value of Slovenia’s trade with Croatia. Statistične informacije, št. 6/2013 14 Rapid Reports No 6/2013 STATISTIČNO IN DRUGO ZNAMENJE STATISTICAL SIGN AND OTHER SIGN − ni pojava − no occurrence of event 1) izpostavno znamenje za opombo 1) footnote KRAJŠAVE IN MERSKA ENOTA ABBREVIATIONS AND UNITS OF MEASUREMENT EU Evropska unija EU European Union EUR evro EUR euro SURS Statistični urad Republike Slovenije SURS Statistical Office of the Republic of Slovenia mio. milijon mio. million % odstotek % percentage p.p. percentage points SEZNAM DRŽAV: IMENA IN KRATICE (GEONOMENKLATURA) LIST OF COUNTRIES: NAMES AND ABBREVIATIONS (GEONOMEN- CLATURE) Ime države Kratica Country name Abbreviation Avstrija AT Austria AT Belgija BE Belgium BE Češka republika CZ Czech Republic CZ Nemčija DE Germany DE Estonija EE Estonia EE Francija FR France FR Grčija GR Greece GR Madžarska HU Hungary HU Italija IT Italy IT Nizozemska NL Netherlands NL Poljska PL Poland PL Romunija RO Romania RO Švedska SE Sweden SE Slovenija SI Slovenia SI Slovaška SK Slovakia SK Združeno kraljestvo UK United Kingdom UK METODOLOŠKA POJASNILA METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Namen raziskovanja Purpose of the survey S statistiko zunanje trgovine spremljamo gibanja v blagovni menjavi s tujino (izvoz blaga v druge države oz. uvoz blaga iz drugih držav). Cilj statistike zunanje trgovine je izmeriti količinski in vrednostni obseg blagovne menjave posamezne države po različnih časovnih obdobjih, proizvodih, trgovinskih partnericah, dejavnostih itd. External trade statistics monitors trade in goods with foreign countries (exports of goods to other countries and imports of goods from other countries). The objective of external trade statistics is to measure the quantity and value of trade in goods of particular country by different time periods, products, trading partner countries, activities, etc. Enote opazovanja Observation units Enota opazovanja v statistiki zunanje trgovine je izvozna oziroma uvozna blagovna pošiljka, ki se glede na metodološka priporočila vključuje v zajetje. Enota opazovanja pri blagovni menjavi po značilnosti podjetij je podjetje, ki je v posameznem opazovanem obdobju izvažalo blago v druge države (izvoznik) in/ali uvažalo blago iz drugih držav (uvoznik). The observation unit in external trade statistics is export and import shipment of goods which is covered according to methodological recommendations. Observation unit on trade in goods by enterprise characteristics is enterprise which in a certain observation period exported goods to other countries (exporter) and/or imported goods from other countries (importer). Viri podatkov Data sources Do vstopa Slovenije v EU so bili edini vir podatkov za statistiko zunanje trgovine carinske deklaracije (enotne upravne listine – EUL). Z vstopom Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: Intrastata ali statistike blagovne Until Slovenia’s accession to the EU, the only source of data for external trade statistics was customs declarations (Single Administrative Documents – SADs). After the Slovenia's accession to the EU the data on external trade statistics of Slovenia are acquired from two different Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 15 menjave med državami članicami (mesečno statistično raziskovanje) in Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami, ki niso članice EU (podatki s carinskih deklaracij). systems: Intrastat or statistics relating to the trading of goods between EU Member States (monthly statistical survey) and Extrastat or statistics relating to the trading of goods with EU non-member countries (data from customs declarations). Metodologija raziskovanja blagovne menjave po značilnostih podjetij je zasnovana na povezovanju podrobnih podatkov o blagovni menjavi s podrobnimi podatki iz naslednjih virov: The survey methodology of trade in goods by enterprise characteristics is based on linking detailed data on trade in goods with detailed data of the following data sources: − Poslovnega registra Slovenije (PRS), ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES (podatki o gospodarski dejavnosti podjetij na območju Slovenije); − Business Register of Slovenia, which is kept by the Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services (data on economic activity of enterprises in the territory of Slovenia); − Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki ga vodi SURS (podatki o zaposlenih in samozaposlenih osebah); − Statistical Register of Employment, which is kept by the Statistical Office of the Republic of Slovenia (data on employees and self- employed persons); − Davka na dodano vrednost (DDV); vir teh podatkov je Davčna uprava Republike Slovenije – DURS. − Value added tax data (VAT), the source of which is the Tax Administration of the Republic of Slovenia. Zajetje Coverage Statistika zunanje trgovine obsega le blagovno menjavo s tujino. External trade statistics covers only trade in goods with foreign countries. Pri zajetju transakcij v statistiko zunanje trgovine upoštevamo mednarodna priporočila Statističnega urada pri Organizaciji združenih narodov. Pri definiranju zajetja je zelo pomemben sistem trgovine, po katerem se spremljajo zunanjetrgovinske transakcije. Ločujemo dva sistema trgovine: sistem splošne in sistem specialne trgovine. Pri sistemu splošne trgovine statistično območje sovpada z ekonomskim območjem države. Pri sistemu specialne trgovine statistično območje zajema le določen del ekonomskega območja države. V sistemu specialne trgovine ločimo širšo in ožjo definicijo. V Sloveniji spremljamo zunanjetrgovinsko statistiko po razširjeni definiciji specialne trgovine; ta zajema poleg rednih izvoznih in uvoznih transakcij tudi aktivne in pasivne posle oplemenitenja, pa tudi posle oplemenitenja, ki se izvajajo v prostih carinskih conah. In covering transactions we take into consideration international recommendations of the UN Statistical Office. Very important for defining the coverage is the system of trade, according to which external trade transactions are monitored. We distinguish between two systems: general trade system and special trade system. According to the general trade system the statistical territory of the country coincides with its economic territory. According to the special trade system the statistical territory comprises only a particular part of the economic territory. In the framework of special trade system we distinguish between strict and relaxed definition. In Slovenia we monitor external trade statistics according to the special trade system (relaxed definition), which means that beside regular import and export transactions also inward and outward processing as well as processing carried out in customs free trade zones are included. Statistika zunanje trgovine ne zajema blaga za začasno uporabo in blaga po začasni uporabi, če pričakovano trajanje začasne uporabe ni oz. naj ne bi presegalo 24 mesecev, blaga, ki se uporablja kot nosilec uporabniku prilagojenih podatkov, vključno s programsko opremo, programske opreme, prenesene z interneta, blaga za popravilo in blaga po popravilu, plačilnih sredstev, ki so zakonita plačilna sredstva, in vrednostnih papirjev, denarnega zlata, brezplačno dobavljenega reklamnega gradiva in tržnih vzorcev, ki niso predmet trgovinskega posla, in uvoza blaga za tuja veleposlaništva v Sloveniji. External trade statistics does not cover goods for or following temporary use, when the expected duration of the temporary use was or is not intended to be longer than 24 months, goods used as carriers of customised information, including software, software downloaded from the Internet, goods for and after repair, means of payment which are legal tender and securities, monetary gold, advertising material and commercial samples supplied free of charge, which are themselves not the subject of a commercial transaction and imports of goods for foreign embassies in Slovenia. V podatke o blagovni menjavi po značilnostih podjetij se zajame blagovna menjava vseh podjetij, ki je bila v posameznem opazovanem obdobju vključena v statistično zajetje statistike zunanje trgovine za nacionalne potrebe. Nabor podatkov se pripravi s povezovanjem podrobnih podatkov o blagovni menjavi s podrobnimi podatki iz PRS in SRDAP. In data on trade in goods by enterprise characteristics trade in goods of all enterprises that are in the observed period included in the statistical coverage of external trade statistics for national needs is covered. The set of data is prepared by linking detailed data on trade in goods with detailed data from the Business Register of Slovenia and the Statistical Register of Employment. Načini zbiranja podatkov Methods of data collection Podatki iz sistema Intrastat se pridobijo neposredno od podjetij na statističnih vprašalnikih. Poročevalske enote za Intrastat v posameznem poročevalskem letu so podjetja, ki so v predhodnem letu pri trgovanju z državami članicami vsaj pri enem toku blaga (tok blaga so odpreme ali prejemi blaga) presegla t. i. vključitveni prag. Višina vključitvenega praga se določi tako, da od poročevalskih enot za Intrastat zajamemo vsaj 97 % vrednosti celotne blagovne menjave Slovenije pri odpremah blaga in vsaj 95 % vrednosti celotne blagovne menjave Slovenije pri prejemih blaga. V posameznem poročevalskem obdobju se v zajetje vključujejo tudi gospodarski subjekti, ki prag presežejo med letom. Poročevalske enote sporočajo podatke samo za tisti tok blaga (odpreme oz. prejeme Data from the Intrastat system are collected directly from business entities on statistical questionnaires. The business entities liable to report for Intrastat in a given reporting year are those which trade with EU Member States exceeded the exemption threshold in the preceding year for one or both flows of goods (flow of goods is total dispatches or total arrivals). The exemption threshold is set at a level that ensures that the value of at least 97% of the total dispatches and at least 95% of the total arrivals of Slovenia is covered. In a given reporting year also business entities that have exceeded the exemption threshold during the year are included. The business entities report only for the flow of goods for which the threshold was exceeded. Statistične informacije, št. 6/2013 16 Rapid Reports No 6/2013 blaga), pri katerem so prag presegle. Podatke s carinskih deklaracij nam mesečno sporoča Carinska uprava Republike Slovenije (CURS) v elektronski obliki. Zajetje carinskih podatkov v zunanjetrgovinsko statistiko (Ekstrastat) se določa glede na vrsto carinskega postopka, pri čemer se v deloma upošteva tudi vrsta posla (njegove komercialne značilnosti). Zajete so vse transakcije blaga, ki se glede na metodologijo vključujejo v zajetje. Data from customs declarations are reported monthly to the Statistical Office by the Customs Administration on electronic media. Statistics defines the coverage of Extrastat statistics by kinds of customs procedures. Commercial characteristics of transactions are also taken into consideration to a certain extent. Definicije in pojasnila Definitions and explanations Tok blaga pomeni smer gibanja blagovne menjave. V statistiki zunanje trgovine se v povezavi s tokom blaga na splošno uporabljata izraza izvoz (blaga) in uvoz (blaga). Flow of goods means the direction of trade in goods. In connection with the flow of goods, in external trade statistics the expressions exports (of goods) and imports (of goods) are generally used. Namesto zvez izvozno podjetje in uvozno podjetje uporabljamo krajša izraza izvoznik in uvoznik. Instead of expressions exporting enterprise and importing enterprise shorter terms exporter and importer are used. Statistična vrednost blaga je vrednost blaga na slovenski meji. Statistical value of goods is the value of goods on the Slovenian border. Število podjetij je število registriranih pravnih ali fizičnih oseb, ki so v opazovanem letu ustvarile blagovno menjavo z drugimi državami in so bile aktivne vsaj del opazovanega obdobja. Number of enterprises is the number of registered legal or natural persons that during the observed year traded goods with other countries and were active at least part of the observed period. Velikost podjetja je opredeljena s številom zaposlenih v podjetju. Podatke prikazujemo po naslednjih velikostnih razredih podjetij: mikropodjetja (od 0 do 9 zaposlenih), mala podjetja (od 10 do 49 zaposlenih), srednje velika podjetja (od 50 do 249 zaposlenih) in velika podjetja (250 ali več zaposlenih). Enterprise size is determined by the number of employees in the enterprise. Data are shown by the following size classes of enterprises: micro enterprises (0-9 employees), small enterprises (10-49 employees), medium-sized enterprises (50-249 employees) and large enterprises (250 or more employees). Kot država trgovinska partnerica je pri izvozu v obeh sistemih prikazana namembna država, pri uvozu pa v sistemu Intrastat država odpreme, v sistemu Ekstrastat pa država porekla. As a trading partner country the country of destination is shown at exports, while at imports in Intrastat the country of consignment and in Extrastat the country of origin is shown. Namembna država je tista, v kateri je blago dano v notranji promet za uporabo ali nadaljnjo predelavo. The country of destination is the country in which the goods are released into free circulation for consumption or further processing. Država odpreme je država, iz katere je bilo blago odpremljeno v Slovenijo. The country of consignment is the country from which the goods were dispatched to Slovenia. Država porekla je tista, v kateri je bilo blago proizvedeno. Za blago, ki je bilo predelano ali obdelano drugje, kot je bilo proizvedeno, se kot država porekla prikaže država, v kateri je bila opravljena predelava. The country of origin is the country in which goods were produced. For goods that were not processed in the country where they were produced, the country where the processing took place is shown. Klasifikacije Classifications klasifikacija dejavnosti Classification of activities V prikazih so zajeta podjetja, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno izmed dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008); ta temelji na klasifikaciji dejavnosti EU (NACE); izvozniki in uvozniki so razvrščeni po načelu glavne dejavnosti. Presented are enterprises performing as their principal activity one of the activities in the Standard Classification of Activities (SKD 2008), which is based on the EU classification of activities (NACE); exporters and importers are classified according to the principal activity. blagovna klasifikacija Classification of goods Blagovna menjava po proizvodih je prikazana po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji (SMTK) Združenih narodov. Trade in goods by products is shown according to the Standard International Trade Classification (SITC) of the United Nations. klasifikacija držav Classification of countries Podatki po trgovinskih partnericah so prikazani v skladu z evropsko nomenklaturo držav in ozemelj za statistiko zunanje trgovine Skupnosti in statistiko trgovine med državami članicami (Geonomenklaturo). Data by trading partner countries are presented in accordance with the European Nomenclature of Countries and Territories for the External Trade Statistics of the Community and Statistics of Trade between Member States (Geonomenclature). Objavljanje rezultatov Publishing Roki za izkazovanje podatkov so usklajeni z evropsko zakonodajo za Intrastat in Ekstrastat. Končni podatki statistike zunanje trgovine se praviloma objavijo najkasneje 6 mesecev po koncu posameznega leta. Podatki o blagovni menjavi po značilnostih podjetij se objavijo letno, in sicer najkasneje 18 mesecev po koncu opazovanega obdobja. Podrobni podatki so objavljeni na podatkovnem portalu SI-STAT. Deadlines for disseminating data are harmonised with the European legislation for Intrastat and Extrastat. Final external trade statistics data are published 6 months after the end of the year at the latest. Data on trade in goods by enterprise characteristics are published annually, not later than 18 months after the observation period. Detailed data are published on the SI-STAT Data Portal. Statistične informacije, št. 6/2013 Rapid Reports No 6/2013 17 Avtorji: Snježana Lončarević Štuhec, Simon Perše, Marjanca Gašić Authors: Snježana Lončarević Štuhec, Simon Perše, Marjanca Gašić Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/publikacije/pub_statinf1.asp?področje=24 Datum objave na spletu: 30. 9. 2013 Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si The publication is available at: www.stat.si/doc/statinf/24-SI-017-1301.pdf Web release date: 30. 9. 2013 Information: Information Centre phone: + 386 1 241 64 04 e-mail: info.stat@gov.si Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira Issued and published by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged Statistične informacije, št. 6/2013 18 Rapid Reports No 6/2013 KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? HOW TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION? na spletnih straneh Statističnega urada on Statistical Office's web pages www.stat.si www.stat.si po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko via mail, phone, fax and e-mail naslov: Statistični urad Republike Slovenije address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenia telefon: (01) 241 64 04 phone: +386 1 241 64 04 faks: (01) 241 53 44 fax: +386 1 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 answering machine: +386 1 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si e-mail: info.stat@gov.si z naročilom statističnih publikacij by ordering statistical publications naslov: Statistični urad Republike Slovenije address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenia telefon: (01) 241 52 85 phone: +386 1 241 52 85 faks: (01) 241 53 44 fax: +386 1 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si e-mail: prodaja.surs@gov.si z obiskom v Informacijskem središču by visiting the Information Centre poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 office hours: Monday to Thursday from 9.00 to 15.30 petek od 9.00 do 14.30 Friday from 9.00 to 14.30