25 Yesterday‘s oncology nursing as a reason for establishing a professional group Marina Velepi č, viš. med. ses. marina.velepic@gmail.com IZVLE ČEK Razvoj onkološke zdravstvene nege v Sloveniji je bil sprožen v drugi polo- vici 20. stoletja, z uvedbo citostatikov v zdravljenje onkoloških bolnikov in z razvojem radioterapije. Iniciativa za nastanek strokovne sekcije je nastala pri medicinskih sestrah Onkološkega inštituta v Ljubljani, edinega vseobse- gajo čega centra za zdravljenje in raziskovanje rakavih bolezni v Republiki Sloveniji, ki je bila takrat del države Jugoslavije. Sekcija medicinskih sester v onkologiji je bila ustanovljena 6. marca 1987 in preko Onkološkega inšti- tuta v Ljubljani leta 1989 vklju čena v European Oncology Nursing Society. Namen strokovne sekcije je bil združevati in nuditi slovenskim medicinskim sestram znanje, potrebno za kakovostnejše izvajanje zdravstvene nege onko- loških bolnikov, in s tem izboljšati kakovost življenja onkoloških bolnikov. Vplivala je na dvig samozavesti onkoloških medicinskih sester in bila v opo- ro sindikatom pri dosegu bonitet za medicinske sestre, ki delajo v škodljivem delovnem okolju. Z izdajo zbornikov z vsebino predavanj, izvedenih na se- minarjih sekcije, je sekcija obogatila strokovno literaturo zdravstvene nege v Sloveniji. Klju čne besede: razvoj, izobraževanje, kakovost, varnost, onkološki bolnik ONKOLOŠKA ZDRA VSTVENA NEGA V ČERAJ KOT RAZLOG ZA USTANOVITEV STROKOVNE SEKCIJE 26 ABSTRACT The development of oncology nursing in Slovenia was initiated with the in- troduction of cytostatics in the treatment of cancer patients and the deve- lopment of radiotherapy in the second half of the 20th century. The initiative for the formation of a professional group was shaped by nurses at the Insti- tute of Oncology in Ljubljana, the only comprehensive centre for treatment and research of oncological diseases in the Republic of Slovenia, which was then part of Yugoslavia. The professional group of nurses in oncology was formed on the 6th March 1987 and through the Institute of Oncology in Lju- bljana included in the European Oncology Nursing Society in 1989. The purpose of the professional group was to unite and provide Slovenian nur- ses with the knowledge necessary to implement higher quality nursing care for oncology patients and thus their quality of life. It resulted in oncology nurses’ rise in confi dence and offered support to unions in reaching benefi ts for nurses working in a harmful work environments. By issuing conference proceedings the professional group enriched the professional literature of nursing care in Slovenia. Key words: development, education, quality, safety, oncology patient UVOD Po letu 1938, ko je Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje no- votvorb v Ljubljani pri čel z delom, se leta 1946 preimenoval v Onkološki zavod Klini čnih bolnic in nato 1961 leta z odlo čbo Izvršnega sveta ljudske skupš čine Ljudske republike Slovenije v Onkološki inštitut Ljubljana ( Lin- dtner, Škrk 2014 ), pa vse do danes, je slovenska onkološka zdravstvena nega prehodila dolgo, naporno, a uspešno pot. Od klasi čne obposteljne kirurške zdravstvene nege operiranih bolnikov s pogosto obsežnimi in mutilantni- mi kirurškimi posegi, do danes širokega specifi čnega podro čja zdravstvene nege, ki se skladno z razvojem vedno novih na činov preventive, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja rakavih bolezni nenehno dopolnjuje in kot taka nenehno razvija. Spoznanje, da je izobraževanje medicinskih sester klju č do 27 razvoja onkološke zdravstvene nege, dviga varnosti in kakovosti zdravstve- ne nege, s tem pa dviga kakovosti življenja bolnikov z rakavimi boleznimi in širše populacije v naši družbi ter nenazadnje tudi varnosti medicinskih sester na delovnem mestu, je bil eden od razlogov za ustanovitev strokovne sekcije v slovenskem prostoru. Onkološka zdravstvena nega v čeraj Kot specializirano podro čje se je onkološka zdravstvena nega tudi v Slove- niji pri čela razvijati šele v drugi polovici 20. stoletja, je pa res, da je Bano- vinski inštitut za zdravljenje in raziskovanje rakavih bolezni, kjer je bilo ob sprejetju prvih bolnikov 1. avgusta 1938 le 28 bolniških postelj, razpolagal s tremi rentgenskimi obsevalnimi napravami, brahiradioterapijo pa so izvajali z 226 Ra (Fras, 2002). Po časen razvoj zdravstvene nege bolnikov z rakavimi boleznimi do tedaj je bil v tesni povezavi s strahom pred okužbo z rakom in nasploh s slabim razumevanjem bolezenskega procesa (Velepi č, 2002). Bolniki so na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani prihajali na smrt prestrašeni, pogosto fi zi čno zelo oslabeli, v napredovalem stadiju bolezni, z bole činami in razpadajo čimi tumorji, katerih prevezave so bile poleg smra- du in krvavitev ob prevezovanjih često neobvladljiv negovalni problem. Za oskrbo takšnih tumorjev, ran po kirurških posegih in raznih stom ni bilo pri- mernih obvezilnih materialov in pripomo čkov, in še ob koncu 60. let 20. stoletja so na oddelkih Onkološkega inštituta v Ljubljani ob časno še vedno prekuhavali nekatere inštrumente, čeprav so bili v tem času na oddelkih že prenosni sterilizatorji, ustanavljala pa se je že tudi neke vrste centralna steri- lizacija. Uporabljali so kovinske injekcijske igle, steklene brizgalke, na raz- polago so bili le infuzijski sistemi Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Medicinske sestre so delo z rakavimi bolniki opisovale kot psihi čno in fi zi č- no zelo naporno. Bolniki so bili mo čno stigmatizirani, saj je zlasti med manj izobraženimi ljudmi še vedno obstajalo mnenje, da se z rakavo boleznijo lahko okužijo, predvsem pa prepri čanje, da rak pomeni smrt. Z razvojem zdravljenja s citostatiki in z nabavo novih obsevalnih aparatur na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pa se je pri čelo tudi obdobje razvoja slovenske onkološke zdravstvene nege. Zdravstvena nega obsevanega bol- nika je postajala za potek uspešnega zdravljenja in za po čutje bolnika vedno 28 bolj pomembna. Treba je bilo izobraziti ne le negovalno osebje Onkološke- ga inštituta, temve č tudi medicinske sestre drugih zdravstvenih ustanov v Sloveniji, tako bolnišnic kot zdravstvenih domov. Medicinske sestre v slo- venskih bolnišnicah, kjer so bili hospitalizirani tudi onkološki bolniki, pa tudi patronažne medicinske sestre ob obiskih bolnikov na domu so dodatno znanje nujno potrebovale. Zlasti uporaba citostatikov v zdravljenju rakavih bolnikov je z bliskovito hitrostjo vplivala na nujnost povsem novega znanja medicinskih sester. Po- trebovale so ne le znanje o novih zdravilih, temve č tudi dobro poznavanje njihovih stranskih u činkov na bolnikovo telo. Kakovostno izvedena zdra- vstvena nega sistemsko zdravljenih bolnikov je postala nuja za u činkovito in za bolnika čim manj obremenjujo če zdravljenje. Izguba las, ki je povzro čala velik stres zlasti pri bolnicah, predvsem pa mo čno bruhanje je bilo tisto, če- sar so se bolniki najbolj bali. In prav tu je bilo treba strokovno dore či, kako s pravilnim zdravljenjem in zdravstveno nego prepre čiti ali dose či vsaj omili- tev težav bolnikov. Zaradi kovinskih injekcijskih igel, s katerimi so medicin- ske sestre intravenozno aplicirale zdravila, tudi citostatike, je bila pove čana možnost paravenoznih aplikacij. Poleg velike pozornosti medicinskih sester ob aplikaciji zdravil in nenehnega opazovanja mesta aplikacije je bila nujna izdelava doktrin in standardov ukrepanja ob ekstravazaciji posameznih vrst citostatikov. Vse do leta 1979, ko je Falck s sodelavci objavil prvo študijo o škodljivih vplivih citostatikov na osebje, ki je delalo z njimi nezaš čiteno, so medicinske sestre v svetu, in tudi v Sloveniji, bolnikom aplicirale citostatike brez vsake zaš čite in celo nose če (Velepi č, 2002). Razvoj izobraževalne dejavnosti medicinskih sester Onkološkega inštituta v Ljubljani do ustanovitve strokovne sekcije Želja po pridobitvi novega znanja in znanje angleš čine je motiviralo nekaj medicinskih sester, da so prebirale zlasti angleško strokovno literaturo s po- dročja onkologije in članke o onkološki zdravstveni negi, ki so bili dosegljivi v knjižnici Onkološkega inštituta v Ljubljani. Izredno dobro so bila obiskana predavanja zdravnikov inštituta, ki so medicinske sestre seznanjali z razli č- nimi vsebinami iz onkologije in predstavljali nove na čine zdravljenja. Pred- vsem po letu 1984 so medicinske sestre pri čele z objavo člankov in referatov 29 o zdravstveni negi bolnikov z rakom v Obzorniku zdravstvene nege, ki ga je izdajala Zveza društev medicinskih sester Slovenije, in v zbornikih, izda- nih ob izobraževanjih iz klini čne onkologije. Udeleževale so se strokovnih srečanj iz klini čne onkologije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, semi- narjev Zveze društev medicinskih sester Slovenije in sodelovale kot preda- vateljice na strokovnih seminarjih medicinskih sester v drugih jugoslovan- skih republikah. Posebno odmevno je bil predavanje na Oktobarskih susretih zdravstvenih radnika Srbije leta 1986, kjer so bile jugoslovanske kolegice seznanjene z izsledki škodljivih vplivov na zdravje medicinskih sester ob nezaš čitenem ravnanju s citostatiki (Velepi č, 1986). Slovenske medicinske sestre so bile prve v Jugoslaviji, ki so zase zahtevale zaš čito pri delu s cito- statiki. Onkološki inštitut v Ljubljani so zatem obiskovale medicinske sestre iz drugih jugoslovanskih republik, v Sloveniji pa se je postopoma uvajala temeljitejša in varnejša zaš čita medicinskih sester. Onkološki inštitut v Ljubljani je bil edina bolnišnica v Sloveniji, kjer se je poleg teleradioterapije izvajala brahiradioterapija. Znanje medicinskih sester in bolni čark o ionizirajo čem sevanju, ki so pred letom 1970 delale na takrat imenovanem Radijskem oddelku, je bilo pomanjkljivo. Po letu 1980 so nastajali prvi poglobljeni stiki z ugledno angleško bolnišnico Royal Marsden Hospital iz Londona. Ob obisku Roberta Tiffanya, takratne- ga direktorja zdravstvene nege v Royal Marsden Hospitalu na Onkološkem inštitutu v Ljubljani leta 1980, je bilo izvedeno izobraževanje za vodilne slo- venske medicinske sestre o organizaciji zdravstvene nege, s simultanim pre- vodom iz angleškega jezika. Pri čeli smo se zavedati, da vloga medicinskih sester Onkološkega inštituta v Ljubljani, osrednjega vseobsegajo čega centra za zdravljenje in raziskovanje raka v državi, ni le v izvajanju onkološke zdra- vstvene nege na inštitutu, temve č tudi v izobraževanju negovalnih kadrov drugih zdravstvenih zavodov, dijakov in študentov zdravstvene nege, pred- vsem pa izdelava pisnih navodil onkološkim bolnikom in njihovim svojcem. Nastajanje združenj onkoloških medicinskih sester v ZDA in v Evropi V letu 1975 je bilo v Illinoisu v ZDA ustanovljeno združenje onkoloških medicinskih sester - Oncology Nursing Society (ONS). To združenje je ka- sneje leta 1984 izdalo publikacijo Cancer Chemoterapy Guidelines, ki je tudi 30 slovenskim medicinskim sestram služila kot vir strokovnih navodil za izva- janje zdravstvene nege bolnika, zdravljenega s citostatiki. Prvi mednarodni kongres onkoloških medicinskih sester je potekal v Londonu leta 1978, tri leta po tem, ko so v Londonu ustanovili angleško združenje onkoloških me- dicinskih sester pod okriljem Royal College of Nursing. European Oncology Nursing Society (EONS) je bilo leta 1984 ustanovljeno kot združenje evrop- skih onkoloških društev medicinskih sester. Svoj sedež je združenje imelo v bolnišnici Royal Marsden Hospital v Londonu in prav Robert Tiffany, ki je že pred tem obiskal Onkološki inštitut v Ljubljani, je bil predsednik EONS od 1985. do 1987. leta. Ob vklju čitvi slovenskih onkoloških medicinskih sester v EONS so bile v to združenje že vklju čene medicinske sestre ve č zahodno- in srednjeevropskih ter skandinavskih držav. Ustanovitev strokovne sekcije onkoloških medicinskih sester v Slovenji Spoznanje, da je onkološko zdravstveno nego treba razvijati in znanje neneh- no dopolnjevati in ga posredovati tudi drugim, je vodilo medicinske sestre Onkološkega inštituta v Ljubljani v ustanovitev strokovne sekcije v okvi- ru Zveze društev medicinskih sester Slovenije. Prevladalo je mnenje, da bi novo strokovno sekcijo imenovali Sekcija medicinskih sester v onkologiji, z namenom združevati in izobraževati vse slovenske medicinske sestre, ki so se v razli čnih delovnih okoljih in v svoji vsakodnevni praksi sre čevale z onkološkimi bolniki. Zavedali smo se tudi klju čne vloge medicinske sestre v preventivi in pri zgodnjem odkrivanju rakavih bolezni. Število onkoloških bolnikov je nenehno naraš čalo in zbolevanje za rakavimi boleznimi je tudi v Sloveniji postajalo resen pokazatelj enega najve čjih zdravstvenih proble- mov. Iz zapisnika 5. seje Izvršilnega odbora Zveze društev medicinskih sester Slovenije, ki je potekala 5. februarja 1987 v Ljubljani, Vidovdanska ul. 9, je razvidno, da so prejeli strokovni program in program ustanovnega zbora Sekcije medicinskih sester v onkologiji, predvidenega za 6. marec 1987, v Tednu boja proti raku. Za izvedbo ustanovnega zbora sekcije so zadolžili članico izvršnega odbora zveze, Marino Velepi č (arhiv Zbornica-Zveza). 31 Vabilo na ustanovni zbor sekcije, predvidenega dne 6. marca 1987 leta ob 9. uri na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, je za iniciativni odbor podpisala glavna medicinska sestra Onkološkega inštituta, Marina Velepi č. Iniciativni odbor so sestavljale višje medicinske sestre Marina Velepi č, Jožica Bosti č Pavlovi č in Olga Koblar, ki je prevzela tudi vlogo prve predsednice sekcije. Na ustanovnem zboru je bil predstavljen namen ustanovitve sekcije ter potr- jene članice prvega izvršnega odbora sekcije. Po potrditvi kandidatur so prvo vodstvo Sekcije medicinskih sester v onko- logiji sestavljale: predsednica Olga Koblar, Onkološki inštitut v Ljubljani, podpredsednica Tanja Rakovec, Hematološka klinika UKC Ljubljana, in taj- nica Marika Hanc, Onkološki inštitut v Ljubljani Da je bila zasedba članov v prvem izvršnem odboru sekcije sestavljena po regionalnem klju ču, pri čajo imena in priimki ostalih članov odbora: Nastja Cerkvenik, ZD Maribor, Onkološki dispanzer; Mojca Kralj, ZD Izola, Pa- tronažna služba; Ana Perše, Splošna bolnica Slovenj Gradec; Anica Benko- vi č, Zavod za socialno medicino in higieno, Murska Sobota; Jožica Bra čun, UKC, Pediatri čna klinika, Ljubljana; Bernarda Lukan či č, ZD Škofja Loka, Žiri; Majda Štimec, ZD Novo mesto, Novo mesto. Ustanovnega zbora sekcije se je udeležilo 44 udeleženk iz razli čnih krajev Slovenije. Kot predstavnica Višje šole za zdravstvene delavce Ljubljana, edi- ne šole v Sloveniji, kjer so se izobraževale višje medicinske sestre, se je usta- novnega zbora udeležila Karla Medved. Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana je zastopala Jerca Pe čenko. Obe izobraževalni ustanovi sta v naslednjih letih omogo čili temeljitejše izobraževanje iz onkološke zdravstvene nege, tako v teoreti čnem delu izobraževanja kot v praksi dijakov in študentov na Onko- loškem inštitutu v Ljubljani. Olga Koblar, prva predsednica sekcije, je ob 10-letnici Sekcije medicinskih sester v onkologiji zapisala, da je takratna di- rektorica Onkološkega inštituta v Ljubljani prof. dr. Božena Ravnihar v svo- jem govoru poudarila, da je z ustanovitvijo sekcije upati, da bo to prispevalo k izboljšanju onkološkega zdravstvenega varstva. Ustanovitvi sekcije so bili zelo naklonjeni tudi zdravniki Onkološkega inštituta v Ljubljani in vodstvo Zveze društev za boj proti raku in ljubljanskega društva za boj proti raku. 32 ZAKLJU ČEK Sekcija medicinskih sester v onkologiji je od leta 1989 preko Onkološke- ga inštituta v Ljubljani vklju čena v European Oncology Nursing Society (EONS) kot eno izmed prvih združenj onkoloških medicinskih sester iz dr- žav vzhodnega dela Evrope in prvo združenje iz Jugoslavije. Samostojno se je v EONS vklju čila šele v letu 2001. Slovenske medicinske sestre so kot svojo sprejele fi lozofi jo onkološke zdravstvene nege, ki je bila pripravljena skupno z vsemi sodelujo čimi v EONS leta 1989 in je zavezujo ča še danes. Tudi po zaslugi mnogih kolegic in kolegov, ki so se v 30 letih obstoja Sekcije medicinskih sester v onkologiji menjavali na mestih predsednice in članov izvršnega odbora sekcije, in vseh predavateljic in predavateljev na seminar- jih sekcije so nastali strokovni prispevki, ki danes bogatijo zbirko slovenske strokovne literature s podro čja onkološke zdravstvene nege. Bogatejše zna- nje slovenskih medicinskih sester je vplivalo na dvig kakovosti onkološke zdravstvene nege, kakovostnejše življenje onkoloških bolnikov, tako odraslih kot otrok. Delovanje medicinskih sester na podro čju preventive in zgodnjega odkrivanja rakavih bolezni je danes nepogrešljivo, prav tako njihovo primar- no raziskovalno delo podro čja onkološke zdravstvene nege ter sodelovanje v raziskovalnih multidisciplinarnih timih. Strokovna sekcija je vplivala tudi na dvig strokovne samozavesti onkoloških medicinskih sester, bila v veliko oporo pri razvijanju zdravstvene nege na Onkološkemu inštitutu Ljubljana in pomo č sindikatom pri dosegu bonitet za medicinske sestre, ki delujejo na delovnih mestih, kjer so izpostavljene škodljivim vplivom delovnega okolja. 33 LITERATURA Fras, A.P ., 2002. Razvoj onkologije v obdobju 1938 do 2002. In: Skela Savi č, B., ed. Razvoj onkologije in onkološke zdravstvene nege; kakovost v zdravstveni negi: 29. strokovni seminar Zbornice zdravstvene nege Slovenije, Sekcije medicinskih sester v onkologiji, Ljubljana, 10.-11. oktober 2002. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester v onkologiji, pp. 8-13. Lindtner, J. & Škrk, J., 2014. Sedem desetletij za časnosti Onkološkega inštituta v Ljubljani 1938 – 2008: Slovensko zdravniško društvo , pp. 44, 80 – 83, 108. Poro čilo iz ustanovnega zbora in prvega seminarja sekcije medicinskih sester v on- kologiji, 6. 3. 1987, Sekcija medicinskih sester v onkologiji. (arhiv Sekcije medicin- skih sester v onkologiji) Seznam udeležencev ustanovnega zbora Sekcije medicinskih sester v onkologiji, 6. 3. 1987, Sekcija medicinskih sester v onkologiji. (arhiv Sekcije medicinskih sester v onkologiji) Velepi č, M., 2002. Onkološka zdravstvene nega v čeraj, danes, jutri.In: Skela Savi č, B., ed. Razvoj onkologije in onkološke zdravstvene nege; kakovost v zdravstveni negi: 29. strokovni seminar Zbornice zdravstvene nege Slovenije, Sekcije medicin- skih sester v onkologiji, Ljubljana, 10.-11. oktober 2002. Ljubljana: Sekcija medi- cinskih sester v onkologiji, pp. 14-18. Velepi č, M., 2000. Razvoj in pomen onkološke zdravstvene nege. In: Velepi č, M. & Skela Savi č, B. Priro čnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, pp. 5-11. Velepi č, M., 1986. Zaštita medicinske sestre kod pripreme i aplikacije hemoterapije. Oktobarski susreti zdravstvenih radnika 86, Zlatibor 1986. Zbornik radova, Beo- grad; Savez lekarskih radnika Srbije, pp. 350 – 352. Zapisnik 5. seje IO ZDMSS, 5. 2. 1987. (arhiv Zbornica-Zveza)