Cena edne številke dinar.	Poštnina v gotovčini plačana.

LETO XIX.
MARIJIN LIST. št. 2.
FEBR.8.1923.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovolenjcm vikariata v
Dolnjpj Lendavi št. P. H. 48/1920. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto 5 Din. Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga, če so zednim naročeni na Novine i sirote. Če so pa samo na M. List naročeni, dobijo ga za polovično ceno.
TISK. E. BALKANYI D LENDAVA
Dari.
Na prekmurski inisijon v dinaraj: Magdič Martin, Ren-kovci, 50 50, Horvat Verona, Crensovci, 60, Bojšič Marija, 47-50, Tompa Ana 55, Žižek Kata, Žižki, 53, Balažek Ana, V. Polana, 36-50, Ščrbič Marija, Sr. Bistrica, 67 50 Din. Ta imena so deloma izpustili v januarskom snopiči, deloma pa ne dobro je štampali.
Na podporo M. Lista so darflvali v dinaraj: Kanič Matjaš, Crensovci, 5, Matija Gyorkoš, Srerfanci, 15, invalidsko združenje, Beltinci, 20, Žerdin Jožef, Žižki, 20, Denfcši Ivan, Prelog, 675, N. Žižki, 40, f Čeh Štefan, z Gomilic, 12-50,. f Gyorkoš Matjaš Gomilici, 10, N. Renkovci, 0 75, Tkalec Kata, G. Bistrica 5, Jožef Skrinjar, Turški vrh l-50 dinarov.
Na Martinišče: Gomilšek Franc, pleb. Sv. Benedikt, 10, Štimec Marija, Laporje, 25 dinarov. — Vsem darovnikom naj plača obilno presladko Srce Jezusovo.
Na deset let so naprej plačali Novine i Marijin List: Ritos Peter, Crensovci, Kuhar Janoš, pleb. Prelog, Kreslin Ana, D. Bistrica, l<]ement Vika, Moravci, Raj Štefan, G. Bistrica, Čurič Štefan, Žižki, Gruškovnjak Štefan, Žižki, Horvat Janoš, Crensovci, K°lenk° Peter, Crensovci, Štimec Jurij, Sr. Bistrica, Gomboši Peter, Šalamenci, Edšidt Štefan, Gederovci, Rous Janoš, Beltinci, Zver Ivan, Lipa, Legen Janoš, Noršinci, Horvat Štefan (Stankov), Žižki, f Horvat Pavla dovica, Crensovci, Zadravec Ferenc, Lipa, Padarič Mihal, Bogojina, Ke'enc Jožef, D. Bistrica, Hajdinjak Antonija, Gornja Lendava, Soboean Peter, Lipa, Horvat Štefan (Lešnjek), Crensovci, Karolyi Ivan, Crensovci, Jaklinova Pok Treza, Melinci, Škafar Mihal, Bratonci, Lipič Ivan, Dokležovje, Rous Štefan, Beltinci, Zver Martin, Bratonci, Forjan Štefan, Lipovci, Bakan Jožef, Dokležovje, Pavlinjek Marija, Skakovci, Ktihar Ferenc, Bakovci, Horvat Štefan, mlajši, Bakovci, Magdič Martin, Renkovci, Gyorkoš Mihal, Gumilci, Kobilec Ivan, Dokležovje,. Forjan Ivan, Lipovci, Pintarič Ferenca žena, Dokležovje.
Na deset let so naprej plačali Marijin List: K°Her Anton, Večeslavci, Horvat Marko i Cigan Marija, Trnje, Špiclin Kata, Kutina, Ranteša Tomaž, Veržej, Šimon Štefan, Šfllinci (na
Devica Marija i volilec.
Volilec. Kama bi jaz koli dao svoj votum? Na koga naj gla-sfrem. Strank je teliko, ka se niti vS nespoznam.
Marija. Sinek moj, ne pozabi, ka de moj Jezuš sodo tebe. Pred njim boš mogo od vsakše nepotrebne reči ešče račun dati, kak ti pravi sv. Pismo, o keliko bole zato od kruglice, štera določi poslance, ki do aH delali pravico ali proti njej, ali zagovarjali vero ali jo preganjali. Račun boš davao, oster račun od toga, ka včiniš, zato tak glasOj, ka de ti lehek račun.
Volilec. Te de pa najbolše, če neidem volit i si dušnevesti ne zamažem.
Marija. Če bi ti stem pomagao za božo diko i sebi pa svojemi bližnjemi, bi ti pravila, dobro de tak, neidi nikam. Ali, glej sinek, to ti jaz ne morem i ne smem praviti. Sovražnika vojak z tem nikdar ne premaga, če se skrije pred njim i doma sedi. Ki tak dela, krepi sovražnikovo moč. Keliko menje glasov je za pravico, teliko več je za krivico. Vsaki, ki neide volit, glasiije za krivico.
Volilec. Ne razmim jaz to, mati moja.
Marija. Povem ti priliko i vse ti bo jasno. Dva človeka ščeta dobiti v svoje roke edno palačo. Eden bi rad meo v njej sirotišnico, gde bi siromaška deca dobila oskrbo, ka ne zablodi v nevarnom sveti; te drugi bi pa rad z te palače napravo gledališče i javno hižo, gde bi se nesramne igre predavale i gojilo bi se razvflzdano življenje. Ta palača je občinska. Oda se tistomi, iz med dva kupca, šteri več votumov dobi od občinarov. Votu-mov je sto vu občini. Treseti jih dobi tisti, ki z palače šče nesramno hižo napraviti, samo osemdvajseti pa tisti, ki jo šče v sirotišnico spremeniti. Zmagao je prvi, zmagao je pekeo, obladan je drQgi, ljubeče Srce mojega Jezuša je ranjeno, skuzč sirote se ne posOšijo, nego odprejo se ešče moje i mojega Jezuša. Zakaj? Ar so tei občinarje tak delali, kak ti ščeš; neso šli volit. Z tem ka so nej šli volit, so pomagali sovražniki do zmage. Jeli, ka do strašen račun za to brez brižnost ednok davali I ? Oda te pravi zrok, kak beteg ali kakša velika nesreča zadrži, si oproščen odgovornosti pred Bogom, ovak pa ne.
Volilec. Dobra mati, razmim zdaj, pa to tfldi razmim, ka če neiden volit, sam talnik hudoga ravnotak, kak či krivo stranko volim.
Marija. Prav maš moj sin. Ki brez istinskoga zroka neide volit v dnešnjih časaj, gda vero tak strašno preganjajo i se zveličanje celi narodov v najvekšo nevarnost postavla z krivičnimi zakoni, je krivec luckih grehov, ki na protiversko stranko voli ali po nemarnosti nede volit. On pomaga, podpira hudobijo, ka zatere ta pravice cerkve, zaročnice mojega Jezuša, zvflna štere nega zveličanja.
\olilec. Ali kak naj spoznam pravo stranko ?
Marija. Zmisli si na reči mojega Jezuša. Kaj je on pravo ? Jeli to : „Ž rijihovoga sada jih spoznate /" Glej, ka delajo štere stranke pa hitro spoznaš, štera je prava. Če je sad stranke napad na versko šolo, na hišni zakon, na sloboščino Meterecerkvi, je ta stranka sovražnica Bogi. Ka pa Boga sovraži, moreš ti zavrčti, ar si ga dužen ljiibiti. Če se združiš s tistimi, ki obleko mojega Jezuša, njegovo Matercerkev trgajo, ne moreš biti ni njemi i meni prijeten. I če to ne moreš biti, ka ti te hasni prijateljstvo sveta i bogastvo? Te more lehko šteri velikaš zveličati? Ali si moreš z bogastvom po Judašovoj poti spravljenim kopiti nebesa? Zamerkaj si sinek, ka te jedino smilenje mojega Jezuša i moja priprošnja more rešiti. Toga pa ne moreš dobiti, če se zdrOžiš z sovražniki božimi, ar se navuk mojega Jezuša tak glasi, ka de se vam s takšov merov nazaj merilo, z kakšov vi merite. Če je vam več prijateljstvo sveta i njegovi dari kak moj Jezuš i njegova pravica, te je svet z svojimi dari vaša plača ne pa Jezuš moj z svojim kraljestvom.
Volilec. Veliko skrivnost si mi odkrila, dobra mati, srčna hvala ti naj bo. Vidim, ka pravi krščenik povsod more tak delati, ka se Kristuši ne zameri, ovak niti krščenik ne je.
M arija. Prav maš, sinek moj. Moj Jezuš je ne za cerkev glaso svoje vere nego za življenje. Po veri se živeti more. Lehko si vsaki den v cerkvi, celo še pri sv. prečiščavanji, lehko vere dugo moliš, vse to ti nikaj ne pomaga, če ne živeš po veri. Ve znaš ka ti zapovedava sv. Dtih po sv. Pavli apoštoli ? „oblečite si Kristusa /" i ,ali jete, ali pijete, ali kajkoli delate, Bogi na čast včinite." To ti zapovedava. Kak obleko povsod nosiš nasebi i se v njej kažeš ljudem, tak moreš Kristuša vsepovsedi kazati, v politiki tudi i či jesti i piti nesmeš nači kak Bogi na čast, keliko menje smeš voliti nači kak Bogi na čast. Volitev je naimre več kak jestvina i pitvina, dr tevi ohranita samo telo, volitev pa da zakone, od šterih je odvisno nesamo časna, vremenita blaženost, nego tildi večna posebno dnesden v tom pokvarjenom sveti.
Volilec. Mati draga, ta reč, „politika" mi je tak odflrna i me srce boli, zakaj se mešajo slugi tvojega Jezuša v njo.
Marija. Sinek, politika je ravnanje orsaga. To pomeni ta reč. Oda se ti tožiš, ka je te pa te zakon škodljiv za tvoj stan, ka se ti tO pa tam dela krivica, te ti vseli politiko tiraš naprej. Zakaj se tožiš te proti krivicam, če ti je politika odurna. Vidiš, sinek moj to je politika. iNeboj se je, nego opravlaj njene dužnosti, kelko je potrebno, ka spraviš dobro svojoj dflši i tudi teli po božoj zapovedi. Ta dužnost v prvo j vrsti je pa volitev. Nadale ne pozabi sinek moj, ka so sovražniki mojega Jezuša raznesli med svet tč krič: „Zakaj se meša pop v politiko?" To gučijo te, gda dOhov-niki branijo tiste vere pravico, štera jedina more rešiti tvojo dflšo. Ve od tistih nesrečnih odpadnikov, ki so posvečenje dflhovniško zamenili z grešnim posvetnim žlvljenjom i podpirajo stranke proti-verske, nemajo te tožbe. Pomagačje pekla so njim dobro dojšli. Samo tisti so njim trn v peti, ki branijo pravice mojega Jezuša. A kem bole je tisti preganjajo, tembole je bom jaz čuvala, naj samo ostanejo dobri dflhovniki i bogajo sveto Matereerkev.
Volilec. Ka pa t & zapovedava duhovnikom ?
Marija. Ta njim to zapovedava, ka morejo moliti i moliti dati, delati i podpirati delo v te namen, naj zmaga Maticerkev Sami pa so tQdi lehko poslanci, če ona to dovoli. To je zapoved Materecerkvi.
Volilec. Dobra mati, povejmi, ka je to „zmaga Materecerkvi," za štero duhovniki moro moliti i delati, dati moliti i podpirati delo v tč namen.
Marija. Maticerkev je kraljestvo duš, šteromi je glava v nebi moj Jezuš, na zemlji pa njegov apoštol sv. Peter, na koga je zozidao to kraljestvo, vu peršoni rimskoga papo. Tomi so v ravnanji toga kraljestva na pomoč piišpecje i duhovniki. Ravnajo pa vsi ti dflše tak, da se te zveličajo. Zmaga Materecerkvi zato teliko pomeni, kak moliti i delati v tč namen, naj se duše zveličajo. Vsaki zakon, šteri dela ovire pri tom deli Matericerkvi je proti zveličanji diiš. Zakon, šteri ne pflsti dOhovnika v šolo, šteri ztira verenavuk iz njč, šteri jemljč sloboščino vernikom, ka bi se lejko nemoteno obračali na svojega poglavara, čeravno je te zvQn države, zakon šteri se meša v predge i spovedi i v navuke Materecerkvi, ^zakon/šteri jemljč vrednost cerkvam, verskim ustanovam i Šolam, zakon šteri se bori proti neločljivosti hišnoga zakona, zakon, šteri brani dOhovnike, ki so svoj stan oskrunili, vero zatajili i druge protivnike Materecerkvi, prave JezuŠove sluge pa preganja, je grešen. Tei zakoni, drago dete, vu verige kovejo vero Jezušovo, strašno krivico delajo njegovomi ljubečemi Srci i milijone dDš pogObijo, če ne koga, ki bi njim proti stao. Proti njim je pa
dužen stati v prvoj vrsti dflhovnik, ki je namestnik mojega Jezuša. Ka se tei krivi zakoni ne bi sklepali, zato more moliti i delati dati i moliti i delati vsaki duhovnik za zmago Materecerkvi. To pomeni ta molitev i to delo. Ne pozabi pa, sinek, ka se zakoni sklepajo v parlamenti ali orsačkoj hiži i sklepajo je poslanci. Če so tei zato dilhovniki po želi Materecerkvi, je to samo dobiček za vaše dOše, naj se samo držijo svojega reda. Zato, sinek moj, bogaj duhovnike, i kak oni tak i ti moli, dosta moli i delaj, ka li moreš, naj prido takši poslanci v parlament, ki do zakone sklepali za zmago Materecerkvi. K> do to delali, do tvojemi zemels-komi blaženstvi tudi najbole pomagali, ar ki ljubi Boga, ljubi tudi bližnjega, ar to Bog zapovedava. Ki Pa bližnjega ljubi, ne de sklepao zakone na kvar bližnjemi, nego samo na hasek.
Volilec. Mati moja, razmim da se za srečne volitve tiicli more moliti. Zdaj spoznam, kak sam blodo jaz dozdaj i z menov drOgi. Molili smo za zdravje, srečo pri marhi, za blagoslov pri hiži itd. Za krščanske stranke zmago pa nikdar ne.
Marija. Sinek, dobre so vse tč molitve, ali potrebnejše je moliti za Matercerkev, naj zmaga, zato moli i molijo naj tvoji domači i vsi, kem li moreš to naznaniti, naj molijo vsikdar dosta za Maticerkev, najbole pa zdaj pred volitvami, ka njej na hasek izpadnejo. Ne pozabi tOdi, sinek moj, ka je oča sv. Materecerkvi sv. Jožef. Njemi priporoči srečen izid volitev. Njemi ne čast molite vsi za srečne volitve, ka po njih zmaga sv. Kat. Maticerkev.
Volilec. Včinim, dobra mati. O kak dobra si ti. Kak Sčista
nači se čiiti zdaj moja duša, ka je zvedla za pravico.
*
.Gosto sveto obhajilo je podloga pobožnoga življenja" (Sv. Frančišek. Sal.)
Žalosten Jezuš.
Jezuš je pravi, večni Bog, ki je sama, neskončna radost i blaženost. Če bi šteo, nikdar ne bi bio i ne bi mogo biti žalosten, čeravno je pravi človek tfldi bio, ar je oseba, peršona dvej natura bila vsegamogočna boža. Pa on je bio, je šteo biti žalosten: „Začno je prestražen i tužen biti" (Marko XIV. 33.) pravi sv. Pismo. Pa ešče kak tužen 1 „Moja duša je žalostna do smrti" (Marko XIV. 34.). Smrtna žalost ga je obhajala; tak velika žalost je stiskavala njegovo srce, ka se je začeo potiti, znoj je polevalo njegovo sv. telo. Znoji Ali kakši? Ne rosne, vodene kaplice, ne, o ne, krv je oblijala celi život njegov. V krv se je namakala njegova spodnja
r- 5 —
obleka, krv je curila dol ž njegovoga čela, krv je napajala njegovo opravo, zemljo, na šteroj je klečao, kamen na šteroga je glavo položo. „ Njegov znoj je pa bio, kak krvave kaplje tekoče na zemljo" (Luk. 22 44). Tekla je krv^njegova na zemljo. Tekla pa zakaj? Pitaš zakaj ? Bojao se je. Česa se je bojao tisti, ki je vsegamo-gočen. Tebč se je bojao, tebe se je zbojao. O pazo je tvojo grdo dfišo, vido je vse njene krivice, zračunao vse njene nezah-valnosti i zbojao se je je. Za to dflšo tak britko trpeti i tak strašno vmirati pa zaman I Vmreti za dOšo, ka bi čista, sveta postala i ta raj ostane zamazana i raztrgana, o to, to ne je moglo ni bože Srce prenesti. Ne je moglo. Razjokalo se je i
krv je jokalo. Moj žalosten, siromaški Jezuš !
*
„Vera je oko srca; vidi tisti, ki verje; i če verjemo, tOdi razmimo. Vera je tista vrata, sko2 šterih moremo prle notri iti, ka Boga moremo poznati i ljiibiti." (Sv. Auguštin.)
Moja mati pri grobi.
„Prišli so zdaj v ograd grobov, v novi paradižom drfigoga Adama, (Kristusa.) Grob Jožefa (Arimatejskoga) bi mogo biti tisto za njega, ka so roke prvejšega Jožefa (Hranitela) telikokrat bile, njegovo počivališče za en časek, če se je Marij? mogla od njega ločiti. Ali v tistih časih je ne bilo takše ločitve, kak je ta zdaj. Marija ide z Jožefom v grob, zvolila si je njegovo pomoč. Njene roke spravijo vse v red. Kak milo pOstita njegovo glavo doli v grob. Zravna mrtveči prt, vkup dene noge, skčr trpljenja vzeme v roke, je kGšne i položi v grob. Zdaj pride brščaš te zadnji pogled ... O kak bledo je zgledao pri slaboj svetlosti bakelj v pečini groba I Oči so zaprte, šterih en jedini pogled je povrno Petra. Vusta stisnjena, štere so malo prle spregovorila tisti sedem ČOdnih reči na Križi, šterih glas še ne vCmro iz njihovih poslfl-šajočih viih. Pomali je pot nazaj zavila i na kolenah je opravila svojo zadnjo dužnost molbe pred tem mrtvim telom. Nikdar je ešče ne pohodila tak strašna žalost i telo više človeča bridkost dOšo živočega stvorjenja. Jeste dosta zadnjih pogledov. Vnogo grobov se je na sveti že zaprlo, šteri so svetove vUpanje i ljii-bezni v sebi zakrivali... a nieden ni približno nej tomi spodoben. Te je jedini, žalost brez primere je tu, ar tak tista, štera je jokala, kak tisti, koga je objokavala nemata para... Bila je dovica i sirota, kak nišče drugi pred njov. Globoko se je pogrozila v
wn« dovinskoga i siromaškoga stališa, sten so se nikomi drO-imi ne odprli. A pa ka so oča i mati, mož i dete proti člove-nomi Bogi ? Brez Kristuša biti je poganstvo, je pekeo za vsako šo. A za Marijo, njegovo mater, brez Kristuša biti vu toj noči, 5ra je legla po tom dnevi (velikoga petka) na njo .... O to trpljenje, štero se temno raztegiije pred nami, kak morje ponoči ni ne moremo od njega uikaj več povedati." (Faber „Fuss des -euzes)." — Draga dOša, gda gledaš mojo i svojo brezgrešno ater, Marijo pri grobi, ne pozabi, o nikdar ne pozabi njenoga dnjega pogleda v grob .... ne pozabi maternoga zadnjega
igleda, gda boš se skOšavala na greh.
*
^Najsvetejše Srce Jezusovo, naj pride k nam tvoje kraljestvo!" 00 dnevni odpOstek vsakokrat. Act. A. 1906. jun. 29.)
Krščanski navuk.
I. Zapoved.
A gda mi na zvOnaj opravlamo kakšo pobožnost, nikdar ne lemo to včiniti, ne da bi oznotraj tOdi to delali. To je če mi ke sklepamo i poklekamo v znamenje, ka Boga molimo, ta zvfl-šnjost je skažlivost i laž, če zednim tfldi v srci ne molimo Boga. ito je pravo gospod Jezuš Kristuš: wBog je dOh, i ki ga molijo, moro v diihi i v pravici moliti*. (Jan. 4, 24.). — ZvOntoga pozabimo, ka naša pobožnost ne sme biti pretirana i ne sme s zadržavati v spunjavanji stanovskih dužnosti. K' dela kisili ob-! pri molitvi, spflšča z sebe nepotrebne globoke zdihldje, šteri Qge samo motijo v molitvi ali drflge takšezviinrednosti počenja, nema 3ve pobožnosti. Pobožnost je sad bože milosti, tam je mir pa veselje, ito pravi sv. Prančišek Šaleški: .Odeje Bogijakost vduši, mora bližnji jčtnost njeno Č0titi". — I če je že pretirana pobožnost prepo-dana, keliko bole je tista, štera krši dužnosti stana. Mati, štera vfire dugo mfldi v cerkvi, deca njoj pa zato brez molitve za-Sčena i zanemarjena okoli drčejo, ne samo ka je ne pobožna, jo ešče morilka je. Njena pobožnost v mori jakosti lastne dece, po njej postane razvOzdana, sovražna Bogi i cerkvi. Pa bi >gi mogla prijetna biti molitev, štera njemi goji sovražnike? tdar ne. Spuni dužnosti svojega stana verno i najlepše si molo. . Frančišek Sal. ti pravi to: „Ki dužnosti svojega stana v go-Snosti i ljubezni do Boga spunjava, tisti je poistini pobožen i ►ž po božem srci'.
Dušici — rožici.
Je rožica tvoja duša? Mogla bi biti. I če je rožica, nemore rasti, cvesti, sad doprinašati brez sunca. Njeno sunce je pa JezuŠ v oltarskom svestvi. Rožica — dušica, se obračaš ti proti svojemi sunci? Stalno je, ka rožica brez sunca merje. Večna istina je pa ka dflšica brez Jezuša nemore živeti. Etak se glasi ta večna reč: ,Če ne bodete jeli tela Sitih človečega i pili njegove krvi, nete imeli življenja v sebi." (Jan. VI. 54.) Duša — roža, v tabernakli je tvoje sunce. Živeš po njem ? Da to tvojemi življenji farbo prijeten dOh, tečen sad? Če ti to sunce ne da toga,ti drflgo tem menje ne more, ar samo edno sunce ma duša: Jezuša. Samo tč je sunce, samo te je svetlost: „prava svetlost, štera razveti vsakoga človeka, hi pride na te svet(Jan. I. 9.) Pa to sunce kak blilzi je! „Nega drugoga tak velikoga naroda, k šteromi bi tak bluzi bili bogovje, kak je naš Bog pri nas pri vsakoj našoj prošnji(Mož. V. 4,-7.) Blfizi je, vroče sija to sunce; ne mogoče je rožiči — dflšici zaostati v zrasti pred njim. Vsako rano odstrani moč toga sunca i vsakoga neprijatela odžene pa premaga vroča ljflbav toga sunca. JezuŠ vse premaga, vse ozdravi, vse olepša, vse okrepi, vse odiči na tebi roža — dflša, če ti samo ščeš, če si ti obrnjena proti tvojemi sunci. Dflšica — rožica glej na svoje sunce!
Zaničiivao je petešnji den.
V ednoj vesnici na Gornjem Austrijskom je prišeo eden potnik rokodelavec v krčmo. Bio je ravno pčtešnji den, zato je proso postno hrano. Krčmar ga je šteo od toga odvrnoti, zato ka je on nej meo navade petešnje ali postne hrane pripravlati. Potnik je pa nej šteo privoliti, ka bi njemi prineso krčmar mesne jedi. Nazadnje je krčmar etak pravo potniki.
—	Moj človek, samo jejte mesne jedi vej vas zdaj nišče ne vidi, nej starišje pa nej gospodar. Zvun toga ste šče tfldi poten človek, pa se vam nej trbej postiti.
—	Vkanite se vi, gospod krčmar, gda mi pravite, ke me nišče ne vidi. Li poglednite na steno, na razpetje.
Tam s križa vidi vse moj Mešter, moj Gospodi
—	No, vej si zato včasi zmoremo, ka vas ne bo gledao! — je pravo krčmar z zaničlivim smehom pa je stopo na sto, ka bi razpetje obrno z obrazom prti steni. Komaj se Je Pa tekno razpetja, se njemi je sto provrgeo pa se je on tak spokukeo, ka je več nej stano.
Don Bosko ! general.
Bilo je 22. majuša, 1867. Eden general v Turini. veliki prijatelj don Boskov, je močno obetežo. Misleč da se njemi približa zadnja vOra, pozovč don Boska i se spokorno spove. Po spovedi je želo sv. popotnico. rJaz ne vidim nikakše nevarnosti," odgovori don Bosko, „počakajte dva dni i na svetek Marije pomočnice (24. majuša) pridete v našo cerkev, da tam sprejmete sv. prečiščavanje."
Betežnik se je potolažo. Kda se je pa drfigo jfitro zdravnik izrazo, da ne nikakšega vupanja, da bi betežnik ozdravo, so navzoči bežali k don Boski i ga prosili, naj prinese sv. popotnico. „Ne je potrebno," odgovori znova don Bosko, „betežnik bo prišo sam v cerkev."
Proti večeri tistoga dneva se vsede don Bosko v spovednico. Okoli edenajste vfire pozove dvorjenik don Boska iz spovednice ino ga ponižno prosi, naj pride k generali: ,.Pridem, ali povem vam, da se bo betežnik ozdravo," odgovori don Bosko. I tak se je zgodilo. DrOgo jfitro je betežnik ostano, se svetašnje obleko ino čvrst pa zdrav pride v cerkev Marije pomočnice. Z velikov pobožnostjov je prejo sv. prečiščavanje i se zahvalo Mariji za čfidežno ozdravlenje.
*
n Če bi što trdio, ka je pokora (spoved) nej po pravici i zaistino od našega Zveličara Jezuša Kristuša nastavljeno svestvo, po Sterom se verniki z Bogom zmirijo, kelikokrat po krsti zagrešijo, naj bo prekleti." (Navuk Materecerkvi Č. T. 24. s.)
Ka so papa?
Ka moremo znati od rimskoga papo ? Kristusov navuk se etak 'glasi: ,,Ti si Peter (pečina) i na to pečino zozidam svojo cerkev i peklenska vrata jo ne premorejo. Tebi dam ključe nebeskoga kraljestva; kajkoli zavežeš na zemlji, je zavezano i v nebesaji kaj koli odvežeš na zemlji, je odvezano i v nebesaj'." (Mataj 16, 18, 19.) L/ta/ moje ovčice, pasi moje ovce" (Jan. 21, 15, 17.) ,Jaz sem molo za tčbe, da se tvoja veru ne vlomi; okrepi pa ti svoje brate." (Luk. 22, 32.) Papa je tak po Kr''stušovom navuki vogelni kamen, na šterom po božoj voli leži Maticerkev; on je nezmotljiv vladar Cerkve, ki gda slovesno guči v imeni Materecerkvi od vere, se ne more zmotiti, nas ne more vkaniti; on je namestnik Kristu-šov prednji pastir vseh njegovih ovc: duhovnikov i njegovih ovčic: vernikov.
Redka milost.
Nej je zmišlena ta lepa zgodba, nego je prava istina. Pred par leti vu vesi Csanij (Csongrad županiji) se je zgodilo i žena onoga človeka je sama pripovedavala pisateli i naj bode drflgim na hasek, je dovolila, da se lehko popiše.
Glava drfižine je zbetežala. So pozvali dOhovnika. Betežnik se je spovedo i prečisto. Tak se je vidlo, da bi se vse po rčdi zgodilo. Betežnik je bio mčren videti i zato tudi vse okoli njega je mčrno bilo.
Nekaj dni po spovedi je pravila žena betežniki, štera njemi je z telikov lubeznostjov dvorila i pomagala: Dragi moj mož, jako sam potrets (šče je samo d/atjedna bilo staro dete) či bi zaspdla, samo me sbOdi, či bi ti kaj trbelo.
Siroto ženskico je tudi prijao sen i se je samo večer ob deseti zbudila. Gori stane i ide k posteli betežniki, šteri je grozno ječao i močno trpo.
—	Kak si, lflbi mož, lehko se božnej čutiš?
—	Jaj draga moja žena od šteri mao si ti spala, sem vse mantre pekla prčstao, v peklenskom ognji sem goro.
—	No kak pa moreš kaj takšega gučati! ? Gvušno si si samo tak mislo ali se ti je pa senjalo.
—	Nej, nej sam si mislo to vse, nego jaz istino gučim. Znam ka gučim, sam pri pameti . . . bole kak pa da sam se spovedavo. Tč sam nespameten bio i sam ednoga greha nej povedo.
Lehko si samo pozabo?
—	Nej, nej sam pozabo, na pameti mi je bio, samo da sam ga nej ščeo povedati; hitro zovte gospoda plebanoša.
Betežnik je to nej samo ženi povedo, nego vsem, ki so v hiži bili i gda je želo, da bi se dOhovnik znova pozvali, vsi jako nespametno, so tomi proti stali i so delali naj morejo betežniki to želo doli zgučati. I ka so pravili? To, ka se navadno pri takšij prilika] pravi i dela:
—	Ne dajmo šče ednok prelomiti svestva i potem bi šče g. plebanoš znali čemerni biti. (Nega i nesme biti dOhovnika, ki k takšemi betežniki ne bi šo. Vr.)
Betežnik, bar nej z dobre vole, je dao na reč domačih. Tak je preteklo znova pdr dnčvov. Položaj betežnika je vsikdar nevarnejši bio.
Eden veččr se je tak božno čilto, da so že čakali, ka merje. Tak je hropo kak ki mčra. Skrbna žena je stopila k posteli i ga milo pitala:
—	Kak se ČOtiš? Ali naj pozovemo dfihovnika i se spoveš, ka si zadnjič pozabo?
—	Nej sam pozabo, nego nej sam ščeo povedati. Pozovite dilhovnika!
Gledoč na položaj betežnika vsi so se čfldflvali, ka je tak odločen odgovor dao, ar so mislili, ka več nemore gučati.
Hitro so bežali po plebanoša.
Nego se je vidlo, da je vse zaman, nej mogoče ka bi dOhov-nik k pravomi časi prišli. BeteZnik se je čista na mrtveca obrno, hropo je, i si je komaj zdihavo, na nikše pitanje je nej dao odgovora.
Slednjič pride diihovnik. Vu prekliti se je oglaso zvonček, ki je naznano prihod duhovnika. Čfl/ši to betežnik hitro odprč opešano zaprejte oči. Lehko pravimo, da je znova v njega prišlo živlenje. Spovedo se je — odkritosrčno i spodbfldno za vse ki so okoli njega st&li.
Potem je šče živo nikaj dni. Tak je tihi i mčren bio i čisto gučo tak da bi se beteg na bogše obračao i se približavao k popolnomi zdrdvji. Zdravnik se nej mogeo zadosta čflditi tomi naglomi pobolšanji. Betežnik je neizrečeno miren bio, samo to je pripoznavao, ka je to slednji njegov beteg i ka on z svoje moči nigdar ne zapflsti postelč.
Tak je tudi bilo. V naprej povedanom dnevi je slovo vzeo od ženč, od decč i od rodbine, i v naprej povedanoj vtiri je tiho zaspao za večno.
Na začetek zgodbe smo spisali: „Redka milost" i to je tfidi tak bilo. K' prelomi svestvo pri spovedi i pri sv. prečiščavanji, včini strašno velki greh, boži rop i neizmerno predrznost; i ta hudobija je ešče vekša, či se doprinese na betežnoj posteli od ednoga na smrt betežnoga. Gda vse na to kaže, gda betežnik sam to vu svojem teli čflti, ka so njegovi dnčvi prešteti, ka more mreti i pred sodni stol boži stopiti pali še v tom hipi zamuči greh i prelomi svestvo pokore i sv. olt. Svestvo ... to je nedopovedljiva grehota. Pa nad tov zablodjenov dUšov se je smilo Bog, dao njoj je vremen i priliko, da popravi škodo. Nego što se sme nanašati na takšo redko milost? Na križi s Kristušom dva vmirata, pa samo eden z med njiva se spokori.
— V. —
*
„Mati ljubezni, bolečine i smilenosti, prosi za nas." (Vsakokrat 300 dnevni odp. Acta S. Sed. 1908. maj. 14.)
Drtigi etak, kak pa ti?
La Nuza Alojz, glasoviten sicilianski predgar, je vnoge dOŠe pridobo z peklenskoga gobca nazaj na pravo krščansko življenje. I moč gde je jemao ? Pri Jezuši v oltarskom svestvi. Ešče med svetom živoč se je v8re dugo mOdio pri Jezuši i neimejno teško se je ločo od oltdra, gda je zavolo dužnosti mogo odhajati. Gledao je na oltar, večkrat poklekno i tesno njemi je bilo pri srci, ka je mogo miloga ZveliČara zapOstiti.
Sv. Alojziji so prepovedati mogli dugo prebivanje v cerkvi. Tak teško se je ločo od oltara, ka je Gospoda proso: odhajaj od mene „o Gospod, odhajaj !" Sv. Ferenc ksaverij je moč za svojo misijonsko delo v Indiji zajimao vsikdar pri oltdri. TO je proso Jezušov blagoslov na svoje predge, krščavanja, spovedavanje i vse svoje misijonske trQde. I sto no sto jezeri povrnjeni svedočijo, kak veliki je blagoslov oltarskoga svestva. Sv. Ferenc Regiski če ne mogo v cerkev, je na prag poklekno i se tam pogučavao z Jezušovom. Sv. Ferenc asiški je svoje nevole Jezuši v oltarskom svestvi vseli potožo. Sv. Venceslav češki krao je sam de-lao na njivi i v goricaj, naj pridela pšenico i vino za sveto mešo. K Jezuši ga je takša Ijiibezen vlekla, ka v najvekšoj zimi je ešče h odo Jezuša molit po rioči v cerkev. I dober Jezuš je to njegovo gorečnost poplačao z čOdov. Sneg se je topio pod njegovimi nogami, tak vroče so te bile, ka si se je njegov sluga zebeče noge segrevao na njegovih stopnjaj.
Tak so delali svetniki, ki so pa ne potrebiivali teliko pomoči, kak je potrebujemo mi grešniki. I ka delamo mi? O hodimo, hodimo radi pred oltar. Kristuš raj posliihne svoje verne na oltari kak gdesteč indri pravi bi. Suzo Henrik.
Svoje najvekše obljilbe so svetniki pred oltarom položili, zato pa hodimo mi tOdi radi k Jezuši, ga obiščimo i prosimo pomoči pri njem.
Don Bosko in Cagliero.
Dečko Cagliero (čti Kaljero) je v starosti 15 let obetežo. Nevarno betežen je ležo v salezijanskom oratoriji v Turini i se pripravlo na smrt. Don Bosko ga je pogosti pohodo, ga tolažo, njemi od nebes gučo in ga pripravlo na smrt.
Beteg je vsaki den hOši bio. Prijateli ino rodbina so se zbrali okoli njegove postele ino so čakali zadnji zdihlaj. Med jokom navzočih v stopi v hižo don Bosko, in ga zagledne? Ozgoraj
betežnikove postele vidi beloga golobčka, ki z klunčka zpflsti oli-vejsko večico na bledi obraz vmirajočega dečka.
Don Bosko misleč, da se moti v svojem pogledi, pristopi bliže. Na mesto golobčka opazi pri posteli vnogo Čfldnih Ifldih. Pobožen dflhovnik je spozno pomen Čfldovitne prikazni. Od veselja se zajoče. Z očetovskov ljflbeznijov obimle dečka in ga pita: „Cagliero, ali bi se rad ozdravo ?" — Kak zbfldjeni iz težke senje, odpre Cagliero oči ino nemilo pogledne don Boska: „Kak ščete" odgovori z slabim glasom, „pripravlen sem mreti in iti v nebesa."
Don Bosko ga ljubeznivo pogledne ino po kratkom za mišljenji pravi: .Ne Cagliero, tvoja vflra šče ne prišla, ti se boš ozdravo, postaneš klerik ino potem dflhovnik. Zbrevirom vroki boš prehodo divje kraje ino oznanjflvo božjo reč divjim narodom ; krsto boš ino rešio vnogo dflš. Na slednie pa postaneš pušpek."
Don. Boskove reči so se poistinile. Cagliero se je ozdravo ; postano je duhovnik, goreči misijonar in pflšpek 1904,-ga so ga
sv. oča Pijuš X. za nadpflšpeka v Laboste postavili.
*
»Najsvetejše Srce Jezušovo, jaz mam vflpanje do tebe". (Vsakokrat 300 dnevni odpflstek. Ce se vsaki den opravi, na mesec ednok popolen odpflstek. — Acta S. Sed. 1906. jun. 27.)
Edno spoznanje hiidoga duha.
Po P. Sigismund de Courten O. S. B.
Sv. Dominik, te velki apoštol Rožnogavenca, je od Boga edno zvflnredno moč ober hfldoga dflha dobo.
Da je ednok v Carassonne, v ednom mesti (vdraši) Jflžno-francoskoga, predgao, so pred njega pripelali ednoga nevOrnika. Te človek, kak za kaštigo za to, ka je Mater Božo pred vsemi zaničflvao, je od hfldoga dflha obsedjeni bio.
Sv. Dominik je izganjanje pred velkov vnožinov lfldi napravo. Prle pa kak bi izgnao hfldoga dflha, njemi je zapovedao v Imeni Božem, da naj povej pred celim svetom, kakšo moč i smilenje ma Marija.
Prisiljeni odgovoriti je pred vsemi te odgovor dao, ka je potrdjeno od dosta svedokov i v zgodovini svčte Materecerkev dolispisano: „Mi nemarno moči ober častivcov Marije, dosta med njimi dobi, či so ravnič malo zaslflžili, zveličanje vu slednjem
hipi gda zazovejo Marijino ime. Mi smo priseljeni spoznati, da nej eden med onimi, ki vzdržijo vu Marijinom češčenji, se ne pogfibi, dr ona izprosi grešnikom prdvo požaluvanje grehov
pred smrtjov".	i
Lfibimo zato to mogočno Kralico, i nikaj ne premore hfldi
diih proti nam.
Marijin rob. t
Eden vrli fiaker.
Vu Bavarskom, nej dugo, je pelao eden fiaker ednoga gospoda z Regensburga vu bližnjo mesto. Po poti je te debeli gospod začno pridno po modernoj modi, šinfati i proti našoj veri gučati. Eden čas ga posltiša fiaker. Gda je pa že več farb začnolo biti, skoči doli z kočuj, odpre dverca na kočiijaj i pravi:
„Prosim taki doli stopiti, što proti mojoj veri guči i šinfa,
toga jaz ne vozim."
Te ogovorjeni gospod se voguči, ka je on kočija gorivzeo
i tak dale ...	.
„Taki doli stopite, kočuja so moja i jaz ne vozim takse, ki
mojo vero osmehavle."	^ .
Nikaj je nej pomagalo, te „debeli" je mogeo doli stopiti i
peški idti.
Vrlo! dobro! živel te odločen fiaker. Živel vsaki, ki ga nas-ledflje vu toj peldi.
Po „Mati dobroga tanaia.'
Eden protestanski pastir od Marijinoga češenja.
Po Z. B.
Dosta protestantov eden za ovim pOstijo svojo predsodbo proti Mariji. Protestanski pastir cerkve Janoša v Kingstoni (New-York) je pravo pred nekimi leti svojim posliišavcom vu ednoj predgi: Kak Mati Boža more Marija posebno biti češčena. Je čas da protestanti pUstijo končno predsodbo proti Mariji. Ci je Kristuš na prošnjo svoje Matere napravo prvo čildo na gostovanji vu Kani, te on tem menje zavrže prošnjo Kralice nebes.
Edno za nas veselo spoznanje.
Marijin rob.
Razgled po krščanskom sveti.
Nevarnost jakosti. Schioppa Lovrenc papov nuncij so v Pešti, (Angyalf81d) odprli zavod siromaške dece. Te zavod skoro sami sv. oča preskrbljavajo. Pri otvoritvi zavoda so nuncij med drfigim eto pravili: Boža previdnost je mrzloti i žalosti siromaštva ljubezen postavila za vrastvo. Ali kak malo ljubezni je dnesden na sveti. Pravijo, ka je zdaj politična ali gospodarska kriza na sveti. Mogoče, ali vekša nevola je to, ka svet na jakostnoj krizi trpi. ,,Srcč človečanstva se je podivjalo i ohladilo. Človečanstvo samo te najde sebč, če nazaj dobi srce i z srcom dobrodelno ljubezen. Razveseljači, plesalci, šampanski pivci — bogatašje se ne smejo z toga spozabiti, ka so tttdi sirote na sveti."
Za kardinala so imenuvall sv. oča poniznoga jezuita Ehrleja. Pobožen redovnik, ki je papovo knjižnico vred vzeo i stem celomi sveti nezmerne usluge napravo, je nikak ne ščeo kardinalske česti gor vzeti, štero so njemi sv. oča ponfljali. Trepetajoč je proso sv. očo, naj ga nahajo v samostani med bratami redovniki i se z temi rečmi izgovarjao: „Teško je 82 let staro drevo presajati." A na zapoved višešnje oblasti je mogo starček bogati. ZaslOžo si je pa tak dvojno plačo; za ponižnost i za pokorščino.
Konec Darvvinove trditve. Darwin je trdio, ka je človeka ne Bog stvoro, nego se je z opice tak pomali spremeno v človeka. Ve je velika opica bio on, ki je to trdio, a še vekše pa ki so to vervale. 1 bile so. Svojo trditev je stem podpirao, ka je prej najšo na Ognjenoj zemlji pod Južnov Amerikov ljfldi, ki od Boga nikaj neso znali. Če bi človeka Bog stvoro, je piso, te bi prej tej ljtidje mogli kaj znati od njega. I glejte, kak Bog skrbi za svojo čast. Lani sta to zemljo obiskala Koppers i Gusindl, tam prebivala tri mesece, z IjOdmi — Jagani se imenfljejo,— gučala i najšla ne proti nego za dobroga Boga dokaze. To ljfldstvo tak časti Boga, šteroga za „Vatanineuva" — Večnoga, „Hitap-uan" očo i „Abailakin" — Vsegamogočnoga zove, kak prviva stariša Adama i Bvo. Niti bolvanov ne moli to ljfldstvo.
Po misijonskom sveti. Če gledamo po sveti delo misijo-narov, se veselimo, ar je vidno boža pomoč podpira. Na Kjtaj-skom na priliko je število katoličanov v zadnjih 15 letih za 1 milijon naraslo. Zdaj jih je že prek 2 miljona. Tfldi indri delo lepo napredOje. NeŠterni pri pogledi na nevero pa sovraštvo do Boga v evropskih državah se etak tolažijo: Sv. cerkev pridobi vsakše leto dosta več zglednih kotrig v misijonskih krajih, kak jih pa v Evropi zgUbi. No pa tfldi v Evropi vsakše leto bole sprevidijo, ka je edino sv. cerkev ino vera v Kristuša mogoča dati pravi mir i zadovoljstvo. — Na sveti je zdaj 1.700.000.000 ljfidi. (To je edna milijarda, 700 miljonov). Kristjanov je bluzi 700 milijonov (od teh je največ katoličanski kristjanov — 305 milijonov). Tak je poganov (800 miljonov) ino mohamedancov (200 milijonov) ešče dosta dosta več. — Tfldi vidimo, kelko dela ešče čaka naše misijonare prle kak de edna ovčarnica ino eden pastir.
Delavcov je malo. Kda mislimo na tak velko število ne-vernikov, štere de trbelo ešče k pravoj veri pripelati i gledam na malo število misijonarov (12.500), lehko pravimo s Kristusom: „Žetev je velka eli delavcov je malo." On je pa tfldi včasi na to ešče naročo: „Prosite zato nebeskoga Očo, naj pošlje delavce v svojo žetev! Bogajmo ga i molimo za misijonare i za duhovnike! „Celi svet ne odvaga vrednosti edne same duše," pravi sv. Gregor. I kelko dflš merje, ka so nanč ne čflle svetoga imena : Jezus! Naj nas nagiblje to, ka podpiramo misijonare! — Na slovenskom mamo misijonišče (pri Domžalah poleg Ljubljane), kde se vzgajajo misijonarje za domače ino poganske misijone. Podpirajmo ga z molitvijov ino z darovi! — Ve krščanske matere in očevje, eli nema znabiti vaš sin zvanja za misijonara (za misijone doma po faraj eli zvflna po sveti). Dajte ga v školo! Pišite v misijonišče!
Posvečenje drflžine Cigan Matjaša v Žižkih se je vršilo marc. 2. Urednik M. Lista so blagoslovili podobo, zročili celo Srci Jezušovomi i vkflpzbranoj velikoj vnožini razložili, ka pomeni rana, venec, ogenj i križ na Srci Jezušovom i ka je duž-nost domačih do Srca JezuŠovoga, štero je postalo zdaj glava
familije, Po lepih pesmah i molitvah je ljfldstvo stov želov raz-
zišlo, da bi se bar več družin posvetilo Srci Jezušovom.
Kelko ljudi pride na 1 duhovnika.
V Prekmurji	1 dahovnik na 2369 vernikov
V	Mariborskoj pOŠpekiji
V	Ljubljanskoj „
V	Zagrebškoj nad. „ Na Taljanskom
Na Francoskom
V	Sev. Ameriki
V	Indiji pride na 1 duhovn. Na Kjtajskom	„
Na Japonskom „
V	Afriki
971 850 606 930
1016 1130 3650 695 857 1055
katoličan, ino 106.000 pogan.
165.000 „ 251.000 „ 71.000 „
5 let, tomi so tak že pretekla leta), Mertik Štefan, Mala Polana; z Beltinec: Pucko Jožef, Zorkova Smej Marija, Plečko Marija, Dragovič Mihal, Baligač Ivan, Zorko Štefan, Knausova Balažic Agota, Šaruga Matjaš, Volf Anton, ščančar Zver Ivan, Slavič Štefan, Krenoša Ivan, Farkaš Anton, Tratnjek Mihal, Mesarič Kata, Smodiš Matjaš, Duh Marija, Glavačova, Kavaš Balaž; z Ižekovec: Vučko Marko, Kuhar Anton, Sagaj Janoš, Zver Ivan; z Gančan : Šuklar Jožef, Jerebic Jožef, Maučec Ana, Lipič Jožef, |eriČ Štefan, Flister Johana, Toplak Tomaž; z Lipovec: Sraka Štefan, Barbarič Martin, Gutman Jožef, Tratnjek Mihal, Tratnjek Ferenc, Mihalič Matjaš, Basa Mihal, Mesarič Štefan, Kuhar Martin, Geld Matjaš, Šebjan Štefan, Šebjan Matjaš, Škafar Marko, Baligač Ivan, Forjan Martin; z Odranec: Virag Štefan, Raduha Adraš, Kavaš Anton, Horvat Matjaš, Dominko Jurij, Dominko Jožef, Ščančar Lena, Ferenčak Štefan, Virag Marija, Balažic Martin, Ferenčak Ivan; Žižek Martin z Črensovec, Fuis Marija Nemščak; z Bratonec: Herman Mihal, Forjan Martin, Škafar Ivan, Škafar Matjaš, Horvat Marko, Kobl Mihal, Sreš Janoš, Mlinarič Jožef, Šebjan Marka žena, Gujtman Ivan, Lonec Ivan; z Melinec: Ozimec Ivan, Duh Andraš; Čenar Ferenc s Kpnjščeka, Lutar Kata z D. Bistrice.
Ta imena zato objavimo, naj širitelje vidijo, komi majo dati brezplačno „Novine" i „M. List" i komi samo „M. List." Od teh naj ne terjajo hikše naročnine, a ki pa zavolo naraščene dragoče kaj z dobre vole da, naj to z zahvalnostjov gorivzemejo. Deseto leto preteče 1926. decembra 31. — Vredništvo.