198 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 POTOVANJA OGLEJSKIH VIZITATORJEV NA SLOVENSKO V POZNEM SREDNJEM VEKU JANEZ HÖFLER Cerkvene razmere na Slovenskem v poz- nem srednjem veku, ki jih simptomatično za- znamuje ustanovitev ljubljanske škofije na delu nekdanjega oglejskega patriarhata, je so- oblikovalo nekaj usodnih okoliščin: dokon- čna izguba patriarhove svetne oblasti z zav- zetjem Furlanije in Vidma po beneški repub- liki (1420), spori med Habsburžani in Beneča- ni na splošno in posebej glede patriarhove ose- be in njegovih spiritualnih pravic na avstrij- skem delu patriarhata, dejstvo, da je tudi po ustanovitvi škofije v Ljubljani (1461) precej- šen del avstrijskega ozemlja ostal v cerkveni jurisdikciji oglejskega patriarhata, kot poprej oddaljen od patriarhovega sedeža v Vidmu; resnica, da so si patriarhi še naprej vztrajno prizadevali, da bi ohranjali svoje pravice na vseh delih pripadajočega jim ozemlja, pa te- ga zaradi oddaljenosti in siceršnjih političnih razmer niso zmogli v potrebni meri, se je za- torej toliko bolj kvarno izražala v stanju cer- kvenih razmer na Slovenskem.^ Nenehne interdikcije avstrijskega dvora glede opravljanja patriarhovih pravic tostran Soče, zlasti njegovih vizitacijskih potovanj, in avstrijski napori, da kakorkoli zagotove trdnejšo škofovsko oblast nad tukajšnjim de- lom patriarhata, ki ne bi bila popolnoma od- visna od beneško usmerjenega patriarha, so prisilili videmsko kurijo, da je za ozemlje zu- naj Furlanije od časa do časa določila poseb- nega namestnika, generalnega vikarja »extra patriam Fori Julij«, ki je v patriarhovem imenu opravljal duhovne, upravne in sodne zadeve. To so bili večidel škofje iz Pična v Istri: ti so že od nekdaj imeli tesne stike s slo- venskimi deželami in marsikdaj celo rezidi- rali v Ljubljani; med najznamenitejše pičen- ske škofe, posebej povezane z usodo sloven- skih dežel, sodi škof Martin (umrl 8. julija 1456 v Ljubljani in tu tudi pokopan), pomem- bna osebnost na takratnem odru cerkvene po- litike, v marsičem predhodnik poznejših ljub- ljanskih škofov.2 Institucija generalnega vi- karja, neke vrste pomožnega škofa, ki je laj- šal patriarhu delo ali ga včasih celo v celoti nadomestoval, je sicer znana že od prej — in v tej vrsti mnogokrat srečamo tudi pičenske škofe —v zapletenih razmerah druge polo- vice 15. stoletja pa je bila še posebej pomemb- na. V desetletju po Martinovi smrti odkrije- mo dva pičenska škofa v tej funkciji (Jakob, 1460, Konrad, 1463*). Ni pa to bilo pravilo, saj že leta 1457 zasledimo pri opravljanju ško- fovskih dolžnosti pri nas nekega Fortunata, škofa sarksenatenskega (rekonciliacija cerkve v Polhovem Gradcu 18/IX, v listini v NšAL iz- recno zapisan kot generalni vikar oglejskega patriarha). Kasnejši viri vsekakor razkrivajo, da se patriarhi niso zadovoljevali s takšnim namestništvom, ki jim ni zagotavljalo nepo- srednega nadzora nad dogajanjem na avstrij- ski strani. Ce se je le dalo, so poslali na vizi- tacijske poti generalne vikarje iz Vidma, po KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 199 i pravilu italijanskega rodu in neodvisne od habsburške politike, in to se jim je ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja tudi precejkrat posrečilo. O škofijskih vizitacijah slovenskih dežel v poznem srednjem veku je ohranjenega le ma- lo neposrednega gradiva. Najdragocenejši so zapiski kanclerja videmske kurije Pavla San- tonina, ki je v letih 1485 do 1487 trikrat spre- mljal vizitatorja Petra Carla na njegovi poti, dragoceni zategadelj, ker so osebne narave in prinašajo mnoge kulturnozgodovinske in tudi vsakdanje življenje zadevajoče reči (o tem gl. v nadaljevanju). Poleg tega obstajajo uradni zapisniki vizitacijskih aktov iz let 1492, 1494 in 1523 škofov Jakoba Valeressa, Petra Carla in Daniela de Rubeisa in kratka beležka z vi- zitacije Sebastijana Nascimbena iz leta 1498. Na druge vizitacije je mogoče sklepati in si jih rekonstruirati iz ustreznih aktov, zlasti po- svetitev cerkva in izdajanja odpustkov, ki so se bodisi ohranili z izvirnimi listina- mi ali pa so znani iz kasnejših virov, posebej i/, vizitacijskih zapisnikov ljubljanske škofi- je iz 17. stoletja. Razumljivo pa je, da tako ohranjeno gradivo predstavlja le drobec vizi- tatorjevih opravil, ki so včasih trajala tudi po dva meseca. Tako dobljena podoba o vizitacij- skih potovanjih oglejskih generalnih vikar- jev na Slovensko kaže, da patriarhi le niso puščali tako vnemar avstrijskega dela patn- arhata. Öe so se odnosi med Benečani in cesar- jem Friderikom III. po pogodbi iz leta 1468, s katero je cesar priznal beneško osvojitev Fur- lanije, začasno nekoliko umirili in če so Av- strijci po določeni dobi vendarle dovolili pa- triarhu, da je poslal svojega zastopnika na vizi taci j o preko Soče, se je to zgodilo zaradi neke nove nevarnosti in nesreče, ki je tedaj prizadevala ,naše dežele. Turkom so (se v osemdesetih letih 15. stoletja pridružili še vpadi ogrskih vojakov. Srenje so bile zdeset- kane, cerkve in kapele požgane ali tako ali drugače onečaščene ter oropane, kar je za- htevalo od oblasti veliko naporov, tudi od pa- triarha in njegovih vikarjev.^ PASKAZIJ IZ GRAClŠCA, PlCENSKI SKOF Generalni vikar »extra patriam fori Julij«; njegovo delovanje na Slovenskem poznamo samo iz nekaj posamičnih aktov iz razdobja med leti 1482 do 1488. 2. junija 1482 je posve- til veliki oltar župne cerkve v Sentrupertu na Dolenjskem in cerkvi podelil odpustke (NmKap, fase. II/5). Leta 1485 naj bi posvetil veliki oltar v cerkvi sv. Nikolaja v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem in 13. novem- bra 1488 je v Vranji peči cerkvi sv. Urha, ki jo je takrat verjetno tudi posvetil, podelil od- pustke (NšAL).» PETER CARLO, KAPRULANSKI SKOF, 1485—1487 V času, ko je Paskazij iz Gračišča oprav- ljal dolžnosti oglejskega generalnega vikarja za avstrijski del patriarhata, je patriarh kar- dinal Marko Barbo poslal v slovenske dežele svojega videmskega generalnega vikarja Pe- tra Carla, škofa iz severnoitalijanskega ob- morskega mesteca Caorle in patriarhatskega sufragana. Carlo je vizitacijo avstrijskega de- la patriarhata opravil v treh potovanjih. Je- seni leta 1485 (od konca septembra do začetka novembra) je preko Tolmezza in Karnije obis- kal celotno Ziljsko dolino od Kötschacha in doline reke Lesach navzdol. Konec avgusta naslednjega leta se je preko Kobarida in Cer- knega podal na Gorenjsko, kjer se je zadr- ževal zlasti v Skofji Loki in Kranju, in zatem zavil na Koroško, kjer si je za izhodiščni kraj izbral Beljak; na Koroškem se je mudil ves meisec september. Maja leta 1487 pa se je Car- lo napotil na Štajersko, kjer je obiskal vsa pomembna župnijska središča nekdanjega sa- vinjskega arhidiakonata od Celja do Ptuja oz. Ptujske gore. Vizitacija škofa Carla iz teh let je zanimiva zato, ker se je o njej ohranilo ne- ko dragoceno pričevanje: škofa je spremljal tedanji kancler videmske kurije Italijan Paolo Santonino in si z nemalo literarnega daru v latinščini zapisoval vse, kar mu je na poti zbujalo posebno pozornost. Zlasti so ga zani- mali družabni dogodki, pojedine, plesne pri- reditve, zabeležil si je vtise o pomembnih lju- deh javnega in cerkvenega življenja, o krajih, o njihovih prebivalcih. Dragocene so tudi opazke o posameznih cerkvah in samostanih, pa kajpak tudi druge nadrobnosti kulturno- zgodovinske narave. Zgodovinsko gradivo, ki ga je mogoče nabrati iz raznih arhivskih fon- dov tega časa, dobiva v soočenju s Santo- ninovim pričevanjem posebno plastično po- dobo. Santoninov dnevnik je zašel v vatikansko knjižnico v Rimu, objavil pa ga je in z drago- cenimi opombami opremil nekdanji kustos nadškofijskega arhiva v Vidmu in zaslužni zgodovinar furlanske dežele Giuseppe Vale.' PETER CARLO, KAPRULANSKI SKOF, 1489, 1491 Potovanje Petra Carla maja 1487 na Šta- jersko ni bilo zadnje te vrste. Vse kaže, da je škof med leti 1489 in 1491 še nekajkrat v slu- žbi generalnega vikarja obiskal naše kraje, čeravno si kakšne trdnejše predstave o teh potovanjih ne moremo ustvariti. Pozno poleti 1489 srečamo škofa na Koroškem: 27. avgusta 200 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 je posvetil stranski oltar v cerkvi sv. Andreja V Vratih (Thörl) in cerkev rekonciliiral in 12. septembra" povetil podružnico sv. Jurija v župniji sv. Martina pri Beljaku.^ Listino z dne 27. avgusta 1489 je podpisal Paolo Santonine, kar kaže, da je škofa tudi to pot spremljal vi- demski kancler. O bivanju škofa Carla leta 1491 pri nas sklepamo po njegovi navzočnosti 6. maja tega leta v Slovenjgradcu.° JAKOB VALARESSO, KOPRSKI SKOF, 1492 Imenovan »in patriarchatu aquilegiensi se- de quasi vacante pro Reverendissimo capitulo aquilegiensi gubernator generalis«, v času, ko patriarh Hermolaj Barbaro, imenovan za pa- triarha proti volji beneške republike, ni mo- gel opravljati svoje oblasti in je bila patriar- hova stolica dejansko prazna. Njegova vizi- tacija se je ohranila v zapisniku (AAU, Liber visitationum 1488, fol. 21 r in dalje; odlomke objavil J. Gruden, Cerkvene razmere, istr. 144 ss), tako da si lahko poustvarimo njeno pot. 25. avgusta 1492 je škof napovedal vizitacijo koroškemu arhidiakonu (AAU, Acta 15, 38 r) — sklepati smemo, da je podobno pismo do- seglo tudi arhidiakona za Gorenjsko in Šta- jersko —, 29. avgusta se je pojavil v Kobari- du. Zatem je pot vizitatorja vodila na Gorenj- sko (Kranj, kamniški okoliš, Mengeš), odtod pa na Koroško, kjer je 6. oktobra v Beljaku izdal spomenico o vizitaciji za gorenjskega arhidiakona Lenarta Seydla. Na svoji poti je vizitator opravil razne sodne zadeve za go- renjsko in štajersko duhovščino, o katerih na- drobno poroča omenjeni zapisnik. Obenem je kot škof in pooblaščenec oglejskega patriarha oz. kapitlja opravil tudi nekaj pontifikalnih dolžnosti, ki jUi zapisnik ne omenja, a so zna- ne iz drugih virov. Verjetno je na poti iz Ko- barida na Gorenjsko z dovoljenjem ljubljan- skega škofa posvetil stranski oltar v cerkvi sv. Ahaca v Nemškem rovtu (NšAL, Viz. 4, 213; dan posvetitve ni naveden), 8. septembra je v Kamniku posvetil cerkev sv. Jakoba, kas- nejšo frančiškansko,'" in se dan zatem v isti nalogi povzpel na Sv. Primoža nad Kamni- kom (NŠAL, posvetitev cerkve in vseh četvero oltarjev ter podelitev odpustkov); iz listine, izdane za sv. Primoža, in drugih zapisov pov- zemamo, da se je tudi te vizitacijske poti ude- ležil Paolo Santonino. PETER CARLO, KAPRULANSKI SKOF, 1494 Peter Carlo se je v vlogi generalnega gu- bernator ja in vikarja zopet napotil na vizita- cijsko pot v slovenske dežele leta 1494. Zapis- nik s te poti prinaša ob Jakobu Valaressu na- vedeni vir (AAU, Liber visitationum 1488, fol. 37 in dalje; poglavitni odlomki so objavljeni v J. Grudnu, prav tam). V viru zabeležena pot traja od 2. maja 1494, ko se je škof ustavil v Kranju, do 11. junija tega leta v Skofji Loki, vmes pa je škof obiskal tudi Spodnje Štajer- sko; v protokolarnih zadevah se omenjajo Slovenjgradec oz. cerkev sv. Andreja na Brdu v slovenjgraški dolini,'' Kotlje na Koroškem, >'cerkev sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza in Pavla« (po Grudnu menda Oberje pri Železni Kapli'2), Vuzenica, Konjice. Kmalu po pri- hodu na Gorenjsko je Carlo posvetil cerkev sv. Dominika in Luaije v Tenetišah skupaj s tremi oltarji (3. maja, KAL 21/12, NšAL Viz. 4). 7. junija je v Hotemažah posvetil kor cer- kve sv. Ulrika z dvema oltarjema in ji podelil odpustke (NŠAL), 10. junija rekonciliiral cer- kev v Krizah (NšAL, izdano v Spodnjih Du- pljah) in posvetil cerkev sv. Vida v Spodnjih Dupljah z dvema oltarjema (KAL 21/13, NšAL Viz. 4). Škofu je tajniške posle to pot oprav- ljal Santoninov sin Avguštin, podpisan kot »parentis coadjutor«. JURIJ (MANIGER VON KIRCHBERG), PICENSKI SKOF, 1496 Pičenski škof Jurij (1490—1501; J. Gruden, ib., 5, op. 2), v resnici beneficiat stolnega ka- pitlja v Ljubljani, je bil zadolžen za spiritual- no vodstvo ljubljanske škofije pod mladolet- nim škofom Krištofom Ravbarjem. Vpraša- nje je, koliko je v času škofovanja kot sufra- gan oglejskega patriarha opravljal tudi vizi- tacijske zadeve zunaj ljubljanske škofije. Dva podatka z 10. maja 1496 govorita, da je v imenu ljubljanskega škofa rekonciliiral cer- kev sv. Nikolaja v Strahinju in na novo po- svetil dva oltarja v njem (19. maja je cerkvi podelil tudi odpustke, NšAL) ter posvetil cer- kev sv. Janeza v Zbiljah pri Smledniku (NŠAL, Viz. 4). SEBASTIJAN NASCIMBENO, KORONSKI ŠKOF, 1498, 1499 Koronski ali konovijski naslovni škof (ime- novan po nekem škofijskem sedežu v Albani- ji), prvi iz vrste generalnih vikarjev, ki so vodili patriarhat v času patriarha kardinala Dominika Grimanija, je nekajkrat obiskal tu- di naše kraje. Aprila 1498 se je verjetno mudil v Ziljski dolini (posvetitev cerkve v Št. Pavlu 28. aprila, listina v Koroškem deželnem arhi- vu), kmalu zatem pa je obiskal zahodni del Gorenjske in Koroško v okolici Beljaka. Ta njegova pot je zabeležena v aktih videmske kurije iz let 1489—1503 (BCU, Ms. Joppi 611, še neobjavljeno): 18. in 19. maja 1498 je bil KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 201 : Nascimbeno v Idriji, kjer je posvetil pokopa- lišče pri Marijini cerkvi in rekonciliiral cer- kev sv. Marije Magdalene na Gorah (ib., str. 2), 22. in 23. maja se je zadrževal v Kranju, kjer je izdal dve pismi za pobiranje miloščine, 25. maja je posvetil neki oltar v cerkvi sv. Mihaela v Dovjem, ki jo je bil tudi rekon- ciliiral skupaj s pokopališčem. 30. maja je bil že v Beljaku na Koroškem in v naslednjih dneh med drugim posvetil cerkvi v Ziljici (Ga- ilitz) in v Sovčah (Seltschach); 31. maja je iz- dal tudi pismo za pobiranje miloščine za cer- kev sv. Primoža nad Kamnikom. Ponovno se je Nascimbeno mudil na Slo- venskem spomladi 1499, na kar lahko sklepa- mo po treh njegovih aktih: posvetitev kora in dveh oltarjev cerkve sv. Benedikta v Stran- jah in podelitev odpustkov 31. maja, potrditev pravil bratovščine sv. rešnjega telesa v kranj- ski župni cerkvi, izdana 12. junija v Kamni- ku, in rekonciliacija romarske cerkve na Smarni gori po naročilu ljubljanskega škofa Ravbarja 22. junija (vse tri listine v NšAL). HIERONIM DE FRANCISCIS, KORONSKI ŠKOF, 1501, 1502, 1507 Nascimbenov naslednik na titularni stolici koronskega škofa in tudi v vlogi oglejskega generalnega vikarja je bil Hier onim de Fran- ciscis. Nekaj nesklenjenih podatkov priča o njegovih vizitacijah na naših tleh v letih 1501, 1502 in 1507. 21. oktobra 1501 je posvetil dva oltarja v cerkvi sv. Marjete v Radomljah in jima podelil odpustke; na ustrezni listini (NŠAL) se škof imenuje »suffraganeus gene- ralis et in montibus visitator«. 26. septembra 1502 je posvetil oltar v cerkvi sv. Jerneja v Seničnem (KAL 12/13) in 3. oktobra tega leta verjetno tudi posvetil cerkev v Jereki v Bo- hinju (NŠAL, Viz. 4 — konsekratorjevo ime ni navedeno). Nekaj več je gradiva za Hieroni- movo vizitacijo maja leta 1507; 11. maja je Franciscis posvetil novi kor in veliki oltar cerkve sv. Martina v Trsteniku (KAL 21/2; Viz. 4 navaja mesec avgust), 19. maja je v Ljubljani dovolil prestavitev praznovanja po- svetitve cerkve v Stranjah (NŠAL) in verjet- no tudi v tem času posvetil cerkev sv. Lov- renca nad Bašljem (KAL 21/12, NŠAL, Viz. 4; omenjeno samo leto in konsekratorjevo ime). Avgusta leta 1507 sledimo škofu še na Koro- ško (posvetitev kora cerkve sv. Marije v Gor- janah/Göriach v Ziljski dolini 26. avg.. Koroš- ki deželni arhiv). Opažamo, da se z letom 1502 prekine razme- roma gosta vrsta oglejskih vizitacij od Petra Carla (1485) dalje in nadaljuje šele leta 1507 z istim vizitatorjem Hieronimom de Franciscis. Tudi med naslednjimi nekaj vizitacijami na- staja časovni razmik petih let: 1512, 1517. To dejstvo lahko kajpak brez zadrege pripišemo pomanjkanju gradiva, vendar nam drug sprejemljivejši odgovor ponujajo nove politič- ne razmere v odnosih med Benečani in Habs- buržani, med patriarhom in njegovim klerom na avstrijski strani. Po smrti zadnjega goriš- ko-tirolskega grofa Lenarta leta 1500 v Lienzu izbruhnejo stari spori med obema tekmecema na severovzhodnem stičišču obeh velikih ev- ropskih svetov, ki dobe s Cambraijsko ligo proti Benetkam (1508) poseben odločilen ok- vir. Zadnja Hieronimova vzitacija leta 1507 se ujema z relativnim zatišjem pred sklenit- vijo protibeneške zveze (1508) in sledečim ji avstrijskim zavzetjem Furlanije (1509). DANIEL DE RUBEIS, KAPRULANSKI ŠKOF, 1512, 1517—1520, 1523 Okoliščine, pod katerimi je potekala zadnja znana vizitacija Hieronima de Franciscis, so zaznamovale tudi pastirsko delo Daniela de Rubels, kaprulanskega škofa. Služil je trem patriarhom iz beneške rodbine Grimanijev, Dominika (1497—1517), Marina (1517—1529) in Marka (1529—1544). Njegova prva doku- mentirana vizitacij ska pot leta 1512 se je do- gajala v času, ko je Furlanija v celoti bila v rokah cesarja Maksimilijana L, o njej govori- ta posvetitev cerkve sv. Jurija v Bistrici nad Tržičem 16. maja'^ in posvetitev cerkve sv. Nikolaja v Jeprci 13. junija (NŠAL; potrditev v KAL 43/11).'" Z letom 1517 se spet začenja gostejša vrsta vizitacij, ki jo je omogočila ure- ditev razmer v Furlaniji po pogodbi iz No- yona (1516) in sporazumni razdelitvi dežele med Benečani in Avstrijci. Vse kaže, da se je v štirih letih med 1517 in 1520 Daniel de Rubels vsako leto odpravil na vizitacijsko pot avstrijskega dela patriarhata, čeravno nam o tem govore le posamični do- kumenti. Največ je gradiva za leto 1517, ko se je škof verjetno kar dva meseca mudil na Gorenjskem: v ta čas sodijo posvetitev veli- kega oltarja in stranskega oltarja sv. Urbana 16. niaja v Bistrici nad Tržičem (KAL 21/13; takrat je škof verjetno posvetil tudi cerkev sv. Neže v bližnjih Brezjah, NŠAL, Viz. 4, omenjena samo letnica), posvetitve cerkve sv. Tomaža skupaj z oltarji v Britofu pri Kranju 8. junija (NŠAL, Viz. 4), sv. Petra v Naklem 11. junija (Lavtižar, Kranj, ib.), cerkve sv. Do- minika v Tenetišah 12. junija (KAL 21/12), rekoncilija cerkve sv. Križa v Prebačevem 6. julija (NŠAL), in posvetitev stranskega oltar- ja v cerkvi sv. Martina v Dobu 7. julija (NŠAL). O Rubeisovi vizitacij i naslednjega le- ta govori samo podatek s Koroškega: posve- 202 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 titev Marijine cerkve na Zapotnici na Malem Ljubelju 21. oktobra 1518 (Koroški deželni ar- hiv). 16. maja 1519 je škof posvetil cerkev sv. Jurija v Volči pri Poljanah z njenimi oltar- ji (NŠAL) in 14. oktobra 1520 župno cerkev v Sentrupertu na Dolenjskem (NmKap, II/5). Rubeisova vizitacija iz leta 1523 se je po tistih s konca 15. stoletja zopet ohranila v za- pisniku, ki ga je po izvirniku iz videmske me- stne knjižnice objavil G. B. Corgnali.'s Škof se je na vizitacijo napotil 1. septembra po znani poti preko Kobarida in Cerknega na Škofjeloško in od tod na Gorenjsko in Do- lenjsko. Opravil je precej pontifikalnih dolž- nosti, posvetitev cerkva in oltarjev, ordina- cij klerikov in vmestitev na duhovniška me- sta, pri čemer preseneča razmeroma veliko število na novo posvečenih cerkvenih zgradb v Zasavju, ki je bilo dotlej verjetno bolj za- nemarjeno. Potovanje je trajalo vsaj do 19. septembra (Kamnik), ko se ohranjeno poro- čilo sklenja. Poleg zapisnika nam o tej vi- zitaciji govori tudi nekaj posebej ohranjenih dokumentov, tako posvetilni listini za cerkev sv. Ane v Zgornji Jablanici z 10. septembra in oltar sv. Ane v Mekinjah s 16. septembra (oboje NŠAL).'* Da se Rubeisovo potovanje ni končalo v Kamniku, kot bi bilo mogoče skle- pati po vizitacijskem zapisniku, pa priča po- datek, da je škof 20. septembra tega leta po- svetil tudi novo cerkev sv. Luke v Praprečah pri Lukovici (NšAL, Viz. 4). DANIEL DE RUBIES, KAPRULANSKI SKOF, 1535 Rubeisova vizitacija iz leta 1523 je zadnja nam za zdaj znana vizitacija kakega oglejske- ga sufragana na Slovenskem, ki se kronološko še kolikor toliko navezuje na patriarhova pri- zadevanja ob koncu 15. in v začetku 16. sto- letja. Gradiva s tem letom zmanjka za dobro desetletje in šele leta 1535 srečamo Rubeisa spet na slovenskih tleh, ko je poleg Gorenj- skega moral obiskati tudi Štajersko. Vemo, da je škof 8. junija tega leta posvetil kor in glavni oltar cerkve sv. Duha v Cešnjevku (Lav- tižar, Kranj, ib.); 8. julija cerkev sv. Andreja v Pokorni vasi na Kozjanskem" in 14. julija stranski oltar sv. Ane v Sv. Lovrencu nad Bašljem (KAL 21/11). Ob tej priložnosti se je spet mudil tudi v Praprečah pri Lukovici, kjer je moral ponovno posvetiti cerkev sv. Luke (NŠAL, Viz. 4). Težko je reči, koliko nam podobo o oglej- skih vizitacijah te dobe kroji pomanjkljivo ohranjeno gradivo, nedvomno pa nastopa s sredino 16. stoletja čas, ki je spet temeljito pretresel duhovno življenje naše dežele. Pro- testantizem in s tem povezana okrepitev cer- kvene politike avstrijskih vladarjev na eni strani ter reformiranje katolicizma s triden- tinskim koncilom na drugi strani sta zahte- vala tudi od oglejskega patriarha drugačne in intenzivnejše oblike pastoralnega dela, ki pa je, kot vemo, takrat prineslo le neznatne re- zultate. OPOMBE 1. Zgoščen pregled v J. Grudnu, Cerkvene raz- mere med Slovenci v petnajstem stoletju in usta- novitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, in F. Kovačiču, Zgodovina lavantinske škofije, Ma- ribor 1928, posebej str. 212 ss. — 2. J. Gruden, prav tam, str. 11 ss, koit škof znan iz virov iz, let 1436 do 1456. Med najzgodnejše njegove akte so- dijo odpustka za mekinjski samostan 9.; sept. 1436 iz Konjic (NŠAL) ter posvetitev cerkva v Kri- zah in v Brezjem nad Tržičem leta 1437 (NšAL Viz. 4, KAL fase. 21/13). — 3. K imenom vikarjev oglejskega patriarha, ki jih prinaša J. Gruden, str. 5 op. 2, lahko dodamo še naslednja: senjski škof Pnothiva že 1340, 2/XI (v Seničnem na Gor.), Janez, škof emonski (Novigrad v Istri) (1350, 27 /XI), škof Lenart (1395, 15/III), pičenski škof Lovrenc (1389, 9/IV; kot generalnega vikarja ga omenja tudi Valvasor, Die Ehre Vili, v vrsitd pičenskih škofov), škof Bernard (1397, 16/11, v Velesovem), Jurij, škof »lessiensis« (?, 1400, 25/ VII, v Hočah); k prav tam, str. 6: škof Eberhard, ki je leta 1415 posvetil podružnico na sv. Jakobu nad Preddvorom, kajpak ni bil salzburški nad- škof istega imena (v viru: »episc. tefeliiter.«, do- minikanec). — 4. J. Gruden, ib., 72. — 5. V na- daljevanju podajam posamezne vizitacijske po- ti i>o kronološkem vrstnem redu. Zaradi gospo- darnosti navajam vire praviloma le po izvirnikih in ne omenjam njihove objave ali omembe v Idite- raturl, čeravno jih je tu najti precej, zlasti v to- pografskih opisih župnij A. Koblarja, J. Lavtiža- rja in I. Vrhovnika. Označba NšAL brez lokacije pomeni zbirko srednjeveških listin v NšAL pod ustreznim datumom. — 6. J. Gruden, prav tam, str. 74. Ze 11. jan. 1482 je škof rekonciliiral cerkev sv. Andreja v Vratih (Thörl) na Koroškem (Koroški deželni arhiv). — 7. G. Vale, Itinerario di Paolo Santonio in Carinzla, Stiria e Carniola negli anni 1485—1487, Vatikan 1943 (Studi e Test 103), nemški prevod R. Egger, Die Reisetagebücher des Paolo Santonio 1485—87, Celovec 1947. — 8. Listini (druga je v prepisu) v Koroškem de- želnem arhivu (Kärntner Landesarchiv) v Ce- lovcu. Podatke iz tega arhiva mi je ljubeznivo posredoval dr. Wilhelm Wadl, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem. Vsebdna drugih v tej zvezi nedvomno zanimivih listin, ki se hranijo po župnlh arhivih na Koroškem, mi žal ni znana. Tako bi v ta čas utegnili uvrstiti tudi po- svetitev cerkve sv. Petra v župniji Šentjakob v Rožu (W. Fresacher, Erläuterungen zum histori- schen Atlas... II/8, 2 1966, str. 151.) — 9. F Ko- vačič, ib., str. 216. Podatka ne morem preveriti. — 10. F. Stele, Poliltični okraj Kamnik, Ljub- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 203: Ijana 1929. — 11. 16. maja; vizitator se je, glede na analogije, tu nedvomno mudil z namenom, da posveti cerkev, čeravno v gradivu o tem ni nič ohranjenega. — 12. Dovanke (Gablern) v župniji Dobrla vas? — 13. J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, Ljubljana 1901, str. 108—109, 114. — 14. Za Jeproo izdana listina, v kateri se ne omenjajo nikakršne pravice ljubljanskega škofa, kaže, da je tedaj župnija Sora, kamor je so- dila ta cerkev, še vedno ležala v mejah oglejske junisdikcije. — 15. Posvečanje in potrditev kapel v Sloveniji v 1. 1523, GMD XVII (1936), 143—147. — 16. Ime drugega kraja je v zapisniku popačeno in dovoljuje misliti na Velesovo (ib., op. 32). — 17. I. Orožen, Das Bisthum und die Diöze- se Lavant IV, str. 157 (po vizitaciji 1651 v KAL). Uporabljene kratice: AAU — Archivio arcive- scovile Udine, BCU — Biblioteca comunale V. Joppi Udine, KAL — Kapiteljski arhiv v Ljub- ljani v NŠAL, NŠAL — Nadškofijski arhiv v Ljubljani, NmKap — Arhiv novomeškega kapi- tlja v NŠAL.