Letnik XXV (nova vrsta) Številka 53 Izdajatelj in založnik KULTURNO DRUŠTVO STARI TRG Odgovorna urednica: MARIJANA VONČINA Tisk: Grafika Prevalje Kulturna sprememba je nastala Umetnost je menjala glavarja Rahljajo vezi grajskega se raja Enakost legenda je preteklosti postala Nastajajo elitni klubi, skladi Trgovine cvetejo, a venejo, če prave ni pomladi. LIST ZA POSLANCE IN OSTALE KLOŠARJE Na pustno nedeljo, 9. februarja 1200 izvodov 1997 Cena 300 SIT KURENTOVIH SREBRNIH 25 let ali ČETRT STOLETJA STAROTRŠKEGA PUSTNEGA PATRONA Pisalo se je leto 1973, ko so pri Kulturnem društvu Stari trg prevzeli v svoje roke v Slovenjem Gradcu rojenega KURENTA. Zakaj se je to zgodilo, ne vemo natančno. Vemo pa, da se je obdržal in tudi letos je med vami ves svež in korajžen. Pripravljen je, da nadaljuje svojo pot z vso odgovornostjo. Še prej pa nekaj podatkov iz njegove četrtstoletne zgodovine: Uredniki, ki so ga in ga še urejajo Leta 1973 je številko 29 uredil Tone Slapernik n 1974 " 30 " Franček Jurač n 1975 " 31 uredila Heda Štelcer n 1976 " 32 uredil Polde Krajnc n 1977 " 33 " Jože Kacijan n 1978 " 34 " Edo Anderlič n 1979 " 35 " Drago Pečko n 1980 " 36 uredila Heda Praprotnik n 1981 " 37 uredil Tone Jakopič Vsi navedeni uredniki so bili tudi ustvarjalci Kurenta. Od leta 1982, številka 38 in do leta 1991, številka 47 je bila urednica HEDA PRAPROTNIK Skupaj je bila urednica 12 let. Z rednimi prispevki soustvarja Kurenta od vsega začetka, konca pa še dolgo ne bo, saj brez njenega humorja Kurentne bi bil "ta pravi”. Pa še malo naprej, da bo 25 let popolnih: Od številke 48, leta 1992 je urednica MARIJANA VONČINA. Tudi te številke 53, ki je jubilejna. Sodeluje tudi s prispevki raznih besedil. Ob jubileju ne smem pozabiti ostalih sodelavcev časopisa. Poznane karikature ustvarja Jože Aberšek (ABA), satirični karikaturist je dr. Bogomir Celcer, razne fotografije že dolgo prispeva Franček Jurač, fotografije maškarad pa Stanko Hovnik. Pisci besedil so bili in še bodo: Tone Turičnik, Peter Petrovič, Jerica Smolčnik, Marjan Križaj, redne šale pa prispeva Zlatko Škrubej. Urednica Škorpijonka UREDNIŠKI SVETNIKI: Marijana Vončina -odgovarja za vse Heda Praprotnik-piše novice dr. Bogomir Celcer - riše novice Jože Aberšek-riše karikature Blaž Prapotnik - čara podobe in besede Irena Knez - zbira podporne člane Ostali svetniki: Jerica Smolčnik, Peter Petrovič, Tone Turičnik, Zlatko Škrubej Fotografije: Stanko Hovnik ^ Zdaj pa le natančno, X, sin moj! In da ne bi grof Thurn dobil kaj cerkvenega gozda, v Veš, papež 'ma va srat! , ^ Nč' ne bof '' “ A smo se zato borili? Mogoče en krispan. Igra besed in rime ... Če dež deži brst brsti in cvet cveti. Ko veter vetri val valovi, se pena peni a žival živi in roj roji. Jež se jezi, bo rosa rosi. Hitrec pa hiti, ga jeza jezi, bula boli, pest pesti, znoj znoji in solza solzi. V mraku jek ječi, se reža reži in iskra iskri, ko žar žari. A red redi in smeh se smeji. hp ŠUMIJU GOZDOVI vropsko prvenstvo v letenju je dobesedno\ splavalo po vodi. Vreme je tekmovalce namočilo, tekme pa zamočilo... Nikjer ne najdem . ..rka miru. V resnici tu sploh nikjer ni pravega parka. Sami parkingil (JVu-titU Dort IN 1019 - D ufi! - Loli! - DuUufi! - LoOoli! Tako sta ugledni sosedi slavne tete Slave, preganjajoč dolgčas, sredi vročega poletja klicali vsaka svojega mačona oziroma mačko. To se je ponavljalo kar naprej, namreč, kadar je katera prisopihala domov, pa je hišni ljubljenček, nekakšna nevenljiva ljubezen, domala osebni imič, ni čakal na pragu in se hinavsko zamotal okrog nog in mačje prihuljeno zamijavkal, se je zdaj ena, zdaj druga postavila ob vogal, izoblikovala dlani v trobljo in zvijugano, nežno, lisičje, zaskrbljeno zategnila- - DuUufi! - LoOoli! In ko se je potepin Dufi skesano prikazal izza kakega grma ali se je potepinka Loli prihuljeno privlekla iz velikega kupa umetelno nametane ropotije in razvlečeno in leno zamijavkala, se priljudno in spravljivo ovila okrog nog, sta sosedi ob takih srečnih trenutkih zaljubljeno zavzdihnili: - Ah, Dufi moj! - Ah, Loli moja! - Ja, Dufi, kje si pa bil. Pa tako umazan si, ubožček, pa pokrempljan. Te kaj boli? Ah, ti moj mišek! In vzame pobožno tega miška, to mačjo šmajhljivost, umazano in potuljeno, v naročje, jo mehko boža in mačja zapeljivost se stisne k obrazu, pokaže, kako jo ima rada in jo hoče poljubiti ali oblizati, in babja prismuknjenost, navdušeno srečna in vzhičena, sprejme zaljubljeno naklonjenost in jo partnersko vrne! - Mijav! - Mijav! Druga soseda: - A lačna si, Loli? Ubožica moja! Samo da nisi popapcala kake grde miši ali druge pošasti! Recimo podgane! To je tuj! Zato se bova najprej umijčkali, pa lepo počeskali! Glej, kako zamazan je tvoj rep, le kje si se plazila, Lolika moja, si se valjala po blatu? Sta se z Dufijem podila in šla svatovanje? Ta Dufi: preveč se pajdaši z drugimi, še kakšno bolezen boš staknila! Recimo, mačji aids! Ja, kurba se! Le spreglej, Loli moja! Videla boš, da je ničvrednež! Greva se umijčkat, da boš lepa! Tudi osprejčkala te bom! - Mijav! ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß ß In sta se šli umijčkat, sušit in sprejčkat! - Mijav! - Ah, kako mehko dlakico imaš zdaj, kako se blešči in diši! Pa si se živčno otepala vode in lepšanja in lišpanja! Zdaj si fejst punca in pol! Ko sonček si! Moraš ubogati mamiko! A ne, da boš? - Mijav! Pa spet prva soseda: - Boš papcal? Mlekeca? Naj spečem bikova jajca? To bo nekaj zate, za moč! Boš whiskas? Malo ga še imam! Moram po drugega! V Avstrijo! Zdaj imajo še nekaj boljšega, dražjega! Seveda, whiskas boš, ima vse, kar potrebuješ! - Mijav! - Te je Loli kresnila? Ali katera druga ali drugi! Junaško moraš braniti svojo čast! Hoho, jaz bi ji že posvetila! Kaj se ima, ošpiljena candra, vtikati vate! Renči ko vol, pa grdo gleda in še grše se obnaša! Ko njena gospodarica! Obira naju, kako sva br br. Kuha žolč, ker si bolj pridkan. Loli svinjari po našem vrtu. Zapodi jo, mrho ritasto! Stari sem nekoč namignila, pomisli, pa se je nakrpotila, zavila oči in zafifala nos, zatem pa se razkoračila: - Že ve, kje je pravo mesto za drek! Pa sem rekla in seni dejala: - Čuj, soseda, pazi, kaj gofljaš! - Ti me pa že ne boš obirala in osirala in mi brala levitov! - Primitivka, sem še rekla in sem dejala, izdajalska rit, klečeplazna hobotnica, drekasta Lolika! - Kurba spajsana, hudičeva svetnica, porkamadonska dufica osrana! Nnnlll, je pokazala osle z poudarjeno strupeno špico dolgega babjega jezika in odgalopirala. Že nekaj tednov se vleče tihi teden! Če ti bo kaj ponujala, ne smeš vzeti: še zastrupi te, Dufek moj, ta ko parizar se valeča strupenjača! - Mijav! Teta Slava se pogostoma posmehne sosedskim in takim babjim bitkam in premirjem ter ponavlja vročo molitev: - Kuge, lakote in strupenih jezikov vseh in vsepovsod reši nas, o Gospod! Populi ljuljko nevoščljivosti, pljuvalnih vojn, drekanja itd.! Usmili se nas čimprej, sicer nam grozi Guinnessova knjiga! Bodi usmiljen na vekov veke! Amen! Pripis: Navidezna podobnost s slovenskimi parlamentarnimi razpravami je zgolj zanimivo naključje! o - u ASOCIACIJA - Viš no, zdaj sem se spomnil! Jutri imava sejo občinskega sveta. / J tfMrU KOROŠKA KRONIKA 1990 Pozdravljeni, dragi moji! Lani sem slabo spal, premetaval sem se na pogradu, pa je že bilo leto naokrog. Res sem starejši, ne pa tudi bolj pameten, zato bom po svoji pameti obudil spomine na nekatere dogodke v moji Koroški. JANUAR: Tako kot vsako leto sem tudi januar 96 dočakal ob podražitvah, najprej članarine RTV. Ampak to ni bil razlog za stavke, ki so se vrstile v VUZENIŠKEM KROJU in RADELJSKEM OKUSU, kjer je že smrdelo po stečaju. Smrdelo je tudi v odlagališču žlindre na Clančniku v MEŽICI, ko je zagorelo. Menda tako daleč, da so se Slovenjgradčani zbali smradu in odpovedali domovanje podjetju CMP, ki je koj napovedalo selitev v prijaznejše Slovenske Konjice. Zatisnil sem si nos in raje podpisal peticijo proti ukinitvi brezplačnih preventivnih ginekoloških pregledov v domači bolnišnici. Kaj vem, kdaj mi to lahko prav pride. Invalidom slovenjgraške LESNE pa je prišlo prav podjetje JELKA za zaposlitev. Po ustanovitvi prvega koroškega LIONS kluba sem šel zidati gradove iz snega v HELENI pri ČRNI. Svetujem vam: to delajte - gradite! Predvsem pa od besed k dejanjem in k ustvarjalnosti. FEBRUAR: Spet je bil v znamenju kulture in pustnih zabav. Povsod je bilo veselo, v dokaz, da se Korošci znamo zabavati. Manj zabavno je bilo zaradi nepodelitve Bernekerjeve nagrade v SC, ker kandidata nista imela pričakovane teže. Nastal je V REDU KAOS - namreč nova pesniška zbirka BLAŽA PRAPOTNIKA. Izkazala se je tudi Korošica IRIS MOTNIK z odlično raziskovalno diplomsko nalogo v TIP Ofiški vrh. Potem sem začel slaviti 50 letnico SREDNJE STROJNO-KOVINARSKE ŠOLE RAVNE, tamkajšnja OŠ pa je obeležila kar nekaj jubilejev bralnih značk. Manj načitani-prometno so koroški vozniki. Od 574 jih je bilo 34 v rožcah. V poznejši akciji je bilo manj pijanih - ker so ustavili manj voznikov. Vinjenost pa ni bil razlog, da so Korošci videli NLR na dveh različnih relacijah - zato so bile tudi razlage različne, tudi ta, da so letala letala prenizko. Na pravi višini pa sta v New Haven poletela slovenjgraška mirovnika župan JANEZ KOMUANEC in MARKO KOŠAN. Za mirvvsakdanjiku so se izrekli MEŽIČANI na referendumu in rekli NE za proizvodnjo AERO-LASTIK na GLANČNIKU. Jaz pa sem se zjokal zaradi predaje ključev hotela KOROTAN-RAVENSKIH ŽELEZARJEV v Portorožu, ki so jih predali ministru GABRU. MAREC: Ne verjamem v simboliko Dneva žena in Materinskega dneva, verjamem pa v simboliko predaje preko 5 tisoč podpisov protesta slovenjgraškega CENTRA ministrstvu za zdravstvo in zavodu za zdravstveno zavarovanje RS-ZZZZ. Direktor ZZZZ Košir je problem ukinitve prevent, brez. gin. pregledov vrnil domači občini - in pri tem je ostalo. Da je probleme težko reševati, so poročali na OKROŽNEM in OKRAJNEM SODIŠČU v SG, kjer je bilo nerešenih zadev za dve leti dela. Bližajočo se pomlad sem čutil v kosteh - na koroških cestah. Bolj zadovoljni so bili PREVAUČANI ob PRENOVLJENI POŠTI, spet manj pa v RADLJAH na terenski seji DZ, odbora za infrastrukturo, kjer so govorili o koroških problemih. Brez problemov je podjetje JOHNSON CONTROLS - NTU SG dobilo standard kakovosti ISO 9001. Ob obletnici rojstva HUGA WOLFA je z Dunaja prišel istoimenovani godalni kvartet, po svoje pa so skladali ustvarjalnost SILVIJA BOROVNIK s knjigo PIŠEJO ŽENSKE DRUGAČE, JERICA SMOLČNIK s pesmimi SKOZI ČAS in JOŽE TISNIKAR, ki mu je izšla nova monografija. Po stavki zdravnikov sem opozoril, da se bliža komet HJAKUTAKA, 40 krat večji od Zemlje. Hja, z vami vred sem preživel tudi to bližanje. APRIL: Brez heca: na BORZI DELOVNE ŠOLE, ki jo je pripravil KOROŠKI KLUB ŠTUDENTOV, so koroška podjetja z JOHNSON CONTROLS vred izrazila naklonjenost za zaposlitev študentov. Svet pa se tako hitro vrti in že sem dočakal slavje ob 100 letnici SLOVENJGRAŠKE BOLNIŠNICE. Pokroviteljica je bila simpatična prva dama ŠTEFKA KUČAN, ki je priložnostno odprla CENTER ZA ENDOSKOPSKO KIRURGIJO. Poleg zdravja pa je pomemben tudi razvoj; tega je obljubil DRAVOGRAJSKI ZUPAN ob mnogih investicijah za lepše življenje občanov. Lepše čase - brez izgub je obljubil tudi direktor koncerna RAVENSKE ŽELEZARNE ob obisku ministra METODA DRAGONJE. Za ogrevanje duše so poskrbeli SELANSKI PEVCI, ki so ob 30 letnici izdali novo kaseto. Za ogrevanje telesa pa so skrbeli slovenjgraški mestni' možje in ustanovili podjetje COLAT/O PLIN. Mene pa je ogrel tudi začetek pomladi in letalske sezone, ko jeKOROŠKI AEROKLUB predstavil obnovljeni dvokrilec PO-2. Jaz pa še zdaj iščem primerni mótorzanj. MAJ: Veliko "delovne sile” in dobrega delovnega razpoloženja je bilo na prvomajskih srečanjih na KREMŽARICI, ob IVARČKEM, na KOŠENJAKU, Završah in še kje. Pod vroče žarke pa sem šel počitnikovat v dom v FIESO, kjer se v naravi šolajo ne le koroški, ampak tudi drugi šolarji. Dom je, kot se šika. Ob vrnitvi sem potočil solzo v spomin na leto 69, ko je po Mislinjski dolini zadnjič peljal vlak. Otroci pa so se vseeno veselili KOROŠKEGA VLAKA čihapuha -ringaraja. Ob 35 letnici bralne značke na PREVALJAH je sodeloval tudi pisatelj TONE PARTLJIČ, 35 letnico pa so spevno obeležili tudi VRESOVCI. JOŽE TISNIKAR z daljšim slikarskim stažem, pa je s svojimi slikami olepšal salon Slovenije na zasedanju svetovne zdravstvene organizacije v ŽENEVI. Jaz pa želim, da bi marsikateri dom polepšala tudi kolekcija izžgane gline kiparke NACE ROJNIK, ki je prejela nagrado za najboljši turistični spominek SG. Povprašajte v URADU ZATURIZEMvSG. JUNIJ: Na BIENALNI 11. razstavi DOMAČE IN UMETNE OBRTI v Slovenj Gradcu sem spoznal preko 200 avtorjev in mesto je temu v čast ODPRLO VRATA, jaz pa nisem vedel za koga. Ob poletni vročini sem se hladil s pivom, ker so kopališča bila zaprta. Pomiril sem se ob katalogu POHORJE-ZELENI SVET RADOSTI medregijske skupine za razvoj. V CENTRU V ČRNI pa sem razumel tudi likovno govorico avstrijskih in hrvaških prijateljev. Potem sem slavil častitljivo 100 letnico TOVARNE LEPENKE PREVAUE in certifikat odličnosti ISO 9002, ki ga je dobil PREVENT. V ROTENTURNU so se medtem občani potožili varuhu človekovih pravic IVU BIZJAKU, jaz pa sem zvedel, da so mu pred obiskom grozili z bombo. Le kako naj varuje ljudi, če mu ti grozijo? Bolj prijazno so se odprla vrata 4. sejma PREZENTA. VladimirTOPLER je toplo pozdravil razstavljalce, domačinom pa priporočil vztrajanje, da ne bodo sejmi samo v prestolnici. Dostojno sem proslavil 90 letnico rojstva dr. LJUBE PRENER z razstavo o njenem življenju in delu ter otvoritvijo spominske plošče. 9. EVROPSKO PRVENSTVO v jadralnem letenju je skazilo vreme, ni pa skazilo 40 letnice Koroškega ZAVOPA ZA ŠOLSTVO, ki jo je s publikacijo obogatil tudi vodja FRANČEK LASBAHER. Zadovoljen sem bil tudi z otvoritvijo linije za pomoč - HELP LINE v Slovenj Gradcu in DRAVOGRAJSKIM OBČINSKIM PRAZNIKOM, ker so dobili hotel TRABERK in bencinski servis OMV, kjer so še zda j kolone Avstrijcev. JULIJ: Slovenski politiki, zopet brez Drnovška, so se zopet zbrali pri NAJEVSKI LIPI, zopet z MILANOM KUČANOM na čelu. Pa sem zopet slavil: 50 let PODGORSKIH LOVCEV, 25 let LOVSKEGA OKTETA, 120 let GASILCEV VUHREDA in 5. prodajni salon NOVE OPREME na slovenskem trgu. Med lokalnimi radijskimi postajami se je KR uvrstil na 3. mesto priljubljenosti. Manj priljubljene so zamude plač in v TOVARNI REZALNEGA ORODJA PREVAUE so stavkali. KAREL PEČKO pa nikoli ni stavkal pri delu in prizadevanjih in prejel je visoko odličje predsednika Kučana. PEČKO ve, kaj je lepota, zato ob izboru za miss KOROŠKE ni gledal samo na oder, ampak tudi med nadštevilno publiko. AVGUST: Misel za začetek pouka je spet vzpodbudil KOROŠKI RADIO, da je zastonj pomagal pri nakupu in prodaji učbenikov. Letoviščarje ob slovenski obali je strašil morski pes, bolj resno zastrašujoč pa je bil STEČAJ RADELJSKEGA OKUSA, ki je grozil tudi Vuzeniški Livarni.Zaradi mnogih svinjarij so svetniki MUTE zahtevali rento za dovažanje svinjarije iz sosednjih občin, problem pa se je svinjsko zavlekel v novo leto. Drugačne in zdravstveno-ženske težave so začeli reševati v slovenjgraški bolnišnici, ko je ODPOVEDAL MAMOGRAP. Med prestolnico in KOROŠKO je namreč HUDA LUKNJA, skozi katero težko pricurlja denar, zato so pričeli nabiralno akcijo. Da bi na Koroško iz ljubljanske smeri vendarle kaj pricurljalo in se tudi pripeljalo, so začeli dela na tej cestni katastrofi. ČRNJANI pa so brez katastrof dobro izpeljali 41. TURISTIČNI TEDEN. Potem je bil ROTENTURN prizorišče glasbenih večerov, RAVENČANI pa so slavili 600 let, ko je GUŠTANJ postal deželni knežni trg. Še bolj visoko so na KAPLI slavili 940 letnico kraja. SEPTEMBER: V novo šolo so ob novem šolskem letu zakorakali učenci LEHNA NA POHORJU, učenci PODGORJA pa v novo telovadnico - stare sploh ni bilo in zato je naenkrat želela telovaditi cela vas. Premalo poslovne telovadbe je bilo v ravenskem METALU, ki je posloval z izgubo, je pa zato JEKLOLIVARNA RAVNE odlično poslovala in pridobila certifikat ISO 9001. Po jubilejnih 10. JESENSKIH SREČANJIH NA PREVAUAH so se na 5. sejmu OBRTI IN PODJETNIŠTVA izkazali še RADELJČANI s sosednjimi občinami. Bližnje družinsko PODJETJE GAŠPER pa je primaknilo k veselju ob 25 letnici obstoja. V slovenjgraški poročni dvorani v Rotenturnu so ob novem občinskem prazniku - na dan podelitve naziva mesto - glasnik miru -"poročili" prijateljski mesti Slovenj Gradec in Češki Krumlov. Slavje, tudi s priznanji, je trajalo, kot se spodobi - tri dni. Doto za študente Koroške pa so zagotovili v Kotljah z ustanovitvijo PREŽIHOVE FUNDACIJE. OKTOBER: Kronološko so se vrstile jubilejne proslave: 30 let ŽAGE V OTIŠKEM VRHU 40 let JOHNSON CONTROLS NTU SG, 50 let SREDNJE STROJNOKOVINARSKE ŠOLE RAVNE, itd. Jaz pa sem se čudil, da so ob volilni kampanji politiki z neverjetno naglico našli tudi Koroške kraje. V zamejstvo, v Libuče, se je umaknil slovenjgraški slikar BOGDAN BORČIČ, ki je 70 letnico slavil malo doma, malo drugod. V CENTRU V ČRNI pa so svečano predali namenu novo dvigalo za 40 težko pokretnih varovancev, darilo donatorjev, med katerimi je bil tudi VEČER, za prijaznejše dneve in večere. Rezultat podobne humane akcije se je pokazal v slovenjgraški bolnišnici, ko so montirali MAMOGRAF za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Oktober se je petič zapored končal z dnevom reformacije, ki pa so ga Korošci izkoristili za "reformirane" nakupe onstran meje. NOVEMBER: Predvolilna bitka je bila v polnem zamahu, ko je vrtec v slovenjgraški SOSESKI S-8 dobil obnovljene prostore, tudi za vzgojo bodočih politikov. 5. novembra pa se je zgodilo: z odprtjem obnovljene ceste skozi HUDO LUKNJO smo se Korošci spet priključili k Sloveniji!!! V ŽELEZARNI RAVNE so zatem razkrili skrivnost o namenski vojaški proizvodnji; oživili so predelavo starih tankov. Brez topov, pa vendar bučno, sem v ŠMARTNU proslavil 890-letnico kraja. Nato so z Martinovo nedeljo prišle volitve treznih. Iz KOROŠKE REGIJE sta bila voljena DARINKA MRAVLJAK, oklicana za najlepšo poslanko, in HERMAN TOMAŽIČ, drugi najlepši iz Dravske doline. Izšli so aforizmi NIKA BRUMNA iz Črne. Lepo in praktično finančno pomoč so ponudili novi bankomati v koroških krajih. Denar pa bo potrebovala tudi FUNDACIJA KARLA PEČKA za štipendiranje koroških študentov, ki je nastala ob skrbno izbranem jamstvenem kapitalu Pečkovih slik. November se je končal z otvoritvijo poslovne stavbe ZAVAROVALNICE TRIGLAV in podjetja ZEPTER SLOVENIKAv Slovenj Gradcu. DECEMBER: Eni so govorili da je december najdaljši, drugi - da je najkrajši mesec. Po delovnih dnevih je res najkrajši, zato sem se hitro vključil v nakupovalno mrzlico. Najprej sem kupil kondom in rdečo pentljo in se pokazal ob svetovnem dnevu boja proti AIDSU. Potem sem se pridružil glasbenikom na RAVNAH - GIBANJU HUDOURNIKI, ki so s koncertom predali namenu nov GLASBENI DOM. Izšla je "Rosa na pajčevini" MARIJANE VONČINA. Udeležba na referendumu o novi zakonodaji pa je bila na Koroškem manj številna, pod 40 odstotkov. Veselo vest so mi povedali v podjetju MPI V ŽERJAVU; da bo država za ekološko sanacijo primaknila okoli 300 milijonov tolarjev. Potem sem hitel v občino RAVNE-PREVAUE, kjer so ob novem občinskem prazniku delili priznanja. Ne meni, ampak jubilantu MITJI ŠIPKU so podelili naziv ČASTNI OBČAN, potem pa je prihitel še predsednik MILAN KUČAN in Šipku in njegovim ŠENTANELSKIM PAVROM podelil državno odlikovanje. Veselil sem se tudi preizkusa 4000 tonske stiskalnice NA RAVNAH, namenjene KANADSKEMU NAROČNIKU. V HUDI LUKNJI sem si ogledal žive jaslice in zatem poslušal novoletni koncert orkestra OTA VRHOVNIKA. Pa je že bilo Silvestrovo in nazdravil sem vsem vam z željo, da bi bili zdravi in dobri in da se naslednje leto spet vidi mo in slišimo! VAŠ KURENT-(hp) IZ NAŠE ZGODOVINE Pismo imperatorju S spoštljivo ponižnostjo si vam dovolim pisati o tej, za Rimsko cesarstvo povsem nepomembni, za mene in za nas, ki neprenehoma živimo v Colatiu, pa življensko pomembni zadevi. Naš spoštovani imperator, cesar Hadrijan! Tudi v daljnem Rimu vam mora biti poznana pomembna cesta med Virunumom in Celeio, saj je državna. Res je, da je tod že bila, v času Keltov, v Noriškem kraljestvu, ko nas še ni bilo. Toda mi Rimljani smo jo uredili po naših merah in navadah. Tod ob njej, v Colatiu, državno pomembni obcestni postaji, živimo mi, vam zvesti podaniki. Naj si vas dovolim spomniti, da smo pozabili na keltsko poreklo, da smo dali sinove v naše zmagovite legije in da zvesto plačujemo vse davke. In za kaj vas sploh obremenjujem s tem pismom? Naš cesar, del, pravzaprav delček ceste je začel groziti s posedanjem našemu Colatiu, našim hišam. Mi smo nemočni. Prometa je veliko. Komaj zagotavljamo sveže konje in celo ponoči dirjajo tod mimo, tako zelo jih preganjajo dolžnosti cesarstva. Torej vas prosim, da posredujete za rešitev tega problema, težkega za nas in tudi za cesarstvo. Vaš vdani Publius Senetianus Minimi Colatio Provintia Norikum Ano I91 Odgovor imperatorja Jaz, cesar Hadrijan, najmogočnejši državljan Rimskega cesarstva, sem proučil vaše pismo. Vaša stiska ni velika, zato stisnite zobe. Z druge strani pa mora država delovati in zato sem odredil ogled tistega dela ceste, da ne bi slučajno tam pri Colatiu zastal ves promet. Cesarski inšpektor pride kmalu. Hadrijan Ano I94 Inšpekcijska ugotovitev Na delu državne ceste pri Colatiu so razmere kritične. Cesta pritiska na Colatio, državljani iz Colatia pritiskajo na cesarja. V skladu s pristojnostmi odrejam po kritičnem delu ceste le polovični promet. Na ta način bodo pritiski začasno prenehali, potem bodo imeli pa le še polovični učinek. Predlagal bom tudi konzulu iz province Norikom, naj sproži v Senatu razpravo o mojem ukrepu in poskusi vnesti v državni proračun denar za novo cesto po drugi trasi, ali pa denar za zgraditev novega Colatia. Čakajmo na rešitve. Naše cesarstvo je večno! Primus Victorus Inspectorius Ano I96 Pričujoče dokumente danes prvič predstavljamo javnosti. Gre za izredno zanimive in vredne tekste, ki so jih med lanskoletnimi izkopavanji odkrili arheologi na enem od sedmih gričev starega Rima. Vse kaže, da bo potrebno nadaljevati z izkopavanji tudi pri nas, na področju rimskega Colatia Verjetno bi našli sledove, hišo, mogoče nagrobnik navedenega Publiusa Minima, ki si je drznil pisati samemu imperatorju. In seveda bi bilo zanimivo najti dokaze o rešitvi prometne zagate v tistih davnih časih, Društvo za najnovejšo zgodovino KURENTOVA RIMSKA KUHINJA Sredi poletja lanskega leta 1996, so v Starem trgu, imenovanem po latinsko Colatio, potekala arheološka izkopavanja. Odkrili so vrsto uporabnih predmetov: nakit, posodo, orodje. Najbolj zanimivo pa je bilo, da so našli tudi nekaj RECEPTOV rimske kuhinje. Ker je Kurent z vsem na tekočem, vam odkriva tudi te znamenite recepte. Najbolj znamenit je recept imenovan PORCELLUM HORTULANUM kar pomeni ZELENJAVNI ODOJEK ali PORCIJA ZA GURMANE (OBILOJEDCE). Skrbno preberite, da pri pripravi te izredne specialitete ne prezrete kakšne pomembne sestavine. Takole gre: Odojka očistite, odstranite kosti in ga napolnite z nadevom iz naslednjih sestavin: • sesekljanih piščancev, • zmletega drobovja, • klobasic, • polžev, • drozgov, • zelenjave: repa, sesekljana čebula, por, zelena, kuhano zelje, koriander, poper v zrnu, • sedmih jajc in sardelne paštete. Količino sestavin nadeva prilagodite velikosti odojka in številu jedcev - gurmanov. Napolnjenega odojka zašijte s hodnim Cvirnom, da vezi ne bodo popustile med pečenjem v krušni peči. Lepo zapečenega odojka vzemite iz peči z okovanim lesenim loparjem, na katerem ga tudi razrežite na kose in denite v lončeno skledo. Vse kose prelijte z omako iz stolčenega zelenega popra premešanega z medom, oljem in vinom. K jedi ponudite ZAČINJENO VINO. Pripravite ga tako, da v bakreni posodi zmešate med = strd in vino. Kuhajte tako dolgo, da povre. Zopet dodajte vino, da povre. Kar ostane, začinite z mletim poprom, mastiko, lovorjem, žafranom, praženimi dateljnovimi koščicami in dateljni. Dobljeno pijačo zalijte z desetimi litri sladkega vina. Dodajte nekaj oglja. Kurent vam želi dober tek in lahko glavo! Škorpijonka A (lternativni) INTERVJU MARJANA VONČINA je lani izdala svojo prvo pesniško zbirko ROSA NA PAJČEVINI. To je vsekakor priložnost za intervju z avtorico. Kurent: Gospa Marjana, imate radi pajčevino? Marjana: Ne! Če pajo opazim, jo sproti odstranim. Kurent: Imate radi roso? Marjana: Da. Ampak če ni pajčevine, se rosa ne more zadržati na njej. Kurent: Ste povezani še s kakšnim simbolom, znakom? Marjana: S ŠKORPIJONOM, ampak z njim nisem povezana, sem le rojena v znamenju škorpijona. Kurent: Kdaj in zakaj ste začeli pisati pesmi? Marjana: Ob razmišljanjih - in zato, ker rada razmišljam. Kurent: Kdaj ste začeli razmišljati? Marjana: Malo po rojstvu ... Kurent: Kako ste razmišljali malo po rojstvu in kako razmišljate zdaj? Marjana: Bistveno drugače, kotvi... Kurent: Kaj je za vas bistveno? Marjana: To, kar vi in ostali ne morejo razumeti. Kurent: Kaj je za vas nerazumljivo? Marjana: Politika. Tudi slabi medsebojni odnosi. Kurent: Kakšne odnose si želite? Marjana: Neodvisne. Dobre. Odkrite in prijazne. Kurent: Kaj je za vas neprijazno? Marjana: Če postavljate takšna neumna vprašanja. Kurent: Se opravičujem in postavljam zadnje vprašanje: Kaj pomeni ROSA NA PAJČEVINI? Marjana: Preberite, pa boste zvedeli! " gorje! (Otrokom buòn ukinili glasbo u soli, fugo ■ igrice mi objeba popularnost, afstna l|iša še uebno ni muzej. Spoštovani kolegi, morda se vam zdi to relativno staromodno, ampak za gimnazijo vendar moramo imeti tudi absolutno, ne le relativno dovolj prostora!!! RAZLAGA TUJK FUNDACIJA = ustanavljanje, ustanovitev, dobrodelna ustanova Primer: Hotuljska fundacija, Fundacija Karla Pečka FUNDAMENT = temelj, osnova, podlaga, podstava Primer: Finančni darovi, Pečkove slike FUNDATOR = utemeljitelj, ustanovitelj, ustanovnik Primer: Tisti, ki rad da za vidne in slišne uspehe. Skorpijonka NASVETI ZA LETO 1997 Ne vstopaj v novo leto s starimi zamerami. Ne odhajaj zadnji - čimdlje se zabavaš, bolj klavrna je zabava. Pij le toliko, kolikor prenesejo drugi v tvoji družbi. Tudi govori le toliko, kolikor prenese (in razume) tvoja družba. Nauči se ločiti ljubezen od ljubeznivosti. Ne ZLORABLJAJ NEUMNOSTI DRUGIH - TO SE TI LAHKO NEUMNO MAŠČUJE. Izkoristi vsak trenutek življenja, a ne pusti se izkoriščati. ZAUPNO (o novoletnih željah) " ** Slovenjgraški slikar BOGDAN BORČIČ: da bi občudovalci njegovih | slik ne vpraševali, kaj pomenijo, predstavljajo ... župan občine Mislinja MIRKO GREŠOVNIK: da bi lahko pobiral _ cestnino v Hudi luknji, z denarjem pa zakrpal vse druge luknje v občini ... OTO SLEMENIK, ZAVAROVALNICA TRIGLAV: da bi se vsi Korošci zavarovali proti faušiji ... MARIJANA VONČINA, urednica Kurenta: da bi občani bolj cenili (brali in kupovali) ROSO NA PAJČEVINI ... ALENKA VALTL, KNJIžN ICA KSAVERJA MEŠKA Slovenj Gradec: da bi se na prihodnjem novoletnem zaključku knjižničarjev ne zastrupili s hrano ... VOJO MOČNIK, PREPIH: da bi bil prepih bolj bran, kot Kurent (želja se mu je že uresničila, ker Kurent izhaja le enkrat letno). DANILO VUTE, KOROŠKEGA RADIA DIREKTOR: da bi vse dišalo po Koroškem radiu ... Delavci in honorarci Koroškega radia: da bi na naslednjem zaključku leta ne dočakali tepežke - od predstavnika UNZ ... TINE TEVŽ , DIREKTOR KORATURA: da bi njegovi avtobusi brez okvar in še naprej vozili v Ljubljano z novimi dogodivščinami (koroških solzic). Naj državljan Da pravi bil bi državljan moraš biti zraven in tudi daleč stran. Govoriti tam, kjer nihče ne sliši in molčati, kadar gostje so v hiši! Predlagati spremembe le takrat ko ti poteče že mandat. Na proslavah k vratom se postavi, vsak vidi te in lepo pozdravi! 0 kulturi vsakega po malo, da ne ispadeš kot budalo. Časopise lahko bereš stare, saj se ponavljajo afere in prevare! Pri športu si zapomni rezultate in s ponosom vsak bo gledal nate. Z vsem tako si na tekočem; o tujini ali domačem soncu vročem! Vikend si sposodi od soseda, da vse fajn in nobel zgleda. Druži se z samimi veljaki da se ve, da ste vsi enaki! Kar se vere tiče, se pokrižaj, vendar se nikoli ne ponižaj, saj vsak v kaj verjame če mu ne da - mu pa vzame V pokoj se pravi čas odpravi, da te ne bodo vsi po glavi. V lavurju noge si namakaj in na miloščino lepo, mirno čakaj! JS BABICA VNUKOM Babica kvačka, kdaj pa kdaj pogleda izza očal po vnukih in dahne: "Ja, ja, vnuki moji. Ko sem bila jaz stara toliko, kot ste sedaj vi, sem pomagala na polju, pasla živino, pooo... Pa jo prekine vnuk: "Babica, to je že zgodovina, mi mladi delamo in razmišljamo sedaj drugače!" "Ja, ja," mrmlja babica med prejo. "Razmišljate že drugače, delajo pa starši. Vi pa pred televizijo, pa igrice na računalniku, pa cigarete, pa tisti drisko ali disko vam gre po glavi, tega pa ne veste, da mleko dajejo KRAVE!" "Babica, kdo pa je too?" NA RENTGENU "Ja, za božjo voljo, kaj pa vi še čakate tukaj?" "Slekel sem se že za pregled, ko so dohtarji začeli stavko!” Hura slovenski dvojčki Nataliteta Slovencev že je v krizi; se Turistično društvo odloči, pri mizi, da srečanje dvojčkov h KULTURI priključi in mladina se naj za to resno stvar malo namuči. Da prav so sklenili potrdila Štepca Kučan naša prva je dama. Podprla idejo in se udeležila programa. Se profesor Pečko z glavo je kimal da vse bo sedaj v dvoje poštimal. In srečanje zdaj tradicija ostane ker podobnost pač takšna vsakega gane. Število otrok takoj se poveča, na Zemlji Slovenski še nastala bo - gneča! JS KRATKOVIDNE IN DOLGOVIDNE NAPOVEDI ■ V mestu Slovenj Gradec napovedujejo ODPRTA VRATA, saj ob sobotah in nedeljah RAMPE ne zapirajo vhodov na severu in jugu. ■ Pod mestnim obzidjem je nastalo parkirišče. Prepričani smo, da bi lahko to bil zametek ZAHODNE mestne OBVOZNICE. ■ BANKA bo odprla na Glavnem trgu novo depandanso. LEDINA pa se bo selila na začetek VZHODNE OBVOZNICE (Šmartno), da bo ulovila tudi kupce, ki drvijo mimo mesta. Tisti pa, ki so.navajeni, da kupujejo v mestu, se bodo morali preseliti na vzhod. Kurent napoveduje, da bodo na Glavnem trgu kmalu bogateli samo še BANČNIKI. Vsi, ki bodo tam ostali, bodo prepevali BOT ALI NE BOT, to je vprašanje (po Hamletu). - Venetski konj se bo selil v KaTiCo pod veliko čmo uro, da bo napolnil vmesni preveč zračni prostor. Potem bo tako kot v WTCju v Ljubljani pri Smeltu, kjer osrednjo galerijo krasi zlati Kogojev venetski konj. - V mestu nastaja novo kulturno središče. Vedno več kulturnikov se zbira v čajnici ”Peč”, tudi KURENTOVCI se tam zbiramo in iščemo ideje. Škorpijonka ^ .?» * aaüyäi ili ne biti-turbi? “ : Kom JJmju) turisti rus