i mv KURIR NOVO MESTO časopis kolektiva industrije motornih vozil Poročilo o poslovanju v prvem polletju Centralni delavski svet je na svoji redni seji 28. julija ocenil poslovanje v prvem polletju in ugotovil, da smo glede na splošen položaj v gospodarstvu dosegli dobre rezultate - Finančni uspeh gre pripisati predvsem povečani proizvodnji in prodaji rezervnih delov • Hkrati je centralni delavski svet ocenil, da je bila proizvodna usmeritev v prvem polletju pravilna, kar najbolj zgovorno dokazujejo doseženi rezultati poslovanja v tem obdobju V uvodnih besedah k realizaciji podjetja v prvem polletju letošnjega poslovnega leta je bilo rečeno, da investicijska potrošnja in kupna moč nista dovoljevali doseči večje proizvodnje in prodaje. Ocenjujemo, da tudi v drugem polletju ne bo bistvenih sprememb. Na povečano prodajo sami ne bomo mogli vplivati, ker nam bo, kot vedno doslej, primanjkovalo denaija za kreditiranje prodaje dostavnih in osebnih avtomobilov. Za podjetje bi bilo veliko breme in hkrati negospodarno, če bi za vsako ceno hoteli večati proizvodnjo avtomobilov, kot je bila zastavljena z osnovnim proizvodnim načrtom. Vozila bi delali na zalogo, za katero ne bi mogli predvideti, v kakšnem času bi jo odprodali, pa tudi ne, kakšne ugodnosti bi morali nuditi kupcem, da bi se odločali za nakup naših avtomobilov. Upoštevati moramo, da za zaloge, v katerih so obratna sredstva, ki nam jih vedno primanjkuje, plačujemo visoke obresti, razen tega pa moramo imeti za vozila na zalogi primerne skladiščne prostore ter več delavcev, ki vozila kontrolirajo, urejajo in vzdržujejo. Pri ravnanju s številnimi vozili nastajajo tudi okvare in poškodbe, kar še dodatno obremenjuje podjetje. Ne smemo pozabiti, da moramo prodajo vozil kreditirati s 50 in še več odstotki. Vsega denarja nikoli ne dobimo nazaj, ker gre nekaj dolžnikov vsako leto v stečaj, nekaj pa iz raznih razlogov ne odplača kredita. Naši časopisi so precej pisali o podobnih težavah drugih ju- goslovanskih proizvajalcev gospodarskih vozil, ki so imeli zaradi manjše prodaje velike zaloge in so morali zmanjšati proizvodnjo. Tudi pri nas bi bilo nesmiselno vztrajati pri uresničitvi osnovnega načrta proizvodnje dostavnih vozil. Zato predlagamo, da do konca leta obdržimo dosedanji proizvodni obseg. Pri programu osebnih vozil, zlasti IM V - Renault 4 Export, bomo upoštevali povpraševanje trga po teh vozilih. Na trg bomo dali tudi 600 vozil R 12 iz Romunije. To je posel, ki ga je začel bivši zastopnik Renaulta Litostroj, prevzeli in izpeljali pa ga bomo mi. Zaradi slabe prodaje na domačem trgu moramo povečati proizvodnjo prikolic za izvoz, kar bo nadomestilo slabšo prodajo pri avtomobilih. Potrebno je zagotoviti proizvodnjo 1500 prikolic na mesec v novomeški tovarni in 440 v Brežicah. Izbor prikolic moramo dopolniti z velikimi prikolicam' ADRIA 600 in ADRIA 800. \ kategoriji velikih prikolic bomo imeli tipe 550, 600, 700 in 800, ki jih bomo opremljali s centralno kurjavo. Prikolice ADRIA 500 bomo izključili iz programa tovarne prikolic Brežice in se prenesejo v proizvodni program v Novem mestu, kjer se vključijo v serijo srednjih prikolic z ogrevanjem s plinsko pečico v izvedbi, kot jo ima ADRIA 450. Poslovni rezultat rezultate: 30.6. 1973 30. 6. 1972 indeks 73/72 Celotni dohodek 569.785.839 411.136.305 138 Porablj. sredstva 436.112.787 325.645.802 134 Odpisane terjatve 5.914.896 - — Dohodek 127.758.156 85.490.503 149 Razdelitev Osebni dohodki 60.463.383 47.606.848 127 Zak. in pog. obvez. 26.846.557 17.469.035 154 Ostanek dohodka 40.448.216 20.414.620 198 Povpr. št. zaposlenih 4.014 3.771 106 Izplač. OD neto 37.958.716 32.403.713 117 Doseženi finančni uspeh je rezultat naslednjega fizičnega obsega proizvodnje: Dostavni avtomobili 1459 1635 89 Osebni avtomobili 821 1747 47 Prikolice 8130 6849 118 Garniture za sest. prik. 2824 150 Centralni delavski svet - na fotografiji med govorom generalnega direktorja - je na zadnji seji sprejel več pomembnih odločitev. Pri sprejemanju mesečnih operativnih planov se je podjetje usmerilo na proizvodni program, ki ga je bilo mogoče na tržišču najhitreje uresničiti. Zaradi tega je zmanjšan obseg proizvodnje osebnih in dostavnih vozil;, vse razpoložljive zmogljivosti smo izkoristili za povečanje proizvodnje prikolic, saj smo skupaj z izdelanimi garniturami za sestavo v Belgiji povećah obseg proizvodnje prikolic kar za 56 odstotkov. Se posebej smo se trudili za uvajanje velikih serij pri sestavnih delih prikolic, tako kovinskih kot lesnih. elementov. Podjetju je uspela večja delitev dela in s tem ekonomičnost poslovanja, razen tega pa smo zmanjšali število uvoženih sestavnih delov. IMV je uspelo, da je udeležba dohodka v vrednosti realizacije naraščala hitreje kot vrednost porabljenih sredstev. Ostanek dohodka, namenjen za sklade, seje tako skoraj podvojil. Prodaja prikolic na domačem trgu Na domačem trgu prodamo iz leta v leto več prikolic različnih tipov, velikosti in izvedb. Jugoslovanski kupci se vse pogosteje odločajo preživeti svoj dopust v prikolici. Novega načina organiziranega letovanja se čedalje pogosteje poslužujejo tudi gospodarske organizacije. Občutno povpraševanje je bilo čutiti zlasti zadnje leto, zato smo to upoštevali tudi pri letošnjih načrtih. Zaradi izvoznih obveznosti smo morah v začetku leta načrt popraviti. Na domačem trgu smo prodali 181 prikolic, uresničili smo dobrih 71 odstotkov načrta. Neuspeh moramo pripisati neaktivnosti prodajnega osebja do prodaje prikolic. Ker se kupci zanimajo predvsem za prikolice z bogatejšo opremo, a nimajo dovolj denarja za plačilo v gotovini, moramo najti denar za kreditiranje prodaje, sicer nas bo konkurenca izrinila. Prodaji prikolic na domačem trgu bomo morah dati tudi v naslednjih letih več poudarka, saj so prednosti, ki jih uživajo ADRIA prikolice v svetu, znane tudi našim kupcem. Z oglasi in reklamami bomo morali opo-zaijati kupce, da smo vodilni evropski proizvajalci prikolic, s krediti pa bomo morali približati prikolico kupni moči našega trga. Sistematično moramo obdelati sindikalne podružnice podjetij, turistične in druge organizacije, hkrati pa dokazati našemu prodajnemu osebju, da je prikolica enakovredna drugim prodajnim programom. Prodaja osebnih vozil V drugi polovici lanskega leta je centralni delavski svet sklenil opustiti proizvodnjo austinov in uvesti proizvodnjo osebnih vozil renault. V prvih letošnjih mesecih smo imeli na zalogi še 233 austinov — IMV 1300 spe-cial, ki jih je bilo zaradi prenehanja sodelovanja z angleškim partnerjem teže prodati. IMV - renault 4 smo začeli prodajati zadnje dni aprila, v času beograjskega sejma. Kupci so vplačevali denar za te avtomobile do sredine maja, potem pa so se vplačila zmanjšala, ker so se ljudje bali, da bomo zamujali z dobavo, kot je bila v preteklosti praksa vseh jugoslovanskih proizvajalcev. Čeprav je imela prodaja na zalogi 423 avtomobilov, jih je začela kupcem izročati šele 5. junija, ker do takrat nismo uspeli ustvariti osnovnih pogojev za izročanje vozil. Dotedanja servisna mreža je bila razredčena na 15 servisov, ki smo jih morali pripraviti na naše pogoje dela in odnosov. Ni bila zagotovljena oskrba z rezervnimi deli, zaloga pri servisih pa je tako padla, da ni mogla zagotoviti osnovnih pogojev servisiranja in reševanja reklamacij. Za uspešno prodajo bomo morali po končani sezoni zagotoviti sodelovanje s kreditnimi bankami in hkrati zagotoviti potreben denar za kredite. Dosti pozornosti bomo morah posvečati propagandi in reklami, pojaviti se bomo morah na vseh sejmih. V avtomobilskih revijah bomo morali objavljati testne podatke ter skrbno obdelovati teren. Prilagoditi se bomo morah potrebam trga: barvati vozila s kovinsko barvo, izdelovati vozila za sanitetno službo, za pomoč na cesti in podobno. Prodaja dostavnih vozil Letos, še posebno v drugem tromesečju, prodaja dostavnih vozil ne napreduje. Razen zna- nih težav na trgu, s katerimi se srečujejo tudi največji svetovni proizvajalci, so težki pogoji gospodarjenja, stabilizacijski ukrepi in manjša kupna moč družbenega sektorja in občanov ter težave z reprodukcijskim materialom zmanjšali prodajo dostavnih vozil za skoraj četrtino. V načrtu smo imeli proizvodnjo 5000 dostavnih vozil, v marcu pa smo plan zmanjšali na 4260 vozil. V prvem lanskem polletju je prodaja od meseca do meseca naraščala, letos pa je padla, kar je razvidno iz naslednje primerjave: lani smo januarja prodali 188 vozil, februarja 217, marca 253, aprila 291, maja 390 oziroma skupaj 1330. Letos pa smo januarja prodali 152 vozil, februarja 161, marca 211, parila 209 in maja 296 ah skupaj 1029. V petih letošnjih mesecih smo torej prodah 310 vozil manj. K temu je pripomoglo tudi pomanjkanje vozil z diesel motorjem, ki so predstavljala pomembno postavko v naši prodaji dostavnih vozil. Proizvodni program se bo zato moral prilagoditi možnostim prodaje. Večje povpraševanje po dostavnih vozilih čutimo v zadnjem obdobju - to je uspeh akcije prodajne organizacije, ki je že v začetka leta začela obdelovati teren. Uspeh smo prodati večji del zalog, pri nekaterih tipih pa smo zaradi pomanjkanja sestavnih delov v precejšnjem zaostanku. Proizvodni načrt za drugo polletje obvezuje prodajno organizacijo, da mimo že ustaljenih obhk prodaje in obdelave terena poišče nove - oblike in metode, ki bodo še bolj učinkovite. Petmesečno poslovanje pod lečo Na svoji 10,- redni seji je centralni delavski svet 29. junija letos obravnaval poročilo o uspehih v prvih petih mesecih in o načrtu proizvodnje za drugo polletje. Razen tega so bile na dnevnem redu še naslednje točke: kolektivni dopusti in izplačilo regresa za dopust, spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, štipendij in nagrad vajencev, delavcev na priučitvi in praktikantov. Poročilo o poslovanju podjetja za pet mesecev je obsegalo podatke o obsegu proizvodnje in realizacije ter delitvi dohodka. Ker so vsi ti podatki zajeti v poročilu o polletnem poslovanju, jih tu ne bomo ponavljali. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in drugi pravilniki so se spremenili predvsem zaradi popravkov osebnih dohodkov, štipendij in nagrad. Da bi zmanjšali razliko med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki v podjetju in da bi izboljšali zlasti najnižje dohodke v IMV, je CDS sprejel sklep, da se osebni dohodki povečajo od 10 do 20 odstotkov. Kot nov kriterij pri delitvi se je vnesla v pravilnik stimulacija na stalnost v podjetju. Dodatek na stalnost se obračunava na podlagi usposobljenosti oziroma pridobljene kvalifikacije ter delovne dobe, dosežene v podjetju. Do tega dodatka so upravičeni vsi, ki so zaposleni v podjetju več kot 2 leti. Dodatek na stalnost v podjetju se izplačuje glede na kvalifikacijo in znaša od 40 do 250 dinarjev na mesec. Dodatek na stalnost se izplačuje na podlagi dejansko dosežene kvalifikacije. Ta odločitev bo v veljavi, dokler ne bo izdelana ih sprejeta nova sistemizacija delovnih mest. Po njenem sprejetju se bo dodatek izplačeval po novih merilih. Pred nastopom kolektivnega letnega dopusta so vsi zaposleni člani kolektiva, ki imajo pravico do dopusta, dobili regres v višini 600 dinaijev. Delavci na priučitvi in vajenci so dobili polovico regresa pod istimi pogoji kot delavci v rednem delovnem razmerju. NAGRAJEVANJE PO USPEHU Razvoj znanosti, tehnike in tehnologije, vse bolj vsiljuje pospešeni tempo ustvarjanja, ukrepanja in tudi samega življenja. Čedalje bolj prihajajo do izraza ekonomičnost, racionalnost in uspešnost pri delu. Vse bolj se uporablja in vrednoti učinek pri delu, ki predstavlja ža zaposlene, posebno v proizvodni', že glavno osnovo za nagrajevanje. Študij kot priprava za delo in življenje lahko do določene stopnje primerjamo z ustvarjalnim delom zaposlenih. Praksa nam potrjuje, da dijaki in študentje, ki redno študirajo in plansko koristijo razpoložljivi čas za učenje, dosegajo pri učenju in študiju dobre uspehe, napredujejo in študij končajo v rednih rokih. Taki dijaki in študentje, ki imajo že privzgojeno in ustaljeno delovno navado, se na delovnih mestih hitreje vklopijo v normalni delovni proces. Ustvarjalna delovna sredina jim predstavlja normalno okolje. Obratno pa je za dijake in študente, ki v času učenja in študija neplansko trošijo večji del svojega časa za razne nepomembne aktivnosti ali lenarjenje. Rezultati takega učenja se izražajo v zavlačevanju študija, popravnih izpitih in končno napravijo maturo ali diplomo z milostno dvojko. ZDRAVJU ŠKODLJIVO DELO V skladu z 8. členom samoupravnega sporazuma o merilih delitve osebnih dohodkov v kovinsko predelovalni in elektro industriji se izplačuje za delo, ki je zdravju škodljivo, posebno umazano ali nevarno, podvrženo ropotu ali vibraciji, poseben dodatek. Delovna mesta so v skladu z našim pravilnikom razvrščena na štiri težavnostne stopnje in sicer: I. kategorija II. kategorija III. kategorija IV. kategorija 200 dinarjev, 150 dinarjev, 100 dinarjev, 50 dinarjev. Dodatek za zdravju škodljivo delo se izplačuje na podlagi odločbe o razvrstitvi na takšno delovno mesto in se izplačuje preračunano na uro opravljenega dela na zdravju škodljivem delovnem mestu. Predlog je bil sprejet tako, da se določila pravilnika HTV vskladi-jo s samoupravnim sporazumom in določi pet kategorij zdravju škodljivih delovnih mest in izplačuje naslednji dodatek: I. skupina II. skupina III. skupina IV. skupina V. skupina 60 dinarjev, 120 dinaijev, 180 dinaijev, 240 dinaijev, 300 dinaijev. Peta težavnostna stopnja pride v poštev samo pri izredno težkih delovnih pogojih (dela pod vodo, ionična sevanja, dela v prostoru, kjer so zelo težki delovni pogoji, kjer ni ventilacije in podobno). Razporeditev delovnih mest v to kategorijo mora opraviti služba HTV v sodelovanju s tehnološkim oddelkom, če taka delovna mesta sploh obstajajo. Člani CDS so soglašali s predlogom za povečanje dnevnic, ki so zaradi naglega naraščanja stroškov postale tako nizke, da so že zavirale redno opravljanje dela na terenu. Upoštevajoč dejstva, da predstavlja izobraževanje sestavni del priprave za proizvodnjo, smo smatrali za potrebno, da se metoda vrednotenja delovnega učinka v proizvodnji prenese tudi v vrednotenje uspeha pri učenju in študiju. Centralni delavski svet je na svoji 10. redni seji obravnaval pravilnik o štipendiranju. Potrdil je predlog o povišanju štipendij in kriterije, na podlagi katerih se bo vrednotilo in spodbujalo uspešno šolanje. V nadaljevanju vas seznanjamo s pomembnejšo vsebino pravilnika o štipendiranju Industrije motornih vozil Novo mesto: V bodoče bo štipendija sestavljena iz dveh delov: 1. osnovna štipendija, ki jo sprejme vsak štipendist v posamenih letnikih. Ta del štipendije je stalen in uspeh ne vpliva na predvideno vrednost. 2. Gibljivi del štipendije bo odvisen samo od uspeha pri šolanju. Dijak ali študent, ki ne bo dosegel potrebnih rezultatov, gibljivega dela štipendije ne bo sprejemal, ne glede na njegovo morebitno tudi težko socialno stanje. Gibljivi del štipendije se bo obračunaval ob polletju ali končanem semestru ter bo ocena veljala za naslednje polletje ali semester. Gibljivi del štipendije se bo izplačeval mesečno skupno z osnovno štipendijo. Vrednosti osnovne štipendije znašajo: 1. 1.) Za srednje šole I. letnik II. letnik III. letnik IV. letnik 350.00 din 380.00 din 410.00 din 440.00 din 1. 2.) Za višje in visoke šole: I. letnik II. letnik III. letnik IV. letnik absolventi Gibljivi del štipendije znaša: 500.00 din 600.00 din 650.00 din 700.00 din 700,00 din 2.1.) za srednje šole povprečna ocena I. let. II. let. III. let. IV. let. 3 -3,4 100,00 120,00 140,00 160,00 din 3,5-3,9 120,00 140,00 160,00 180,00 din 4 -4,4 140,00 160,00 180,00 200,00 din 4,5-5 160,00 180,00 200,00 220,00 din 2.) Za višje in visoke šole Za povprečno oceno zadovoljiv 100,00 din za povprečno oceno dober 200,00 din za povprečno oceno prav dober 300,00 din za povprečno oceno odličen 300,00 din Jj- Poleg gibljivega dela štipendije na višjih in visokih šolah bomo študente nagrajevali še za redno polaganje izpitov. Za vsak položeni izpit, opravljen v rednem in planiranem roku, prejme študent 80,00 din. Če štipendist izpita v planiranem roku ne bo opravil, nagrade ne sprejme. Upoštevajoč priporočila Temeljne izobraževalne skupnosti občine Novo mesto in socialne razmere štipendistov je bil sprejet sklep, da se dijakom in študentom, ki stanujejo pri starših in se šolajo v mestu stanovanja, zmanjša štipendija za 150,00 din mesečno. Štipendije po dopolnjenem pravilniku bomo obračunavali od 1. 7. 1973 dalje. Višina štipendije (osnovna štipendija in gibljivi del), ki jo dijak ah študent lahko sprejme na podlagi pravilnika o štipendiranju v IMV, znaša: Štipendije na srednjih šolah: I. letnik II. letnik III. letnik IV. letnik od 350,00 do 510,00 din od 380,00 do 560,00 din od 410,00 do 610,00 din od 440,00 do 660,00 din Štipendije na višjih in visokih šolah: I. letnik od 500 do 800,00 din + 62,00 din dod. za izp. II. letnik od 600 do 900,00 din + 62,00 din dod. za izp. III. letnik od 650 do 950,00 din + 62,00 din dod. za izp. IV. letnik od 700 do 1.000,00 din + 62,00 din dod. za izp. absolventi od 700 do 1.000,00 din + 62,00 din dod. za izp. Vrednost dodatka za položene izpite predstavljajo vsi izpiti na strojni fakulteti, planirani za polaganje v obdobju petih let študija. Centralni delavski svet je na 10. seji obravnaval tudi predlog za spremembo pravilnika o nagradah vajencev, ki se učijo poklica v IMV Novo mesto in dislociranih obratih ter pravilnika o praktikantih. Sprejet je bil predlog za povišanje nagrad v naslednjih vrednostih. 1. Nagrade vajencev za čas delovne prakse: I. letnik predlog II. letnik predlog III. letnik predlog dober usp. 330.00 din 370.00 din 500.00 din prav. dober 350.00 din 410.00 din 560.00 din odličen 370.00 din 450.00 din 630.00 din 2. Nagrade vajencev za čas teoretičnega pouka v šoli: I. letnik predlog 300,00 din II. letnik predlog 330,00 din III. letnik predlog 360,00 din Vajenci, ki bodo vključeni v teoretične tečaje izven Novega mesta, bodo sprejeli za čas tečaja enotno mesečno nagrado v višini 600,00 din 3. NAGRADE PRAKTIKANTOV a) za srednje šole po I. letniku po II. letniku po III. letniku 500.00 din 600.00 din 700.00 din b) za višje in visoke šole po I.. letniku po II. letniku po III. letniku 600.00 din 700.00 din 800.00 din Praktikante gimnazij bomo za počitniško prakso nagrajevali v višini 400,00 din. Prepričani smo, da bomo z dopolnjenim pravilnikom o štipendiranju ter nagradah vajencev dobro spodbujali uspešne vajence, dijake in študente. Naša bodoča prizadevanja bodo usmerjena v to, da se še povišajo nierila za nagrajevanje po uspehu v šolanju. S tako obliko nagrajevanja se bomo približali normalnim pogojem vrednotenja uspehov v redni proizvodni, kar je cnj delovne sredine in družbe. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠTIPENDIRANJE PRI CENTRALNEMU DELAVSKEMU SVETU INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO RAZPISUJE za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije: ŠTUDIJ NA VISOKIH ŠOLAH ŠTIPENDIJE — strojna fakulteta — tehnološka smer 8 — biotehnična fakulteta — gozdarska smer, lesni oddelek 3 — FNT — oddelek za kemijo 1 — ekonomska fakulteta 2 — pravna fakulteta 2 — filozofska fakulteta — psihologija 1 ŠTUDIJ NA VIŠJIH ŠOLAH — višja tehnična šola 5 — višja komercialna šola 5 — višja tehnična varnostna šola 1 (pogoj: končana srednja tehnična šola — strojna smer) ŠTUDIJ NA SREDNJIH ŠOLAH — tehnična srednja šola — strojna 15 — tehnična srednja šola — lesna — I. letnik 5 — tehnična srednja šola — kemijski oddelek 3 — ekonomska srednja šola 15 — upravno administrativna šola 15 UČENJE POKLICEV V proizvodnih oddelkih v Novem mestu prosta učna mesta vajence: — avtoklepar — avtomehanik — orodjar — pohištveni mizar — avtoličar sprejmemo še na UČNA MESTA 10 2 2 15 4 Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja. Zagrebška 18-22 v Novem mestu do 20. 8. 1973. Prošnji za štipendijo je treba priložiti zaključno spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami, kratek življenjepis in potrdilo o premoženjskem stanju. Za učenje poklicev je treba priložiti samo zaključno spričevalo. Prednost pri štipendiranju imajo višji letniki, otroci zaposlenih in prosilci iz krajevnih območij delovnih mest. Kdaj zavarovanec preživlja družinske člane? staršev na oba starša, če sta še živa. Takšna določba vnamreč omejuje možnost pridobitve pravice do pokojnine staršev po lastnih otrokih. Vendar pa je takšna določba potrebna, ker je v zadnjem času vedno več takšnih zahtevkov. Družinski član, ki ni živel v zavarovančevem gospodinjstvu, izpolnjuje pogoj preživljanja, če mu je zavarovanec redno dajal najmanj tri leta pred smrtjo oziroma šest mesecev neposredno pred smrtjo, če je bila smrt posledica nesreče pri delu ah poškodbe izven dela, sredstva za preživljanje, in sicer najmanj v višini poprečne vrednosti mejnega zneska. Tudi ta določba je nekoliko strožja od doslej veljavnih predpisov, saj zahteva tudi za primer smrti, ki je posledica nesreče pri delu ali poškodbe izven dela, določen čas preživljanja. Po „starih" predpisih tega pogoja ni bilo, temveč ja zadostovalo, da je bil pogoj preživljanja podan neposredno pred smrtjo zavarovanca. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro- Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v 26. členu določil krog upravičencev do družinski pokojnine. Pri tem je posebej poudaril, da morajo določeni družin ski člani izpolnjevati poleg splošnih pogojev še poseben pogoj, da jih je zavarovanec pred smrtjo preživljal. To velja za pastorke, vnuke brez staršev in pa starše, očima, mačeho ter posvojitelja zavarovancev. Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je krog zadevnih upravičencev razširil. Med upravičenci, ki so našteti v 87. členu statuta, so poleg uvodoma omenjenih še bratje in sestre umrlega zavezanca ter drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in preživljal. Statut skupnosti v drugem odstavku 87. člena predpisuje, da mora skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja določiti s posebnim splošnim aktom natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja te člane družine. Pogoj za preživljanje je po posebnem sklepu, ki ga je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, podan v tistih primerih, ko družinski član nima nobenih lastnih dohodkov. Če je družinski član imel lastne dohodke, je cenzus za izpolnitev pogoja preživljanja različen, in sicer glede nato, ah gre za dohodke iz delovnega razmerja in druge dohodke ali pa gre za dohodek od kmetijstva — s tem, da je pogoj preživljanja podan, če osebni dohodki družinskega člana mesečno ne presegajo polovice mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, to ie 416.50 dni. Cenzus za dohodek od kmetijstva je strožji. Pogoj preživljanja je v tem primeru izpolnjen tedaj, če letni katastrski dohodek od kmetijstva ne presega 450 din. To pomeni, da se dohodki od kmetijstva računajo v 11-kratnem znesku katastrskega dohodka. Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, to je 416,50 din, je treba pomno-, žiti z 12 in zmnožek deliti s 450. Rezultat znaša 11,10. V nobenem primeru pa pogoj preživljanja ni izpolnjen, če družinski član opravlja samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan ah je upokojenec pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov. Posebnost v novem sistemu je tudi določba, ki predvideva pri starših, očimu, mačehi ter posvojitelju za ugotavljanje cenzusa delitev dohodkov enega od Dodatek na stalnost, ki ga je sprejel centralni delavski svet, bo še posebej nagrajeval zvestobo ko' lektivu: Tone Hren je med tistimi, ki so v IMV že vrsto let. vanja je določila, da se šteje, da je zavarovanec preživljal starše, očima, mačeho ter posvojitelja, pastorka, vnuka brez staršev, če jih je zavarovanec preživljal v svojem gospodinjstvu in če družinski član ni imel lastne dohodke, ki pa ne presegajo mesečno polovico mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov (če gre za osebne dohodke ali druge dohodke, ki v sklepu o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane, niso posebej omenjeni oziroma letno ne presegajo 450 din katastrskega dohodka od kmetijstva). Našteti dohodki, ki so oproščeni davka, se upoštevajo na podlagi davčne osnove. Če ima družinski član lastne dohodke, ki ne presegajo mesečno polovice mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, če gre za osebne dohodke ah druge dohodke ki v sklepu niso posebej omenjeni, se delijo s 4,165; dohodki od kmetijstva, ki letno ne presegajo 450 din katastrskega __ dohodka, pa se dele s 4,50. Če seštevek ne preseže 100, se šteje, da zavarovanec ne preživlja družinskega člana. Če družinski član, omenjen v uvodu, ni živel v zavarovančevem gospodinjstvu, se šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če je zavarovanec družinskemu članu vsaj tri leta pred smrtjo oziroma vsaj šest mesecev neposredno pred smrtjo (smrt posledica nesreče pri delu ah poškodbe izven dela) redno dajal sredstva za preživljanje v poprečni vrednosti vsaj polovico mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Pogoj preživljanja pa ni podan, če je imel tak družinski član lastna sredstva za preživljanje, ki so presegala znesek dohodkov, izračunan v uvodu. IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Splichal — Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA Ljubljana Podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije mag. Babič si med zadnjim obiskom predstavnikov Tomosa in Cimosa v Novem mestu ogleduje naprave za obdelavo zavornih bobnov. Pogovor v IM V 25. julija so obiskali našo tovarno predstavniki strokovnih služb, samoupravnih organov in družbeno-politi-čnih organizacij koprskega Tomosa in Cimosa. Z našimi predstavniki in s predstavniki gospodarske zbornice Slovenije ter republiških sindikatov so se pogovaijali o možnostih za sodelovanje. Ugotovili smo, da se mora avtomobilska industrija v majhnem slovenskem prostoru tesneje povezati. Zato so predstavniki vseh treh tovarn sklenili, da ustanove skupino strokovnjakov. Ta komisija bo do naslednjega sestanka vseh treh tovarn osebnih avtomobilov pripravila konkretne predloge o možnostih za medsebojno sodelovanje v prihodnosti. ■ Meje dodatnega obremenjevanja državljanov in OZD Kot sporoča sekretariat ZIS za informacije, so se na sestanku, ki je bil 25. julija, pooblaščeni predstavniki izvršnih svetov republik in obeh pokrajin (sestanek je bil v zveznem izvršnem svetu, predsedoval pa mu je dr. Jakov Sirotkovič), sporazumeli o predlogu dogovora glede okvirov in kriterijev za dodatne obremenitve občanov in organizacij združenega dela za stabilizacijske davke, posojila in stabilizacijsko varčevanje v letu 1973. V predlogu je predvideno, da republike in avtonomni pokrajini pri pridobivanju sredstev, ki so potrebna za stabilizacijo gospodarstva, ne povečajo splošne stopnje republiških oziroma pokrajinskih posebnih davkov na promet proizvodov z več kot 1 odstotkom. Na podlagi sprejetega predloga dogovora bodo republike in avtonomni pokrajini lahko s predpisi vpeljale zgolj naslednja obdavčevanja za potrebe stabilizacije: — sredstva za reprezentanco, reklamo in propagando; osebni dohodki, ki jih delavec dobi za delo preko rednega delovnega časa; osebni dohodki od dela upokojencev, ki nimajo na delu svojstva zavarovanca; nadalje osebni dohodki, razen osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; dohodek od premoženja in premoženja državljanov, skupni dohodek državljanov in promet nepremičnin. S tem dogovorom so se republike in avtonomni pokrajini tudi sporazumele, da lahko zaradi stabilizacije gospodarstva družbenopolitične skupnosti vpeljejo stabilizacijska posojila in stabilizacijsko varčevanje iz osebnih dohodkov delavcev, vendar pa največ do 43 % do poprečno izplačanih osebnih dohodkov, pokojnin in invalidnin v letu 1973, in sicer na ravni občine. Nižji osebni dohodki se manj obdavčijo. Predvideno je tudi, da se stabilizacijsko posojilo in stabilizacijsko varčevanje ne more vpeljati pri najnižjih osebnih dohodkih, ki so zagotovljeni z republiškimi družbenimi dogovori oziroma dogovori avtonomnih pokrajin. Ravno tako se to ne more vpeljati pri pokojninah in invalidninah tistih, ki prejemajo zaščitni dodatek. Republike in avtonomni pokrajini bodo s svojimi predpisi zagotovile, da se te oblike dodatnega obremenjevanja ne bodo izvrševale tudi v organizacijah zdmženega dela v gospodarstvu, razen seveda tam, kjer je to s tem dogovorom predvideno. „Verujem v naš delavski razred in take vere nisem nikoli izgubil. Žal mi je, da so nekateri začeli izgubljati zaupanje v zvezo komunistov. Prepričan pa sem, da si bo zveza komunistov s svojo dejavnostjo, z načelnostjo in odločnostjo kmalu ponovno pridobila zaupanje, kakršno mora imeti kot osnovna de-javnica pravilnega idejnega razvoja, razvoja pravilnih družbenih odnosov.14 PREDSEDNIK TITO (v Železniku) Za dodatno obremenjevanje pa se ne štejejo interna posojila v okviru organizacije združenega dela, samoprispevki, posojila skupnih sredstev gospodarstva za energetiko in ŠTP, posojila iz razvojnih premij za kmetijstvo v skladu z medrepubliškim in pokrajinskim dogovorom o kmetijstvu, pa tudi ne posojila z javnim vpisom S sprejetim predlogom je predvideno, da morajo republike in avtonomni pokrajini zagotoviti, da od 1. julija prenehajo veljati tiste obveznosti državljanov in organizacij združenega dela iz gospodarstva glede stabilizacijskih prispevkov, posojil in varčevanja, ki so v nasprotju z določitvami tega dogovoia. Ravno tako je v dogovoru zaslediti priporočilo republikam in obema pokrajinama, občinam, interesnim skupnostim, skladom in drugim koristnikom družbenih sredstev izven gospodarstva, da svoja prosta sredstva angažirajo preko posojil pri stabilizaciji gospodarstva. Ta dogovor mora biti seveda verificiran še v republiških skupščinah in v obeh skupščinah avtonomnih pokrajin. POSLOVNI SEKRETARIAT Naša tovarna ie decembra lani odDrla v belaiiskem mestu Dienze svoio tovarno. Na fotografiji: prikolice gredo na trg V eni izmeni dela v Dienzu 200 delavcev. Ob otvoritvi smo načrtovali, da bomo v Belgiji sestavili letos 12.000 prikolic. Na fotografiji: ADRIA prikolice, narejene v Dienzu, potujejo po belgijskih cestah j nonedeljek 6. avgusta, sta na republiški gospodarski zbornici v Ljubljani podpisala v imenu IMV m ’AM generalna direktoija Jurij Levičnik in Stojan Perhavc sporazum o poslovno-tehmcnem odelovaniu. Sodelovanje med obema tovarnama sega že vrsto let nazaj, zdajšnji dogovor pa je onkretni podpis o sodelovanju pri proizvodnji gospodarskih vozil in njihovi prodaji. (Foto: M. Vesel) Holandija: vse za aobro kupcev Petčlanska servisna ekipa IMV je v osmih dneh servisirala 270 ADRIA prikolic v našem servisu za prikolice, v holandskem mestu Kesteren. Hkrati je tudi svetovala, kaj vse morajo še storiti, da bodo kupci ADRIA caravanov lahko brezskrbno odrinili na dopust Akcija je potekala z veliko prizadevnostjo holandskih sodelavcev. Bila je predvsem servi-sno-propagandnega značaja in je imela zelo dober odmev. Delo ekipe je potekalo organizirano. Delovni prostor je sestavljalo pet delovnih mest, kjer so dela vodili naši strokovnjaki. Strankam so že poprej določili datum in uro prihoda na servisiranje. Prav tako je bil za stranke, ki so se odzvale pozivu, pripravljen karton s podatki o prikolici. Karton je vseboval vsa dela, ki jih je bilo potrebno opraviti: pregled zavor, plinske instalacije, tesnosti prikolice itd. Stranka je lahko naročila tudi razširitev dela. Vsako uro je moralo biti servisiranih pet prikolic, ker je pet naročenih strank vsako uro čakalo pred vhodom. Tako je bilo tudi pozno v noč. Vse je potekalo v prijetni atmosferi. Stranke so lahko same prisostvovale servisiranju ter se spoznavale s prikolico. Prav tako so akciji prisostvovali holandski trgovci ter se podrobneje, ob praktičnem delu, seznanjali s prikolicami, ki jih prodajajo. V bodoče bodo lahko opozorili nove kupce, na kaj je potrebno paziti, da bo življenja doba prikolice čim daljša. Med enournim čakanjem si je lahko vsaka stranka v skladišču nakupila potrebne rezervne dele ter druge pripomočke. Ni potrebno posebej poudarjati, kaj pomenijo takšne servi-snopropagandne akcije za naše prikolice v inozemstvu. Menimo, da so takšne akcije naših servisno terenski ekip velikega pomena prav sedaj, ko se naša prikolica bori z močno konkurenco na evropskem trgu. Cedomir negovanovič Rekli so: Rudi Šali RUDI ŠALI — mehanik iz servisa — vodja servisne ekipe: „To je velika reklama za IMV. Stranke se zelo pohvalijo z IMV prikolicami, saj IMV nenehno skrbi za svoj izdelek. Ob koncu akcije nas je obiskal naš ambasador s sodelavci ambasade v Holandiji.1* JOŽE ŠUŠTARŠIČ — mehanik iz servisa: „Z užitkom sem delal, ker je delo potekalo organizirano, to lahko potrdijo moji tovariši, ki so sestavljali servisno ekipo11. Jože Šuštaršič FRANC PAVLENIČ - kontrolor proizvodnje prikolic: „Dela je bilo veliko, glede na to, da smo vsako uro dobili druge stranke in če smo jih hoteli zadovoljiti, smo morah hiteti11. Nekateri mislijo da nam je v inozemstvu ne vem kako lepo in prijetno. Temu velikokrat ni tako, povrhu vsega pa še doma nisi. Če se spomnim, da moram popravljati površnost posameznikov in da sem zato tu, me pa kar pogreje. Koliko pa bo to stalo podjetje? ! Franc Pavlenič JOŽE BOBIČ — mizar iz proti-tipne delavnice: „S hitrim in strokovnim delom smo stranke prepričah, da smo prišli iz solidne tovarne, ki jim garantira zadovoljstvo z ADRIO. Veliko je povpraševanja tudi po naših JUNIOR-jih11 Jože Bobič JOŽE VENE — mizar iz prototipne delavnice: „Opozoriti želim delavce na traku, da smo imeli veliko preglavic z regulacijo zavor na novih prikolicah, ker so v tovarni bile slabo regulirane. Z ostalim, predvsem z organizacijo, pa sem pre-zadovoljen11. Predstavniki jugoslovanske ambasade v Holandiji se pogovarjajo s holandskim direktorjem IMV ADRIA CARAVAN N.V. Lindtneijem (v sredini). Nekaj osnovnih pojmov je bilo že razloženih v prejšnji številki KURIRJA. Vendar pa je potrebno opozoriti še na to kako so si v nekaterih delovnih organizacijah posamezniki prikrojili pravico samoupravljanja Že prvi pregledi posameznih samoupravnih sporazumov so pokazali določene stvari, ki niso ostale le enake kot prej, temveč celo zmanjšujejo samoupravne pravice. Eno takšno področje je delitev sredstev. Osnovna sredstva so razdelili tako, kot je bilo potrebno s predpisi, niso pa razdelili skladov podjetja, vse z namenom, da bi okrnili pravico razpolaganja z ustvarjenim dohodkom. Pri tem so prenesli pravico odločanja o skladih na osrednji delegatski zbor; torej so še zmanjšali pravice neposrednih proizvajalcev. Gesla so imeli lepo zapisana v osnutkih samoupravnih sporazumov, delali pa so drugače. To je ponovno porajalo birokratizem in tehnokra-tizem. Torej je bil že osnovni namen načrtovalcev, da bi oblast skoncentrirali v gornjem krogu. Poštenega ni sram povedati... „ .. . Nihče, ki sije ustvaril premoženje s poštenim delom, z žulji svojih rok, se ne sme bati: celo nasprotno — vsi ukrepi so stoijeni prav v njihovem interesu, zanje, ne proti njim. Premoženje, hiša ali celo skromen vikend, to ne sipe postati hipoteka, če je sad dela. Ustvariti moramo takšr o ozračje, v katerem poštenih ljudi ne bo strah priznati, kaj imajo, kaj so si ustvarili. Tudi ustava pravi: položaj človeka izvira le iz dela in prispevka družbi. Zato je treba razgaliti vse primere bogatenja, ki niso rezultat dela; to je v interesu večine delovnih ljudi; čisti računi na tem področju so nevarni samo špekulantom in nepoštenim. Delovni ljudje morajo zato postati zavezniki komisij za ugotavljanje izvora premoženja. Utaje, špekulacije, kršitve, vse to je napad na interes delavcev, saj poleg velike moralne škode povzročajo tudi odtujevanje sredstev, nemenjenih za urejanje družbenih problemov, se pravi — problemov večine ljudi...“ FRANC ŠETINC sekretar sekretariata CK ZK Slovenije Ponovno se je nakazala nevarnost, da bi posamezne TOZD sicer formalno imele pravico do sredstev po programu, ne pa do tistih, ki jim pripadajo po vseh izračunih. Opozoril bi še na eno nevarnost, da tisti, ki bi morah sodelovati pri uveljavljanju in načrtovanju TOZD (delavski sindikati) ne sodelujejo kot polnopraven partner. Celo solidarizirah so se z mnenjem, da je sindikat zadruga za krompir in sadje. To pa ne more in ne sme biti res. Sindikat mora enakopravno sodelovati, pri tem pa vedno stremeti, da v okviru možnosti postavlja delavčevo socialno varnost na pravo mesto. inž. JOŽE ROZMAN Servisna služba. Prevrednotenje obračunskih osebnih dohodkov V letošnjem letu je prišlo do neskladnih gibanj med naraščanjem cen in osebnih dohodkov. Kljub naraščanju osebnih dohodkov zaposlenih je prišlo zaradi višjega porasta cen - zlasti cen življenjskih potrebščin, do zaostajanja realnih osebnih dohodkov. Zaradi tega so podpisniki dohodkov bolje usklajena s splošnega družbenega dogovora za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z določili zakona na pobudo repubhškega sveta zveze sindikatov Slovenije sklenili spremeniti nekatera določila splošnega družbenega dogovora. Sprememba dovoljuje povečanje vsote vrednosti obračunskih skupin po splošnem družbenem dogovoru, in sicer tako, da se prva in druga obračunska skupina valorizira vsaka po 150,00 din, tretja pa za 50,00 din. Učinek teh sprememb bo podpisnikom samoupravnih sporazumov omogočil, da z delitvijo osebnih dohodkov v drugem polletju dosežejo razmeija, ki bodo glede realnih osebnih skupščinsko resolucijo o ekonomski politiki SR Slovenije v letošnjem letu. Pred samoupravnimi organi podpisnikov samoupravnih sporazumov je odgovorna naloga zagotoviti, da se bo učinek teh sprememb odrazil v takšni notranji delitvi osebnih dohodkov, ki bo zagotovila primerno višinonajnižj ih osebnih dohodkov, kakor tudi upoštevala nujnost spodbudnih razmerij med osebnimi dohodki osnovnih nosilcev proizvodnje. Podpisniki splošnega družbenega dogovora — izvršni svet, skupščina SRS, republiški svet ZSS in gospodarska zbornica — sodijo, da ta sprememba omogoča odpravljati nekatera doslej nastala neskladja v delitvi osebnih dohodkov. Hkrati pozivajo vse podpisnike samoupravnih sporazumov in njihove skupne organe, da pospešeno pristopijo k uresničevanju nedavno sprejetega zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovaijanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Uresničenje tega zakona omogoča pogoje, v katerih bodo združeni delavci na organiziran in samoupraven način odločali o teh in podobnih problemih samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Naš centralni delavski svet je že, upoštevajoč gornje spremembe, izvršil korekcijo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in zvišal startne osnove za ugotavljanje osebnih dohodkov od 20 % v nižjih do 10 % v višjih kategorijah. POSLOVNI SEKRETARIAT Ob dnevu borca je mladina pripravila pohod k domu IMV na Miklavžu na Goijancih. Pohoda so se udeležili tudi udeleženci tabora Sutjeska. Varovanje oko ■ jr* ^ la - ud ____«p____ WK^ W 'iA'BBBSMMBgBBMB—HĐ ali ne? Zagata, zavarovati svoj bivalni prostor, se je v industrijsko razvitih državah pojavila nekje v začetku 40. let tega stoletja. Pri tem pa niso mislili na varovanje okolja, kot bolj na splošno obolelost prebivalstva v industrijskih predelih. Astma, tumor na možganih, krvne bolezni, težave z vidom in splošna oslabelost delavcev, vse to je privedlo da podrobnejših iskanj vzrokov za te težave. Že v 1938 je bila v ZDA organizirana skupina strokovnjakov, ki je po 10. letih svojega dela predstavila vladi in javnosti naravnost zastrašujoče poročilo. Osnovne navedbe, da večina bolezenskih pojavov izvira iz onesnaženosti, zastrupitve ozračja, je privedlo do močnega strujanja in preusmeritve tehnologije ter uporabe zaščitnih sredstev. Če danes vemo, da v industrijskih državah ne more biti sprejet nobem projekt, ki ne daje popolne tehnološke rešitve okolja, ni to nobena posebnost. Vendar pri nas še vedno dovoljujemo, da gradimo investicijske objekte brez teh rešitev. Zato ni čudno, da je samo z S02 naše ozračje več kot 4-krat bolj zastrupljeno, kot dovoljujejo standardi, da pa je v območju z bazično industrijo ta meja presežena tudi po 10-krat in več. Lahko pričakujemo, da bo do leta 75 tudi v Jugoslaviji sprejet dokaj tehten zakon o varovanju okolja. Že danes so znani splošni evropski predpisi o strupenosti izpušnih plinov, vendar - ali tudi pri nas delamo na tem področju? Ali bomo čakali res samo na posege od zunaj in se potem prilagojevali, ah bomo predhodno zadovoljili splošnim kontinentalnim predpisom? Verjetno že v začetku omenjeni skopi podatki dajejo dovolj za premislek, čeprav časa ni veliko. Ali bomo to znali pravilno in pravočasno izkoristiti? Kdo nam na to lahko odgovori? Inž. JOŽE ROZMAN. Servisna služba Delo na stiskalnicah so prevzele ženske ... Prijateljska rokometna tekma Delovni prostor na prostem v Kestemu v Holandiji z oštevilčenimi delovnimi mesti. IMV Novo mesto (mladinci) : IM V Brežice 14 : 18 Novo mesto, 19. junija. 1973 IMV Novo mesto: Turk, Lipar 7, Džudović 1, Petrovič, Krštilc, Kaplan 5, Mađarec, Kerč, Kotar 1. IMV Brežice: Unutarič, Mazi- njanin 5, Cerjak 6, Urek, Kova-, čič, Ogorelec 2, Jazbec 3, Srpčič 2. Čeprav je bila to prva tekma mladincev, ki so pred kratkim začeli z aktivnim treningom, so se uspešno upirali razigranim gostom. Po končani tekmi, kije potekala v prijateljskem duhu sta se moštvi dogovorili za povratno tekmo v Brežicah, Prav tako so se dogovorili, da se takoj po dopustu sestanejo predstavniki mladine iz vseh obratov IMV v Novem mestu. Z vodstvom podjetja se bodo dogovorili za morebitne sindikalne igre delavcev IMV. Nosilec bi bila mladina iz posameznih obratov. ZVONE MIKLIČ predsednik športne komisije MA lMv Vaša kri rešuje! Leto 1973 je jubilejno leto krvodajalstva. Praznujemo 20-letnico, odkar so pri Rdečem križu organizirali to humano obliko pomoči človeku. V tem času so nekateri delavci že mnogokrat obiskali transfuzijsko postajo in darovali kri. Seznam delavcev - krvodajalcev se vsak dan veča, vendar še premalo, zakaj nesreče zahtevajo vsak dan nove žrtve in kirurške posege. Med našimi zaposlenimi imamo delavce, ki so že presegli normo odvzemov krvi. Med njimi je Aleksander Zupan, zaposlen v avtomobilski proizvodnji, ki je do sedaj daroval kri že 39-krat! Lani so sprejeli zlata odličja za 25-krat darovano kri: Aleksander Župan, Karel Maje-tič, Franc Pavlenič, Janez Mi-slej. Letos je dosegel tako visoko številko delavec Jože Brulc. Za 4. junij, dan krvodajalstva, je tudi naše podjetje sprejelo priznanje za uspešno sodelovanje ter se tako uvrstilo med podjetja, ki uspešno sodelujejo z RK. Spominsko priznanje so sprejeli delavci, ki so v letu 1973 — 25, 20, 15, 10 in 5 krat darovali kri. 20-krat so darovali kri: Alojz Pavlin (1. 2. 1943), Anton Petje (30. 9. 1930) — Ivan Turk (8. 4. 1935). 15-krat so darovali kri: Franc Andrejčič (5. 4. 1943) — Franc Brulc (3. 10. 1929) — Alojz Lenčič (10. 6. 1930) - Pepca Pečnik (2. 3. 1935) - Jože Goršin (19. 1. 1947) . 10-krat so darovali kri: Franc Sašek (2. 8. 1931) - Albin Grčar (8. 9. 1941) - Jože Gorenc (21. 1. 1929) — Leopold Rajk (26. 1. 1936) - Janez Jerman (1. 9. 1934) -Bogomir Sivec (22. 5. 1940) — Branko Turk (30.11. 1938) — Stane Bogolin (19. 11. 1946). 5-krat so darovali kri: Jože Bru-dar (8. 8. 1939) - Stanko Tramte (22. 12. 1952) - Milan Vrščaj (4. 8. 1951) - Jože Mramor (5. 9. 1935) - Jože Jenko-le (18. 3. 1933) - Franc Jenko-le (27. 4. 1948) - Milan Pavlič (4. 1. 1936) - Alojz Starc (30. 6. 1936)-Ivan Barbič (28. 12. 1934) — Jože Dežman (10.4. 1949) — Alojz Novak (18. 6. 1948) - Slavko Gričar (19. 10. 1932) - Martin Rajk (14. 9. 1945) - Franc Dragan (5. 5. 1949) — Jože Kopina (19. 1. 1951) — Jože Ivanež (11. 2. 1952) - Nada Bajuk (3. 3. 1949) - Jože Rajer (23. 8. 1951) - Martin Simončič (27. 4. 1935) - Miha Basarac (29. 6. 1945). Vsem zaposlenim, ki so dobili priznanje od občinskega odbora RK, ter ostalim krvodajalcem, ki so v letu 1973 darovali kri, se sindikalna podružnica IMV najtopleje zahvaljuje. Obveščamo vse krovodajalce, da bodo v avgustu organizirali za krovodajalce sindikalni izlet s tovarniškimi avtobusi v neznano smer. Izlet bo predvidoma v soboto ali nedeljo 24. ali 25. avgusta. To bo primeren čas, tako da se‘ bodo izleta lahko udeležili tudi naši delavci — krvodajalci s podeželja. Vse krvodajalce, ki želijo potovati z nami, prosimo, da se do 20. 7. 1973 priglasite v kadrovskem oddelku pri tov. Šan-telju. Na izletu bomo podelili priznanja krvodajalcem. Člane kolektiva vabimo, da se odzovejo in darujejo kri na transfuzijski postaji v Novem mestu, ki odvzema kri vsak torek od 7. ure dalje. Sindikalna podružnica IMV Novo mesto Tudi letos je občinski sindikalni svet razpisal tekmovanje v 11 disciplinah za naslov ekipnega prvaka delavskih športnih iger občine Novo mesto. Nase podjetje sodeluje v vseh disciplinah moških in le v dveh ženskih. Z uspehom smo nastopili v tenisu, kjer je ekipa našega podjetja (TURK, BERGER, inž. LUKŠIČ) zasedla odlično II. mesto in izgubila samo z zmagovalci. Rezultati finala: družbene, službe: IMV 2:1, družb, slu- „Med razpravami nekaterih tovarišev o samoupravljanju je bilo opaziti tudi sled nezaupanja, ali bo vse to res mogoče uresničiti. Vidite, jaz tega ne bi tako jemal. Res, da so še nasprotniki samoupravljanja v Jugoslaviji, bodisi da si svoje izkrivljene poglede oblikujejo v državi ali pod vplivom od zunaj. Samoupravljanje bode v oči vladajoče in nekatere druge kroge v mnogih državah. Dejstvo pa je, da se je samoupravljanje v svetu vse bolj uveljavilo kot potreba druž-be.“ žbe: Pionir 3 : 0, družbene službe: Novoteks 3 : 0, IMV : Pionir 2 : 1, IMV : Novoteks 2:1, Pionir — Novoteks 2:1. Končni vrstni red: 1. družb, službe 2. IMV 3. Pionir 4. Novoteks itd. Nepremagana igralca turnirja sta bila Picek (družb, služ.) in TURK (IMV). Tudi v nogometu nam gre kar dobro. Po zmagah v predtekmovanju nad Elektro 3 : 0, Novolesom 4 : 2 in Eio 7 : 1 smo se uvrstili v finalni del turnirja, kjer smo že odigrali tri tekme (IMV : Novoles 3:1, IMV-Novoteks 1 : 3 in IMV : Iskra N. m. 7': 2). O končnih izidih v nogometu bomo poročali v naslednji številki našega časopisa. Tudi v odbojki so končana izločilna tekmovanja. V finale so se uvrstili vsakoletni finalisti. Naša ekipa je v nepopolni postavi izgubila odločilno srečanje z Iskro - Žužemberk (2 : 0) in izpadla iz najdaljnjega tekmovanja. Tu moram omeniti neresnost nekaterih igralcev, ki ne prihajajo na tekme, saj smo imeli težave s sestavo ekipe pred vsako tekmo. Zato vabim vse, ki so pripravljeni sodelovati na tekmovanjih in braniti barve našega podjetja, naj se prijavijo prek svojih predstavnikov v mladinski organizaciji. V jeseni so na sporedu še ostale discipline: kegljanje, plavanje, atletika, balinanje, kros na 1000 m, namizni tenis, šah in streljanje. JOŽE TURK Športni referent Takole izdelujemo vsem znane katrce - renaulte 4. PREDSEDNIK TITO (v Železniku) Kaj smo dosegli v športu Zanimivost iz tujine Zahodnonemški časopis VWD je 21. maja 1973 objavil sledečo novico o enem izmed največji proizvajalcev prikolic z Zapadni Nemčiji, firmi KNAUS. Objavljamo jo v celoti: Proizvajalec prikolic KNAUS prodaja več Luxus — Caravanov Ochsenfurt 21. 5. 1973 (VWD) — Proizvajalec prikolic KNAUS Ochsenfurt, ugotavlja ob začetku letne sezone izrazito naraščanje povpraTevanja po LUXus — karavanih. Nadalje sporoča podjetje, da je v pretekli letno-zimski sezoni proizvedlo okoli 15.000 prikolic in ne 25.000 kot je bilo prvotno objavljeno. Posebno veliko zanimanje je bilo za model ,,KNAUS -Passat TL“, ki stane 9.980 DM in za „KNAUS-REBIN“, ki stane 12.750 DM. Ti modeli so izdelani v kom-fortnejši izvedbi in po okusu kupcev. Primerni so predvsem za zimsko kampiranje, ki ima vedno več privržencev. Iz gornje kratke novice lahk dobimo dva važna sklepa in s cer: 1) Skoraj vsi proizvajalci pr. kolic imajo željo, da bi si pove čali ugled in pomembnost n trgu, včasih celo z neresničnim podatki. 2) Odločitev našega kolekti va, da povečamo proizvodnje velikih prokolic, opremeljenil tudi za zimsko kampiranje, je ponovno dobila svojo potrditev Dokaz, da se nahajamo na prav poti, pomeni veliko. Potrebne je samo še izpopolnjevati že postavljene programe in uresničiti postavljene naloge. ZUNANJETRGOVINSKI SEKTOR Velik napis ADRIA opozarja na našo prisotnost že na postaji v Kestemu v Holandiji. Zakaj napake na motorju? Zadnjih 20 let je tehnologija materialov, predvsem kovin zelo napredovala. Uporaba lažjih kovin je prinesla absolutno zmanjšanje teže posameznih delov. Se pred leti bi serijska proizvodnja pogonskega agregata iz lahkih kovin predstavlja „samo-mor“ za proizvajalca, danes to ne predstavlja več tehniškega problema. Že pri proizvodnji sestavnih delov pogonskih agregatov iz SL (sive litine) so se pojavljale napake v materialu, v proizvodnji ah v uporabi. Vendar pa ugotavljanje vzrokov, vsaj v večini primerov, ni predstavljalo velikih strokovnih problemov. Vse drugače pa je pri uporabi sestavnih delov iz lahkih litin. V osnovi so te litine iz aluminija in dodatkov takšnih kovin, ki njegovo obstojnost, to je žila- /— 'J— Možnosti za sodelovanje med slovenskimi proizvajalci osebnih avtomobilov so velike, so ugotovili na zadnjem sestanku v Novem mestu predstavniki Tomosa, Cimosa in IMV. vost in trdnost zelo izboljšajo. Razvoj tehnologije preiskave kovinskih struktur je uvedel v uporabo še elektronski mikroskop, Lastnosti kovin so v odvisnosti od kristalne rešetke takšne, da se starajo: prisilno ah pa kar same. Pri lahkih litinah to ugotavljajo z elektronskimi mikroskopi. Že res, da s tehnološko pripravo izdelka določijo njegovo mehansko stanje, vendar pa je treba upoštevati, da sile v uporabi običajno spreminjajo svojo funkcijo. Pogosta pokanja, lomi ah pa celo eksplozija materiala samega (letala Comet, ameriške podmornice, kolenaste gredi Tičkov pred 10 in več leti) so pokazala, da se javljajo dodatne sile, ki povzročajo deformacije. Specifična uporaba kovinskega predmeta torej ni pogojena samo s pravilnim izdelovanjem, ampak je odvisna še od silnic, ki nastopajo zaradi različnih obremenitev. Pojavi dislokacij kristalne rešetke in lezenje atomov, to povzroča takšne napake. Res je sicer, da z nepravilno obremenitvijo motorja dosežemo povečano hitrost dislokacij, lezenja atomov, preskokov atomov v kristalni rešetki, vendar teh pojavov ne moremo naprtiti subjektivnim silam, temveč normalni izrabljenosti materiala. Drugače pa je to, če se ti defekti javljajo v začetku uporabe nekega predmeta oz. sestavnega dela. (Nadaljevanje prihodnjič) Inž. JOŽE ROZMAN SERVISNA SLUŽBA Danski novinarji pri nas Vodja predstavništva Zvezne gospodarske zbornice v Kopen-hagnu (Danska) je organiziral obisk 4 novinarjev v Sloveniji in sicer v času od 17.6. do 23. 6. 1973. Gostje so si ogledali slovenske izvozno aktivne organizacije, ki že izvažajo na Dansko. Prvi in drugi dan so novinarji obiskali naše podjetje in Novoteks. Predstavili smo jim predvsem proizvodnjo prikolic v Novem mestu in Brežicah ter bežno tudi proizvodnjo avtomobilov. Po izjavah, ki so jih dali v kasnejšem razgovoru, so bili zelo zadovoljni, da so imeli priložnost obiskati Slovenijo. Pričakujemo, da bodo predstavili danskim državljanom vse kar so videli in zvedeli v Sloveniji. Za našo prodajo prikolic na Danskem je bil ta obisk zelo pomemben in sicer zato, ker načrtujemo v sezoni 1973/74 večjo prodajo prikolic. Opisovanje dobrih strani naših proizvodov v danskih časopisih ( s strani nevtralnih novinarjev) povečuje naše prodajne možnosti. Taka reklama, kije seveda brezplačna, je običajno uspešnejša obiskom novinarjem, saj nam lahko pomagajo pri uresničevanju naših izvoznih načrtov. od reklame, ki stane znatne vsote. V bodoče bomo morali posvetiti še več pozornosti ZUNANJETRGOVINSKI SEKTOR Odbor za SLO Na podlagi 47. člena zakona o splošnem ljudskem odporu je centralni delavski svet imenoval na svoji seji 29. junija odbor za SLO v novomeški IM V. V odbor so bili imenovani: predsednik: inž. Pavle Valentič, namestnik: Alfonz Brzič, člani: Anton Šepec, Anton Selan, inž. Štefan Poredoš, Vlado Bahč in An-: ton Jakše. Na isti seji so ustanovili tudi partizanske enote v naši tovarni. V štabu za civilno zaščito so: vodja štaba: Anton Šepec, namestnik: Stanko Pocajt, tajnik: Vlado Bahč, vodja enote za obveščanje: Franc Šmid, vodja sanitetne enote: Janez Barbič, vodja tehnično reševalne enote: inž. Vlado Čosić, vodja gasilske enote: Slavko Gregorčič, vodja RNK enote: inž. Marija Ostroveršnik. Novo prodajno mesto na Danskem 11. maja 1973 je bila mala slovesnost v danskem mestu Ring-sted, oddaljenem 60 km od glavnega mesta Kopenhagena, ki jo je priredila IMV-ADRIA CARAVAN A/S Vejle. Ob tej priložnosti je odprla svoje prvo lastno prodajno mesto za ADRIA prikolice, servisno delavnico ter manjši prostor za skladišče in prodajo rezervnih delov. Na uradni otvoritvi so bili poleg vseh trgovcev tudi izvajalci del, predstavnik združenja FDM (Danska AUTOMOTO zveza) in tudi predstavnik zvezne gospodarske zbornice v Kopenhagenu Oleg Vrtačnik. Otvoritev tega lokala pomeni za podjetje IMV-ADRIA CARAVAN veliko pridobitev, predvsem zaradi tega, ker leži mesto Ringsted na prehodu iz skandinavskih dežel v druge dele Evrope. To pomeni, da to servisno Lastno prodajno mesto v Ringstedu na Danskem mesto ne bo služilo samo danskim turistom, ampak tudi vsem drugim skandinavskim turistom, ki bodo potovali na dopust v Evropo oz. vsem tistim, ki bodo potovali na dopust v Skandinavijo. Zgradba, katere pročelje vidite na sliki, je pred preureditvijo služila za druge namene. V njem so predelovali ribje kosti v kostno moko. Lastnik je zaradi starosti odpustil dejavnost in dal stavbo v najem podjetju IMV ADRIA CARAVAN A/S. Stroški adaptacije ne znašajo veliko, tako da je res s skromnim denarjem narejeno in organizirano za našo organizacijo zelo pomembno prodajno servisno mesto. Ob tej priložnosti moramo še poudariti, da je pri uresničitvi te naloge sodeloval predstavnik zvezne gospodarske zbornice v Kopenhagenu tovariš Oleg Vrtačnik s svojimi nasveti in informacijami. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je sodelovanje z ambasadorji našega gospodarstva v tujini rodilo dobre rezultate. Ne bomo neskromni, če pričakujemo od tega sodelovanja še več takih uspešno zaključenih akcij. Ena izmed osnovnih obvez organizacij združenega dela, ki izvažajo industrijske proizvode v inozemstvu je, da za svoje proizvode organizirajo tudi servisno službo. To pa je lažje organizirati s pomočjo predstavnikov zvezne gospodarske zbornice, ki delujejo v posameznih deželah, da pripomorejo k tesnejšim gospodarskim stikom. Pot do nove ustave SRS Osnutek novega besedila republiške ustave je po sklepu republiškega zbora naše skupščine zdaj v razpravi, ki bo trajala do sredine oktobra. Tako naj bi ob koncu leta končno sprejeli novo republiško ustavo — po dve-inpolletnih pripravah. Zahtevo po zaokrožitvi in dopolnitvi ustavnega sistema, spremenjenega z ustavnimi dopolnili, izraža sklep skupščine, ki je bil sprejet v začetku maja leta 1971 in s katerim je bila dana pobuda za sprejetje ustavnih dopolnil XXV. do LIH. s tem sklepom pa so bile opredeljene tudi naloge za tako imenovano drugo fazo ustavnih sprememb. Delovnim skupinam ustavne komisije je bilo naročeno, naj pripravijo spremembe zlasti za uvedbo delegatskega sistema in s tem skupščinskega sistema, nadalje za komunalni sistem, za opredelitev samoupravnih odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih, zlasti v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, potem na področju varstva ustavnosti in zakonitosi ter sodstva ter v skladu s tem tudi za opredelitev političnega sistema. Delovne skupine so upoštevale temeljna izhodišča, nadalje predloge, ki so bili izraženi že v pripravah prve faze ustavnih sprememb ter idejnopolitična izhodišča ustreznih teles ZK in SZDL. Ta dejavnost je omogočila, da je republiška ustavna komisija že ob koncu lanske ga septembra obravnavala prve informacije o tezah za spremembo republiške ustave. Seveda so selovne skupine sodelovale tudi pri pripravljanju za spremembo republiške ustave. Seveda so delovne skupine sodelovale tudi pri pripravljanju sprememb ustave SFRJ. Predo-snutek novega integralnega besedila ustave SRS pa je bil prvič v razpravi (na seji skupine za koordinacijo) letos v prvi polovici marca. Na splošno je treba ugotoviti, da je potekalo delo pri pripravljanju sprememb republiške in zvezne ustave zelo povezano. Zato je seveda razumljivo, da je komaj mesec dni potem, ko je prišla v javno razpravo nova zvezna ustava, tudi republiška komisija za ustavna vprašanja „imela na razpolago" celotno besedilo republiške ustave, zrelo za javno razpravo oziroma za predložitev pristojnemu republiškemu zboru. Obsežno besedilo osnutka nove ustave SRS pomeni torej, daje sklep skupščine v celoti izpolnjen, saj vsebuje poleg ustavnih sprememb iz leta 1971 tudi z njimi usklajene določbe prejšnjih ustavnih dopolnil in določbe ustave SRS iz leta 1963. Notranja vsebinska usklajenost ustavnega sistema pa je zahtevala spremembe in dopolnitve še za nekatera druga področja: razširjena in deloma na novo so obdelana temeljna načela, nadalje poglavje o svoboščinah in pravicah in seveda področje organizacije republiških organov, na katerem mora nova ustavna ureditev ustrezati delegatskim razmerjem, opravljanju bistveno širših nalog republike na področju njene državnosti, kakor tudi zaradi koordinacije in usklajevanja stališč in interesov v republiki in v medrepubliškem sodelovanju. POSLOVNI SEKRETARIAT Vozila iz novega proizvodnega programa iz okvira sodelovanja s francoskim Renaultom je mogoče hitro preurediti za različne namene. Na fotografiji: intervencijsko vozilo, prirejeno po R4: za gasilce, reševalce...