60
Politične  stvari.
Baron Conrad, c. k. naučni minister,
kot ces. kralj, deželni predsednik Kranjski
leta 1869. o šolskih zadevah.
Ona leta, ko je deželni zbor kranjski najbolj na vlado pritiskal, da slovenščina v uradih in šolah dobi pravice, ki jej po ustavi gredo in je dr. Bleiweis v soglasji z narodnimi poslanci predlagal različne postavne načrte za ljudske šole, preparandijo, gimnazije in realko in pa akademijo pravoznanstveno v Ljubljani, bilj je baron Conrad, zdaj minister za nauk in bogočastje, c, kr. deželni predsednik v Ljubljani, kjer je marljivo se udeleževal obravnav deželnega zbora.
V deželnem zboru leta 1869. so bile posebno živahne razprave o tem, da vendar enkrat se odpro vrata ravnopravnosti slovenskemu jeziku v šole.
Ko je v 13. seji dr. Bleiweis v svojem govoru potožil, koliko let Slovenci uže brezvspešno koledvajo za ravnopravnost svojega jezika, je začudenje izrekel, da ministerstvo, v opravičenje svoje, da od deželnega zbora sklenjene šolske postave ni predložil cesarju v potrjenje, prav s tistim glasovitim paragrafom (§. 19. temeljnih državnih postav) pobija pravico slovenskega jezika v šolah na Kranjskem, kjer le 6 odstotkov Nem cev, 94 odstotkov pa Slovencev prebiva, s katerim mi zagovarjamo ravnopravnost narodnega našega jezika. „Nimate sposobnih profesorjev", ,,nimate slovenskih šolskih knjig", „utrakvizem nasprotuje zdravi pedagogiki" itd., to so leta 1861., ko je nad 20.000 narodnih mož iz vseh pokrajin slovenskih ministru Schmer-ligu spomenico izročili za vresničenje ravnopravnosti v šolah in uradih, bile tiste fraze, s katerimi je vlada konsekventno odbijala pravične zahteve Slovencev, in jih večinoma še dandanes odbija tako, da smo Slovenci res „unicum" v Avstriji! In vendar je c. k. deželni predsednik kranjski baron Conrad v 18. seji deželnega zbora leta 1869., ko je šlo za učni jezik v šolah na Kranjskem, v imenu vladnem lepe obljube delal, ki so še danes obljube, čeravno ves svet ve, da imamo profesorjev domačinov za slovenska predavanja popolno sposobnih še več kakor treba, — da imamo šolskih slovenskih knjig uže obilo, in kar jih je še treba, jih dobimo takoj, *) — da je z n a n s t v e n a terminologija za srednje šole ustanovljena, na kratko
*) Uže pred 6 leti — v zboru kranjskem leta 1875. — je dr. Bleiweis našteval slovenske šolske knjige od mini-sterstva potrjene: JanežiČevo „slovnicou za vse razrede gimnazije, — Šolarjev „slovar", — tri knjige z ve-ronauk od Lesarja, — ^živalstvo" od prof. Erjavca, — ,,rastlinstvou od prof. Tuška, — „Občni zemljepis" od prof. Jesenka, — ,,kratek popis cesarstva Avstrijskega in njegovih dežel posebej'* od Cigaleta, — „Matica slov." je poleg teh knjig izdala atlante, več Schodlerjevih knjig kot pomočnih šolskih knjig in pripravlja zdaj še druge. Naj vlada le izreče besedo, da se slovenskemu jeziku odpro vrata v šole, takoj bodo tudi knjige in to prav dobre knjige narejene iz lastne moči Matičine, a brez ozira na dunajski — j^chulbucher-Verlag".
rečeno, da je slovenski jezik, v katerem imamo za vse stroke Časnikov, tako izobražen , da v deželnem zboru kranjskem iz ust narodnih poslancev v nobeni obravnavi ne slišiš nemške besede, ampak je slovenski jezik v vsem zborov jezik. In če je vse to resnica, s katero pravico se Slovencem pridržuje ravnopravnost njihovega jezika v vseh vrstah sol?! Ali odbijanje ravnopravnosti se ne godi samo „ad majorem Germaniae gloriaov'? Ali gosp. minister Conrad ne bode nam zdaj ,,roke podal'1 v dosego vsega tega, kar je leta 1869., tedaj pred 12 leti, kot deželni predsednik kranjski obetal Slovencem, ko je v 18. seji deželnega zbora o slovenščini v šolah govoril tako-le :
„Die Regierung ist iveit entfernt, zu glauben, dass die Moglichkeit einer vollendeten Bildung durch die Mittel und hoheren Schulen fur die slovenische Bevblkerung in ihrer Sprache nicht bestehen und angebahnt tverden kann. Sie loill diese Moglichkeit auch nicht als ein „ad graecas calendas" versehobenes Zid betrachten, oder mas dazu gesehehen kann, blos nicht hindern; sie tvird vielmehr gerrie die Hand dazu bieten, dieses Ziel zu erreicheny wie es in anderen Ldndergebieten in analogen Fallen gesehah, und wie man anerkennen muss, dass in dieser Beziehung in den letzten Jahreu auch hier schon sehr viel vorbe-reitet ivurde; aber eine plotzliche Venvandlung der jetzt bestehenden, durch das Bediirfniss geschaffenen deutschen Mittelschiden in slovenische vodre ein pddagogisches Unrecht, ivelehes die Regierung am icenigsten begehen kann, Sind einmal die Lehrkrdfte und Lehrmittel auch fur hohere slovenische Schulen vorhanden, so wird die Regierung dem sich geltend machenden Bediirfniss auch hierin keinen Zwang anlegenf ebenso toie sie in der Volksschule dem Verlangen der Betheiligten freienSpielraumgeioahrt, toeil sie das freie loarme Leben in den Schulen befbrdern und nicht den bleiernen Finger des Gesetzes darauf legen ivill, und gerade deshalb auch am §. 6 des Volksschulgesetzes, toie er jetzt gegeben ist} festhalten muss.u
„Obljuba dolg dela" — tako se glasi slovensk pregovor. Sveta dolžnost nam je , da opomnimo gospoda ministra na to, kar mislimo, da je pošteno govoril, a ne — hinavsko v deželnem zboru kranjskem.