PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: XII - ISSN 1580-0547 Februar 2011 • Številka 1 SOTOČJE Oglasi ■ jf SO TOČ JE Čil Gl* Na naslovnici: Umetnostna drsalka Patricia Gleščič iz Medvod, foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si). Oglasno trženje: Jure Tomažin, telefon: 04/201-42-43, 031/378 741, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 1 je priloga 12. številke Gorenjskega glasa, 11. februarja 2011. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode ZCatarstvo Trt ni£ M t ¿v o d t DELOVNI ČAS: Seškova c. 9 PON. - PET.: 9. - 18. ure 1215 Medvode, SOBOTA: 9. - 12. ure tel.: 01/361 1694 www.zlatarstvo-trtnik.si ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! V ^ ^ ^ «f ' # « Poleg pestre ponudbe so na voljo še: • domači suhomesnati izdelki kmetije Žunar • domači mlečni, sirni izdelki kmetije Na Ravan • domače kislo zelje in repa kmetije Škerl • domača jajca in testenine kmetije Matiček Vse to pa lahko zalijemo z dobrimi domačimi vini: • vipavska vinska klet Rondič • dolenjska vinska klet Urško - cviček • kraška vinska klet Rebula - teran Odprto: pon. - pet.: 8 - 20 h Sobote: 7.30 - 1B h Nedelje, prazniki: B - 12 h Razgibaj telo, razširi misel FIT KLUB LUNA Sprostitvene dejavnosti Storitve: kavitacija masažeBtelovadba E radioferkvenca pedikura šola hujšanja Kontakt: gsm: 040 870 433, Fani e-pošta: fani.nacev@gmail.com gsm: 030 305 109, Luka Vaburga 46 C, 1216 Smlednik 2 - SOTOČJE Oglasi I S KOMPAS Kavama Zlato Polje Kranj IRISH PUB Kranj ^onsKoš^o ^SeSeKonec pozab^y1 aiarn>, ^ss^ssss^ d^QOtoVner Gorenjski Glas %VS> ^ ^ // MEKON LOKA D.O.O. Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 04 51 50 590 info@mekon-loka.si www.mekon-loka.si Gorenjski Glas www.GORENjSKiGLAs.si GorenjskiGlas JEZIKOVNI TEČAJI • Angleščina Nemščina Italijanščina • Španščina Francoščina Ruščina • Japonščina Poljščina Arabščina •Slovenščina Latinščina Kitajščina TEČAJI ZA PROSTI ČAS • Mozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI • Windows Word Excel Power Point dijake študente odrasle upokojence KDAJ? Pričetki od 14. februarja dalje. Na voljo je več kot 150 različnih terminov. PONUDBA jezikovni tečaji 60 učnih ur odrasli 249 EUR Cena vsebuje 20% DDV. ZA: SOTOČJE - 3 Prireditve Prireditve februar 2011 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Sobota, 12. 2. 2011 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri Gledališko-lutkovna predstava za otroke: SOVICA OKA Gostuje Lutkovna skupina HOMPE Za otroški abonma Otehajček in izven! KUD Pirniče Info: 041/776 735 031/352 772 info@kud-pirnice.si www.kud-pirnice.si Torek, 15. 2. 2011 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Četrtek, 17. 2. 2011 Knjižnica Medvode, ob 18. uri Knjižni večer na Sotočju: Novosti otroške, mladinske in odrasle literature Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Petek, 18. 2. 2011 V prostorih Plesne šole Urška v Medvodah 17.00 - 18.30 Ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta dalje. OBVEZNE PRIJAVE -vsaj 1 dan prej! MOJA DOŽIVETJA, organizacija dogodkov 040/416 605 mojadozivetja@gmail.com Torek, 22. 2. 2011 Knjižnica Medvode, Ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/ 361 30 53 Petek, 25. 2. 2011 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Alan Ayckbourn: TAKO PA TO DELAJO SOSEDJE Komedija Gostuje KUD Zarja Trnovlje-Celje Za abonma in izven! KUD Pirniče Info: 041/776 735 031/352 772 info@kud-pirnice.si www.kud-pirnice.si Petek, 25. 2. 2011 V prostorih Plesne šole Urška v Medvodah 17.00 - 18.30 Ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta dalje. OBVEZNE PRIJAVE -vsaj 1 dan prej! MOJA DOŽIVETJA, organizacija dogodkov 040/416 605 mojadozivetja@gmail.com Petek, 4. 3. 2011 V prostorih Plesne šole Urška v Medvodah 17.00 - 18.30 Ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta dalje. OBVEZNE PRIJAVE -vsaj 1 dan prej! MOJA DOŽIVETJA, organizacija dogodkov 040/416 605 mojadozivetja@gmail.com Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ticmedvode@tzm.si. V Jedru kreativne počitniške delavnice Bližajo se zimske počitnice, ki bodo letos konec februarja potekale za vse slovenske šolarje istočasno. Na počitnice pa ne bodo šli v Jedru, klubu Mladinskega centra Medvode, kjer bodo znova potekale kreativne delavnice za osnovnošolske otroke. "Poleg ustvarjanja stop-motion animacij bomo snemali tudi video in izdelovali pustne maske. Vmes se bomo okrepčali, se zabavali z ogledom risank in filmov in počeli še kaj drugega. En dan pa bo rezerviran za nekaj čisto posebnega," je povedal mentor Peter Gaber. Delavnice bodo v Jedru (Cesta ob Sori 15) potekale vsak dan med 21. in 25. februarjem od 10. do 15. ure. Namenjene so otrokom od 7. do 12. leta in so brezplačne. Prijave sprejemajo do 18. februarja oziroma do zapolnitve prostih mest, in sicer preko e-pošte pgaber@gmail.com. V prijavo napišite otrokovo ime in priimek, starost, kontaktno mobilno številko staršev oz. skrbnikov in morebitne otrokove posebnosti. M. B. Takole je bilo v Jedru na kreativnih počitnicah poleti, živahno pa bo tudi konec februarja. 4 - SOTOČJE Občina, prireditev I Začela se je gradnja vrtca v Smledniku Januarja se je začela težko pričakovana gradnja novega vrtca v Smledniku. Investitor je Občina Medvode, izvajalec del pa podjetje Tehnik. Nov vrtec bo zgrajen ob obstoječem vrtcu v Valburgi, v njem pa bo pet oddelkov, od tega bosta dva jaslična, torej za otroke prvega starostnega obdobja, trije pa za otroke drugega starostnega obdobja. Vrtec je zasnovan kot nizko energetski objekt, dostop do njega pa bo iz občinske ceste. Ker objekt ni mišljen kot centralni vrtec, bo imel razdelilno kuhinjo, v njem bodo poleg igralnic tudi prostor za vodjo enote vrtca in skupni prostori. Na jugozahodni strani novega objekta bo urejeno igrišče za otroke. Objekt bo pritličen z izjemo vhodnega dela, kjer so v nadstropju predvideni prostori za strokovne delavce, vodjo enote in kabinet. Pri izvedbi objekta bosta uporabljeni dve različni oblogi fasad: ometana in lesena. Zunanje igralne površine, ki pripadajo igralnicam, bodo tlakovane z lesom. Rok za dokončanje del in pridobitev uporabnega dovoljenja je 30. avgust 2011. Maja Bertoncelj Pod obstoječim vrtcem so začeli gradnjo novega vrtca, starega pa bodo po selitvi v nove prostore podrli. Na sejmu se je v štirih dneh predstavilo vseh osem turističnih društev. Na sliki predstavniki TOD Smlednik. Medvode na sejmu Turizem in prosti čas Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 27. do 30. januarja potekal sejem Alpe-Adria Turizem in prosti čas. Na svojem razstavnem prostoru se je predstavila tudi Turistična zveza Medvode. "Turistična zveza Medvode je letos naredila velik korak naprej v smislu predstavitve na tem sejmu. Glede na zadnja leta smo imeli velik razstavni prostor, ki je zelo služil temu, kar smo želeli ljudem predstaviti. Ker je bil sejem na temo kulinarike, smo tudi mi vključili naše "zlate" ponudnike: kmetije Jeraj, Bukovšek, Malenšek, vpletli smo tudi festival Kranjske klobase in Hišo kulinarike Jezeršek. Kulinarika je zaokrožila našo predstavitev na sejmu," je povedal Jure Galičič, predsednik Turistične zveze Medvode, in dodal, da se je tudi novi katalog pokazal kot dober: "Ljudi je pritegnil in veliko jih je vzelo katalog in si ga pogledalo. Turistično promocijo naše občine želimo peljati v smeri razvijajočega se pohodništva in če kdo povpraša, kaj bi se v Medvodah dalo videti, jih usmerjamo v pohodništvo." Sicer pa se je na razstavnem prostoru v štirih dneh predstavilo vseh osem turističnih društev v občini. M. B., foto: Alenka Brun i 4 I P Sobota 5. marec 2011, ob 20. uri, športna dvorana Medvod Pustni ples z Yohu|>anao Možna je rezervacija miz do 4. marca 2011 v Turistično informacijskem centru Medvode XL* Nedelja 6. marec 2011 tradicionalno pustno rajanje z Oder's Bandom • zbiranje mask ob 14 uri KROPIir|^emprOStOTU™ • start povorke ob 14 uri • rajanje v Športni dvorani Medvode Pustni krofi za otroške maske! V primeru slabega vremena (sneženja ali dežja) povorka odpade in se dobimo ob 14.00 uri v dvorani. Informacije TIC Medvode: Tel.: 01 / 361 43 46, 041 378 050 E.pošta: ticmedvode@tzm.si | Delovni čas: 9.00 - 16.00 * s SOTOČJE - 5 Občina Medvode imajo prvič dva podžupana Druga seja občinskega sveta občine Medvode: svetniki so med drugim imenovali predsednike in člane komisij in odborov, sprejeli sklep o sofinanciranju vozovnic mestnega potniškega prometa in osnutek pravilnika za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva. Predvidena mesečna subvencija je kar dvesto evrov. Tretja seja bo 15. februarja. Nova sestava občinskega sveta Občine Medvode se je na drugi seji sestala 14. decembra. Na dnevnem redu je bilo sedem točk, na predlog Jelene Aleksic (Zares) so dnevni red razširili še z osmo točko pobude in vprašanja svetnikov. Tri komisije in sedem odborov Prva pomembna točka je bila imenovanje predsednikov in članov komisij in odborov občinskega sveta. Svetniki so jih potrjevali na predlog Komisije za mandatna vprašanja, katere predsednik je Mitja Ljubeljšek (SDS). Slednji je o delu komisije povedal: "To je bila ena najtežjih in najodgovornejših nalog komisije. Trudili smo se čim bolj upoštevati želje posameznih svetniških skupin. V primerjavi s prejšnjim mandatom je sprememba ta, da se je od petih na sedem članov povečal Odbor za mladino. Predlog smo pripravili po dveh krogih usklajevanj in je pripravljen v okviru možnega konsenza." Vsi svetniki s sestavo komisij niso bili zadovoljni, ne glede na to pa so bile potrjene brez zapletov. V tri komisije in sedem odborov so imenovali šestdeset članov. Kdo so člani komisij? Komisija za pobude in pritožbe: Nataša Predalič (predsednica), člani: Nada Prešeren, Dragan Djukič, Jožefa Jaklič Rotovnik, Miran Klavora; Statutarno pravna komisija: Zvonka Hočevar Šajatovič (predsednica), člani: Roman Robas ml., Nejc Smole, Franc Plešec, Marija Karolina Ličen; Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine: Stanko Okoliš (predsednik), člani: Tomaž Mis, Urška Repnik, Alojzij Teršan, Vanja Ločniškar; Odbor za komunalne dejavnosti: Katja Podgoršek (predsednica), člani: Zdenka Bokal, Mirko Javeršek, Dušan Brekič, Roman Robas ml., Leopold Knez, Ladislav Vidmar, Feliks Ježek, Jožef Ločniškar; Odbor za družbene dejavnosti: Saša Rožič (predsednica), člani: Nada Prešeren, Zvonka Hočevar Šajatovič, Mitja Ljubeljšek, Darinka Verovšek, Andrej Satran, Mitja Slane, Marjeta Jamnik, Gregor Bizjak; Odbor za urejanje prostora in ekologijo: Marija Tome (predsednica), člani: Saša Rožič, Ivan Špenko, Urška Repnik, Jelena Aleksic, Jelka Časar, Aleksandra Ribič, Janez Burgar, Gregor Pregrad; Odbor za turizem in gostinstvo: Zdenka Bokal (predsednica), člani: Nataša Predalič, Jelena Aleksic, Saša Ciglar, Matejko Trampuš, Gorazd Šturm, Janez Meglič; Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: Franc (Aco) Šušteršič (predsednik), člani: Tomaž Mis, Štefan Čebašek, Dragan Djukic, Primož Ločniškar, Janko Dobnikar, Janez Šušteršič; Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt: Leopold Knez (predsednik), člani: Saša Ciglar, Franc (Aco) Šušteršič, Jelena Aleksic, Andrej Rebolj ml., Anton Slavko Kunstek, Pavel Lampič; Odbor za mladino: Nejc Smole (predsednik), člani: Marija Tome, Nataša Predalič, Mirko Javeršek, Daniela Jaklič, Manca Žibert, Franc Cegnar. Višina subvencije dvesto evrov V nadaljevanju so svetniki sprejeli Predlog sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Medvode za leto 2011. Vrednost točke po novem znaša 0,000269 evrov (za leto 2010 je bila 0,000264), občina pa s tega naslova pričakuje proračunske prihodke v višini 1.160.000 evrov. Potrdili so tudi Predlog Prerazporeditve proračuna za leto 2010. Vrednost prerazporeditve je 118.700 evrov. Vzeli so iz postavk Zdravstveno zavarovanje nezavarovanih oseb (19.600 evrov), Vrtec Smlednik in Vrtec Pirni-če (iz vsake po 49.550 evrov), dali pa na postavke Sredstva za prostorsko ureditvene načrte (49.100 evrov), pridobivanje zemljišč (50.000 evrov) in nagrade študentom (19.600 evrov). Naslednja pomembna točka je bila osnutek Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva. Svetniki so ga sprejeli. Tako kot v večini občin po Sloveniji, se tudi v Medvodah soočajo s problematiko pomanjkanja prostih mest v vrtcu, zato so se odločili, da bi vsem v starosti od 11 mesecev do treh let, ki ne obiskujejo organizirane oblike predšolske vzgoje in varstva, s sprejemom pravilnika podelili mesečne subvencije. Predlagana subvencija znaša dvesto evrov. Kot je povedal župan Stanislav Žagar, je to številka, ki se vsaj približuje znesku, ki ga občina nameni za otroka, ki vrtec obiskuje. Kar nekaj svetnikov je bilo mnenja, da je znesek dvesto evrov previsok, poleg tega so izrazili tudi pomisleke, zakaj bi bili do subvencije upravičeni tudi tisti otroci, katerih starši so zavrnili odobreno mesto v Vrtcu Medvode ali pa otroka izpisali iz vrtca, kot to dovoljuje pravilnik. Sicer pa gre za začasni ukrep, ki naj bi veljal od 1. januarja do 31. decembra letos. Dokončno odločitev o subvencijah bo občinski svet sprejel na naslednji seji. Subvencije tudi za šolske vozovnice Občina Medvode bo subvencionirala tudi šolske mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa, ki ga izvaja Javno podjetje Ljubljanski potniški promet. Subvencioniranje bo veljalo od 1. januarja do 30. junija. Po izračunih bo šlo za ta namen iz občinskega proračuna 4500 evrov na mesec. Trenutno namreč mestni prevoz iz medvoške občine uporablja okrog štiristo dijakov in študentov. Mestna občina Ljubljana je namreč prenehala s subvencioniranjem šolske vozovnice za dijake in študente s stalnim prebivališčem v drugih občinah. Dijaki in študentje bodo še naprej plačevali enako ceno kot doslej, zato pa ne potrebujejo oddajati nobenih vlog in dokazil, saj bo njihove statuse še naprej preverjalo podjetje LPP ob pridobivanju terminske kartice urbana. Na koncu seje je župan Stanislav Žagar svetnike seznanil z imenovanjem dveh podžupanov. Občina bo prvič v zgodovini imela dva. To sta Saša Ciglar iz vrst SDS, ki je na županskih volitvah dobil drugi največ glasov, in Leopold Knez iz Nestrankarske liste za napredek krajev občine Medvode, ki je bil podžupan že v prejšnjem mandatu. Maja Bertoncelj 6 - SOTOČJE Sledila bo delu predhodnice Predstavljamo nove obraze v medvoškem občinskem svetu: Nataša Predalič, edina svetnica Liberalne demokracije Slovenije. Občina I Nataša Predalič iz Studenčic je bila doslej v medvoški javnosti najbolj poznana kot honorarna novinarka Televizije Medvode. Na letošnjih lokalnih volitvah je prvič kandidirala za občinsko svetnico. Izvoljena je bila na listi LDS, ni pa članica te stranke. Se lahko uvodoma na kratko predstavite? "Letos bom stara 34 let, diplomirala sem na Fakulteti za organizacijske vede, sicer pa sem zaposlena v podjetju Delo Prodaja, kjer opravljam delo strokovne koordinatorke v prodaji tiska." Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? "Načeloma nisem nikoli razmišljala o tem, da bi se politično udejstvovala, saj sem se kot honorarna sodelavka televizije Medvode trudila biti politično neopredeljena. Smo se pa v Studenčicah ves čas soočali z določenimi težavami na komunalnem področju, ki so se vlekle več let, in obenem sem ugotavljala, kako pomembno je, da ima v občinskem svetu kraj svojega predstavnika, saj je nenazadnje logično, da se izvoljeni svetniki najbolj intenzivno zavzemajo za dobrobit kraja, od koder so, ker tamkajšnje težave najbolje poznajo. Ker sem dobila nekaj ponudb, med drugim s strani LDS Medvode, ki mi je ponudila prvo mesto na listi in možnost samostojnega delovanja v občinskem svetu, sem se po dolgotrajnem razmišljanju odločila sprejeti prav to ponudbo, tudi zaradi ogromne podpore sovaščanov, predvsem Aleša Omejca, ki mi je res veliko pomagal." Kakšen bo vaš način dela v občinskem svetu? "Glede na to, da sem še pred konstituiranjem občinskega sveta bila "razglašena" za opozicijsko svetnico, se bom predvsem trudila, da bi lahko sodelovala z vsemi svetniki, saj smo v svetu z enakim namenom - da delamo v dobrobit občine. Bom pa zagotovo pozorno spremljala delo občinske uprave, transparentnost poslovanja, spoštovanja odločitev občinskega sveta, trudila se bom, da bodo pri idejah sode- Nataša Predalič je ponudbo s strani LDS sprejela tudi zaradi možnosti samostojnega delovanja v občinskem svetu. lovali tudi preostali občani, skratka, sledila bom delu, ki ga je opravljala moja predhodnica Alenka Žavbi Kunaver." Kakšen je za vas dober svetnik? "Vsak, ki je pošten, poskuša držati predvolilne obljube tudi potem, ko je izvoljen, ki se ne prepusti vplivom drugih in je predvsem aktiven. Po mojem mnenju svetnikov, ki pridejo na sejo samo sedet in dvigovat glasovalne kartončke v skladu s strankarsko politiko, ne potrebujemo." Ste aktivni še na katerih drugih področjih v občini? "Kot honorarna sodelavka Televizije Medvode sedaj spremljam zgolj področja, za katera mi težje očitajo strankarsko pristranskost, kljub temu da menim, da dober novinar dela nepristransko do vseh, tako da sem tu zdaj manj ak- tivna. Iz tega razloga tudi nisem več kandidirala v svet Vaške skupnosti Studenčice, sicer pa nisem posebej aktivna na nobenem drugem področju." Kaj v občini najbolj pogrešate? "S političnega stališča bi lahko začela naštevati vse komunalne primanjkljaje, pa več parkirišč, trgovin, obrtno cono, več različnih dejavnosti za srednješolsko mladino, nečakinja ni dobila prostora v vrtcu,... Z osebnega stališča pa malce več novih obrazov na vseh področjih ustvarjanja in pa več pozitivne klime." Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "Imam tri izrazite lastnosti, ki sodijo v obe kategoriji, pač odvisno od situacije: vztrajnost, neposrednost in ustrežljivost. Med negativnimi sta občutljivost in trma, med pozitivnimi pa recimo zvestoba." Kako preživljate prosti čas? "Vprašanje je postavljeno ob nepravem času, ker sem ravno na bolniški, ko največ časa preživim za računalnikom, ob gledanju televizije in branju. Sicer pa je zame preživljanje prostega časa tudi delo na medvoški televiziji, zelo rada pa sem tudi z mojimi tremi nečaki." Na kateri dosežek v življenju ste najbolj ponosni? "Življenje jemljem kot tako, da je vsak dosežek samo začetek doseganja nekega novega cilja, tako da težko rečem, na kaj sem najbolj ponosna. Največji dosežek je še pred mano." Za konec še vprašanje o aktualni tematiki v vašem kraju: kaj je največji problem vaše vasi in kako bi ga rešili? "Največji problem Studenčic je zagotovo izredno oporečna pitna voda, ki ogroža tudi naše zdravje. Edina rešitev je menjava vira pitne vode in tudi infrastrukture, ki je s tem povezana. Glede na to, da je svet vaške skupnosti zelo aktiven, imamo pa tudi veliko podporo s strani Občinskega sveta, verjamem, da bomo to težavo kmalu rešili." Maja Bertoncelj Krajevna skupnost Senica na spletu Krajevna skupnost Senica ima svojo spletno stran z naslovom www.ks-senica.si. Na njej najdete vse aktualne informacije, kontaktne podatke, pa tudi povezave na zanimive druge spletne strani. Lahko napišete tudi kakšno pobudo ali pritožbo. Gre za krajevno skupnost, v kateri v treh naseljih Zgornja Senica, Spodnja Senica in Ladja živi okrog 750 krajanov. V Svetu KS Senica je devet članov, v mandatnem obdobju 2010-2014 ga sestavljajo: predsednik Valentin Križaj ml., podpredsednik Matevž Dolinar ter člani Andrej Bernard, Stanislav Ulanec (predsednik komunalnega odbora), Jožef Ložar, Franc Poljanec, Zoran Črešnik, Grega Bizjak in Vesna Luštrek. Tajnik je Grega Križaj. M. B. Medvode po razvitosti na 34. mestu Ministrstvo za finance je izračunalo tako imenovane koeficiente razvitosti občin za leti 2011 in 2012. Po njihovih podatkih je najbolj razvita občina Trzin (koeficient razvitosti 1,54), najmanj pa občina Solčava (0,47). Občina Medvode je med 210 občinami na 34. mestu in ima koeficient razvitosti 1,16, tako kot tudi občine Litija, Moravče in Zreče. To pomeni, da je koeficient razvitost za Medvode ostal enak, kot je bil za leti 2009 in 2010. Če pogledamo sosednje občine, so podatki naslednji: Občina Škofja Loka ima koeficient razvitosti 1,18, mestna občina Kranj 1,20, mestna občina Ljubljana 1,30, občina Vodice 1,10, občina Dobrova - Polhov Gradec pa 1,18. Pri izračunu koeficientov na ministrstvu upoštevajo kazalnike razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti občine, kot so na primer število delovnih mest v občini, stopnja registrirane brezposelnosti, indeks staranja prebivalstva, delež prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo, število kulturnih spomenikov, poseljenost občine in podobno. Koeficienti razvitosti so pomembni, saj je od njih odvisno tudi to, v kolikšnem deležu lahko država pomaga občinam pri njenih naložbah. Za občino Medvode obseg sofinanciranja investicij iz državnega proračuna lahko znaša do 70 odstotkov, tako kot je bilo tudi doslej. Vedno pa je razpisanih manj sredstev, kot je potreb v občinah, zato razvitost občine vpliva tudi na izbor projektov, ki sploh dobijo državni denar. In Medvode so po koeficientu razvitosti med slovenskimi občinami med bolj razvitimi. M. B. SOTOČJE - 7 Občina KOMISIJA ZA PRIZNANJA Občine Medvode Številka: 033-1/10 Datum: 1. 12. 2010 vabi posameznike, skupine občanov, podjetja, zavode, društva, druge organizacije in skupnosti z območja Občine Medvode, da predlagajo KANDIDATE ZA OBČINSKA PRIZNANJA Priznanja Občine Medvode so: - naziv častni občan Občine Medvode, - plaketa Občine Medvode, - medalja Občine Medvode. Naziv častni občan Občine Medvode se podeljuje posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih družbenega življenja in dela pomembno prispevali k ugledu in napredku občine, oziroma širše skupnosti. Naziv častni občan se ne more podeliti po smrti. Plaketa Občine Medvode se podeljuje za dosežke in dolgoletno izjemno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki so bistveno prispevali k dvigu kvalitete življenja na območju Občine Medvode. Plaketo Občine Medvode se podeljuje tudi za enkratne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela in posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob njihovih visokih jubilejih. Plaketo Občine Medvode se podeljuje občanom občine Medvode, drugim državljanom RS in tudi tujim državljanom ter skupinam državljanov, pravnim osebam in drugim organizacijam. Medalja Občine Medvode se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim, za posamezna družbeno koristna dela, za delovne in druge velike uspehe, dosežene v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj in preprečevanju škode na premoženju. Če se medalja podeli kot spominska medalja, se podeli vidnejšim znanstvenim, kulturnim in drugim ustvarjalcem ter vidnim javnim delavcem, ki obiščejo občino. Pisne predloge sprejema Komisija za priznanja, Cesta komandanta staneta 12, 1215 Medvode. Ovojnica mora biti zaprta, z oznako "NE ODPIRAJ - KANDIDATI ZA PRIZNANJA". Predloge sprejema komisija do vključno 11. 3. 2011 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež podjetja, organizacije, društva ... - soglasje kandidata, da se s predlagano kandidaturo strinja, oziroma izjava odgovorne osebe v podjetju, zavodu, društvu, drugih organizacijah in skupnostih, - pisno utemeljitev predloga, - ime in priimek ter naslov predlagatelja. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge. Občina Medvode OBČINA MEDVODE ŽUPAN Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode Datum: 13. 1. 2011 JAVNI POZIV za predlaganje članov Komisije za priznanja Občine Medvode Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Medvode (Uradni list RS, št. 92/2000) pozivam občanke in občane Medvod, da v Komisijo za priznanja predlagate občanke in občane Medvod, ki so zaradi svojega strokovnega znanja in ugleda v občini primerni za odločanje o podelitvi priznanj. Vaše predloge pričakujem do 31. marca 2011, na naslov Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode ali po elektronski pošti, na naslov mirjam.malovrh@medvode.si. ŽUPAN Stanislav Žagar I Z J A V A Spodaj podpisani stanujoč_ se strinjam z imenovanjem za člana Komisije za priznanja Občine Medvode, v mandatu od julija 2011 do julija 2015. Datum:_ Podpis:_ OBČINA MEDVODE, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode, obvešča, da razpisuje natečaj za prosto delovno mesto višji svetovalec v Oddelku za gospodarske javne službe. K prijavi na natečaj vabi diplomirane inženirje gradbeništva ali univerzitetne diplomirane inženirje gradbeništva. Celotno besedilo javnega natečaja je objavljeno na spletni strani Občine Medvode www.medvode.si. Rok za prijavo na javni natečaj: 15. februarja 2011 Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, da je potrebno vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Jetrbenk VVS Žlebe - Seničica VVS Žlebe - Studenčice Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode 8 - SOTOČJE Občina I Novi direktor mladinskega centra Škofjeločan Urban Eržen je novi v. d. direktorja Mladinskega centra Medvode. Pogodbo ima za eno leto, napoveduje pa kar nekaj sprememb. Urban Eržen z delom z mladimi ima izkušnje, ki mu bodo prišle prav tudi pri vodenju Mladinskega centra Medvode. Z novim koledarskim letom je vodenje javnega zavoda Mladinski center Medvode (v nadaljevanju MCM) prevzel Urban Eržen, 37-letni Škofjeločan, ki z družino živi v Suhadolah pri Komendi. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani organizator dela, zaključuje pa magisterij nepridobitnega menedžmenta. Med prijavljenimi kandidati ga je na funkcijo v. d. direktorja MCM imenoval Svet zavoda, pogodbo pa ima za eno leto. Kot je med drugim dejal v pogovoru, ga v tem letu čaka veliko dela. Eržen je tretji v. d. direktorja MCM. Prvi je bil Matija Fröhlich, drugi pa Franc Cegnar. Prevzeli ste vodenje javnega zavoda za mlade. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje z delom s to populacijo? "Z delom z mladimi imam že kar precej izkušenj, tako da na tej sceni še zdaleč nisem novinec. Začel sem pri tabornikih, kjer sem imel najprej svoj vod, bil potem načelnik, tudi starešina. Precej let sem bil predsednik Kluba škofjeloških študentov. V tem času smo zaradi razširitve dejavnosti s takratno ekipo ustanovili Zavod škofjeloške mladine, kjer sem bil pet let v. d. direktorja. Vmes sem delal še na različnih nepridobitnih projektih v Angliji." Primerjavo s sedanjo funkcijo torej imate? "Kar se tiče dejavnosti, popolnoma razumem delovanje mladinskega centra. Razlika pa je v tem, da je bil Zavod škofjeloške mladine, če ga vzamem kot najbolj primerljivo delovno mesto, zasebni zavod, medtem ko je Mladinski center Medvode ustanovila občina, torej je javni zavod. To prinese razliko v finančnem me-nedžmentu, odgovornost do občine in nekaj več administrativnih zadev." Ste seznanjeni z začetki delovanja Mladinskega centra Medvode? "To je zgodovina, ki sem jo slišal, ni pa me bilo zraven, tako da ne morem soditi. Jemljem jo takšno, kot je. Je pa dejstvo, da dobro delo na pionirskih in mladinskih selekcijah prinese kvalitetno člansko vrsto. Občina je naredila zelo dober korak, ko je ustanovila ta javni zavod. Mladi, ki delajo v zavodu, pridobivajo otipljive, realne izkušnje pri delu v javnem prostoru občine. Zame je to ena najboljših naložb, ki so jo Medvode naredile." Koliko pa ste vedeli o delu zavoda pred vašo prijavo na mesto v. d. direktorja? "Mladinski center Medvode ima zelo zdravo organizacijsko rast. Kot društvo je deloval dobro in dejavnosti so pripeljale do boljše organizacijske oblike. S prehodom na javni zavod pa seveda pridejo transformacijske težave. Še preden sem se prijavil na razpis, sem si vzel čas in se seznanil z delom. Predvsem me je navdušilo korektno delo sveta zavoda, urejeni odnosi z občino glede financiranja. Ogledal sem si tudi prostore. Mladinski center Medvode ima vse, kar je potrebno za nadaljnje dobro delo." Kako ocenjujete dosedanji program? "V zadnjih dveh letih je potekala transformacija na višji nivo organiziranja. Dejstvo je, da se to običajno delno pokaže tudi na programu. Slednji pa kljub temu še zdaleč ni bil slab. Pridobili so tudi evropske projekte, za kar je predpogoj določena stopnja kvalitetnega programa in organizacije. Delo v prihodnje bo nadgradnja kvalitetnega že obstoječega." Se v programu obetajo kakšne konkretne spremembe? "Kar precej smo jih zasnovali. Naša velika želja je izdajanje javnega mladinskega glasila, v kratkem se bo začel izvajati evropski projekt Eko art, poleg tega pripravljamo projekt evropske prostovoljne službe, v okviru katere bi k nam prišla na delo dva prostovoljca iz Evrope. Naslednja velika stvar je vadnica, studio. Tudi tukaj se bodo zgodile spremembe. Treba pa je dati čas, spremembe uvajati postopoma in hkrati ohraniti dobre stvari, ki jih ni malo." Omenili ste evropski projekt Eko art. "V ta namen smo pridobili deset tisoč evrov evropskega denarja. Gre za transnacionalno mladinsko pobudo, ki jo bomo izvedli z mladimi iz španske partnerske organizacije. Izvajala se bo tako v Medvodah kot v Barceloni. Izdelovali bomo instrumente iz odpadnega materiala, v našem studiu posneli zgoščenko in naredili zaključno koncertno turnejo. Z izvajanjem projekta bomo začeli konec februarja, trajal pa bo do decembra." Kako ste zadovoljni z obiskom Jedra kot osrednjega prostora dogajanja in katero populacijo si v prvi vrsti želite nagovoriti? "Mladinski center je odprt prav za vse, od najmlajših do starejših. Dejstvo pa je, da želimo vključiti čim mlajšo generacijo. Glavnina našega delovanja so osnovnošolci, srednješolci in študentje. Z dosedanjim obiskom ne morem biti zadovoljen, pričakujem pa, da bomo dejavnosti vpeljali na določenem nivoju, ki bo prostor naredil dobro obiskan. Zavedam se težav pri večernih aktivnostih, povezanih z zabavo. Velikokrat to pripelje do kršitev javnega reda in miru. Mlade je potrebno pozivati, da Jedro uporabljajo na zdrav, kvaliteten, kulturen, navdihujoč način, in ne kot središče odlaganja nizkotnih čustev in dejanj." Koliko ljudi dela v MCM-ju? "Jaz sem redno zaposlen, pridobili smo še tri preko javnih del, prostovoljno, honorarno pa preko študentskega servisa dela še okrog 40, 50 mladih. Z mladinskim centrom je povezanih kar veliko ljudi, a za mesto, kot so Medvode, bi jih lahko bilo še več." Ste pripeljali kakšne nove obraze? "Ko sem prišel, sem dejal, da moramo tisti, ki tukaj že smo, držati skupaj, ostati in delati. Je pa treba vzpostaviti določen red, zaupanje, komunikacijo, da lahko skupaj delamo. Nekatere ljudi, za katere vem, da imajo znanja na določenih področjih, sem pripeljal na novo. Želja pa je seveda vključevati predvsem ljudi iz medvoške občine." Za konec: kakšen Mladinski center Medvode si želite? "Delaven, zabaven, konkreten, vesel, sproš-čujoč in predvsem mlad." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 9 Občina, ljudje in dogodki ■ Voda v Studenčicah občasno rjava, prisotni celo paraziti V Studenčicah imajo težave s pitno vodo. Glede na preglede vaškega vodovodnega sistema Žlebe-Studenčice je le-ta zdravstveno neustrezna. V veljavi je stalen preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambne namene, krajani pa čakajo, da bi jim občina predstavila izvedbeni načrt reševanja te problematike. Na medvoške občinske svetnike so se v imenu vaščanov obrnili predstavniki Sveta Vaške skupnosti Studenčice. Zaprosili so jih za pomoč in podporo pri izvajanju projekta sanacije vaškega vodovoda Studenčice-Žlebe, iz katerega se oskrbujejo gospodinjstva v celotnih Studenčicah in manjši del Žlebov. Kot je pojasnil Srdjan Živulovič, predsednik Sveta Vaške skupnosti Studenčice, si želijo, da bi vodo iz vaškega vodovoda očistili, oziroma napeljali iz novega neoporečno čistega izvira, ter jim omogočili kvalitetnejše in predvsem bolj zdravo bivalno okolje. Ko vode zmanjka in ko le-ta ponovno priteče, je obarvana rjavo. Takšne težave imajo v Studenčicah, z video posnetkom pa jih je dokumentiral Aleš Omejc. Težave z vodo niso od včeraj, so se pa v zadnjem obdobju, kot pravijo, še poslabšale. V poročilu Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na tem vodovodnem sistemu, je zapisano, da je vodni vir pod vplivom spiranja površinske vode, zato po vsakih obilnejših padavinah prihaja v zajetju do motnosti vode ter posledično tudi na omrežju pri uporabnikih. Pitna voda je bila zdravstveno neustrezna. Še več, v mnenju je zapisano, da se z vodo lahko prenašajo številni paraziti. Laboratorijska preskušanja na parazite so pokazala, da je bila v odvzetem vzorcu pitne vode iz Zgornjega vodohrana Studenčice ugotovljena prisotnost parazitov iz rodu giardia. Predlagali so ukrepe, med katerimi je tudi prekuhavanje pitne vode. Potrebno pa bi bilo narediti še marsikaj drugega. "Jaz osebno vode ne prekuhavam in nimam težav, kar nekaj vaščanov pa že dalj časa trpi zaradi lažjih, težjih ali kroničnih želodčno-črevesnih težav, ki jim specialisti ne pridejo do dna. V spodnjem delu vasi iz pip občasno teče celo rjava voda," pojasnjuje Ži-vulovič in pričakuje, da se bo občina bolj zavzela za reševanje problematike in vaščanom vendarle predstavila izvedbeni načrt. Na Občini Medvode pojasnjujejo, da je glede reševanja težav s stalno slabimi rezultati analiz vzorcev pitne vode iz VVS Studenčice-Žlebe zadeva trenutno še nekoliko nejasna. "Ker je proračun Občine Medvode za leto 2011 še v pripravi, tako ni gotovo, ali se bodo že v letošnjem proračunu zagotovila sredstva za izvedbo vseh potrebnih del za zamenjavo vodnega vira za ta vaški vodovodni sistem. Računamo pa, da jih vsaj nekaj bo zagotovljenih. Jasno je, da je voda že na izviru slaba, da jo je treba za uporabo v prehrambene namene obvezno prekuhavati in da bo treba urediti vsaj začasno pripravo vode z ustreznimi filtri ali UV žarnico, da se bo lahko nekako "počakalo" na končno rešitev problema, ki pa je zamenjava vodnega vira. Taka je tudi zahteva republiškega zdravstvenega inšpektorja. Izvedbeni načrt je v izdelavi. Načrt trajne ureditve tega problema zajema dve fazi, in sicer prvo, s katero se bo zagotovilo dovod ustrezne vode v sistem in stari izvir izključilo iz sistema, druga faza pa bo v naslednjih letih najverjetneje razdeljena na več podfaz, saj bodo potrebna precejšnja finančna sredstva, da se bo obstoječi vodovodni sistem ustrezno obnovilo in predelalo, da bo tako poleg ustrezne pitne vode zagotavljal tudi primerne količine in tlak vode za gašenje v primeru požara. Glede samega prevzema vodovodnega sistema je zadeva trenutno še odprta, nujno bo soglasje vaščanov oziroma Vaške skupnosti Studenči-ce, je pa dejstvo, da če bo občina vlagala potrebna sredstva za zagotovitev ustrezne pitne vode, da bo uveljavljala tudi svoje "lastninske" pravice," je povedal Franci Jeraj, svetovalec župana za gospodarske javne službe. Maja Bertoncelj Predsednica LDS ostaja Žavbi Kunaverjeva Zbor članic in članov LDS Medvode, ki je bil 10. decembra v Smledniku, je bil volilni. Predsednica bo tudi prihodnja štiri leta Alenka Žavbi Kunaver, podpredsednika pa sta Mitja Starman in mag. Alojzij Teršan. Žavbi Kunaverjeva občinski odbor vodi od maja 2006. "Tudi v tem mandatu bom poskušala odbor voditi aktivno in skupaj z ekipo sodelavcev pripraviti čim več projektov in pobud za dobro občanov in lokalne skupnosti. Občinski odbor bo preko občinskih delovnih teles in preko svetnice LDS Nataše Predalič sodeloval pri mnenjih in pobudah pri pomembnih odločitvah na lokalni ravni, pripravljal tematske okrogle mize, informiral javnost o svojem delu. Še naprej se bomo zavzemali za sodelovanje prebivalcev, transparentnost delovanja občinskih organov ter s svojimi predlogi in pobudami skušali vplivati na večjo kakovost bivanja v Medvodah. Poleg tega bomo skušali ponovno obuditi nekatere naše že podane pobude, predvsem za pripravo odloka o mirujočem prometu, s čimer bi uredili problem parkiranja, postavitev ulične opreme, črpanje sredstev preko razpisov, pripravo odloka o oglaševanju in plakatiranju in druge," je pojasnila Alenka Žavbi Kunaver, ki na zadnjih volitvah sicer ni uspela priti v občinski svet, drugič zapored pa je kandidirala tudi za županjo. M. B., foto: arhiv LDS Medvode Na Zboru članic in članov LDS Medvode je bila za predsednico znova izvoljena Alenka Žavbi Kunaver (na sredini). 10 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki, oglas I Ministrov obisk v šoli Montessori V Preski je septembra odprla vrata prva zasebna osnovna šola Montessori. Sredi decembra jo je obiskal minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in si v družbi ravnateljice in medvoškega župana ogledal, kako poteka pouk. "Prav je, da šolo Montessori podpremo. Slovenija rabi tudi tovrstne šole in na ministrstvu bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se ta šola ohrani. Predstavlja pomemben prispevek k pluralizmu šolskih praks. To je za Slovenijo velika zadeva," so bile besede dr. Igorja Lukši-ča, ministra za šolstvo in šport po prvem obisku v zaenkrat edini osnovni šoli Montessori v Sloveniji, ki je septembra vrata odprla v Preski. Minister je bil na obisku sredi decembra, potek pouka pa mu je predstavila ravnateljica mag. Melita Kordeš Demšar. Z zanimanjem si ga je ogledal tudi medvoški župan Stanislav Žagar. "Pouk poteka zelo dobro. Nenavadno je to, ker je to šola, ki je razšolana. Klasična šola, kjer gre za frontalno učenje po urah, tu ne obstaja. Gre za to, da se cel proces prilagodi otroku, da otrok usmerja lastno dejavnost glede na trenutno razpoloženje in zanimanje, da ga učitelj pri tem podpira, spodbuja in zelo subtilno vodi, kar je nujno za nov tip ljudi, ki jih post moderna, post industrijska družba potrebuje. V tej smeri bi bilo prav, da se čim več teh elementov preseli tudi v javne šole in to je tudi ena od nalog, ki jim bomo sledili do konca tega mandata," minister ni skrival zadovoljstva nad potekom pouka in podajanjem učne snovi. Dodal je še, da ob koncu šola- Dr. Igor Lukšič si je pouk v osnovni šoli Montessori ogledal v družbi ravnateljice mag. Melite Kordeš Demšar. Prisoten je bil tudi medvoški župan Stanislav Žagar (v ozadju). nja kakšnih težav pri učencih, ki obiskujejo šolo Montessori, ne pričakuje: "Nacionalno preverjanje znanja poteka v šestem in devetem razredu. Tudi ti učitelji bodo lahko sodelovali v tem preverjanju z učenci, saj bodo nacionalni testi na razpolago. Ugotavljali bodo, koliko so ti otroci po znanju usklajeni z otroki v drugih javnih šolah. Nek korektiv bodo torej imeli že prej in ne bo potrebno čakati na zaključni preizkus, kot je bilo to doslej." Z obiskom je bila zadovoljna tudi ravnateljica. "Minister razume, kaj se dogaja v našem razredu, in vidi pozitivne strani, ki jih ta način šolanja lahko prinese tudi v javne šole," je dejala mag. Melita Kordeš Demšar. Maja Bertoncelj Komunala Kranj Izkoristite novo možnost obveščanja Prijavite se na brezplačno obveščanje po e-pošti ali SMS sporočilih. Vabimo vas, da na naši spletni strani www.komunala-kranj.si izpolnite obrazec "Prijava na obvestila". Vašo prijavo nam lahko sporočite tudi po e-pošti na naslov info@komunala-kranj.si ali pisno na naslov Komunala Kranj, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Sistem obveščanja bomo v prihodnjih mesecih nadgradili z uporabo sodobnih komunikacijskih orodij. Uporabnikom naših storitev bo na voljo storitev osebnega brezplačnega obveščanja po e-pošti ali SMS sporočilih. V začetni fazi vas bomo obveščali: • o moteni oskrbi s pitno vodo v času načrtovanih del na javnem vodovodnem omrežju (sporočili vam bomo, kakšna dela se izvajajo in koliko časa bo delo potekalo oz. bo oskrba s pitno vodo motena), • o moteni oskrbi s pitno vodo v času okvar na javnem vodovodnem omrežju (sporočili vam bomo predvideni čas odprave napake), • o morebitni sanitarni neustreznosti vode (sporočili vam bomo razlog za neustreznost pitne vode, čas, v katerem se morajo izvajati potrebni ukrepi, kot je na primer prekuhavanje vode in vam po odpravi napake poslali novo sporočilo o preklicu neustreznosti pitne vode). Pravočasno in učinkovito obveščanje je še posebej pomembno v primerih, ko je oskrba s pitno vodo motena. Do motene oskrbe s pitno vodo pride zaradi okvar na javnem vodovodnem omrežju in v času posegov na omrežju, kot so redno in izredno vzdrževanje, obnove, prevezave na omrežju. Z osebnim obveščanjem po SMS sporočilih in/ali elektronskega sporočila zagotovimo hitro in zanesljivo obveščanje uporabnikov, pri katerih je oskrba s pitno vodo motena. Sistem osebnega obveščanja bomo kasneje nadgradili tudi z obveščanjem o pomembnejših dogodkih s področja izvajanja komunalnih dejavnosti. KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. Čisto je lepo. SOTOČJE - 11 Ljudje in dogodki - Sv. Jakob, simbol pristnega domoljubja Na Brezovici, pri cerkvici sv. Jakoba, je zbrana množica 26. decembra praznovala dan samostojnosti in enotnosti in obujala spomine na dogodke izpred 21 let, ko je takratna prva slovenska vlada rezultate plebiscita pričakala prav na tem hribu nad Medvodami. Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo 26. decembra. Na ta dan so bili razglašeni rezultati plebiscita leta 1990, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno državo. Od takrat vsako leto na Brezovici pri cerkvici sv. Jakoba poteka slovesnost v spomin na ta velik dogodek. Tudi lani je bilo tako. Ob 18. uri je bila sveta maša za domovino. Soma-ševanje je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, sledil pa ji je kulturni program pred cerkvijo. Na Sv. Jakobu je bilo veselo že enaindvajse-tič zapored. "Sv. Jakob se je vsa ta leta izkazal kot simbol, izvir pristnega domoljubja, odnosa do domovine, naroda, nacije, demokracije. Užitek je biti tukaj z ljudmi, ki jim to veliko pomeni," je povedal Janez Šušteršič iz organizacijskega odbora prireditve in dodal še nekaj besed o 26. decembru leta 1990: "Bil sem tukaj. Jože Pučnik je imel zelo čustven govor, bil je Lojze Peterle, Dimitrij Rupel je prvič po- kazal slovenski potni list. Spodaj v mežnariji smo skupaj z domačini in z večino vlade do jutra delili občutke ob rezultatih plebiscita, ki smo jih izvedeli ravno tukaj." Kulturni program je povezoval Zvone Nagode, za dobro vzdušje pa so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora Katarina in harmonikar Zoran Zorko. Slavnostni govornik je bil predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, ki je zbrane nagovoril z naslednjimi besedami: "Osamosvojitev ni kriva za to, kar imamo sedaj. Bila je naš največji narodno politični dosežek in ni se začela s plebiscitom. Ne bi bilo plebiscita, če ne bi zmagala pomladna linija, zbrana s strankami, ki so sestavljale Demos. Če bi zmagala druga stran, ki je želela nekoliko spremenjeno Jugoslavijo, potem pri sv. Jakobu verjetno ne bi nič slavili. Vesel sem, da smo takrat razumeli nasmeh zgodovine, da smo izrazili ta pogum in da smo zadolžili takratno politiko, da projekt izpelje do konca. Vedeli smo, kaj je tre- ba narediti. Z najlepšim spominom na tisto noč tukaj gor na Sv. Jakobu sem hvaležen, da vztrajate, da ste praznovali in da ste podprli največji slovenski politični projekt v naši zgodovini. Sv. Jakob je samo eden in takih ljudi, kot jih vsako leto srečam tukaj, ne srečam drugod. Ta praznik nas povezuje." Zbrane sta nagovorila tudi Janez Dular in Miroslav Mozetič, Janez Šušteršič pa je podelil priznanje, ki je tokrat šlo v roke Kabelski Televiziji Medvode, ki je vsa ta leta beležila dogajanje na Sv. Jakobu. Sprejel ga je direktor Iztok Pipan in ob tem med drugim dejal: "Naša občina je res blagoslovljena. Poleg tega praznika imamo še en praznik, ki jo zaznamuje, in to je praznovanje rojstnega dne Jakoba Aljaža, ki je tudi velik Slovenec in bi bil najbrž, če bi bil še živ, vsako leto tukaj gor, tako kot smo vsi mi." Na Sv. Jakobu je bilo veliko znanih obrazov, tudi medvoški župan Stanislav Žagar. Maja Bertoncelj Zbrane, ki so klub nizkim temperaturam vztrajali pri cerkvici, je nagovoril tudi Janez Šušteršič iz vrst organizatorja. Za dobro vzdušje so skrbeli tudi pevci s Katarine, ki se jim vsako leto pridruži Lojze Peterle (povsem desno). Nail SPA KRISTAL Manikura, geliranje nohtov Zbiljska cesta 8 (pri okrepčevalnici Stan) Medvode tel.: 041 86 86 04 Delovni čas: pon.-pet. 9.-18. ure V+oros^lj oDiazinjeno ponistvo - izdelava po i tapic e kuhinjskih kotov, lopi, stolov, vrat, navtike... vzmetnice, okrasne blazine, tabureji, stoli, sedalne vreče.. širok izbor materialov GG mali oglasi e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 VPETNIŠTVO ViUSm GrošeU ! salon v+groie« Suhadole 57 ^jais Komenda T: 01/723 92 16 info@groseU.si www. QrO£>calJ .si 12 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Deset let Baletne šole Stevens Baletna šola Stevens deluje na treh lokacijah, obiskuje pa jo okrog 160 otrok. Decembra so praznovali deset let delovanja. Obletnico so obeležili s predstavo Hrestač v Gledališču Franceta Prešerna v Kranju. Na vaji smo obiskali mlade baletnike. Vadba se začne z ogrevanjem ob drogu. Na sliki učenke 1. razreda. Trenutno se pod vodstvom Andrewa Stevensa pripravljajo na predstavo Pozdrav pomladi. Baletna šola Stevens je decembra praznovala deset let delovanja. "Res je hitro minilo to desetletje," je ob obujanju spominov na začetke dejal Andrew Stevens, Anglež, ki ga je v Slovenijo pripeljal balet, pri nas pa ga je obdržala ljubezen. Poročen je prav tako z balerino Neno Vr-hovec Stevens, s katero imata dva otroka, živijo pa v Spodnjih Pirničah. Skupaj sta ustanovila Baletno šolo Stevens in svoje bogato znanje prenašata na mlajše rodove. Poučujejo klasični balet, otroke od šestega leta starosti naprej, pa tudi odrasle, delujejo pa v Pirničah, Naklem in na Bledu, kjer imajo skupaj okrog 160 otrok. Od leta 2005 je njihov prvi dom baletna dvorana v Domu krajanov Pirniče. Prav tam sem jih obiskala in pogledala, kako potekajo treningi. Vadbo je imel 1. razred, za njimi je v dvorano prišel še 2. razred. "V skupini je okrog deset otrok. Balet se začne s pripravnico, ki traja tri leta. Nadaljuje se z razredi, od 1. do 6. razreda. Našo baletno šolo torej učenci lahko obiskujejo devet let, tako kot osnovno šolo, potem pa lahko svoje baletno znanje izpopolnjujejo še na Srednji glasbeni in baletni šoli, seveda pa tudi še pri nas," je pojasnil Andrew Stevens, medtem ko je bila njegova žena na vaji v ljubljanski SNG Opera in balet, kjer ima novo vlogo. Otroci so se najprej ob drogu ogreli, nadaljevali pa s pripravami na predstavo Pozdrav pomladi, ki jo bodo učenci pripravnice ter 1., 2. in 3. razreda imeli 19. marca v Kulturnem domu Pirniče. Plesali so v baletnih copatih. Špice, kot smo izvedeli, lahko obujejo šele pri enajstih letih. Na balet pridejo trikrat na teden po eno uro, vadba pa ves čas poteka ob glasbi. Prevladujejo dekleta, na vaji pa je bil tudi en fant. "V tej skupini imam sicer dva, skupaj pa jih je pet," je dejal Stevens in dodal nekaj besed na temo fantje in balet: "Seveda je balet tudi za fante. Jaz sem začel kot mlad in nikoli mi ni bilo žal, da sem se tako odločil. Balet mi je dal veliko." Navdušil je tudi Tadeja Kapuna iz Smlednika, ki obiskuje 2. razred: "Balet mi je všeč. Tudi doma so bili veseli nad mojo odločitvijo. Nič mi ni nerodno, da sem v družbi večinoma deklet. Rad hodim na vaje, najbolj všeč pa so mi nastopi." In Baletna šola Stevens ima kar veliko nastopov, poleg tega so uspešni tudi na tekmovanjih. Njihov učenec Lan Dan Kerštanj se je pred kratkim udeležil desetega tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev in osvojil bronasto plaketo. Uspehi so sad načrtnega dela, s katerim bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Prvih uspešnih deset let pa je že za njimi. Maja Bertoncelj Do enajstega leta starosti plešejo še v baletnih copatih, nato pa pridejo na vrsto špice. Na sliki Gloria Jarc, Tadej Kapun in Jona Dežman. Učenke in učenec 2. razreda pred začetkom vadbe, ki traja eno uro, ves čas pa jo spremlja glasba. SOTOČJE - 13 Ljudje in dogodki - Najprestižnejša pletenica Mihaelu Gabru Na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku so prvič podelili priznanja na kulturno-umetniškem področju v občini Medvode. Od štirih priznanj so šla kar tri v Soro. Program prireditve pa je bil v znamenju Lovskega pevskega zbora in njihove velike turneje po državah nekdanje Jugoslavije. Osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku je bila letos 7. februarja zvečer v Kulturnem domu Medvode, potekala pa je v organizaciji Občinske kulturne zveze Medvode in Lovskega pevskega zbora Medvode. V prvem delu prireditve sta sestri Olga in Nasta Sešek, predstavnici Knjižnice Medvode, simbolično predali v trajno last 55. izvod Zdrav-ljice s prilogami, tiskane leta 1944 v partizanski tiskarni Trilof ob 100. obletnici izida Prešernovih Poezij. Pobudnica te geste je bila Zveza borcev za ohranitev vrednot NOB Medvode. Program, ki ga je povezoval Matej Zadnji del prireditve pa je bil v znamenju prve podelitve priznanj na kulturno-umet-niškem področju v občini Medvode. Pravilnik o podeljevanju priznanj je Upravni odbor Občinske kulturne zveze Medvode sprejel novembra lani. "V veliko veselje mi je, da lahko danes prvič podeljujemo priznanja tistim, ki dokazujejo, da današnji čas ni čas edino le stremuhov, ki si želijo hitrega uspeha, in čas egoistov, ki znajo ceniti le sami sebe. Prejemniki priznanj so ambasadorji kulture v najbolj plemenitem pomenu besede. Pri prostovoljnem delu, še posebej pa na področju kulture da še naprej verjamemo v moč Pletenice, energije, ki povezuje, ki vedno znova v naših prsih up budi," je občinstvo v polni dvorani nagovoril Nejc Smole, predsednik Občinske kulturne zveze Medvode. Podelili štiri priznanja Občinska kulturna zveza podeljuje tri vrste priznanj in zahval: zahvalo podpornikom, pletenico za izjemne dosežke v preteklem letu in pletenico za življenjsko delo. Letos so podelili štiri priznanja. Zahvalo sta prejela t * 1 7 M r $ * Prejemniki prvih priznanj na kulturno umetniškem področju v občini Medvode (od V kulturnem programu je nastopil Lovski pevski zbor Medvode in s pesmijo, sliko in leve): Lovski pevski zbor Medvode (zanj predsednik Borut Gartner), Mihael Gaber, besedo predstavil turnejo po državah nekdanje Jugoslavije. podjetje Varesta (zanj Barbara Bališ Markovič) in podjetje Brinox (zanj Igor Berce) Ulčar, se je nadaljeval s pesmijo. S polovico samostojnega koncerta se je predstavil Lovski pevski zbor Medvode in nas s pesmijo popeljal po velikem projektu, ki jih je v lanskem letu najbolj zaznamoval, koncertni turneji po državah nekdanje Jugoslavije. V besedi ga je predstavil Rudi Zevnik. in umetnosti, je vsak trud na koncu poplačan. Največkrat z aplavzom hvaležnih krajanov, ki radi in v velikem številu obiskujejo prireditve, ki jih društva pripravljajo. Še večkrat pa je razlog Pletenica. Tako smo poimenovali energijo, ki povezuje vse, ki ustvarjajo v kulturi. In ob kulturnem prazniku želim vsem nam, podpornika kulturno-umetniške dejavnosti, podjetje Brinox iz Sore in podjetje Varesta, prav tako iz Sore. Pletenico za izjemne dosežke v preteklem letu sta Smole in Franc Plešec, član Komisije za podelitev priznanj, predala v roke Lovskemu pevskemu zboru Medvode za uspešno izvedeno enotedensko turnejo po državah nekdanje Jugoslavije. Lovski pevski zbor Medvode je bil ustanovljen leta 1976 in je že skoraj 35 let sestavni in nepogrešljiv del medvoškega kulturnega utripa. Za njimi je izjemno število nastopov pred domačim in tujim občinstvom. V času obstoja so izdajali tako avdio kasete kot tudi zgoščenke, predvsem pa mnogokrat delovali kot ambasadorji občine in njene bogate kulturne dediščine, ujete v besedah in melodijah nape-vov. Od leta 1991 zbor ubrano poje pod vodstvom zborovodja Janeza Čadeža. Pevci so s pesmijo večkrat potovali tudi izven meja naše domovine. Lani so organizirali in izpeljali izjemno zahtevno in odmevno turnejo po republikah nekdanje Jugoslavije. V enem tednu Prireditve ob kulturnem prazniku Poleg osrednje občinske prireditve so v občini Medvode v čast slovenskemu kulturnemu prazniku potekale tudi še druge prireditve. KUD Smlednik je v soboto, 5. februarja, pripravil prireditev z gostom Gregorjem Čušinom, ki se je predstavil z monokomedijo Hagada, obiskovalci pa so bili priča tudi neposrednemu prenosu pritrkavanja iz smedniškega zvonika. Isti dan so imeli prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku tudi v Sori. Tamkajšnji KUD Oton Župančič je pripravil večer z naslovom Ko brez miru okrog divjam, prijatli prašajo me, kam? Predstavili so se člani društva. Prav na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, pa so se S pesmijo po poti kulturne dediščine tudi letos podali člani Moškega pevskega zbora KUD Oton Župančič Sora. Pot so začeli v Sori pri spomeniku Frana Saleškega Finžgarja, nadaljevali v Zavrhu pred rojstno hišo Jakoba Aljaža, v Podreči pri spomeniku Simona Jenka in jo zaključili v Prešernovem gaju v Kranju. M. B. 14 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I so imeli šest celovečernih koncertov in en priložnostni nastop. Več kot 60 let za orglami Najprestižnejše priznanje pa je pletenica za življenjsko delo. Za več desetletno delo na področju ohranjanja in prenašanja kulturnega izročila jo je prejel Mihael Gaber iz Sore. Z glasbo se je srečal že v rani mladosti, ko je še kot fantič prepeval v cerkvenem pevskem zboru ter kasneje v mladinskem pevskem zboru v meščanski šoli v Škofji Loki. Občudovanje in preskušanje bratove harmonike pa ga je dokončno zapisalo glasbi. Leta 1947 je bil povabljen, da prevzame delo organista na koru župnijske cerkve v Sori. Že naslednje leto je najel klavir in se vpisal v orgelsko šolo. Od takrat naprej, torej že več kot 60 let, vsako nedeljo in praznik igra in spremlja pevce na koru. Ko je bilo leta 1949 v Sori tudi uradno ustanovljeno kulturno-umetniško društvo, se mu je Mihael Gaber kaj kmalu pridružil. V letu 1952 je sodeloval pri ustanovitvi moškega pevskega zbora, katerega pevovodja je ostal kar 45 let, še danes pa v njem aktivno sodeluje kot pevec. Poleg moškega je poučeval tudi ženski pevski zbor. Od leta 1962 do 1964 je bil predsednik kulturno-umetniškega društva Oton Župančič, dolga leta tudi član upravnega odbora, kot igralec pa je sodeloval tudi v dramski skupini. Mihael Gaber je za svoje dolgoletno prizadevno delo prejel že več nagrad in priznanj, med drugimi zlato Gallusovo priznanje in plaketo Občine Medvode. "Že vrsto let sem dejaven na glasbenem področju in lahko bi rekel, da je to nekakšna moja odvisnost. Veliko smo dosegli v tem času, za kar gre zahvala vsem pevcem. Bili so pridni in marljivi," je dejal Mihael Gaber in se zahvalil v imenu vseh prejemnikov prvih priznanj za področje kulture v občini Medvode, o samem priznanju pa je dodal: "Skoraj bi rekel, da nimam besed. To je poseben občutek, ganljivo. V kulturi resnično delam s srcem." Nova priznanja bodo podeljena prihodnje leto, o odzivu društev na letošnji prvi razpis za predlaganje nominirancev, pa je Smole povedal: "Društva so v vse tri kategorije predlagala nomi-nirance za priznanja, največ v kategorijo zahval sponzorjem in donatorjem. Glede na to, da so bile letos nagrade podeljene prvič in so v našem prostoru novost, sem z odzivom zadovoljen." Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina od 14. februarja TEČAJ RISANJA IN SLIKANJA | 12 srečanj, enkrat na teden po 4 šolske ure, I skupaj 48 ur. S Srečanja bodo vsak ponedeljek | od 17. do 20. ure ali od 18. do 21. ure ž (termin je odvisen od dogovora z udeleženci) ° Cena tečaja je 230 evrov. £ Začetek tečaja je v ponedeljek,14. februarja, i v galeriji Zbilje (Zbilje 30). ¡3 | Mentorica: dipl. slikarka Renata Gmovšek. £ Informacije in vpis 041/807-196. Na turneji tudi kratki film Medvoščanke Novembra se je začela turneja štirih kratkih neodvisnih filmov, ki je januarja obiskala tudi Medvode, tamkajšnji mladinski center. Projekt je plod povezave mladih neodvisnih filmskih ustvarjalcev in želje po predstavitvi njihovih filmov širši javnosti. Avtorji so si precej različni, tako kot tudi njihovi filmi. V sklopu turneje je bilo že več kot deset projekcij po Sloveniji. Režiserka enega izmed štirih filmov je Medvoščanka Urška Djukic, njena satirična drama pa ima naslov Prvi dan v službi. Poleg nje se predstavljajo še režiser Peter Bizjak s komedijo Bititsch, Maja Senekovič z dokumentarnim filmom Zadeta od lajfa! in Filmsko društvo Film Factory s komičnim trilerjem Neskončni vozel. Slednji je najdaljši, dolg 31 minut, najkrajši pa je 13-minutni Bititsch. "Odzivi so zelo dobri in projekt lahko že sedaj ocenim kot uspešnega. V Sloveniji je zelo malo priložnosti za neodvisne ustvarjalce. Sami se moramo potruditi, da pridejo naši filmi v javnost," je povedala 24-letna Urška Djukic, diplomantka digitalnih umetnosti in praks. Veseli jo, da bo njihova turneja prihodnji mesec odprla letošnje Odprto Platno v Kinoteki, za kar so pripravili poseben program. Še naprej pa bodo s turnejo potovali po Sloveniji, razmišljajo pa tudi o predstavitvi v tujini. Urška pa medtem piše že nov scenarij za le petminutni film: "Pripravljam kratko, zelo dodelano zgodbo, da vidim, če lahko malo povem ali pa bom morala zrežirati kakšen celovečerni film." Maja Bertoncelj Plešasta pevka pred prazniki Gledališka skupina KUD Smlednik je sredi decembra pripravila premiera in eno ponovitev Ionescove antidrame Plešasta pevka. Gledalci spremljajo pogovore dveh zakonskih parov, ki se pogovarjata o popolnoma nesmiselnih stvareh. Zanimiva je tudi mimika, ki izraža duševno odsotnost in brezčutnost oseb. Skratka, antidrama brez zgodbe, ki bi pritegnila pozornost. Ves ta absurd je na prvi pogled komičen, ob globljem razmisleku pa se človek zamisli ... Želja, da bi se ljudje zamislili, je bila tudi eden od razlogov, zakaj so se mladi ljubiteljski gledališčniki odločili, postaviti na oder to Ionescovo delo prav pred božičem: ljudje naj se zamislijo nad tem, kako živijo - ali živijo polno ali pa le životarijo. Hkrati naj omenim, da letos mineva deset let, odkar je smleška gledališka skupina spet začela delati. Za nov začetek so si izbrali Županovo Micko, veliko uspeha so imeli s Partljičevim Slikarjem na vasi, pripravili so nekaj literarnih večerov. Delavna je tudi mlajša gledališka skupina, ki je med drugim uspešno uprizorila Piko Nogavičko Andreja Rozmana Roze in Martina Krpana Jane Kolarič. Marjeta Žebovec Po silvestrovanju še pustovanje V Športni dvorani Medvode je bilo v organizaciji Občine Medvode in Zavoda za šport in prireditve Medvode silvestrovanje. Organizatorji so bili z obiskom zadovoljni. Po ocenah je bilo na prireditvi okrog devetsto ljudi. Mizo jih je vnaprej rezerviralo več kot tristo. Za zabavo so skrbeli ansambel Jodel Express in jodlarska kraljica Brigita, za smeh pa Denis Avdič. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo. Nova velika prireditev v Športni dvorani Medvode pa bo pustovanje, ki bo tudi letos potekalo dva dni, in sicer 5. in 6. marca. M. B. "Nič revščine - ukrepajmo zdaj!" V decembrski številki Sotočja so bile priložene položnice Karitas. Prišlo pa je do neljube pomote, ker niso bile priložene za pošto Smlednik skupaj s kraji Moše, Dragočajna, Valbur-ga in Hraše ter pošto Brod, konkretno za Vikrče in Zavrh. Zato se tokrat s prošnjo obračamo na predhodno omenjene kraje, da s priloženo položnico tudi vi pristopite k dobrodelnosti, ki smo jo izvedli v decembru, in prispevate svoj možni dar. Z željo, da nam z razumevanjem prisluhnete, vas hvaležno pozdravljamo. Sodelavci Karitas V sklopu turneje kratkih neodvisnih filmov si lahko ogledate štiri filme. SOTOČJE - 15 Ljudje in dogodki Dedek Mraz, ki je aktualen vse leto Medvoščan Sten Vilar je izdal knjigo z naslovom Kdo si, dedek Mraz?. Kot pravi, je dedek Mraz mir, dobrota in ljubezen. O vrednotah bo govorila tudi njegova nova knjiga, ki jo pripravlja. Sten Vilar že pripravlja novo knjigo, ki bo govoila o norosti potrošništva sodobnega človeka. Pred kratkim se je vrnil iz Etiopije in pravi, da so otroci tam morda bolj "srečni" od naših prav zato, ker ničesar nimajo. Knjiga Kdo si, dedek Mraz? je izšla v samozaložbi Studia Anima, ilustriral jo je Igor Ribič, avtor pa je znani medvoški animator Sten Vilar. Izšla je nova knjiga v vaši zbirki. Katera po vrsti? "To je druga slikanica, ki jo imenujem izvirna slovenska slikanica, ker govori o izvoru lika, ki je slovenski in kateremu sem želel na svoj način dati vrednost oziroma mesto v našem, slovenskem prostoru." Ta lik je verjetno zaznamoval tudi vaše otroštvo. V čem je drugačen v tej slikanici? "Ni nič drugačen. Je tak, kot sem ga doživljal kot otrok. Doživljal sem ga kot del pravljice, kot del pričakovanja. Skozi svoje otroštvo in mladostništvo sem spoznal, ne prevaro, ampak način, kako lahko starši ali drugi ljudje delijo skupaj z otrokom ta čar, čarobnost pričakovanja in obdarovanja in je tudi tako napisano. To ni pravljica. To je zgodba današnjega življenja." Je tudi to, da kot igralec uporabljate ta lik, razlog, da ste želeli odgovoriti na vprašanje, kdo je dedek Mraz? "Kot igralec, kot pedagog in kot oče lahko rečem, da me v decembrskem času obdarovanj moti predvsem mešanje treh likov. Najbolj tradicionalen je Miklavž, Božiček ima svojo posebnost predvsem obarvano z Ameriko in tudi s ponavljanjem po Miklavžu, oziroma po liku iz Finske. Dedek Mraz pa je tudi prišel od nekod drugod, ampak smo ga Slovenci leta 1952 sprejeli s pomočjo ljudskega slikarja Gasparija in otroškega pesnika, pisatelja, pravljičarja Janeza Bitenca." O čem govori zgodba? "To je zgodba treh generacij. Na prvem listu slikanice opisujem in sporočam, zakaj sem knjigo napisal. Potreba je pravzaprav v tem, da se seznanimo z dedkom Mrazom in spoznamo, zakaj je ta lik prisoten. Zgodba se začne v malem mestu, kjer živi družina s tremi otroki. Ena je Tina, kot je ime tudi moji hčerki, ki ji knjigo posvečam. Tina se 31. decembra, na dan prihoda dedka Mraza, sprašuje, kdo si, dedek Mraz. Zgodba se nato preseli na kmetijo, kjer živi njen dedek Lovro, ki je kmet. Njegovo življenje vsako leto poteka od spomladi do zime in tako preko zgodbe spoznamo naše ljudske običaje: od oranja do setve, žetve, košnje, zbiranja drv, prihoda kovačev v vas, veliko noč, božič. Spoznamo našo ljudsko dediščino, ki nam jo je zapustil kmet. Na koncu se dedek pripravlja na obisk svoje vnukinje in drugih otrok in ta glas, kdo si dedek Mraz, ga spremlja ves čas. On namreč v tej slikanici del poletja preživlja s svojo vnukinjo in ji marsikaj pove. Zadnjega dne v letu po Gaspariju obleče plašč, si nadene kučmo, postane pravi lik. Izvemo, da je to slovenska narodna noša. Kmet se je dejansko oblačil v kožuh, ki je vezen, in kučmo. S kočijo in konji se je odpravil k vnukinji, ki ga pričakuje. Stopi skozi vrata, pride do Tine, ki je bila napol v snu, in ji pove, da je dedek, ne samo njen dedek, da je dedek Mraz, da je živ človek, da je pravzaprav oseba, Četrta knjiga govori o dedku Mrazu ki nosi v sebi svoje poslanstvo, da je mir, dobrota in ljubezen. To poslanstvo, te tri vrednote, ima lahko v sebi vsak človek. Zgodba torej ni klasična pravljica. Edini pravljični lik je Tinina babica, pokojna žena kmeta Lovra, ki v zgodbi dobi ime "babica Zima"." Kako se vse skupaj konča? "Zelo realistično. Ko se Tina 1. januarja zbudi, pogleda skozi okno in vidi sledi kopit in sani. To sporoči svojim staršem, bratcu in sestrici. Dedek Mraz Lovro pusti pod jelko hruške, leseno piščalko, ki jo je naredil sam, in svojo sliko, kjer piše tisto, kar želim povedati: darilo dedku Mrazu je veselje na vašem obra- zu. Ni dovolj samo to, da darujemo drugim, temveč da čutimo neko hvaležnost, veselje na obrazu tistega, ki mu darujemo." Odgovor dedka Mraza je torej povezan z vrednotami? "Omenjene tri vrednote so odgovor na vprašanje, kdo si, dedek Mraz. Moram pa še povedati, da je zgodba popolnoma apolitična in nima nobenega izvora iz tujine." Poudarjate, da je knjiga aktualna skozi celo leto in ne le decembra? "Na koncu knjige je pesem prijateljice Damjane Kenda Hussu, ki je po moji želji napisala pesem "Dedek Mraz vse leto". Dobroto in ljubezen moramo živeti vse leto, ne pa decembra skakati od trgovine do trgovine in iskati darila. Knjiga je aktualna vse leto in je namenjen družini, vrtcem, šolam, skratka vsem nam." Kot vem, pa pripravljate že novo slikanico in s tem je bilo povezano tudi potovanje po Etiopiji, s katerega ste se vrnili pred kratkim. "Res je. Če ne greš, ne veš! Naše življenje pa je eno samo potovanje. Zdi se mi, da so nam določeni dogodki na poteh kar namenjeni in da preprosto "čakajo" na nas. Kot znamenja so! Zato je potrebno narediti nov korak s ciljem v svojem srcu. Naslednja slikanica bo govorila o "norosti potrošništva sodobnega človeka", o velikem trgovcu z verjetnim naslovom "O vladarju z imenom NIKOLI DOVOLJ". Ja, morda sem potreboval tudi to izkušnjo iz Afrike, kjer sem videl, slišal in začutil tisto, kar je človeku potrebno in zadostno za eno zemeljsko življenje. Otroci v Etiopiji so morda bolj "srečni" od naših prav zato, ker ničesar nimajo! Več o tem pa zelo kmalu ..." Maja Bertoncelj 16 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Petindvajset let Leteče žabe V Kulturnem domu Pirniče so obeležili četrt stoletja od premierne uprizoritve predstave za otroke Leteča žaba, ki še naprej ostaja stalnica njihovega otroškega repertoarja. Gledališko-lutkovna predstava za otroke Leteča žaba se je kar četrt stoletja obdržala na repertoarju pirniškega gledališča. 18. decembra so v kulturnem domu Pirniče ob tej obletnici pripravili slavnostno uprizoritev te izjemno uspešne predstave. "Simpatična zgodba, ki je v osnovi basen koroške Slovenke Lenčke Kupper, za KUD Pirniče pa jo je priredil in zrežiral Peter Militarev, pripoveduje o naduti žabi Regici, ki je prepričana, da zmore storiti in početi nekaj takega, da jo bodo vsi občudovali. Da bodo vsi govorili samo o njej ... In v resnici ji uspe poleteti pod nebo. Žal pa je njena slava kratkotrajna, pripelje pa jo do neizbežnega neslavnega konca ter spoznanja, da "kdor visoko leta - nizko pade"," je nekaj besed o predstavi povedala Anica Horvat, predsednica KUD Pirniče,j in dodala, da se je v petindvajsetih letih v predstavi zvrstilo 67 igralcev, gostovala je po vsej Sloveniji in večkrat obiskala tudi zamejske Slovence v Avstriji in Italiji. Kar dvanajst let je gostovala v Cankarjevem domu v Ljubljani kot soobliko-valka kulturnega dneva za osnovnošolce z naslovom Otroški gledališko-lutkovni živ žav. "Samo tam je doživela preko sto ponovitev, na popotovanjih po Sloveniji pa prav tako krepko več kot sto," pravi Horvatova. Leteča žaba je na pirniškem odru praznovala četrt stoletja. Na slavnostno uprizoritev Leteče žabe je prišlo veliko nekdanjih igralcev, ki so po predstavi iz rok umetniškega vodje KUD Pirniče Petra Mili-tareva prejeli simbolno darilo, spominsko žabico. Najprej jo je ob gromkem aplavzu izročil prvi "žabi" Vanji Sorjan. V KUD Pirniče so prepričani, da bo Leteča žaba še dolgo ostala stalnica njihovega otroškega repertoarja, že v tem mesecu pa se znova podaja na popotovanje po Sloveniji. Maja Bertoncelj, foto: Boris Primožič SOTOČJE - 17 I Ljudje in dogodki ■ Metalsteel s četrtim albumom Konec decembra je izšel nov album Entertainment medvoških metalcev Metalsteel. Daša Trampuš, Rok Tomšič, Beny Kic in Matej Sušnik so člani znane medvoške skupine Metalsteel. 23. decembra so izdali že četrti album z naslovom Entertainment. Izšel je pod okriljem založbe On Parole Records, snemali pa so ga kar v lastnem studiu Safe&Sound v Goričanah. Več o albumu je povedal Rok Tomšič. Kratka predstavitev vašega novega albuma? "Na njem je deset skladb, skupaj okrog 40 minut čiste heavy metal glasbe. Tokrat smo glasbo, za razliko od prejšnjih albumov, v večini sestavljali v studiu, tako da so aranžmaji skladb mnogo bolj dodelani. Besedila so z izjemo uvodnega recitala v celoti angleška, saj je album namenjen tudi tujemu trgu, ki je bolj odprt za tovrstno glasbeno zvrst. Tudi produkcijsko je ta album veliko boljši kot naše prejšnje stvaritve. Odločili smo se, da pri čim več naredimo sami in z rezultatom smo zelo zadovoljni. Tudi odzivi so odlični. Mnogim, ki nas spremljajo že vseh deset let delovanja, je prav novi album najboljši." Kako uspešni so bili prejšnji trije? "Bili so relativno uspešni, sploh glede na to, da gre za slovenski bend, ki preigrava heavy metal, čemur pa slovenski mediji ne dajejo velike pozornosti. Največji uspeh smo doživeli z drugim albumom Taste The Sin, ki je znotraj slovenske heavy metal subkulture že dobil nekakšen status kultnega slovenskega heavy metal albuma." Novi album se prodaja tudi v tujini. "Prodaja se na Japonskem, v Nemčiji, Rusiji, ZDA in v Puerto Ricu. Slovenci pa ga lahko kupijo preko naše elektronske pošte ali pa na koncertih." Koncerte imate po vsej Sloveniji. "Vsekakor bomo skušali odigrati čim več koncertov, tako po Sloveniji kot tudi v tujini. Sodelovanje z ameriškim pevcem Jamesom Rivero Skupina Metalsteel se predstavlja z novim albumom Entertainment, na katerem je okrog 40 minut čiste heavy metal glasbe. nam je omogočilo prodor na tuje odre, kar bomo skušali izkoristiti tudi letos. Radi bi igrali tudi v Medvodah, vendar pa se žal pogosto dogaja, da dobivaš polena pod noge ravno v domačem kraju. Nazadnje smo v Medvodah igrali pred enim letom." Maja Bertoncelj, foto: arhiv skupine Sodobnost, Odtisnjena za Prihodnost! tiskarna#net 18 - SOTOČJE Z muzikalom presegli pričakovanja Pred kratkim je bila v dvorani KUD Smlednik še zadnja ponovitev muzikala Zgodovina glasbe, s katerim smledniški učenci navdušujejo od lanskega maja dalje. Mladi Agata Malovrh, Mina Dežman in Ana Potočnik v vlogi punk pevk Druga liga je januarja še zadnjič uprizorila muzikal Zgodovina glasbe. Smlednik - Glasbene skupine Osnovne šole Simona Jenka Smlednik so koncert, ki ga že tradicionalno pripravljajo pred koncem šolskega leta, lani prvič obogatile z muzikalom. Ta odločitev je bila očitno pravilna, saj so s koncerti in muzikalom Zgodovina glasbe, ki je nastal v sodelovanju z mladinsko gledališko sekcijo KUD Smlednik, presegli vsa pričakovanja. "Koncert je ponavadi doživel dve ponovitvi, lanskega, ki smo mu dodali še muzikal, pa smo uprizorili kar petkrat: maja je bila zelo uspešna premiera v KUD-u, vmes smo igrali še v naši in vodiški šoli ter medvoškem Jedru, prejšnji mesec pa še enkrat v KUD-u. To je bila tudi zadnja odprta uprizoritev, bi se pa še vedno z veseljem odzvali povabilu kakšne šole," je povedal mentor glasbenih skupin Gregor Seme. Na koncertih so nastopale vse tri skupine: Smleški trubadurji, Mladi upi in 2. liga, ki jih sestavlja skoraj dvajset učencev druge in tretje tirade. Muzikal, ki na šaljiv način prikazuje razvoj glasbe od preprostega ljudskega petja do današnjih dni, so uprizarjali člani 2. lige. Prikazovali so različne glasbene stile: punk, rock, blues, rock'n'roll, heawy metal, turbo folk ... V glavne vloge so se odlično vživele pevke in igralke Agata Malovrh, Ana Potočnik in Mina Dežman. Na muzikal se je 2. liga pripravljala več mesecev: glasbene priprave so potekale pod mentorstvom Semeta, priprave igralk in scene pa sta prevzela člana KUD-a Blaž Brešan in Blažka Bogataj. "Najboljši občutek je, ko vidiš zadovoljno občinstvo. Treme nismo imeli kaj dosti, razen pred premiero, je pa na odru treba včasih tudi kaj improvizirati," je dejala Agata Malovrh. "Kaj dosti težav na nastopih nismo imeli, seveda pa se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega. Na zadnjem koncertu se na primer ni slišala kitara, vzroke za to smo iskali na njej in efektih, na koncu pa smo ugotovili, da je kabel pri ojačevalcu iztaknjen," se je v smehu spominjal Dominik Grajzar, ki v skupini igra električno kitaro. Tako Agata kot Dominik pravita, da bosta muzikal ohranila v zelo lepem spominu, Gregor Seme pa ob tem doda, da se bo še naprej trudil, da bodo šolske glasbene skupine čim več nastopale. Ta čas se že intenzivno pripravljajo na veliki koncert pred koncem tega šolskega leta, ki ga načrtujejo na prostem. Ana Hartman V Pirničah so podarili srečo Zg. Pirniče - Dobrodelni koncert Podari srečo je pred novim letom napolnil telovadnico pirniške šole. S prodanimi vstopnicami so zbrali 1700 evrov za sofinanciranje šol v naravi učencem iz socialno šibkejših družin. "Naša želja je, da se tovrstnega izobraževanja udeležijo vsi učenci in da socialne razmere ne bi bile vzrok, da so prikrajšani za to življenjsko izkušnjo," pravi ravnateljica Martina Kut-nar. Dobrodelni koncert so na šoli priredili prvič, ravnateljica pa ob tem doda, da jo je odziv glasbenikov in umetnikov, ki so jih prosili za sodelovanje, prijetno presenetil. Na odru so se zvrstili pevci Andraž Hribar, Vlado Pilja, Samuel Lucas, Folkrola, Omar Naber in Lina Kuduzovic, ki je požela največji aplavz, med glasbenimi nastopi pa so se predstavili še plesalci. Prireditev je obogatil tudi šolski pevski zbor in učenci z igranjem na inštrumente, sklenili pa so jo Pritrkovalci iz Smlednika. "Koncert nama je bil všeč, v zaodrju Koncert je napolnil šolsko telovadnico. smo se lahko slikali z nastopajočimi in se pogovarjali z njimi," sta povedali osmošolki Eva Bergant in Tina Nastran. Tudi devetošolka Eva Lasič ni skrivala navdušenja, še posebej so jo navdušili Samuel Lucas, Omar in Lina. A. H., foto: Matic Zorman SOTOČJE - 19 I Mladi Tekmujejo za zlato kuhalnico Smlednik - Na Osnovni šoli Simona Jenka Smlednik so se pod mentorstvom učiteljice Mije Borčnik pridružili drugemu tekmovanju za zlato kuhalnico. Razpisala ga je Turistična zveza Slovenije, ki posebno pozornost posveča izobraževanju in ozaveščanju mladih za turizem, s tekmovanjem pa jim želi pomagati pri izbiri poklica. Sodelovanje je že potrdilo 92 osnovnih šol, učenci od šestega do osmega razreda pa se bodo pomerili v pripravi piščančjih prsi, dušenega rdečega zelja in matevža. Učenci v Smledniku so tekmovanje sprejeli z navdušenjem. Zaradi velikega zanimanja so ekipo za regijsko tekmovanje morali izbrati s posebnim šolskim tekmovanjem. Sestavili so štiri ekipe s po tremi učenci iz sedmega in osmega razreda, ki so v eni uri morali pripraviti že omenjene jedi. Komisija, ki so jo sestavljali pretežno devetošolci, je dvema ekipama namenila enako število točk, zato se pripravili še predstavitev pisnega izdelka, v katerem so tekmovalci morali navesti, kako so prišli do receptov in na kratko predstaviti šolo. Komisijo so na koncu najbolj navdušili Urban Pipan, Primož Podjed in Nejc Hočevar, ki bodo prihodnji teden šolo zastopali na regijskem tekmovanju v Ljubljani. Mentorica Mija Borčnik je po šolskem tekmovanju povedala, da so se vse štiri ekipe izkazale s kuharskimi spretnostmi, njihovi izdelki so bili okusni in zanimivo dekorirani. "Zanimanje za kuhanje se na šoli povečuje, vse bolj veseli tudi fante," je še dejala. Ana Hartman Na regijskem tekmovanju za zlato kuhalnico bodo smledniško šolo zastopali Nejc Hočevar, Urban Pipan in Primož Podjed. Na likovnem snovanju Melanija in Tina Križaj sta pripravljali zgodbo o prvem odkritju mobitela. Na OŠ Medvode učenci za izbirni predmet lahko izberejo tudi likovno snovanje. Eden izmed projektov v sklopu tega predmeta, ki je zadnja leta že stalnica, je izdelava animacij. "Učenci so najprej pripravili zgodbo, sceno, figure, ozadja, barve. Izbrali smo kolažno tehniko. Danes poteka fotografiranje, sledila pa bo še montaža. Naredili bomo animacije, slike povezali v gibanje. Zanimivo je tudi zato, ker se učen- ci srečajo z različnimi sodobnimi tehnikami," je pojasnila Mojca Pintar, učiteljica likovne vzgoje in likovnega snovanja. V projektu sodeluje petnajst učencev 9. razredov, ki so bili razdeljeni v sedem skupin. Pri fotografiranju sta jim kot zunanja sodelavca tudi letos pomagala Boris Primožič in Andrej Petek. "Pomagava pri tehnični realizaciji. Projekt povezuje tri dele: vsebino, sceno in fotografijo. Za minuto animacije so nekateri naredili tudi po petsto fotografij in več," sta povedala Boris in Andrej. Učencem je projekt všeč. Kratko, a zanimivo zgodbo sta izdelovali Melanija Križaj in Tina Križaj. "Najina animacija bo o prvem odkritju mobitela, ki bo za prebivalce veliko presenečenje. Ne bodo vedeli, za kaj se uporablja," sta med fotografiranjem razkrili delček zgodbe. M. B. Nadgradili ločeno zbiranje odpadkov Preska - Na Osnovni šoli Preska so se lotili nadgradnje ločenega zbiranja odpadkov. Doslej so namreč ločeno zbirali le papir, vsi ostali odpadki pa so pristali v istem košu. "Učitelji smo že več let razmišljali, kako rešiti ta problem. Zavedali smo se, da bi bilo treba šolo nujno opremiti tudi z drugimi koši za ločeno zbiranje odpadkov. Ker bi nakup dodatnih košev stal več tisoč evrov, smo se odločili, da jih bomo naredili sami iz plastičnih 'gajbic'," je pojasnila likovna pedagoginja Nika Ber-čič Terčon. Učenci so pod njenim mentorstvom že na novoletnih delavnicah začeli izdelovati koše za ločeno zbiranje odpadkov, s katerimi opremljajo tako centralno šolo kot podružnici, projekt pa gre počasi h koncu. Večina učilnic je tako že opremljena s koši za organske odpadke, plastiko, papir in druge odpadke, na hodnikih so tem dodali še koše za steklo, zbiranje plastičnih zamaškov, iztrošenih baterij in odpadnih kartuš. Na šoli se zdaj učitelji trudijo učence čim bolj ozavestiti o ločenem zbiranju odpadkov. "Ločenega zbiranja niso vajeni, saj tudi doma večinoma ne počnejo tega," je še dejala Berčič Terčonova. A. H. Rotarijci obdarovali topolske učence Rotary club Medvode je decembra deveto leto zapored obdaroval učence s Podružnične osnovne šole Topol. Tokrat so jim prinesli sinte-sajzer, zvočnike, knjige in zanimive didaktične igre, ki jim bodo popestrile pouk. Učenci pod vodstvom Pavle Petač so se jim zahvalili z gledališko predstavo Rdeča kapica, volk in sedem kozličkov. To je bila tudi predstava, ki so jo zaigrali na božičnem sejmu, ki ga na šoli pripravijo vsak december. Predstavo so ponovili tudi za sorške in preške otroke. M. B. 20 - SOTOČJE = ODPRTO ZA NOVE PODVIGE klubmcmedvode Pregled dogodkov 2 010 / več o programu za 2011 na www.mcmedvode.6i t hdr RE START 2. + KOLEKTIVNI LIK. DOGODEK /// FORMIRANJE "d KONCERT /// DEADLINE in NORA DOBA KONCERT III UROS BUH in RELIGHT KONCERT III ZMAJEV REP In MOONLIGHT SKY PREDSTAVITEV DIPLOME III BALANCE QUARTET RE START 4. PREDSTAVITEV AVTORJEV /// AKTIVNA KRITIČNA MISEL POTOPISNO PREDAVANJE III SENEGAL K it- .- —TI SPORTNI DAN /// SVIC BRIS i m KONCERT /// OSTOU BOM DOL ZA SVOJE KUHNA III ZLIKROFI PLESNI VEČER /// BOLYWOOD PROJEKT III ST. 2 KONCERT III SMLESKI TRUBADURJI t 2. LIGA t FOOSHERS JAM SESSIONI ZVOČNA TERAPIJA /// GONGI À V ^ SNEMANJE FILMA /// PRVI DAN V SLUŽBI | B OTVORITEV KOLONIJE + KONCERT /// AMA + FOTO DELAVNICA | PREDAVANJE /// JACQUES FRESCO ZIMSKE USTVARJALNICE od 21. do 25. februarja 2001 od 10. do 15. ure v Jedru prijave: pgaber@gmail.com www.mcmedvode.si LITERARNI VEČER /// KOBROWSKY ARS HUMANA 20101 »> POČITNISKE DELAVNICE RE START 3 Delovanje MCMja omogočajo: OBČINA MEDVODE / JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI / URAD RS ZA MLADINO / MINISTRSTVO ZA KULTURO / Medijski pokrovitelj: Gorenjski GlaS Godpodarstvo ■ Tudi v Preski z novo investicijo Helios je sredi januarja z asistenco gospodarske ministrice Darje Radie slavnostno odprl tri velike investicije, ki so skupaj vredne 14 milijonov evrov, med njimi tudi center za kovinske premaze v Preski. Z dodatnimi investicijami je Helios krenil na pot za uvrstitev med deset največjih in najboljših v Evropi. "Leta 2009 smo dobili porcijo gospodarske krize, ki je znižala našo prodajo za četrtino. Pa vendar so bilance ostale uravnotežene, sedaj pa gremo naprej," je na slovesnosti ob odprtju treh investicij (avtoreparaturnega centra in proizvodnega obrata za vodne premaze na Količevem pri Domžalah in centra za kovinske premaze v Preski pri Medvodah) povedal Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios. Skupina Helios je danes z 2.600 zaposlenimi med petnajstimi največjimi v Evropi, sestavlja jo trideset podjetij v sedemnajstih državah. Lani so prodali za 14 odstotkov več kot leto prej, letošnjo rast so začrtali na desetih odstotkih. Nekdanji medvoški Color so z lanskim 1. januarjem pripojili podjetju Helios, tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo oziroma krajše Helios TBLUS. Svojo dejavnost slednje podjetje opravlja na dveh lokacijah: na Količevem in v Preski. Color je s svojo stavbo še do pred kratkim zaznamoval tudi center Medvod, vendar so se iz nje konec lanskega leta dokončno izselili. V Preski je bil januarja slavnostno odprt Center za kovinske premaze, kjer pa je tudi celoten program (razvoj, proizvodnja, prodaja in drugo) praškastih premazov in del programa umetnih smol. Tu deluje tudi vodstvo tega obrata in njegove podporne službe. Investicija je Helios stala 2,5 milijona evrov. "V Preski pri Medvodah smo združili dve slovenski proizvodni lokaciji za kovinske premaze ter njihov razvoj, prodajo in tehnični servis. S takšno organizacijo bomo dosegli sinergijske učinke in s tem povečali učinkovitost in dobičkonosno poslovanje programa kovinskih premazov v prihodnje," so pojasnili v Heliosu. Nova zgradba v Preski ima 1.270 kvadratnih metrov neto uporabnih površin v dveh etažah, premazi za kovine pa predstavljajo pomemben del He-liosovega proizvodnega programa. Ta je lani v Helios TBLUS predstavljal desetino vrednosti celotne prodaje, v Skupini Helios pa 12 odstotkov. Za- Uroš Slavinec je ministrici Darji Radie ponosno razkazal nove investicije Heliosa. V Presko se nista odpravila. radi ekološke naravnanosti in želje po zniževanju emisije hlapnih ogljikovodikov v okolje so v Heliosu v program izdelkov, poleg klasičnih premazov na osnovi topil, uvrščeni tudi okolju prijaznejši premazi na vodni osnovi in premazi s povišano vsebnostjo suhe snovi. Investicije pa vplivajo tudi na zaposlovanje. Skupno število zaposlenih v Sloveniji v Heliosu po napovedih predsednika uprave konec leta sicer ne bo višje, kot je bilo konec leta 2010, vendar gre veliko starejših sodelavcev v pokoj in številne bodo nadomestili. Hkrati napoveduje nove investicije, novo rast in novo možnost za nove moči. Boštjan Bogataj, foto: Matic Zorman TATJANA 'HEflOVMtMiSTVmD Tatjana Hmvar ¿¿t GSM; OSI 758417 Tet.: 059 939167 H.LfJiiiLJv.i c«1fl J, MciivnJe f-nuil- utiafutiruva[jj-inuji.oOTTi Frizerski salon Medvode Vabljeni na novo lokacijo Frizerskega salona Medvode na Barletovi 4 v Preski pod imenom: Frizersko negovalni studio Tatjana Naročila sprejemamo po tel.: 059/939 167 in 051/758 417 e-pošta: tatjana.hrovat@gmail.com Vabi vas vaša frizerka Tatjana 22 - SOTOČJE Vrt Neuničljiva jerihonska roža Jerihonsko rožo lahko kupimo v dveh oblikah; kot suh klobčič ali kot sobno rastlino. Jerihonska roža se je razvila iz prednikov, starih več kot 290 milijonov let. Ta nizka, močno razrasla zelnata trajnica je puščavska rastlina, ki uspeva na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Srednji Ameriki. Na ostre življenjske pogoje se je rastlina prilagodila z nizko rastjo in bogatim šopastim koreninskim sistemom. Poganjki se razraščajo v obliki rozete in so na koncih zaviti. Sestavljeni so iz majhnih ploščatih prekriva-jočih lističev, ki spominjajo na luske. Rastlina ne cveti, razmnožuje se s trosi. Zanimiva je predvsem zaradi prilagoditve na sušo. Ko je vlage v tleh dovolj, jo rastlina s svojim bogatim koreninskim sistemom črpa in porablja za rast. Ob pomanjkanju vlage se rastlina, zaradi nezmožnosti shranjevanja vode, popolnoma zvije v kompakten klobčič. Klobčič ji omogoča, da ne izgublja vode z izhlapevanjem. V taki obliki preživi tudi več let. V skrajnih razmerah odmrejo korenine, kar omogoči vetru, da rastlino zanese drugam. Ko je vlage spet dovolj, se razpre in ozeleni. Jerihonsko rožo lahko kupimo v dveh oblikah; kot suh klobčič ali kot sobno rastlino. Posušene rastline lahko kupimo na tržnicah sredozemskih držav, zasledimo pa jo tudi pri nas med jesenskimi čebulicami. Tako rastlino ne moremo gojiti kot lončnico, saj je le-ta mrtva. Postavimo pa jo lahko v podstavek z vodo, Suha rastlina se v vodi razpre in ozeleni. kjer se razpre in ozeleni. Redno ji dodajamo vodo in pazimo, da se ne pojavi plesen. Nato jo po nekaj dneh vzamemo iz vode in pustimo, da se zvije v klobčič, kjer se odpočije in poča- ka do naslednje ozelenitve. Kot sobna rastlina jerihonska roža lepo uspeva v humusni zemlji. Namenimo ji svetel prostor in jo zmerno zalivamo. Rok Kogovšek KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE PRODAJALNE: MEDVODE Cesta ob Sori 11,1215 Medvode 01/3613 - 300 031/810 - 384; 051/649-640 j « Tacenska 67, 1210 Ljubljana - Šentvid 01/5124-666 ^^^HR 031/728-611 DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43 1261 Ljubljana-Dobrunje 01/5471-684 041/321-543 VSE ZA VRT IN POLJE Sredstva za zimsko zaščit« sadnega drevja SOTOČJE - 23 I Ljudje in dogodki, oglasi ■ Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Medvode imajo mistra Toplo vreme in daljši dnevi so marsikoga prepričevali, da je v deželico prišla pomlad, pa je v resnici pred nami še lep kos smuča-rije, pred šolarji pa zimske počitnice. In če ravno ne bo snega pred nosom, ga bomo pa našli tam, kjer je nastal ta posnetek, saj je koča tudi naša, medvoška. Kaj je na sliki? Odgovore pošljite do konca februarja na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V decembrski številki Sotočja pa sem vas spraševal, kje sem naredil spodnji posnetek in kaj je na sliki? Posnetek je nastal na kolovozu z Breznika na plano vrh Studenčic, potem ko se združita poti iz vasi Sora in iz Goričan. V ozadju je Sv. Jakob. Nagrado, poslali jo bomo po pošti, prejme Martina Osredkar iz Goričan. Čestitamo. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 Turistično društvo Mokronog je sredi januarja organiziralo 11. tradicionalno srečanje bradačev, ki se ga je znova udeležil tudi Med-voščan Boris Primožič. Tokrat mu niso izmerili najdaljše brade, je pa po izboru komisije, ki so jo sestavljali vsestranska Angelca Liko-vič, Špela Smuk in Vlado Kostevc, postal mister brade. Boris Primožič na srečanje bradačev skupaj s prijatelji hodi že osem let. Doslej je bil vedno okronan z nazivom najdaljša brada, enkrat so kot skupina dobili priznanje za najštevilnejšo skupino navijačev, dvakrat pa je dobil priznanje po izboru občinstva za "naj brado". Letos je torej prvič postal mister brade. "Komisija me je presenetila s tem nazivom. Se pa srečanja udeležujem predvsem zaradi druženja," je povedal znani bradač Boris Primožič, o pomenu nazivov pa dodal: "Različni nazivi ljudem veliko pomenijo, sicer se zanje ne bi toliko trudili. Zame pa je ta naziv potrditev tega, da sem takšen, kot sem, in sicer brez lepotnih Borisa Primožiča je komisija izbrala za mistra brade. Desno ob njem članica komisije, vsestranska Angelca Likovič. posegov, naprezanja, trpljenja in nepotrebnega zapravljanja denarja. Skratka, rad nosim svoje kocine."M. B., foto: Barbara Primožič Tekaške proge so urejene V Nordijskem centru Bonovec - Medvode se kljub za ta letni čas visokim temperaturam še vedno da teči na smučeh. "Proge so urejene od začetka decembra. Trenutno imamo urejenih skoraj dva kilometra prog, tako za prosto kot tudi za klasično tehniko. Marsikdo ni verjel, da se pri nas še da teči na smučeh, a proge so speljane ob gozdu in temperature so tam nižje. Naredili smo tudi dovolj kompaktnega snega, ki se je obdržal," je povedal Klemen Svoljšak iz ŠD ŠRC Preska Medvode. Center je odprt do 21. ure zvečer, saj je proga osvetljena. Veliko je zanimanja tudi za tečaje teka na smučeh, ki jih organizirajo ob koncih tednov, izposojajo pa tudi opremo. Za več informacij lahko pokličete na snežni telefon 031/291 074. M. B. Proge v Nordijskem centru Bonovec - Medvode so odprte. GOSTILNA IN PICERIJA "■ HARLEKIN 1 (PR'KRAL) NA VERJU j ' ~K Nudi vsak dan v tednu ^ odlične pice, dnevna kosila in druge jedi po naročilu. * l \ J ■i 5% IL * ^ 01/362 12 20 Odslej tudi prostor za zaključene skupine do 55 oseb 24 - SOTOČJE Na prvenstvu štirinajst osnovnošolcev Šport in rekreacija Zavod za šport in prireditve Medvode je v sodelovanju s ŠD ŠRC Preska 27. januarja organiziral občinsko osnovnošolsko prvenstvo v smučarskem teku. Potekalo je v Športno rekreacijskem centru Pre- ska, udeležilo pa se ga je vsega štirinajst otrok iz dveh šol, OŠ Preska in OŠ Simona Jenka Smlednik. Pomerili so se v prosti tehniki, razdeljeni pa so bili v tri starostne kategorije. Med učenkami prve triade je bila Udeleženci drugega osnovnošolskega občinskega prvenstva v teku na smučeh najhitrejša Pija Galof, med učenci pa kot edini na startu Matej Jezeršek (oba OŠ Preska). Med učenkami druge triade je zlato medaljo osvojila Ana Lucija Jezeršek, med učenci pa je bil najboljši Vid Babič (oba OŠ Preska). V najstarejši kategoriji, učencev tretje triade, je med deklicami najboljši čas postavila Tjaša Trampuš (OŠ Preska), pri dečkih pa kot edini na startu Janez Lampič (OŠ Simona Jenka Smlednik). Tekmovanje je potekalo drugič, organizatorji pa so bili tudi letos nezadovoljni z udeležbo. Klemen Svoljšak iz ŠD ŠRC Preska je slednje izrazil tudi v pozivu, ki ga je naslovil v prvi vrsti učiteljem športne vzgoje. Precej boljša pa je bila udeležba medvo-ških osnovnošolcev na Pokljuškem šolskem maratonu, ki je potekal 5. februarja. Po podatkih Zavoda za šport in prireditve Medvode se ga je iz OŠ Medvode udeležilo dvajset učencev, prav tako dvajset tudi iz OŠ Simona Jenka Smlednik, kar 45 pa iz OŠ Pirniče. Maja Bertoncelj Ob Ledinčku še drsališče V drugi polovici decembra so ob Športni dvorani Medvode odprli drsališče. Objekt je v sklopu ledenega plezalnega stolpa, ki je bil odprt preteklo zimo. Gre za inovacijo. Projekt ledeni plezalni stolp je bil namreč predstavljen na 5. Slovenskem forumu inovacij. Avtor inovacije Zlato Plešnik se je lotil novih tehnoloških rešitev zamrzovanja, izvedenih s hladilno inštalacijo v sendvič plošči in prilagojeno posamezni steni na stolpu. Regulacija hlajenja je izvedena tako, da je mogoče zamrzovati posamične stene, s čimer je omogočena hkratna uporaba suhe plezalne stene in ledne stene. "Objekt je v uporabi celo leto, poleg tega je še energetsko uspešen. Projekt je namreč iz celoletnega in vsestranskega plezalskega objekta postal z razvojem hladiatorja (hladilnega panela) tudi ekološka toplarna," je o svoji inovaciji povedal Zlato Plešnik, ki bo medvoški stolp skušal narediti čim bolj tehnično in ekonomsko dovršenega. Ponudbo v tako imeno- vanem športnem parku Ledinček je konec preteklega leta razširil še z drsališčem, ki je veliko 15-krat 30 metrov. Maja Bertoncelj Ob ledenem plezalnem stolpu so decembra odprli drsališče. Tomaž Luštrek, s.p., Ladja 30, Medvode Tel.: 01/36 - 17 - 500 AVTOKLEPARSTVO - AVTOMEHANIKA AVTOLIČARSTVO - VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AKCIJA V FEBRUARJU ZOBATI JERMENI VW(VAG) 1.9 TDI (BKC, BLS, BXE) zamenjava zobatega jermena z napenjalci 160,00 EUR Renault 1.2 16V (D4F) zamenjava zobatega jermena z napenjalcem 166,00 EUR s z o U .2 2 B: fU C O O c S If 2 I O 0> TJ -O o n > o -6 0) J Ž o ¡Hp < F žž K m ni ni -T-1 ni 171 l/l ■ 01 0 > 01 E in ■ S S £ . < z o I-< a z > m — m u m »NoS "jt^m SCLa S Z ° z jdo i- u £ m iT O DOi^ SOTOČJE - 25 I Šport in rekreacija Zaključna produkcija Latina Športno društvo Latino je tudi lani ob zaključku leta v Športni dvorani Medvode pripravilo božično plesno produkcijo, ki sta jo poleg članov društva, ki plešejo v različnih skupinah, popestrila še Božiček in mama Manka, ki je bila v vlogi povezovalke programa. M. B., foto: Peter Košenina " !'■• fttrtn i '• Obiskovalci so videli zelo atraktivne točke. Sponzor nagradne križanke v decembrski številki Sotočje je bilo podjetje Donit Tesnit, d. o. o. Prejeli smo veliko pravilnih rešitev, žreb pa je izbral naslednjih pet nagrajencev praktičnih nagrad: 1. Mišo Karlovčec, Zavrh; 2. Mojca Baler, Golo Brdo; 3. Janko Bajde, Valburga; 4. Janja Železnik, Medvode in 5. Bernarda J. Pevec, Medvode. Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo v tajništvu Gorenjskega glasa, Bleiweisova cesta 4, Kranj. Čestita- Najboljši medvoški tekači Konec decembra je v organizaciji ŠD ŠRC Preska Medvode v Bonovcu potekalo državno prvenstvo v sprintu štafet v smučarskem teku. V absolutni konkurenci so bili najuspešnejši Medvoščani. Pri dekletih sta slavili Anamarija Lampič iz Valburge in Lea Einfalt iz Zbilj (na sliki, TSK Merkur Kranj), pri fantih pa Rok Tršan iz Valburge v paru z Boštjanom Klavžarjem (Valkarton Logatec). Za vsemi tremi tekači z medvoške občine je že sedaj zelo uspešna sezona. Veselili so se naslovov državnih prvakov, uspešno pa so nastopili tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu. Rok Tršan je bil najvišje na četrtem mestu v dvojnem zasledovanju, Anamarija Lampič pa je kot daleč najmlajša med najboljšimi v sprintu osvojila 16. mesto. "To je moj rezultat kariere, imam pa še veliko priložnosti, da ga bom lahko izboljšala. Naslednji cilj so OPA igre, kjer si želim medaljo, nato pa še tekma Kurikula na Rogli, kjer si prav tako želim narediti dober rezultat," je dejala Anamarija Lampič. Več o uspešnih medvoških smučarskih tekačih pa bomo napisali po koncu sezone. M. B. MJO LJUilNA dno. Cnlrif B *.\'D J Lok* TH.6T60 Ži 000 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ^ IN SERVISER VOZIL <&) HYunnm 26 - SOTOČJE Šport in rekreacija Najboljša slovenska drsalka Patricia Gleščič, šestnajstletna Medvoščanka, je državna prvakinja v umetnostnem drsanju. V tem mesecu jo čaka zimski olimpijski festival evropske mladine, nato pa še svetovno mladinsko prvenstvo. Patricia Gleščič je že odpotovala v Liberec na zimski olimpijski festival evropske mladine. V Medvodah živi veliko odličnih športnikov. Ena izmed njih je umetnostna drsalka Patricia Gleščič. Šestnajstletna dijakinja 2. letnika športnega oddelka Gimnazije Šentvid je sicer bolj vezana na Ljubljano, čeprav v Medvodah živi že vse svoje življenje. V Ljubljani je obiskovala vrtec in osnovno šolo. V Ljubljani tudi trenira, in sicer v DKK Stanko Bloudek. Njena trenerka je Gordana Smrekar. Tekmuje v mladinski in članski kategoriji in pred kratkim je na Jesenicah prvič postala članska državna prvakinja. S Patricio, ki prihaja iz športne družine, mama je bila smučarska tekačica, oče pa alpski smučar, sva se pogovarjali prejšnjo sredo. Danes imate prosti dan. Kaj to pomeni? "To pomeni, da nimam treningov, ni nobenega napora. Takšnih dni ni veliko, po en na teden. Preživim ga doma in se posvetim učenju." Druge dni pa so popoldnevi rezervirani za trening? "Treninge imam vsaj šestkrat na teden, včasih treniram tudi po dvakrat na dan." Kako potekajo treningi? "Pridem pol ure pred začetkom treninga na ledu, se ogrejem, na suhem naredim tudi nekaj obratov in skokov, nato pa se začne trening na ledu. Začne se s tehniko korakov, nadaljuje s skoki. Vsak skok ponoviš dvakrat, trikrat, od-plešeš program, zadnjih pet, deset minut treninga pa je raztezanje." Koliko vas je naenkrat na ledu? "Sem edina pri trenerki Gordani Smrekar, s katero sodelujem že osem let in se dobro ujemava. Na ledu pa nas je naenkrat nekaj več kot deset drsalcev." Trenutno se pripravljate na ... "Najprej bom nastopila na zimskem olimpijskem festivalu evropske mladine v češkem Liberecu, ki bo potekal od 12. do 19. februarja, konec februarja, začetek marca pa še na mladinskem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji." Za vami je že veliko let na drsalkah. Kdaj ste začeli? "Stara sem bila sedem let. Dobro sem rolala in očetu rekla, če gremo lahko še drsat. Prišli smo ravno na klubsko uro, kupili štiri številke večje drsalke, ker manjših niso imeli. Vpisali so me na tečaj, ki ga potem sploh nisem opravila do konca. Bila sem trikrat, potem pa so rekli, da sem talentirana in sem začela s treningi." Zakaj umetnostno drsanje? "Gledala sem po televiziji in mi je bilo zelo všeč. Predvsem so mi bile všeč oblekice. Vse se je svetilo." Kdaj ste potem dobili prvo? "S treningi sem začela oktobra, prva tekma je bila februarja. Takrat sem dobila tudi prvo oblekico. Bila je temno vijolična z nekaj kamenčki. Še jo imam shranjeno doma, tako kot tudi vse druge: dve modri, zeleno, rumeno, oranžno, črno in dve, v katerih drsam letošnjo sezono. V rumeni sem v prostem programu, ki je na japonsko glasbo, turkizna pa je za kratkega." Drsalni dres je cel projekt, kajne? "Res je. Najprej po koncu sezone s trenerko izbereva glasbo za naslednjo sezono, potem pa s koreografinjo načrtujeva oblekico. Za to sva potrebovali dan, dva, nato pa je šivilja povedala, na kakšen način bo narejeno. Na ledu zgleda čisto drugače kot takole na obešalniku." Če spregovoriva še nekaj besed o vaši dosedanji karieri po rezultatski plati. Kaj bi izpostavili? "Lani septembra sem bila šesta na mladinskem svetovnem pokalu, kar je najboljši slovenski rezultat. Tretja sem bila na zlati pirueti, na članski tekmi v Zagrebu, pred kratkim sem osvojila že omenjeni naslov članske državne prvakinje. Zame ni bil presenečenje. Za to tekmovanje sem se zelo trudila, mi pa več pomenijo mednarodne tekme." S kakšnim prostim programom ste se predstavili? "Izvedla sem vse trojne skoke. Prvič sem skočila trojni lutz. Državno prvenstvo sva s trenerko vzeli za dobro tekmo za trening." Koliko je bilo skokov? "Dva dvojna aksla, trojni lutz, trojni flip, trojni rittberger, dva trojna toe-loopa in trojni trojček." Kaj to pomeni v primerjavi z najboljšimi na svetu? "Sedaj sem na približno enaki ravni kot najboljše, razlikujemo pa se v koreografiji, na čemer moram še veliko delati. Na primer tekmovalka iz Belgije, s katero sem trenirala lani novembra in sva na enaki ravni, je bila na letošnjem evropskem članskem prvenstvu sedma." Je bilo evropsko prvenstvo zato še težje gledati od doma? "Je bilo kar težko zame. Videla sem veliko znanih drsalk, s katerimi tudi poleti skupaj drsam. Ne gledam pa na to kot na zamujeno priložnost. Sedaj imam še večjo željo za naslednje tekme." Se boste s programom z državnega prvenstva predstavili tudi na naslednjih tekmah? Je bil na Jesenicah izpeljan brez napak? "Ja, to je moj letošnji program. Trenerka je rekla, da nisem še v vrhunski formi, kar je nekatere po koncu tekmovanja čudilo. Naredila sem nekaj napak, a program je bil še vedno tako močan, da sem z njim zmagala." Pred vami so najpomembnejše tekme sezone. Kakšni so cilji? "S trenerko sva si za cilj na olimpiadi mladih zadali uvrstitev med najboljših osem, glede na moje zadnje točkovne dosežke pa bi bila lahko v igri tudi medalja. Na mladinskem svetovnem prvenstvu pa si želim v finale, kamor se že dolgo časa ni nobena uvrstila. To bo moje prvo svetovno mladinsko prvenstvo. Če bom dobro nastopila, bom šla še na člansko svetovno prvenstvo na Japonsko. Vsaka sezona pa se konča aprila na Jesenicah s tekmo za pokal Triglav." In potem bo čas za počitek? "Le približno dva tedna, nato pa se začnejo priprave na novo sezono: fitnes, ples, drsalni kampi, novi programi. Lani sem bila maja v Švici, se nato vrnila v šolo, 12. junija odšla v Ameriko, nato v Andoro, Oberstdorf, avgusta so bile priprave v Ljubljani. Zelo veliko sem od doma. Še rojstni dan, ki ga imam poleti, vsako leto praznujem nekje drugje." Vaše želje za prihodnost? "Udeležba na dveh olimpijskih igrah, in sicer leta 2014 in 2018." Imate vzornico? "To je Kim Yu-na iz Južne Koreje. Ima sanjsko ekipo, trenerja, koreografe, vse. Res je popolna." Večino časa namenite drsanju. Vam ostane kaj prostega časa in kako ga preživljate? "Veliko ga res ni. Preživljam ga kot vsi najstniki. Poslušam glasbo, gledam televizijo, sem na internetu, se družim s prijatelji." Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl SOTOČJE - 27 I Šport in rekreacija Dve trinajsti mesti sta lep rezultat Tako pravi deskar na snegu Izidor Šušteršič, ki je bil na svetovnem prvenstvu v La Molini trinajsti tako v paralelnem veleslalomu kot tudi v slalomu. Rok Flander je ostal brez finalnih bojev in s poškodbo. V teh dneh na svetovnem prvenstvu tekmujejo alpski smučarji, najpomembnejše tekmovanje v letošnji sezoni pa je že za deskarji. Za medalje na svetovnem prvenstvu so se merili v La Molini v Španiji. Izmed Slovencev ga je zaznamoval Štajerec Rok Marguč s srebrno in bronasto medaljo. Nastopila sta tudi dva Med-voščana: Izidor Šušteršič iz Seničice in Rok Flander iz Dragočajne. Tokrat je bil uspešnejši Šušteršič, ki je bil trinajsti tako v paralelnem veleslalomu kot tudi v slalomu. "S svojimi nastopi sem polovično zadovoljen. Bil sem v finalih obeh disciplin, a sposoben sem odpeljati precej bolje. Moj načrt je bil ne pretiravati, da se mi ne bi dogajalo, kot se je na letošnjih svetovnih pokalih, ko sem v kvalifikacijah delal veliko napak. Priznam pa, da mi je ravno zato v neposrednih dvobojih zmanjkalo prave borbene forme. Z opremo, denarjem, ki ga imam, je to kar lep rezultat. Maksimum bi bila uvrstitev med najboljših osem, kar pa se žal ni izšlo. Malce sem razočaran, je pa bilo svetovno prvenstvo še ena v nizu dogodivščin. Gledam naprej in grem dobrim vožnjam naproti," je dejal Izidor Šušteršič. Izidor Šušteršič je z nastopi na svetovnem prvenstvu zadovoljen le delno. Precej manj pa je bil zadovoljen Rok Flander, ki je v paralelnem veleslalomu osvojil 17. mesto, v slalomu pa je bil 16., potem ko je po prvi vožnji osmine finala prizorišče zapustil z dvojnim zlomom dlančnice. "Pred prvenstvom sem vedel, da sem dobro pripravljen, vendar mi je splet nesrečnih dogodkov prekrižal načrte," je dejal Rok Flander, ki je bil medtem že operiran. Maja Bertoncelj GG mali oglasi e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^ Najboljši slovenski kadet Plavalna zveza Slovenije je imela 25. januarja redno in volilno skupščino, na kateri so podelili tudi priznanja za življenjsko delo na plavalnem področju in plakete najboljšim slovenskim plavalcem v tekmovalni sezoni 2009/2010, od 1. septembra 2009 do 31. avgusta 2010. Za najboljšo plavalko so razglasili Anjo Klinar (PK Gorenjska banka Radovljica), za najboljšega plavalca pa Petra Mankoča (PK Ilirija). Nagrado je prejel tudi Pirničan Peter John Stevens, član PK Triglav Kranj. Izbran je bil za naj plavalca v kadetski kategoriji. Nagrajen je bil tudi njegov trener Luka Berdajs. Peter John Stevens je na kadetskih mediteranskih igrah osvojil četrto mesto v disciplini 100 prsno. Najvrednejši rezultat po mednarodnih lestvicah Fine ima v disciplini 50 prsno, in sicer 697 točk, kar ga uvršča na vrh med kadeti. Peter John Stevens je pred kratkim prejel še eno priznanje. Plavalni klub Triglav je decembra podelil priznanja svojim najboljšim športnikom preteklega leta. Peter je bil najboljši v kategoriji kadetov, med kadetinjami pa so za najboljšo razglasili še eno zelo uspešno medvoško plavalko, Anamari Pavlič. M. B. Peter John Stevens s priznanjem / Foto: Tina Dokl 28 - SOTOČJE Avto I Spomladi nova Kia Picanto AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA ^M f^TO JAMM^- d.o.o. ■ Priprava vozila za zimo ■ Splošni servis vozil ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Servis klimatskih naprav! ■ Bosch servis! Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.jamnik@siol.net Južnokorejska Kia bo na bližnjem avtomobilskem salonu v Ženevi premierno pokazala novo generacijo svojega najmanjšega modela Picanto. Avtomobil ohranja značilnosti mestnega malčka, toda z drznejši-mi, zrelejšimi in bolj samozavestnimi potezami od predhodnika. Medtem ko je bil dosedanji Picanto v ponudbi le v petvratni različici, bo novi model na voljo tudi v trivratni. Pogonu bodo namenjeni štirje novi motorji: 1,0- in 1,2-litrska bencinska (oba se bosta postavljala z nizkimi emisijami) ter za evropski trg še 1,0-litrska različica s pogonom na utekočinjeni naftni plin, za južnoameriški trg pa z izvedbo, prilagojeno za različna goriva. Novi Picanto, ki bo, tako kot vsi Kiini modeli, imel sedemletno jamstvo na celotno vozilo, bo na slovenske ceste zapeljal že aprila. Matjaž Gregorič AVTOLICARSTVO LAKTOM d.o.o. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 97114 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 avtolicarslvo@evj-kabel.net :ník cresnik, d.o.o., medvode, mGcivoctG Spodnja Senica 20, Medvode Prodaja in odkup vozil! www.cresnik.si SALON: 01/361 22 55, TRGOVINA : 01/361 22 50 Tel: 051/ 612-888 Posebno ugodna zavarovanja za vozila in financiranje na položnice! SOTOČJE - 29 Oglasi ■ SKUPINAH CIGLIC □KNA ■ VRATA ■ PARKETI Razstavno - prodajni salon Koroška 53d, Kranj (stavba AMD 1. Nadstropje) TEL-: 059 D64 942, GSM: D4D 575 334 ALI H4U 732 633, E-MAIL: INFO@CIGUC.CDM Vil I YVV setenio© m occU . tes »v ? Finžgarjeva 18, Medvode IN DOSTAVA HRANE NA DOM HALO telefon: 041/ 629 777, 041/ 628 777 Pri naročilu pic pijača GRATIS! Pizze razvažamo: pon. - pet: 10.00 - 22.00, sob., ned.: 12.00 - 22.00 30 - SOTOČJE . pGCU te Z* 1V)D\ "Sibau ELEGANCE" in "Sibau ECONOMIC" kvalitetno okno in kvalitetna vgradnja Iz energijske bilance zgradbe izhaja, da prav skozi okna pri dobro izolirani fasadi in strehi uhaja največ toplote. Sodobna varčna okna morajo torej imeti dobro toplotno prehodnost (U = najmanj 1,2 W/m2K) in tudi dobro zvočno izolacijo (Rw =32dB in več). Zelo pomembno je, da ima okno ustrezen atest in da je kvalitetno vgrajeno. Okno "Sibau ELEGANCE" te dobre lastnosti ima. Narejeno je iz PVC nemških profilov, ki slovijo po svoji trdnosti, pomembnem sredinskem tesnilu in preverjeni že večdesetletni uporabi. Okno "Sibau ELEGANCE" poleg kvalitete odlikuje še prestižni dizajn: • elegantna, zaobljena oblika krila • širok spekter standardnih barv bela, mahagoni, zlati hrast, temni hrast, rjava, modra, sv. siva, temno siva, črna,... Okno "Sibau ECONOMIC" je dobra kombinacija kvalitete in cene s standardnim dizajnom: • ravna oblika krila • pet standardnih barv bela, zlati hrast, oreh, rjava Vsa okna SIBAU so serijsko zastekljena s steklom 4-16-4 Ug = 1,0 Wm2/K s PVC distančnikom, kar bistveno znižuje nastanek konden-za in plesni. Dobri profili v kombinaciji z okovjem Winkhaus, dobrim steklom, izkušenimi delavci, monterji in dovršeno tehnologijo pomenijo garancijo za dobro narejeno okno.Dela, ki jih opravijo na montaži, so kompletna: demontaža in odvoz starih oken, montaža novih izdelkov, finalno zaključevanje oken (letvice, kit, mavčne plošče ...), osnovno čiščenje. V ponudbi imajo tudi vse vrste rolet, žaluzij, polic pa tudi notranjih vrat. V mesecu februarju 2011 se je podjetje Sibau, d. o. o., odločilo, da v smeri ekologije ponudi svojim kupcem za vsako zamenjano okno do 60,00 evrov. Za izračun vrednosti starih oken in novih oken, za brezplačen ogled, svetovanje in meritve na objektu jih pokličite po telefonu na številko 04/515-38-78, na mobilni telefon 031/707-484 ali pišite na e-pošto: sibau.tatjana@gmail.com. Akcija Zamenjava oken: »STARO ZA NOVO« za vsako staro okno nudimo do 60,00 EUR Okna in vrata SIBAU so izdelana iz vrhunskih nemških pvc profilov s kvalitetnim varnostnim okovjem WINKHAUS. Standardno so zastekljena s steklom 4-16-4 Ug = 1.0Wm2/K s PVC distančnikom. Akciji trajata do 28. 2. 2011 Okna in vrata SIBAU si lahko ogledate v razstavnem prostoru v Formah 12, Žabnica, in sicer: od ponedeljka do četrtka: od 7. do 17. ure, v petek: od 7. do 15. ure. Akcija Novogradnje: 15 % zimski popust + količinski popusti Informacije:sibau.tatjana@gmail.com SlB^LJ Okna in VTClad Ojo Formuli 4ŽHJ9iot?n-:M VAVW SiLiuu-0> i Ti.Si 1st: 04 515 30 76 GSM 031 7BS 22h GSM 031 707*6* PAVLIC 041/691 532 Pavlic.line@siol.net jT www.pavlic-line.si _ Salon parketa in notranjih vrat v Medvodah, Gorenjska cesta 50a, poleg krožišča Že več kot 15 let vam nudimo in izvajamo: • parketarstvo • keramičarstvo • Knauf izvedbe • vgradnja strešnih oken • vodovodne inštalacije • slikopleskarstvo notranja vrata in drugi mizarski izdelki po meri tvv.