Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto-.- $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.G0
iisa siove»sN u) cdav«^ v Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. SC 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 59. — ŠTEV. 59.	N'/W YORK, MONDAY, MARCH 13, 1922. — PONDELJEK, 13. MARCA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
VELIKI IZGREDI V JUŽNI AFRIKI
VELIKANSKI BOJI SO SE ZAV RŠILI TEKOM SPOPADA MED 6TAVKAKJI IN VLADNIMI ČETAMI V JUŽNI AFRIKI. ZRAKOPLOV JE BIL IZSTRELJEN IZ ZRAKA. — ŠESTSTO LJUDI RANJENIH IN MRTVIH. — CIVILNI PREBIVALCI NE SMEJO PONOČI IZ HIŠ.
Johannesburg, Južna Afrika, U. marca. — V petek je prišlo do spn»»adov med stavk ar ji ter vi a d -i imi četami in policijo t»-r s»» domneva, da j«' bilo G0Q ljudi ranjenih .med temi več kot hO mrtvih. Kakšne so bile izgube med stavkarji ni zaenkrat š-> r.nano.
N<*ki oddelek vojaštva jo bil
presenečen iz zasede od stavkar-jev, ki so bili skriti v neki plantaži ter pri<"eli streljati na vo-jnstvo. Osemnajst vojakov je b )«» n lotili na mestu in pet in dvajset j nadaljnih je bilo ranjenih.
Zhorovabiica strokovnih unij vi Jienoni. nedaleč od Johannesburg ta. kjer so se sestajali stavkarji, ;e Lila obstreljevana danes; od nekega avijatika. — se »»lasi v nekem sporočilu na Central N'ews iz •Johannesburg. Večina onih. ki so zborovali tam. je bila ubita in poslopje je kilo uničeno. Avijatika .]>• zadela takoj nato zaslužena usoda. Njegov aerop'an je bil izstreljen iz zraka, in a vi jat ik. kapitan Thomas, je bil prestreljen s-kozi srce.
Naprti stavkarjev so bili oči-vidno dobro zasnovani. Voditelji stavk** so nameravali preprečiti vse komunikacije v namenu, da se polwste vs»'h važnih stratejričnih jorieij. Posest Fortsburjr je predstavljala en del tega gibanja. (Sikanje se je«ato razširilo proti se. vero-iajkadu, ob strani Auckland parka, kjer se nahaja veliko policijsko taborišče.
(General Beeves, ki poveljuje če-
tam. je odredil, da morajo ostati civilni prebivalci v hišah od sedmih zvečer pa do šestih zjutraj.
London, Anglija 11. marca, — Oeneralna stavka, ka4.ero s<? sklical; voditelji rudarjev v Johannes-burgu, j e dejanski " rcvolucijo-narno gibanje " — soglasno s ]>o-i (»čevaleem Daily ^He^rrapha iz Kapskega mesta. Ta brihtni pnrn-č.-valee izjavlja, da je e<-lo g ba-i»je dejanski naperjeno proti dr-žavi. ne j>u proti delodajalcem. i Kakorhitro ima delavstvo t:iko moč v rokah, da lahko prisili delodajalec k izboljšanju plač. so {.lasi. da je gibanje naperjeno pr< ti obstoju ''države" Ta trik je star in dobro znan. Vsled tega ne veruje nikdo več vanj.)
MARTIN KONDA UMRL.
PRIMERA
TRDEGA ŽIVLJENJA.
Bristol, Anglija, 10. marca. — izvanredni slučaj, da je dosegla temperatura telesa 114 stopinj —-Fahrenheita se je priprti! tukaj pri neki deklici, ki je zbolela, iia trip«. Nudilo se ji je takoj primerijo zdravniško pomoč, nakar je pričela t mperatura padati, do Hfr ni postala zoj>et normalna, nakar je deklica okrevala. Zdravniški izvedenci izjavljajo, da se ne spominjajo slučaja, ko bi bila temperatura tako visoka in bi dotični vendar okreval.
V sredo S. marca zjutraj je umrl v bolnišnici Francis "Willard v Chicagu Martin Konda, lastnik in izdajatelj "Glasa Svobode".
1 "mrl je na posledicah operacije vsled kroničnega katrja v nosu. ki «jra je mučil že nekaj let.
Pogrfb pokojnika se je vršil v soboto ob dveh popoldne iz hiše žalosti na oglu Crawford Ave. in 'J7. cesta na češko Narodno pokopališče.
Rojen je bil leta 1872 v Osojni-ku pri Semiču. V Ameriko je prišel leta 188G. Bil je sprva ra-litorniji in Coloradu. delal je v ludnikih, na renčali in drugod.
Leta lf>02 je začel izdajati list C las Svobode, kateremu je zadal svobodomiselno smer ter ust rajal pri svojih principih do konca.
Pokojnik zapušča soprogo in pet nepreslerblejnih otrok.
Med ameriškimi Slovenci bo ohranjen v trajnem spominu.
ERZBERGERJEVA MORILCA ARETIRANA.
NEMŠKI PRINC SE POTEZA ZA ČAST
POSLEDICE GANDHIJEVE ARETACIJE
Princ Eitel in njegova žena zahtevata kazensko postopanje proti " obreko valcem ".
NAJMLAJŠI AMER. POSLANIK
Slika nam kaže W. J. O Toolle iz West Virginije, katerega je pred kratkim imenoval predsednik Har uing za poslanika v republiki Paraguay. Star je šele osemindvajset let.
LAŠKA VLADA IN ^POLOŽAJIATRŠKEIT .REŠKO VPRAŠANJE SE IZBOLJŠUJE
Italija izjavlja, da bo nasprotova- Mir, ki prevladuje v Limericku. la diktatorstvu.—Ministrski pred- se smatra splošno za zmago Grif-sednik proti Giuriati-ju. fitha. — Uveljavljenje kompro---j	misa.
Rim, Italija. 11. marca. — Mi-:	-
nister za zunanje zadeve. Schan-1 Dublin, Ii*ska. 11. marca. — zer. namerava slediti preeedentu Konferenca ki se je vršila vče-prejšnjega ministra za zunanje raj v Dublinu. se je končala z zdeve, grofa Sforze ter rešpekti- mirovnim dogovorom in naspro-rati pogodbo, sklenjeno v Rapal- j tujoče si čete..so zapustile Lime-lo. v kolikor se tiče neodvisnosti rick in sicer iztočasno. Mir je reške države ter prijateljskih od- prišel ravno ob pravem času, kaj-nošajev z Jugoslavijo. Njegovi! ti neredne čete so nameravale tovariši izjavljajo, da je uterne-j vprizoriti zjutraj napad. Ijil svojo politiko na nekem se-j Dogovor, ki je bil sklenjen, do-stanku kabineta h da nasprotuje loča, da morata obe stranki za-
Dunaj, Avstrija. 12. marca. — V 8teinamangru st.a bila aretirana dva moika, o katerih se sumi. da sta umorila Matijo Erzherpror-ja. Odpeljali so ju v Budimpešto.
Krivdo oba trdovratno tajita.
vsakemu koraku, ki bi prejudiciral ostale velesile proti Italiji, j pri čemur pride v glavnem vpo-»ftev Francija, ki se je dosedaj ;še vedno zavzemala za Jugoslavijo ter nasprotovala vsem im-l perijalističnih težnjam Italije.
V dobro informiranih krojili
pustiti mesto in vojašnice v Limericku se je izročilo sili sestavljeni iz članov irske republikanske armade, ki je odgovorna glav-nemn stanu v Dublinu.
Od strani nerednih čet je pomen jalo to častno kapitulacijo.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
uomIJIt« te Utr*.
ftsrrtajej* p« mULl TAcnJ m Ma uk cen
Jugoslavija:
BupaftOte ■» nfeje poMc te UptefaJ« "Ur. p4tat Uufnl "Jdrinte hrtt" w LjoUjui
300 kron ---- $1.30	1,000 kron ...
400 kron ____ $1.7*	5,000 kron ...
500 kron ---- $2.15 10,000 kron ____
te brzojav
UM hrae to
UraJ
Italija in iue(ieso osemlje:
50 lir......$ 320	500 iir
100 lir...... 9 6.00	1C-J0 lir
300 lir......$17.40
Hemfica Avstrija:
$28.00 $55.00
rueUk t teiaI« lzpU*ij«aM «dal r ArstHJ! mm deter J«. Nate pristojbina za nato pmmmsm nafcarile de •lt— nate M	«4 »M- te	«1—; te a» rcijt n-
fcaslla pa 2 casta «1 tetarja,
itted pacali izsUrliaaM tod! MirMe in pafilioMa hn* rje v JvfNbvlj« te t ItaUJa-
, Mesto Limerick kot tako se je ise	domneva, da se ne bo'oddahnilo in splošno je bilo opa-
|italijanska vlada zavzemala za'zjti veliko veselje, ko je posta-jto, da bi ostal poslanec Giuriati ]0 znano, da je bil sklenjen do-iše nadalje dejanski diktator na!gOVOr in da ne bo prišlo do ni-| neki. Dejstvo da je italijanski i kakega prelivanja krvi. Vsi so bi-jposlanec in vsled tega elan bo n veseli, z izjemo hotelirjev, v i lahko ustvarilo mednarodne kom-jkojih prostorih so bile nastanje-jplikaeije tfr vbudilo tudi sum republikanske ."ete. Ti so prišli glede dobrih namenov Italije, ti-'Vsj prepadeni v glavni stan, kjer kajcxih se^ Reke.	|so ,,wHožili svoje račune. Skozi
List "Kpoea" izjavlja, da ne!več kot en teden so imeli goste, more Giuriati služiti dvema go- ki pa niso ničesar plačali, čeprav spodarjema. C'e l»o sprejel mesto so dosti zahtevali diktatorja na Rejii. bo moral po-; Oddelek obeh nasprotujočih si seči vmes italijanski parlament | armad je bilo opaziti skozi celi ter ga izbaeniti iz svoje srede. dan na železniški postaji. Med (Schanztr in njegovi tovariši j vojaki, ki bi si drugače nasproto-so najbrž dobili iz Amerike po-i vali ter streljali drug na druge-jročila, v kakšnem smislu se je ga, je vladalo najboljše razpolo jsprejelo tukaj poročilo o činu|ženie- je kdo vprašal svojegž 'tržaških f a kinov na Reki, Vsa
Berlin, Nemčija. 11. marca. — T 'rineesinja Eitel Friedrieh. žena prejšnjega kajzerja. je na-j rosila danes v družbi svojega \*}oža posebno sodišče, ki ima -v '•«>j"li ritkah vse zadeve, tlkajo-"«■ s" Ilohenzollerneev. naj stori .	korake proti ljudem,4'ki
rijo povsem neosnovane in ne-■< miie.ir T.ovi*je o naju**.
T;i korak f d btrani princeslaje i - >*f .'»ošTfdioa ohjavljerja povc--ri. ki ie k*-ož'la pred vse.n v Zdr. državah tu v kate.ri pe *e glasilo, la je princesinja priznala svojo zakonsko nezvestobo v ločitvenem postopanju, katero je naperila ne-!.h baronesa Plettenbera: proti svo i emu možu. baronu Plettenbergu. Toza<levno ločitveno postopanje se j»- vršilo pred šestimi meseci v Porenski in sieer na tajen način.
Prine Eitel je izjavil napram poročevaleu newyorške Tribune, da vsa tozade-vna poročila popolnoma neresnična in brez vsake podlage. V verziji, kot je bila objavljena v Ameriki, se je glasilo, da je princesinja priznala svojo nezvestobo z značilno odkritosrčnostjo.
Svetnik* Zirseh. član urada, ki ima v svojih rokah zadeve Ilohenzollerneev. je izdal naslednje ugotovilo :
—	Princ Eitel Friedrieh je eni o poročilih, v katerih se je glasilo. da je pričala njegova žena v ločitvenem postopanju barona Plettenberpra. Vsa tozadevna porn-oia so grda laž. Princesinja Je pričela ravno nasprotno. Princ Eitel je naprosil justično ministrtvo naj uvede kazensko postopanje {.roti ljudem, ki so širili te lazi.
Herr von Sclnverin, privatni tajnik princesinje. je izdal ugotovilo. ki je bilo izdano v Potsda-mu in v katerem se glasi:
—	V imenu hohenzollernske hiše sem pooblaščen označiti vsa tozadevna poročila, objavljena v Londonu in Ameriki, kot navaden švindel. Zastavljam svojo rvožko besedo ter jamčim zanjo.
Baronica Plettenberg je izdala naslednje pgotovilo:
—	Princesinja Eitel je bila ena izmed številnih prič, katere se je navedlo v moji tožbi proti mojemu možu. a princesinje se ni navedlo kot sokrivke. To je vse, kar morem izjaviti.
DOSEDAJ NI BILO OPAZITI NI KAKIH IZBRUHOV LJUDSKE NEVOLJE RADI ARETACIJE GANDHI-J A. — MONTAGU JE NAPADEL LLOYD GEORGE-A TER BRANIL SVOJO POLITIKO. POLOŽAJ V INDIJI POSTAJA VSAK DAN SLABŠI. — GAND-
HIJEVO SVARILO.
NEMČIJA PRIČAKUJE NOVO ARMADO IZ AMERIKE.
oje ga
tovariša iz nasprotnega tabora, kakega mnenja da je, je odgovoril : —laz sem republikanec. To je vse.
Hofieijelno rjmska poročila so se-,A*eda namenjena za inozemsko
"prebavo'* ter jih je treba vzeti j Belrast> Irska n ^^ __
kot taka.)	I Hugh Me Nelly je bil ustreljen in
•neki dru«ji je bil težko ranjen tekom nemirov, ki so se završili
TRUPLO OTROKA V ŠPIRITU, ob priliki pogreba nekega voja
ika ulsterske kraljeve straže, ki
Vietor Lambers iz Orange. X. -T., je *iašel včeraj popoldne > gozdu veliko steklenieo. v kateri se je nahajalo truplo triletnega otroka. Poseda je bila dobro za-mašena ter do vrha napolnjena s špiritom. Zdravniki so izjavili, da je bilo truplo že najmanj eno leto v špiritu ter je povsem dobro o-hranj no.
je bil ustreljen v sredo. Xa po srrebni sprevod se je pričelo streljati, ko se je pomikal skozi Green cast le, kjer stanujejo večinoma Sinnfeinci in vdeleženci pogreba so vračali ogenj.
A' policijskem poročilu se glasi, da so dobili vsi prodajalci povelje. naj zapro svoja vrata. Eden izmed trgovcev pa tega ni hotel storiti in posledica je bil krvavi ■popad.
Berlin, Nemčija. 10. marca. — Tristo tisoč ameriških turistov bo navalilo na Nemčijo v tem letu. soglasno s tukajšnjimi nemškimi Isti. Ti listi niso preveč vesel! dejstva, da bo postala Nemčija zopet priljubljena pri ameriških turistih, kajti kakorhitro bodo do speli ameriški turisti, bodo cene živil neizmerno poskočile, kajti Ainerikanci bodo plačevali z markami, kupljenimi za ameriške dolarje.
Amerikanei, ki so vedno liberalni s svojim denarjem, bodo sedaj še bolj ter s tem pokvarili domačine.
O POTOVANJU.
Bombay, indija. 11. marca. — Kongresni komitej je izdal danes objavo na javnost, v kateri se gla-4, "naj se ne ozira na Gandhi-ja ir. kar se je zgodilo z njim". Komitej prosi vse domačine, naj se vzdrže vseh nasilj Ln naj vzdrže mirno in kordijalno stališče napram vsem.
Gandhi sam izjavil nsj ostane narod miren za slučaj, da bi bil Dn aretiran. Prosil je le svoje pristaše, Laj izvrše konstruktivni program, kot je bit sestavljen, 2-največjo naglico in točnostjo.
Resignacija indijskega tajnika Montaguja je prišla za večino indijskega prebivalstva kot veliko presenečenje. Taka akcija je bila povsem nepričakovana. Celo med ne-koperurijorii-1 i se je splošno dalo izraza ob ••liovanju, da je bil odstranjen iz urada človek, ki je storil dosti za Indijo. Bombavski list "Chronicle" pripisuje resi-gnacijo Montaguja dejstvu, da se je upiral aretaciji Gandhi-ja.
eijr revolucijonarjev s-* je razširila v zadnjem času tako kot bi nikdo ne pričakoval in angleške oblasti same izjavljajo, da kmalu ne bodo kos položaju. Ce ne bo storila angleška vlada v kratkem svojih korakov in sicer temeljitih, da spravi v so%Tasje nasprotujoče si tendence mM indijskim prebivalstvom. bo kmalu prišlo do katastrofi, ki ne bo imela le za posladiee uničenja angleškega nadgospodstva nad Indijo, temveč tudi razkroj angleškega imperija samega.
}
PREDSEDNIK BO OBISKAL JUŽNO C ALIFORNIJ O.
* Santa Ana, Cal. 10. marca. — Predsednik Harding bo obiskal južno Californijo, če bo dejanski vprizoril nameravano potovanje v jClasko tekom tekočega poletja. To je vsebovano v pismu.
PO
i ki je prišlo od njetra semkaj. — Položaj v Indiji pa obstaja med IV pismu se glasi: tem od dne do dne slabši. Aagita-| — Zelo rad bi šel v AlasTvo to
_. poletje, ker se zelo zanimam za.
sprejem pravilne politike, tikajoče se razvoja tega obširnega o-zemlja. Seveda bi bil v tak«) potovanje vključen tudi tbisk obrežnih mest. Vključil bi povsem naravno Santo Ano, ker živi tam moja sestra.
NAPORNEM DELU — JE SLADKO POČIVATI.
Trenton, N. J. 10. marca. — Po-zaklučenu celega zakonodajnega programa, ki je vseboval med drugim tudi nove suhaške postave ter odobren je osemnajst etra a-nendmenta. se je zakonodaja države Ne\/ Jersey odgodila, a se bo zop.'t sestala prihodnjo sredo, ua sprejme nanovo odredbe, katere bo vetiral governer Edwards.
KOLIKO ŽRTEV ZAHTEVA MAJNA.
Washington, D. C.. 32. marca. Tekom meseca januarja se je smrt Med temi vetiranimi odredbami j no ponesrečilo v ameriških maj-
S-? bodo seveda nahajale tudi suhaške postave, kajti Edwards Je proti prohibiciji ter bil tudi Izvoljen kot anti-prohibicijski kandidat.
ZASTRUPIL OTROKA IZ OSVE-TE.
Fort Wayne, Ind. 10. marca. — Policija išče človeka, o katerem domneva, da je s silo potisnil sirup po grlu štiri mesece starega otroka nekega George Wepperja iz tukajšnjega mesta. Otroka je našla mati v polža vestnem stanju, ko se je vrnila z nakupovanja. — V poslanici, katero je pustil zastrupi jevalec poleg otroka, se glasi. da je storil to iz osvete. Zdravniki imajo le malo upanja, da br ohranili otroka pri življenju. —
Mr. Wepper je izjavil, da nima nobenega sovražnika in da ne ve, kakšen motiv je imel dotični. ki je zastrupil otroka.
POTRES V CALIFORNIJI.
nah 14o oseb. Lansko leto se jih je v istem mesecu ponesrečilo 107.
ZASTOPNIKI MAJNARJEV B0-. DO KONFERERAU V NEW YORKU.
Za potovazye spomladi, poleti in začetkom jeseni je dragi razred na prekoceanskfn pa mikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je ležko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je ie na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece ▼ dragem razreda, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. Traak Stkur 8Uto Baak.
Porterville, Cal. 10. marca. —> Prebivalce tukajšnjega kraja je prebudil ob polštirih danes zjutraj potres, ki je stresal okna. majal vrata, ter razmetaval pohištvo naokrog. Ljudje so pričeli bežati na ulice, a dosedaj se ni še poročalo o nikaki škodi.
Los Angeles, Cal. 10. marca. — Lahek potresni sunek je bilo čutiti danes zjutraj par minut pred pol četrto uro. Sunek je trajal le pi;r sekund ter se ni poročalo o nikaki škodi.
Fresno, Cal. 10. marca. — Ob treh danes zjutraj je bilo občutiti tukaj potresni .sunek, ki pa ni povzročil nikake škode.
SEDEM MRTVIH IN ŠESTNAJST RANJENIH PRI ŽELEZNIŠKI NESREČI.
Atlnta, Ga.. 12. marea. — Sedem oseb je bilo usmrčenih in šest njast težko ranjenih, ko je skočil v tukajšnji bližini s tira vlak Birmingham Atlantic železnice.
Hazleton, Pa., 12. marca. —
Jutri bo dospelo v New York šti-rideset zastopnikov United Mine V/erkers, ki se bodo posvetovali s premo^arskimi baroni glede plačilne lestvice.
Obe stranki imata le malo upanja na uspeh.
112
znanje.
Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da lobimo vbodeče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca ali njegovega pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo za-iaprej več razpošiljali dosedaj »bičajnih obvestil z označbo dno va, ko bil odposlan denar iz Ljubljane ni zadnjo poŠto. Mesto 'eh obvestil bomo poslali za vsa-<f0 denarno pošiljate/, k! tmo jo prejeli dne V. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaščenca.
Te vrste potrdila pa pohajajo večkrat lo počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud nam bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre-jemno potrdilo oziroma kakorhitro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato irplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do *edaj.	^^
Frank Sakser State Bank,
GLAS NARODA 13 MARCA 1922
"GLAS NARODA
IIKI £1V1J(
•^•VENIAM OA1LY
PIAlil
•KNEDIK.
« Ab«Vf Offldartl N«W York City. N. Y.
IkM.
»MM IM u
HM za MJM
|HW TOr* BI Wlw wn
sa pol lota
L A a NA
rvotoa af
H
Sucaayo
AiMtMMHli on Aaroomont.
M prhMaHle. Denar krajo noroCtdkor kttrolo UjtaM
I L A I NARODA —rimh of Manhattan, Now York. IV. V. ▼oCophono: CorWandt 1B7C
PROHIBICIJA.
živijo na nekolikih otokih in polotokih zbrala v Wa*hIiigtonu in poskušala odločevati t, usodi vt-bkega števila ljudstva, ki živi lia večjem delu evropsko - azijatske-a Kontinentu. — ki je en celinski kontinent in pri tem še obsega najvišje razvito izurjenost in fizično znanost. znanost itd. -- da t • ljudstvo ni imelo nobene besede na tej koferenei.
Izgleda, da so v 'iVashiniitcnu že natančne; potegniti mejo med kapitalizmom :n social i.'.mom. Ker ,i»* Kitajska ona kost. z? katero se trgajo. j<* Kitajska ravno s tem činom stopila n i stran Rusije in centralnih sil in nori tako stvarno mejo. ki že obstaja meti kapitalističnimi in socialističnim i silmi ali bolje rečeno, med onimi silami, ki nameravajo utrditi svoj prlc-žaj pod kapitalizmom in tistimi, ki uairlo gredo pr* od kapitalizma iu ga puščajo na cedilu.
Ura ločitve od starega in sprejemanje novega ekonomskega si-st"ina je napočila y.a vel ke n«asc Človeškega rodu. Iti ves trud in
Peter Zgaga
V soboto na prvi spomladanski
dan ■ po mojem mnenju je začetek spomladi, ko si obleče prijatelj Jože bel "lajbelč") je bil koncert mešanega jugoslovanskega kvarteta.
Prireditev je dobre uspela. .Zastopana je bila vsa jugoslovanska inteligenca, ki se začenja pri jugoslovanskem oficijelnem prizadevanje kapitalističnega < asopLsja. politikarjev in denar- i zastopniku in se pri Petru Zgagu
'.se
rib mogotcev, da bi ,-adržali \eiike mase na pohodu od kapitalizma k rocializnvi s takimi inalenkosmimi rečmi kol je odprava nekoliko bojnih ladij in podmornic, sili kdo da naj igra glavno vlogo v Kita ski in na Pacifiku, ali če naj razdeli med Anglijo. Združenimi državami in Japonsko s primarnimi koncesiji;>ri Italiji in Franciji, bo zaman!
Je prepozio! Ži\ ijenje kapiiidizma ni biio stavljeno na kocke v '.adnjem groznem klanju na Murni, tudi ne na Rem, niti v Ver-saillesu. pa tudi ne v Washini'toju:. kjer barautajo z velikimi masami ljudstva, ki so s«- že pričele poslavljati od kapitalizma. Življenje kapitalizma je bilo stavljeno na ko.-ke. ko je Nemčija porazila Rusijo in je s tem povzroCifa rusko revolucijo.	("Naprej* .)
Stutnalntrartaka
Ustanovljena L 1898
5CatnL Srbturta
InkorporiraM 1. 1900
"I
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Vsakdo v Ameriki, ki ima v glavi le malce pameti in ki ne nosi lieriistnega naslova zagTizenee, mora iz-i jurvidi ti. da ji* postala ameriška prohibicija eelemu svetu v zasmeh.
Koncert Jugoslovanskega Kvarteta,
Pričakovali smo dosti, a doži-lki pa se niso mogli vživeti v pn-
N<* bilo bi tako hudo, it bi se svet smejal samo
li smo še vee. To naj bo uvod.
.... ........ . . .	„ . . r. , j Težko ie bilo po
ameriški prolnbieiji. Nerodno je, ker se jinmije iz /dru- -asih vojn<> po ^ rajEdrapailo
ženili držav.
I*r«*d kratkim se je vršila v Washington!! konfe-jvm*a, katei'«* si? vdeležili i udi razni 1 ujezemski diplomati.
Hili so v gosteli ]>ri ameriških diplomatih, in vrnivši;
s«* domov, s<> najbrž«* pripovedovali, da se niti ameriški iliploinatje ne pokore določam ameriške ustave.
Domov sij -ponesli jako čudne utise o ameriški svo-j bodi.
si i, ki je splošno prevladovala, zamisliti si nekaj v resnici umetniškega, odaaljenega na milje in milje od običajnih dnevnih političnih, ekonomskih in strankarskih sporov
Bili smo tam priča razodetja.
loža j.
Naravna posledica tega je bi-vseli burnih la da so bili hrupni ob času, ko je bilo najmanj treba in ko je bilo v resnici potrebno največje zbranosti duha in misli.
Da parafraziraino besede enega naših rojakov izjavljamo, da se ide preko tega na dnevni red.
Š«. več drugih užitkov smo bili deležni. Profesor Trošt je zaigral par stvari, ki so nam v
in bili obenem
konča.
* * *
Vse je bilo dovršeno '.n popol-11 o.
Fdinole priznanemu jugoslovanskemu pianistu bi svetoval, naj
prihodnjič brez maske nastopi. * ♦
»
Neka R. P. vprašuje patra Skazo:
Zdravniki pravijo, da imam želodčne kamne in da mi more le operacija pomagati. Jaz se pa o-peraeije zelo bojim, zlasti, ker sem vdova in imam majhne otroke. Kdo bo zanje skrbel, ako jaz n mreni. Zdaj se mi je pa ponudila ženska, ki pa ni naše vere. da hoče ona s svojo molitvijo o. zdraviti. Ali bi bilo za me greli, če bi ona za me molila, ako bo res l.aj pomagalo, kakor pravi.
R. P.
Pater Ska r. a ji odgovarja nn*d drugim tudi sledeče:
Če je molitev drugoverca sigurno uslišana, o tem si bogoslovni učenjaki niso edini. Dotična
Glavni •dborcBd.
Predae<liilk: HUDOLF PEHDAN, Wfo E. 185tli 8t, ClfrelaaO, O. Podpredsednik: LOCI8 BALAMA Bor 106 Pear* At«., Ležala, O. Tajnik: JOSEPH PISHTER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. B^OZICB, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtuin: JUH N MOVERN, G24 N. 2nd Ava, W. Dulutb, Mina.
Vrhova! sdravalk:
Dr. JOS. V. GBAHEK, »43 E. Ohio Street, S. 8.. Plttifcargb, Pa.
NadMnd
UOEOE MLADIC, 260S Bo. Lawruial« Ar«, Chicago, Ul FRANK 8KRABEO, 4822 Washington Street, Denver, Gola
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Bor 480, Elj, Mino. GREGOR J PORENTA, Box 170, 31aek Diamond, Wash. FRANK ZGRICH. «31? St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN P IRC, 01» Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENG, 539 — Srd Street, La Salle. I1L JOSIP STEIILEL 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CEI^ARG 706 Market Street, Waukegan, IlL
---- Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". ' r~1-
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poMlja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vb« pritožbe naj se pofillja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Je.'nota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor Seli ]*ostati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljibefca društva J. S.. K. 1 Za u&tanovltev novih društev ■e pa obiulte na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s d Člani ali članicami.
Iz Slovenije.
Šli smo na vprizoritev z dobrim IRploanem ugajale. Njegova teli- Ženska vam z vso svojo molitvijo .tipanjem, čeprav s skrivnostnim nika nima niti najmanjše hibe. j ne bo nobenega kamna iz želodca j1 Sedaj potuj.- iU predava po Ameriki Margot As-i^vljanjem. kajti skepticism.) Seveda, koso napeli pevci zna-.spravi,a. ampak	kak .lo-1
Smrtna Kosa.
V Ljub'jani je umrla H>. t*e!»r. Valentina šn:a.;tl«*U. > »proga pr«» »r.ia tir. Smajdka.
ded.
1. r
' zbori) : "' (lla<J»ene
.Mati-
.. .	,	• • . ,	i odkrito povedano, — nam je j"o pesem: "Sto čutiš. Srb tu/ni",
ijiutli, sopi-oga »>ivsfga angleškega ministrskega pred- poslal drllga naPava.	|— > zaigralo nam vsem sn e.
»Sfdlliku.	Bili pa smo presenečeni in si-|To je večno lepa melodija, izraz
Xj«'liili Itio/gan lit' borno jiolagali na tehtnico. »Tako ter v pozitivnem smislu besede, [bolesti, tli g. bojev in osvet»* iki-
"no priboril
značilno pa je. da w ženska dognala Ilekai, kar ne gre1 Vprizoritev kot taka se je pri- roda. ki si je koneči
lakozvanim vodilnim Amerikaneem v glavo.	^rocej pozno. - kot se pač meat o na solneu ki Pt
....	,	! .	......... spodobi gospodskim vprizontva- J — m o tem sem tr<
Sprva sem bila vsa navdušena za prolubicijo . je ^ st;roirajski	_ afčan. - dati konečno
!ar iz žepa. če to kot bfznes iyvr-suje.	!
po
kakorliitro se je prh^ela, -so izginila vsa prvotna nezadovolj-
v
rekla, "ker sem mislila, da bo uvedba prohibieije prepre eila in odhtranila pijanost.
".Mislila sem si; Prej je mož zapil svoj tedenski za- stva. ki so se nam porajala sluzek, sedaj ua bo pa v soboto zvečer svoji ženi izročil. Pa sem se gi-ozno motila. Pijači vdani moški so prej ze vsaj deloma skrbeli za svoje družine. Pijaea je bila ]K«eni in nekaj jim je vendarle ostalo. Sedaj je pa slaba hutlegarska pijaea draga, in izdaj«) zanjo do zadnje- Adamiča ter zapel dve narodni
Pribita stvar je, da se vrši vsn-pa bo moral Skazova molitev v znamenju dno prepri- f'iznesa.
slovo bal- Vsledtega tudi ne zdravi, am-kan>kim politikom, ki nimajo, pak vam samo dolarje iz žepa \iobenega dejanskega stika z na-J vleče.
šini prerojenim, oživljevim. de-1	* ^ »	!
i društva
e\"vki zl)or l.jubljami. 'J. !Vv;<k»> društvo "Ljnldjaii-ski Na Vrhniki je umrl iivin«izdrav-!Zvou*\ Ljubljana, uiški pomočnik Fr. IN.ljausek , »dasl^no društvo "Ljubljana ' .
Proti Wranglovcem.	1^'VnUo društvo "Slav««e",
V li«»grad je prispela 10. »Vbr. •z S!ov» uij** deputaeija, ki je za-i lVvskl "^veae jugovJ,,-htevala o«l zunanje-a minira od- v;,,lJ<:h ž^ezmC-arjev". Ljubi.,a-WrJinglove«*v kot mejnih j a*......
jugoslo-
ranitev ražuikov, e
da so -prestroyri.
luši.
Nastopil je Mešani kvartet, obstoječ iz gospodične Mirni skih balkansko-avstrijskib m-
Derčar: gospe Evgenije Plaskan ; gospodov John Ribiča ter Ivana
M
Novice iz Ormoža.
očeij sever je sv»*t zelo
.►bla-
ga eenta.
"Pa tudi iiapolotrtH-i in nedorasla dekleta se vdajajo pijančevanju. Ne toliko iz ljubezni do pijaee. kot iz strniti do kršenja postave.
" Pndiibieija. kot jo sedaj izvajajo, je brez dvoma veliko zlo. Bogatinei dobe vse, kar hočejo. Oni dobe dobre robe, kolikor hočejo, reveži se pa morajo s strupeno slabo robo zadovoljiti.
"Amerika pravi in zatrjuje, da je svobodna dežela. Vsakdo mi mora priznati, da mora stopiti, kar se prostosti tire, dalee v kot."
To je izjavila Angležinja.
Njena izjava pa nima lepilne moči.
Dokler bodo fanatiki kontrolirali Belo Iliso in Ka-pitol. sploli ne bo prišla nobena pametna beseda do veljave.
Razorožitvena konferenca.
slovenski pesmi tako kot še smo culi.
To rečemo brez vsakega pretiravanja. TTmerjenost ali ubranost glasov je čutiti takoj, ob prvih zvokih, prvih taktih, kot bi rekel navdušen pevovodja.
janskim narodom, pač pa žive sej Jajca so padla na ^demindvaj- dil. Dne :>. februarja je tu snežilo, sedaj v temnih časih ruskih ear-j^ <i0nf0V	tla s0 bili ooti in klanei zapihani.
f	Tako pravi neko časnikarsko -Mraz je utrdil stn^g tako. da se je
5.	r.nrn.Mln	ahko hodilo po vrhu brez vdira-	,	,	. . .
Pevski ali koncertni vspored | ^rocilo	» .lanr^b:,-^ dru^tv.n za Sent.,ak<.b
1 ' Da, eelih sedemindvajset een- i«»Ja. Mnogo Ijmii je zOolelo na m-" k........
t'luenei. otr<<ei imajo kašelj. 1 'hi-1 iia živina pri sl:il»i hrani zmflzuje.
C. IVvski zlmr "Zveze vanskih železničarjev", podružui-ca v Novem nie«tu.
7. Slovensko pevsko društvo '• K!•;<kovo-Trnov«»*\ lijnbljana. M. P. vskt zbor društva roko<l«'L
v • I
skih p^ močnikov, fjjubljana.
!>. Pevski (nls.'k gospodarskega
je bil zaključen in odhajali smo!
nj. z eno veliko nado v srcu: — da tov ali h<1
vec moras
dati
do-
bi bilo še več takih prireditev.
Mefl navzočimi smo zapazili dosti odličnih rojakov in med temi nekaj, ki skrivajo z besedami K r ista rečeno svojo luč pod mer-fnik.
Komaj se je poleglo prvo in I Koncrrtu je prisastoval tudi zelo prijetno presenečenje, ko jejuaS jugoslovanski konzul, dr. M. nastopil profesor Milan Trošt ter liani zaigral Chopinov© vojaško polonezo z dovršeno tehniko in velikim čustvom
Karovič. v družbi drugih za-stop-inkov naš'1 ofieijelne jugoslovanske kolonije. Prireditelju koncerta, Mi*. Iva-
bro jajee.
Takoj nato nas je spomnil do-|(nu Adami,"u Cestitamo ter želimo j2
tla bi v kratkem \-prizoril nekaj, ra\nio sličtio sobotnemu.
Tri milje izven New Yorka nameravajo zasidrati veliko ladjo, na kateri bo dobiti vs^ od enega pa do sto procentov.
Vožnja tja in nazaj bo en dolar. Podjetje se najbrže ne bo obneslo.	(
Zakaj bi človek dajal dolar za »	Mlad pustolovec,
vožnjo in se tri milje daleč vn-! Nedavno t«-^a je bil neki lGlet-i {zil. ko vendar lahko vse. kar mu iii Drandstatter obsojen v Mari-
Kai je iskal v Mariboru?
Te dni se je mudil v Mariboru dr. Vah-ntin Rolf, bivši magistrat-:ii uradnik, ki je takoj po prevr;i-! u pobeo-nil v Avstrijo. Posetil je razne nemške «rlave in m* nato //>-pet odpeljal. Kaj je neki iskal.'
ma, kajti zaigral je slovenske naroilne pesmi v valčnem potpu-rijn in vsi navzoči so pričali, da je bilo to nekaj lepega.
Nestrpno smo pričakovali nastopa gospoda Ernilja Blaževiča, znanega in slovitega jugoslovan-
I»oželi srce, na kornarju dobi! * •
J! a
«.iavue )x,:ez.- rar »ro/.itv^-ne k-nferenee v Washingtonu so bile: 1. Kitajska je kosi. za katero se trgajo.
A,i	dovoli, da .lajH.nska sama izkorišča Kitajsko, ali
bodo vrata odprta tudi zav<>uihkim silam*
Na vsak nač-n je neba ]».epreriii Kitajski, <la bi ne pcidruži-N.-tr.-iji. Avstriji. 0:.i-ki. Tun'iji in Skandinavskim deže-
isljl.
Ta 1?,
j'im. kadar In do t«-
Obnova porušenih francoskih krajev.
Francoski minister za osvoboje-skega umetnika, ki nam je zapel ne pokrajine Reibel je te dni rt^-
feriral v francoskem parlamentu o delu ^obnovitvene komisije za porušene kraje, katere »» j>oŠko-
dve pesmi.
Ali se motimo ali ne? Ko je zapel prvo, otožno, sol-zečo ae hrvaško pesem, smo ga Jovali Neiaei za ča.sa vojne. Ko-poslušali. Alili iu dragi so nam misija je izvršila že ogromno de-zvoki turobne jugoslovanske dii- lo: od 200,<X>0 ]K>poInoma poiiLŠe-
;nih in 422.000 jxwkodovaaiih j»o-Ko pa je zapel slovensko pe-^lopij je bilo do 12. januarja l!*21 sem: "Povsod me poznajo", kjer obnovljenih 278.000, do 12.januar-
nr-čeb« svoj pohod k socializmu, kar bi seveda Ke govori o veseli in brezskrbni ja 1922 :i:i."i.f)7!) hiš, od 4048 po-naenkrat pokopalo v>e lepe sanje finančnih speltkarjev. ki so v — jiluši, hiteči k višjim idealom, se ruŠenili velikih industrijskih pod-AVashmgtonu fastoi>arii.	| je razmahalo razpoloženje občin- jet i j je bUo popravljenih .1986
V Washingtonu o si inočn< prizadevali, da bi dobili Kitajsko stva-	iP'djetij, dalje je bilo vzpostav-
im kapitalistično vtran. kajti Kitajska, Sibirija, Rusiji, Nemčija, \ vsirija. Odrska. Skrudinavske dežele in Turčija predstavljajo naj-ve."ji teritorij.sk! in <'Iovt-ški f-ikttM- ?.a ekonomskem polju in tvorijo kompaktno po\ršino. ki pravilno organizirana, lahko obstoja brez ljudi na an^b-ških r.toKih. ki so Jako oddaljeni fti na ameriškem kontinentu, ki oddaljen na tisoče milj od njenega Atlantičnega in Paeifičnega obrežja.
Kitajska. kakoi tudi Skandinavske država. Južna Amerika in Mehika, je bil., pasivna v zadnji »ojni in njene politične razmere j» danes bol,? vlečejo k previa da joči m ekonomskim inte-esom e\n*op-►k« -a/.ij*iskega kontinenta, na kaiertin so si Rusija in Nemčija. Avstrija in Turč»ja ne*n>sretlni suset'je. ki imajo pod svojo1 kontrolo vse potrebne stvari - - Industrija in polja — la eno razmr.no ekonomiko ses*avo in predstavljajo veliko večino človeštva.
VngleŠKi otoki Francija Italija, daponnka in Združene države r redstavljajo samo okoli 300 mUijonov ljudstva proli 1200 milijonom ljurstva, k t živi med Reno in sibirskim paeifičnim obrežjem na euem eelinsken- kontinentu in ne pričakuje n e drugega kot enotno organizacijo p«-d ei-r. industrialno demokracijo, ki se ima popoloma prezreti, kar jc washingtonska konferenca v resnici tudi storila.
Vsi odlični poreče vale i na tej konferenci so popobumia razkrili. •voje najgloblje ciljf in motiv« Oni so zagovarjali nacionalizem in liapitalizem in ro se vsled tega bnvili v. ravno uasprotnii.i vprašanjem »•etničnega in veli? ega vprašanja ki je danrs na dnevnem redu, Itamreč: Socializem ali odprava starega ekonomskega sistema privatne lastnine.
Videli smo par ljudi, katerim 1 jenih in prometu izročenih 31,005 bi človek ne prisodil ničesar, kar kilometrov poško<lovanih cest. bi presegalo dolar ali valuto ju-i
goslovanskili kron ali italijanskih! Avstrija uvaja milico, lir.	j .	.	.
,,	„ ..	I ^ o ju o ministrstvo izdeluje se-
Ko pa so euli to popevko, so t]aj	?a nameravoni prehod
se na naravnost skrivnosten na- najemnia.e<ra v mmPni ,is1t.m.
v.m razvneli, razbahali ter dali ,	-	• - j, -
.. .... .	Avstrija se )<■ po miro-vni pogodbi
duška svojim pnkritim čustvom. •	, , \ - ,
t,,. i-i	,	sicer zavzela, da bo v/xlrzevala
Kdino disharmonijo, katero se -	,
,	.	,	pla«-ano armado, vendar pa so to-
je seveda v-prizordo na cast na-' , • . , . . , v, . , -,	-ii	-- zadevni izdatki tako veliki, <la je
vzocega amerikanskega narašča-J , -- . . , ^	*
.	, avstrijska vlada ze 71 on o vn o za-
raznih uslužbencev dvo-'	v . , ' . ,. ..
upno vprašala ententne vlasti. ali
ja ter
rane, je predstavljala pesem — "Kentucky Babe'S ki ni po na- 1 šem odkritosrčnem
Čudovito je dej.^tro, da se jfc ena majhna skupina državnikov, na koncert z lepo mislijo v srcu,
bile »pripravljene, privoliti v
avstrijsko milično armado. Po do-mnenju spa-: , .	, , . , ^
dala v okvir prireditve.	panjem razpoloženju sodeč, en-
Vemo, da se nas bo karalo ra-jr/"ta ,temu.n€ bo nasprotovala, di teh odkritih besed in sicer z ^c^lovaSk: zunant. minuter dr gromečim glasom in velikanskim	pa >	?b,1txbil
povdarkom. Tega se ne bojimo. :skl vladi v tem niPn01T1 ker smo vajeni poslušati vsa mo-T,JU	^'ojo podporo pri veliki
goča, nasprotujoča si mnenja, kM" Tna^'1 ^tenti.__
pa nikdar ne zadenejo v živo. |^gT ROJAKI NAROČAJTE 8X
Par vrst pred nami smo opazili par naših veljakov, ki so prišli
HA "GLA2 NARODA" VAJ VBCJI SLOVENSKI DNSV V1X V ZDS. DSŽAVAN
Xatkar ie
*
ogorčen
i boru zaradi tatvine na l> tednov j težke ječe. Ker se je tudi dogua-vprašal	1°	Maršem iz Gradca,
1 okraj, Ljubljana.
10 Zirovnikov zbor v št. Vidu nad Ljubljano.
11. Pevsko društvo ''Zarja" v Taenu i>ri Ljubljani.
VJ. Pevsko društvo ''Lipa" v
Litiji.
l-{. Pevsko in godbeno društvu v Oust an ju.
1-1. Slovensko bralno društvo *'Tržič". Tržič, (iorenjsko.
1."». Ž.-!» znicji' sko pevsko dni-jštvo "Drava", Stmienci pri Mari-jl oni.
IS. Prv« slovensko pevsko ilm-liitvo "Lira" A" Kamniku, j 1!». 1 V\sko društvo "Slavija".
sta
—	Kaj vihate nos? Kaj obra-čete pečenko? Tele jc bilo šele | dva meseca staro.
—	Tako mlado pa že tako iz-
prideno — se je jrla.sil oilgovor. * * *
Reško vprašanje je zojiet rešeno. Topot- brez O'Annnunzija. (V s- enkrat že takemu človeku, kot .'e D'Annunzio začne vse neumno dozdevati, res ne more biti veliko vredno.
južni Afriki je začelo v ret i. t
Na štirih koncili bo Anglija za-plamtela: Indija. Egipt, Irska. Transval.
Potem ni čuda, da je pričel govoriti Lloyd George o svojem odstopu.
m ga po prestani kazni odposlalij^ '"
• 'dvronskim potom v Spil je in ga "Zveza slovenskih pevskih zbo-•zročili tamkaj avstrijskim orož-!«'>»v" želi združiti \>e slovenske n ikoni, da ga vrnejo staršem. To-j pevske zb tre v svrho izpopolnitve da fant je ušel tiuii oro/nistvu in»]>"V-ke izobrazbe in jih \-se.s-t.raat-w vrnil zopet v Maribor, kjer so -ko podpirati v njih delovanju. ;ra z<'p«^ prijeli in odposlali /e v
»It'll iT ie	ntejo k
-»arts.-ni.
Zveza slovenskih pevskih zborov
V Ljubljani se je ustanovila
dvigniti pc-vsko untot.no.st po v som Slovenskem do kar možno visoke stopnje, «n>jiti po včlanjenih pevskih zborih poleg slovenske jk»-sebno i" slovensko narodno p«--
Zv.-za slovenskih pevskih zborov ,s« 111. pripraviti udruženje vs»*h ju-h kaiteri so se do sedaj prijavila 'goslovanskih pevskih zbomv.
plačate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO LE OD MENE SIO.CO CENEJE. Zaloga Je obilna. Rekorde v v»eh jezikih po 75 centov komad. Sežite takoj po tej izvanrebr.i priliki. Cenik dobite pri:
Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Opcmba: r«zite r.a irr.e "Columbia,, varstvena zn.-imha.
PRIHRANITI SVOJ ZASLUZEK -- JE KREPOST!
at.t VEŠ, kako dolgo bos sposoben za delo?
ALI ft^T-Tft Imeti tvoj dom ia svojo rodbino v njem?
AT.T VE&UJEŠ £a s! aeodrisen, ko imaš prihranjen derur v banki* Da nikogar ne prosii miloščine in posode? Vsakdo te spoStaje, ker ve, da si svoj v svojem!
DELAJ, PAZI IV 8TEDI — IN BODI SAMOSTOJEN!
Pri nas nosijo uloge do nadaljnega 4% na "special interest account". Pokritja z najboljšimi državnimi in mestnimi bondi. Državno nadsoi^tvo. Vloge pošljite po poŠti potom "postal money ordra" vsak teden ali vsak mesec.
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
r n t* f* n r r ^ r! r. n k r tr m n r w w
Wf.
.GT.AS NAHODA 13 MAKCA
Doživljaj na Kitajskem.
RESNIČNA ZGODBA.
Poroča baron de'Belabre.
V prvotnih dneh *voje konzu-; Moj prjatelj in jaz sva pohi-larne služba sera bil nastanjen v 1 tela proti nu-stu. odkoder je prt-š:.ngha.u in tam a.ia imel dožtv- j ha.'al krik in sledila nam je selit j. ki je nekaj časa obetal pre-{.veda cela gruča Kitajcev. Na licu rej ielost.m konee.	, mesta sva našla Kitajca sredjije
Ker sem bil mlad in željan pu- j Ma-osti. iz kojega glave je t kla stolovstev. sem najel neki tako-, kri in ki je kričal na vse protege.
zvoni kitajski čoln it t nekim prijateljem, katerega hočem imenovati F., <"-m se napotit na lovsko ekspedieijo proti jezeru C'ao.
To je bito v onih dneh. ko je j»ostajalo sovraštvo Kitajcev do "belih hudičev" akutno in naju oba so znanci posvarili ter nama rdsvetovali to ekspedieijo ko* preveč nevarno. Midva pa se n.r-«-va brigala ✓.*» ta. svarila ter odšla.
Potovanj' po vodnih cest ali severne Kitajske živi še vedno v mojem spominu. Spominjam se očarljivosti dežele te: udobnega življenja na krovu najine plava-j< <"e hiše. Noč je bHa mogoče najbolj razburljivi dnevni čas. Velike džungla so se nenadoma pojavile v temi pred i.aml ter švignile mimo nas z velikansko naglico ter se pogosto celo obdrgni-lc ob nas, v velik vrd najine po-r.adke in naju obeh.
Pozno nekega večera je bila na-*a pot nenadoma prekinjena od \erige, ki je bila razpeta preko k anala. Sunek naju je vrgel iz sedežev in ko si*a prišla na krov. j va našla, da ne paste krajevni carinski uradniki nikogar mimo po slončnera zahodu in da so se poslužili te verige kot sredstva, da s silo izvedejo svojo odločile v.
Po daljšem pregovarjanju n s pomočjo par dolarjev pa se je veil tro popustilo in smeli smo nadaljevati s potovanjem.
Obiskali smo Številne zanimive kraje, — tako naprimer Sučau * svojimi visokimi ridovi. To mesto * * lovi pa celi Kitajski radi lepote svojih žensk. Nadalje smo obiskali mesto Kadirg, katero so porušili Ta i pin g usta?\ pozneje uničeni o<? CJorrlona, Človeka obide tuga. ko stopa sredi napol porušenih In zapuščenih hiš ter naleti senipa-tr.in na kak zanemarjen, a še vedno mičen vrt.
Odrinili smo naprej ter prišli lin jezero Fan in sicer pa kanalih, ki so bili pokriti kot s streho z 1 ujnim rastlinstvom. Na je&eru samem pa smo zapazili čudne, sladkornim stoščem podobne otoke. na kateri so stala svetišča in pagode.
Sedaj pa prihajam k dogoku. ki je skoro povzročil usodopoln k mec naše ekspedieijo.
Oblačila sva se nekega jutra, ko je prihitel domači kapitan čolna v najino kabino ter nama povedal, da F,* pase mka srna na b-egu. nedaleč od našega čolna in da bova lahko streljala nanjo s krova, če popdeva hitro gor. Moj tovariš je takoj prijel za pu->ko ter pohitel ven in jaz. ki nisem še bil j»opolnoma oblečen, sem mu sledil tak kot sem bil.
Ko sva ])i i šla na krov. nama je kap'tan pokazal v sivi jutranji i.irgli temi*) predmet, ki se je pomikal proč ter brez dvoma predstavljal divjačino. Nemogoče je 1 do streljati na žival z mesta, kjer sva stal«: in vsled tega je slJenil moj tovariš, ki je bil sti-aš-no razburjtn. priti živali bl/žje ter planil vsled tega na brez. jaz za njim.
Srna je bila že precej daleč proč in vsled tega sva pohitela za njo. dokler nisva dospela do mesta, kjer so številna rižna polja nudila .tekaj kritja. Moj tovariš. ki je videl, da se žival vedno bolj oddaljuje, je sklenil streljati na slepo srečo, čeprav je bil cilj že predaleč.
Seveda je zgrešil, a komaj je iz.mrl odmev, tega strela v jut rail j' tišini, ko sva ivaenkrat cula strašen krik, kot krik človeka, ki kliče na pomoč. V- intern trenutku sc je pojavilo na rižnih poljih naokrog vse polno Kitajcev, katerih nisva doted a j zapazila, kajti delali so globoko v blatu ter jih skrivali pred pogledi vino k a ste-
Kroglja iz puške mojega prija-t« lja jc na nesrečo ob drgnila glavo moža. Nemogoče je popWiti kravat, katerega je delal in midva oba sva izprva mislila, da Je bil nevarno lanjen. F. je govoril k'tajski povsem gladko in konec-r.o se mu je posrečilo nekoliko pomiriti žrtev ter jo pregovoriti, »;aj si pusti preiskati rano. Rana je bila sicer mučna, a ne resna.
To nama je dalo nekoliko utehe. dokler ni pričel nesrečni človek, trdno prepričan, da je zadet na smrt,, i znova strašno kričati. Mojemu prijatelju j- bilo seveda /al za vse, kar se pripetilo ter je skušal pojasniti žrtvi, da se ne i ahaja v nobeni nevarnosti. Ponudil mu .*e tudi nekaj denarja kot odškodnino, a vse zaman.
Tt-daj pa je zmanjkalo mojemu prijatelju potrpljenja. I?ekel je, da kii.'i ranjeni le v namenu, da. bo dobil v« čjo odškodnino in t-o mu je tudi povedal ter dostavil, da je slabši kot kak netopir ali pa sin želv?., — kar pomenja za hitajea veliko.
To pa je pomenjalo kot mast na /ereče oglje. Že precej časa je kazala zbrana množita znamenja sovraštva napram "belim hudi-eern", ki so ranili njih rojaka in robati govor mojega tovariša, katerega sem zaman skušal zadrže-ževati. je pomenjal le nadaljno netilo za ogenj sovraštva. Najmanj sto ijjdi se je zbralo krog naju, kajti med tem časom so pri->:ii .številni iz sosednje vasi. pri-va hijen i od trušča.
Prijatelji in sorodniki ranjenega moža so pričeli tedaj zahtevati denar in dogovorili smo se izprva, da bova plačala dva dolarja. nato tri in konečno pet. dolarjev. Tedaj pa je izjavil moj prijatelj, da se mora vrniti na čoln, da si preskrbi potrebni denar. To pa ni ugajalo ljudhkt množici, koje obnašrnje je postajalo z vsakim trenutkom bolj pre-teče in ki je kričala, mahala z rokami ter vihtela go rja če pred nama.
Ja/ sem se pričel že resno vznemirjati .kajti spoznal sem. da ne moreva biti kos tako veliki ljudski množici. Moj prijatelj se je skušal j rciiniti sko/i množico v smeri proti našemu čolnu, a zaman. Naju oba je razjarjena ljudska množica potisnila nazaj in položaj je postajal z vsakim trenutkom bolj kočljiv.
V tej skrajni sili mi je moj to-vaiiš zaklical. da bo sprožil svojo puško v zrak in da naj v zmešnjavi, ki bo nastala nato. planeva skozi množico ter skušava priti do našega čolna, kjer nama bodo naši ljudje pomagali.
To je bila edina pot. iz zajrate in jaz sem privolil. V naslednjem trenutku je dvignil moj prijatelj ,'UŠko ter sprožil. Nato se je vnel *>oj. F. je pričel mahati s kopitom svoje puške na vse strani in konečno sva prodrla skozi vrste Kitajcev ter pričela leteti proti čolnu.
Glavna stvar je bila. da sva se iztrgala ljudem iz rok. Višji in bolj agilen kot moj prijatelj, sem bil kmalu pred njim. On je moral poleg tega nositi še puško ter ra-ditega zaostal. Kitajci so slabi teka«*-i i n vsted tega je bila lahka stvar za naju pustiti jih daleč za seho.i, Fšla bi .če bi ne bilo ene stvari. Čeprav niso znali dobro teči. so pa znali metati kamenje in eden teh je zadel mojega ubo-pega tovariša ravno na vrhu gla-Opotckel se je ter padel.
Kitajci so pričeli krjčati in jaz sem se ozrl. Teda jj>a mi je rlede-nela kri v žilah, kajti videl sem svojega tovariša ležati na tleh in Kitajci so ga pretepali s palicami te*- suvali z nogami.
Moj prvi impulz je bil pohiteti. nazaj ter priti iovatišu lia
mmmi* n'fiinipii nnnm iiinmi'iii1 > t a
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESR FiČA. Pred kratkim se je pripetila pn Delano, Minn., grozna železniška nesreča. Takozvani "Winnipeg Fiyer" se je z vso silo zaletel v neki snežni pijug, ki je čistil traS iiice. Pet oseb je bilo ujmrčenih,
veliko pa ranjenih.
p imoč. a takoj sem spoznal brez-j mu pa si nisem upal premakniti IJiniinli^nm in	i,
upnost takega početja. Kaj bi mo-1 se. dokler ^Ti ne bil popolnoma , Hl|JIIUllZuHI lil ZluCIlISTvOa
*_el opraviti en sam neoborožen j človek proti taki drhali? Slednja bi bila deležna le še nadaline ?.r-
prepričan, da je bilo zasledovanje < opuščeno. Razventega pa ^ein do- [ : ti razmišljal o problemu, kako bi i
t ve. ne da bi bil steni deležen moj prišel nazaj v Sanghaj. kajti raz-' . ".	"V l
i ..... ...	7» .	i nju izvršil kake
tovariš kane pomoči. Edino upa-j dalja je bila precejšna m jaz sem |;<Ji (,a s||,oh	^
nje je bilo pi iti do našega 2olna govoril le malo kitajski.	pi-osr..voljno gotovo ne storil
ter se vrniti na pomoč s posadko j Soinee je bilo že visoko na ne-j A k oprav je v resnici rnno-o ta-vred. Tedaj pn mi je padlo v gla- bti m jaz sem izračunal, da ležim ;hih slučajev, vendar so še bedj po-
že nekako dve uri v blatu, čeprav igosti slučaji, da se zločinci za^o-'
se mi j<* ztb-1 ta čas kot dve sto- jvarjajo, da so izvršili dejanje vjso,utm vladar kraljestva tatov, ropai jev in vlomih-ev. Vendar pa je
vo. da je bila množica, ki se je zbirala krog mojega na tleli ležečega tovariša, manjša kot pa preje. Vpraševal sem se. zakaj se je zgodilo to, a nisem imel dosti Tasa, ker sem moral nadaljevati
r begom. Konečno sem zagleda? [ j»a st-in pri«"-el drgniti s seb< naš čoln.	( to ur razmišljati o svoji usodi.
Tadaj pa se me je lotil obup.] Naenkrat pa sem zapazil neke-j j j
Zakaj izginjajo pariški apači? N
Obiskovalci Pariza so bili pred kratkim presenečeni vsled dejstva, da so pi ičeli izginjati apači. — one neko." slavne osebnosti iz nižin življenja. Številne pojasritve so navedli v tem oziru oni. ki tr-j !ijo. da pozjia.io položaj, a šel" sedaj je Pariz izvedel, kaj je po stalo iz prejšnjih prebivalcev katakomb.
Neki sodnik je vprašal bi\šcga apaea. ki je l>il poklican iz čev-ljarske dalevriee. v kateri j.» I.il /npr-len s poštenim delom, da prl-"a v neki Icrii iinaln: /adevi, kaj je postalo iz apačev. kajti kakor dr«:gi ljudje, je bil .udi sodnik la.loveden.
—	Kaj, ah ne \ e-ite. — jv vprašal b.vši api", ki je bil eden najnevarnejših sovražnik .v policij«- pred vojno. — lveta se je poročila, to je vse.
Ce*.^ za sodnika in polici-o j • bil ta odgovor zelo skrivnosten, a kmnlu se je izvedelo da je vključeval celo p<)ve>r. Par dni pozneje je imel isti sodnik pred seboj nadaljnega apača. a kot jetnika, katerega se je dolžilo posebno drzneg«= napada na neko banko. Ta nap;id ni bil eden navadnih ločinskili napadov apačev. temveč je bil skrb-U3 zasnova>i in izvršen. Apač tudi ni bil oblečen k<»t so bili ponavadi appči. temveč je nosil lepo. mo;l« rne in čedno obleko. Sodnik ga je vprašal: — Ali mi morete pov«-dat\ kaj je poslalo iz vaših starih tovarišev? Nivo več tako številni in nadležni.
—	Sledili smo Ivcti, naši kraljici, — kajti zapustila nas je ter pričela redno živeti. -- se je glasil prav tako skrivnostni odgovor kot je bil prvi.
Sodnik je -poslal še bolj radoveden. Razšir i je poizvedovanja, ter prišel «to spoznanja, da s-a %ila oba odgovora pravilna, kajti vTrok propada apačev je bila Iv. ta. lepa in skrivnostna lveta. o ka-liiju izvršil kako kaznivo dejanje.i	j*' gia-silo. da je zadavila s >voj:mi lastnim rokami pol ducata
žrtev, katere fo privedli pred njo njeni zavezniki in pomagali.
impulz, ki je dowdel Iveto. da je zapustila svoje zloč'r.ske tovariše. je bjl i.sii. ki je doved t nega apača do tega. tla je postal no. I šten čevljar, rirageg;: pa do tega. da je pe.stal znanstven ropar.
B;ez dvoma je čudno, da }.-■ mogla postati slabotna ženska ah-
da
zadnjem času je često čil at i, e kdo v hipnotiziranem sta-
ietji. Prisluškoval sem, a ker nt- ^ nerazsodnosti in da sem mogel čuti ničesar, se mi sple- j kakokako. Tako ji- nedavno je ločevala moje j Itlletni mleček
zal na stezo, ki rižno polje»rKl sosednjega. Nato !'"l!J- K"
kajti mislil sem. da je jnišel ko-• ga starega moža, ki ncc. Spvoz.nal sem. zakaj se je šte- proti meni. noseč na dolgem ilro-i
vilo napadalcev zmanjšalo. Med-
iju dve košari. Moj prvi impulz je
tem. ko sva se midva prepirala z bil pohiteti proti njemu, ga pobi-ljudmi. so se nekateri teh napo-1 ti na ti;, ter mu zamašiti usta. da lili k našemu čolnu ter nap;idlr bi ne kričal ter pr vabil drusrih posadko. Slednja je bila prepri-1 ljudi. Nato pa sem se spomnil na eana. da sva midva ubita ter je neko dejstvo vsled tega pobegnila.	1 sto čul. --- la
izpovedal na polije ?iil aretiran na kolodvo-bla- j1 11 v tipskem, da je čutil, kako iga je nekdo strogo opazoval. Ka-l.or v sanjah je Sel potem po neki ,	ga nekje vzel in prišel po-
je prihajal	ar«<ac-iji k zavesti.
tieija je takoj sumila, da je bil hipnotiziran in ga je izročila nekemu gla.* »vitemu hipnot.izerju in pMluastru, da ga oj>azuje. 'l\»da laut je temu v kratkem da je izvršil tatvino hott
ploh ne vedo«4 *	<la ' t,ila ta Iv, t;l- temnooka. drobna in majhna ženska,
..Jmofočna kraljica pariških zlo.'ineev. Njena bes. da je bili postava
^	J	v	v	*	"	1
he ta j pa ni vec kralji-a apače\ .v'-kdar ni bila izgnana in
►ropa na
ju-ejšnjc oblasti. Lojalnost a pač. v napram njej jr- bila presenetljiva. Oria še je prostovoljno umaknila s prestola, .la postane žetn srednje S!iuirane;ra mehanika, ki je t;il eden njenih apaških voditeljev do milo ."asa pred izbruhom voji.r On jo b:l njen lju>»imec v <lnevib apaštva ter je njen ljunimee Še se.iaj. Pustila j.- sijaj, ki jo j.* obdajal. da se posvvti skrhi za družino. in sedaj .ie lveta srečna.
Brez. kraljice, tc je brez. :;s;:.\šr.e«a in navdušujoče«*«, voditelja, pa nis.» ap-iči več apaei. Niti sledi; ni ostalo od slikovitih, strašnih zločincev Pariza preti vojno. Vzrok tega j>a j.- |*-leg vojne predvsem odstop IveSe.
Ko so ogrožali Notnci Par/ ii; ko je bilo treba slehrncga moža, priznal,j(ja pomaga ustaviti nemški na\al >c prihrumelo iz katakomb na ti-
1,1 l>r,lsoče in tisoče apačev. Njih delo je I il<» zelo koristno za Francijo, katero sem pogo- j polni zavesti.	j	ženske so se odzvale po-!_______
je namreč najbolj- ! P< iakns:;i hipnotizer pa n ka-Jzivu in med temi je bila tudi I ; kajti Pariz j- veliko mesto. To pa
Vaščani. v spremstvu žensk in i £a stvar stavit i se pod varstvo ka-;-'m- ne more vedllo dognati, ali! veta. V neki bolnici malo izven i ni več zavra t ni. zlobni zločin _
r r rok so nato navalili na hišni \ kega starega moža. če pride člo-lo«'^ v posameznih slučajih res za1 Pariza je cela tri leta opravljala j zločin radi zločina
"Kak zunanji vpliv ali pa so i/po-
vedbe priče izmišljene. Edino /aia-
»enje, ki more v gotovem o.dru
.	.	_ < * _	________v	------ ----- j.------------*"edb žrtve,
.m dim skozi vrata
ne in vedel sem takoj.
čoln. ga o plenil i ter zažgali. j vtk v konflikl s kitajsko ljudsko
Ko sem jaz dospel na lice me-1 množico, sta. sem videl z
,	^ i t. i-,	-, , ' ; .i *. 11., i%i more v iroiovei
grozo, da priha- j kakorhnro sem se spomni I te|s,už;ti kot pom!Ilo luivedl la in okrm kal)!-levari, sc nisem ver obotavljal, j, Woja v t<Mji da	fc.
akoj. da je čoln j Zlezel sem nazaj v blato m ko je	hipnotlzil.amii
ki je bila
. .» . .	, .	, _______ _________________, zapade jako
izgubljen. Na bregu pa je stala j prišel moz neposreilno pred mene.illitro v hipn**tieno stanje.
razburjena ljudska množica ter	skočil ven. naravnost jireci i velik del zločinov izvidu jejo .s
opazovala uničenje čolna.	.njega. Dejanski se je stari mofclllIU-.j0 hipnotizii anili oseb žen-
Moj položaj je postal tedaj v i mene bolj ustrašil kot pa jaz nje- ske. One znajo hipnotično tako
resnici obupen. Kakorhitro me je | ko	^ P,,vir' zagledal, vplivati na svoje ljubljence, dh
ljudska množica zapazila, se je iPrav 11čudim, da se me uganjajo neumnosti, ki jih sicer
obrnila, da me napade. Nemogo- j zf>al-	sem ves opra-jne bi nikdar izvršili. Jako satn-
čc je bilo vrniti se k tovarišu in i s-ian- krvav in blaten. Moja oble- Ijiva je najnovejša teorija,
imel sem sovražnike pred seboj! ka je bila raztrgana.
:n za seboj. Edina alternativa, kij Stili mož je postavil svoji ko-1
mi je preostala, jedila zbežati na šar: z drogom na tla ter pričel be-j
levo ali desno. Obrnil sem se na-|*ati Meni pa se je konečno po-|iL fe. ^ ^^ -t(.v;ujja okrog ter zagledal v majhni raz-1 sreeilo ustaviti ga ter preprieati. | x..koliko pa SP ven<lju. ]UOre dalj. bambusovo goščavo, prott j da nisem tako nevaren človek kot j hi-imirialLstika po.Vužiti hipnoze
in	»...v,,;:., t^,.;^
more s ]»omočj<» hipnotiziranega medija odkriti ali izsledit i kak zločin. Dosedaj vsaj niso biLi doseženi v tem oziru nikaki rezuita-
samega, —•
najnižja dela nefta majhna, tem- j kot je obstojal, ko so predstavi ja-nooka deklina. Nihče je ni vpra-; li apači zločinski element Sedaj šal. kdo da kajti za to ni bilo j ie zločin le še komereializirani zlo-easa in redkokdaj je bila pokli-j. 'n. Pspesen je in modemi. Seda-cana. da pomaga streči ranjencem.; nji pariški zločince j.. nijal^n in Bila je lveta, kraljica apačev, f i da načrte. Včasih, ko je izvajala ki je posvetila vse svoje moči — leta vrhovno oblast, pa je bila Franciji. Ona, ki je hladne krvi j stvar impulzi ali trenutka natri-d a vila ljudi z lastnimi rokami, ha. V prejšnjih eaxih je bil pariški
je opravljala sedaj najnižja in najtežja dela za Francijo. Vojna je oči vidno izpremenila njeno srce.
Ko je bila v tej bolnici, se je sestala z nekim vojakom, ki je ležal ranjen na trdi postelji. Pozna-
zločinec neke vrste umetnik, se-"'".i P«i j'1 postal znanstvenik.
lveta je postala znana, ko je 1-ila moč apačev na svojem všku. Piila je istega tipa kot ženska, ki je pričela isto igro pred nekako dvajsetimi leti. nestalna, moreča
kateri sem pohitel. Ta goščava pa - izgledam, je obstajala iz mladih steblov. ki niso nudila nikakega kritja. Vsled tega sem prodrl skozi to goščavo ter se znašel na odprtem polju, z zasledovalci še vedno sa seboj.
F.dino možno skrivališče, ki se m; j nudilo, je obstajalo v rižnem IHjlju. nahaja jočem se nedaleč od mesta, kjer sem prodrl iz gošča-"e. Proti temu polju sem nameril
-oje korake.
Rižno polje je ^*se preje kot prijetno skrivališče in to iz različnih vzrokov. Kot znano raste i ž le v močvirju in blatu in v to blato sem planil na nekem mestu, kjer. se mi je zdela, rast najbolj bujna. Tam sem se zakopal do pasu ter pričel razmišljati o položaju. v katerem sem se nahajal.
Niso bile ravno prijetne misli, ki so mi švigale po glavi in raz-\entega sem tudi čul krike in vike svojih zasledovalcev, ki so me iskali. Pričakoval sem. da me bodo vsaki trenutek našli, potegnil* iz skrivališča ter pretepli do smrti. Prepričan sera bil, da je moj ubogi tovariš že mrtev. Zdelo se mi je nemogoče,-da bi preživet postopanje, katerega je bil deležen od strani razjarjenih Kitajcev.
Konečno pa se mi je pričel dozdevati, da »cm* si izbral dobro skrivališče, kajti polagoma so kriki izmrli in zavladala je krog mene mučna tišina. &ele tedaj pa sem se pričel zavedati vseh neugodnosti svojega sedanjega položaja.
Ves pregret in. upehan od bega kot senj bil. sem pričel čutiti* kako leze mraz v moje kosti in miri i! sem si, da bom gotovo podlegel pljučnici, če se mi bo posrečilo uiti sovražnikom. Kljub te-
U'lovek čest.o nekaj opazuje, ne Ko sem mu pojasnil svojo zade-jda bi mu ostalo od tega kaj v spo-vo, mi je rekel, naj mu sledim inhiiinu, ker je zbrana njegova p )-pojedel me je postranskih potih i-ornost popolnoma drugje. Ako sc v reko koči i/ bambusa. Tam mi i i><>sreči, da se ta njegova pozor-je dal skodelico rža ter čašieo |llost odstrani, kar se dogaja v hip-domačega žganja, napravljenega Šnozi- teilaJ se more dotičnik na-iz riža.	''adno spominjati,vsega, kar je o-
m na k ar se v normalnem
la «ia je že preje v a paskih dneh ženska, s hladnim pogledom, ki le a ljubezen, ki je vzplamtela se-j gnal moške v boj na življenje in daj v srcih obeh. je bila povsem h-mrt. dočim je sedela ona polog, različna od apaške ljubezni.	hladna in mirna in s skrivnostnim
Ko je ranjeni vojak okreval in usmevom okrog svojih ustnic b i izpuščen iz bolnice, se je po- To so sirene, inteligentne vedno, slovil od Ivcte ter ji obljubi?. I razen v trenutkih, kad; da se bo vrnil ter jo vzel s seboj. I več zaljubljene.
pre-
Nato mi je rekel, da hoče obvestiti okrajnega sodnika in da naj čakam v koči. dokler se ne vrne.
Preživel sem par mučnih ur. do-klet se ni pozno popoldne vrnil starec v spremstvu štirih ali petih zamazan:h vojakov, ki so se takoj pričeli noKevati iz mene. Nr. t o smo odšli vsi v vas. kjer sem v svojo veliko radost našel v koči starega moža svojega nesrečnega tovariša, katerega so prinesli tjakaj nezavestnega, a še
Jan ju ne lii nikdar spominjal.
Sovjetski politiki v Pragi.
V Prago je prispel v spremstvu voj.vškega komisarja Podvol.skega predsednik ukrajinske sovjetske vlade, Rakovskij. Istočasno sc je pripeljal tudi član predsedstvu sovjetskih ljud>ikih komisarjev. Go-ribev. "Tribuna" izraža zaradi tega mnenje da je moskovski ko-oiisarijsr za znnivnje zadeve do-
Ko je odšel, je mala. lveta !sklenila, da se ne bo nikdar več vrnila k svojemu prejšnjemu življenju.
Po vojni je njen ljubimec, po imenu Degorv. izginil. Nato. nekega dne. pred nedavnim časom. pii se je vrnil k njej. Lotil se je svojega prvotnega posla — posla mehanika. Uspeval je ter bil pripravljen odvesti Iveto s seboj nazaj v Ron en. kjer se je nastanil.
Tedaj pa s< je pojavil najbolj čudni fenomen. Dejstvo, da je zn-pnstila svoj stari glavni stan zločina in nasilja, je imelo najmogočnejši vpliv na pariški zločinskf svet. Zločin ni bil več organizirana. korporaeijska zadeva. Izgubit je svojega voditelja in prebivalci katakomb so ostali brez svojega
z j eg a genija,
vedno živega. V koci je bil okraj-jiočil Prago za središče sovjetskih j Mnogi m(t({	apaf. ro b;).
nekoč j>ošteni ljudje. — kot na
ni sodnik v spremstvi dveh niž jih policijskih mandarinov in ko-r.ečno tudi kapitan našega hišnega čolna.
zunanjih zadev.
umazan, a vesel sem bil, da sem ga j dobil. Svojega tovariša sem dal Moj prijatelj je bil strašno zblt. j odnesti na krov in konečno smo Dal sem ga omiti in očistiti, na- j odrinili nazaj proti šanghaju. Ne-kar sem ga pregledal ter našel vjpiestano sem se mudil olj poste-svoje veliko veselje, da ni zlomlje- j !ji svojega tovariša in kakorhitro
na nobena kost v njegovem telesu. Bal pa sem se. da je dobil notranje poškodbe, kajti iz ust mn je tekla kri. Pozneje pa sem iz-pvovidel, da je bil ta moj strah renpravieen.
Sodnik je poklical neke«?a kitajskega maznča, ki je pričel se-
smrdljivo snov. -Taz sem vedel, da m une bo mogel nič pomagati ter sklenil čimpreje odpotovati nazaj v Šanghai. S pomočjo sodnika se mi je tako i posrečilo vzeti v najem neki domaČi hišni čoln.
Ta čoln je bil strašno slab in
Mnn dospeli v Sanghaj, sem ga dol odnest-i v njegovo stanovanje.
Vspričo dobre zdravniške po-suežbe se mu je kmalu obrnilo na boljše in po preteku enega meseca je popolnoma okreval.
To je bil žalostni konec najinega potovanja. Izgubila sva vso. a
ž:gat.i pod no«om bolnika neko j sva bila kljub temu lahko sreč-
na. da sva rešila vsaj življenje.
Vršila se je preiskava, ki pa je zaspala brez uspeha. Tudi naši prijatelji naju niso pomilovali. pafc pa karali, ker nisva upoštevala njih svarila predno sva odpotovala.
primer Degorv. — ki so ostali v tem zločinskem okolišu le radi čara. katerega je izvajala ta i z van-redna ženska. Kakorhitro pa je postala lveta poštena, se je ve-č na teh ljudi vrnilo k starim, poštenim poslom.
O premotrimo položaj globlje, bomo prišli morda do spoznanja, da ni bila le lveta odgovorna za ta splošni beg iz katakomb in za povratek k poštenemu delu. — Mogoče so prišli prejšnji jp^ači v st k s tako številnimi ljudmi v 7'inan.iem svetu, razkrili takega duha človeškega bratstva v svojem stiku z drugimi vojaki, da so se pričeli s prihodom miru ozirati na življenje s povsem drugačnimi očmi. Naj je pojasnlo tako ali tako, — dejstvo ostaja, da Je apsč. kot je bil znan pred vojno, izginil.
V Parizu se dogajajo tudi sedaj zločini, kar je povsem naravno,
—	Te ženske imajo eno slabost. Ki odtehta njihove brezdvomne prednosti. Njih srce je edina stvar
kateri ne morejo zaupati, _ j*
rekel nekdo o apaških ženskah.
Glede postanka apačev kroži na slednja povest;
—	Dva moška sta ljubila isto /cnsko ter organizirala dve armadi. da izvojujeta boj z nožm? v Quartier des Ilalles. Eden teh <jvoh je bil ranjen ter nato zaboden do smrti v vozu, v katerem se .ie odpeljal. Novica o tem sporu se je razširila kot požar in v vseh Mestnih delih so bile stvorjene tolpe in bitke so se vršile med temi tolpami cele tedne. Tedaj pa je dal nekdo tem tolpam iine apači.
Te.tolpe so kmalu pozabile na prvotne spore med seboj ter prt-čele napadati miroljubne državljane. Spodobno oblc'en Francoz, ne da bi govoril o tujcih, je moral imeti dobre ž vee. če si je upal skozi kako samotno cesto, celo v p<»lni luči dneva. Ti pariški ban-ditje so imeli svoj posebni trik. in mimoidoči je naenkrat čutil lasi okrog svojih rok in močan robec okrog svojega vratu. Dva sta ga držala toliko časa, dokler mu niso ostali odvzeli vsega. Nato pa so ga park rat sunili z noženu nekoliko za zabavo, nekoliko pa v namenu, da ne pridejo iz vaje.
To je bil zločinski tip apačev, k: pa je sedaj skoraj popolnoma izginil iz Pariza, delom;! radi voj-deloma pa radi vzgleda, katerega je dala lveta. — kraljica apačev.
Kovan denar za Slovenijo.
Finančno ministrstvo bo poslalo v Slovenijo in na Hrvatsko večje množine kovanega denarja, katerega tam primanjkuje.

. TL.J.
GlsASNABftTU 13 yXxKCA 1022
Kako je budilka uplivala n a zgodovino Francije,
Obisk neke zelo očarljive francoske šivilje pred nedavnim ča-(>om v New Yorku je vnovič vzbudi! zanimanje za resignacijo Pavla Deschanela kot predsednika francoske republike.
Od te čedne šivilje, ki je delala obleke za elegantno raadamo Deschanel. se je izvedelo, da je bila ura-budilka vzrok, da je iz-gui-il gospod Deschanel predsed-mstvo, s čemur se je izpremenilo celo zgodovino sveta. — kajti .jasno je. da bi Deschanel kot preti, tednik francoske republike zasledoval cilje slednje na povsem drugačen način kot pa je storil to njegov naslednik v uradu.
Kakorliitro se prične namrefc francoski narod smejati kakemu človek n ,je njegova politična ka-t-jera ponavadi končana. To je l ila nesrečna usoda gospoda De-liebanela. ki je bil inavguriran francoskim predsednikom dne l5*. februarja 1920. V noči dne 23. maja istega leta, ko se je nahajal na poti iz Pariza v Montmar-pis, je pade! predsednik skozi ok-i'«» vlaka, v kaier»*m *e je voziL Trlesno su* mu ni zgodilo nič hudega, kajti vlak je vozil počnsf in predsednik je dobil le par prask.
Padec pa je bil dosti visok, da pn je vrgel \r urada francoskega predsednika. Soglasno s šiviljo je bila ura budilka, ki je povzročila c»*lo nesrečo.
Francozi ne morejo nikdar odpustiti predsedniku. <"e se pusti osm»*šiti. Povesti o tem. kaj je v resnici dogodilo v dotični noči. — usodepolne *a ambicijo Deseha-bela, — so rasle in rasle. Nobeno poskusno pojasnilo jih ni moglo spraviti s sveta. Vsakdo se je smejal malemu možu in vsak Francoz je bi! oh istem času o-goreen.
Vsled tega se je pričelo pošl-lj.iti v svet poročil«, da j- wdrav-j* De*ehanela vse prej kot zadovoljivo. Glasilo se je, d.1 so mtt
oil povedali živci, da ne more spn-*i in da ga neprestano boli glava. —
Konečno so pričeli izhajati butci ini o zdra vstvenem stanju pred sednika. One Ifi. septembra 1920. tore j manj kot štiri mesece pn rearečne mpadeu iz vlaka, je bil l ri.sil.ien odpovedati se predsednici vil.
Kaj se je v resnici pripetilo?
Sredi one majske noči jo .sel neki uslužbence železniške družbe po tračnicah, da jih pregleda, ko je naenkrat čul stokanje. Stopivši bližje ter našel človekji v nočni obleki. redečega na nasipu poleg tračnic.
—	Kaj delate tukaj slečeni? — je vprašal stražnik.
CJospod je dvignil roko.
—	Pomagajte mi. dobri mož. — je re^el z negotovim glasom. — Trobili boste nagrado. Jaz sem prrdsednik republike.
Delavec m» je pričel krohotatt.
—	Mislim, da ste preveč pili, — je rekel. — a kdokoli ste, pregrešili ste se »oper postavo. Nikdo i:c sme hoditi po tračnicah. Izgubite H#».
Deschanel jo prosil za pomoč. Rekel je. da ne more hoditi in da pa zelo zebe. Preskrbi naj mil prenočišče, ta kar bo plačan. De-carja nima pri sebi, ker ga je pu-61 "1 v obleki.
Posrečilo se mix jc pregovoriti 'dela vca, ki je odvede! predsednika v neko majhno kočo v bližini tr ačnie. kjer je vzbudil neko žensko ter spravil predsednika pod fitreho.
Naslednjega dne so se izpolnile Y»c obljube Deschanela. Prišli Bo prijatelji predsednika in oni, ki so mu pomagali, so bili nagrajeni. Dovtip pa je bi! predober, da bi ostal skrit in par ur pozne-'je je govoril celi Pariz o doživljaju predsednika*
Povest ge je seveda razširilo in blepaalo. Predsednik ni bil baje Ram ni» vlaku, čeprav je ostala jpospa predsednica doma v Elizej-Bki palači, ko je sedel njen mož na vlak. Taisti so priobčili komične članke in slike, ki so kazale načelnika republike, sedečega v "psjamair* na kupu peska poleg fcručnic.	t-
Nato so prišli buletini in ko-
nečno se jc glasilo, da se mora predsednik odpovedati za nekaj časa vsakemu izvrševanju svoje službe na nujni nasvet zdravnikov in da ne more sprejeti niti svojega kabineta.. Nato se je glasilo, da so mora za neKaj časa odpovedati vsemu duševnemu delu. Konečno pa se je objavilo, da so se pokazala znamenja paralize in da bo moral odstopiti kot predsednik. Sledil mu jo Millerand.
Izza one usodepoLne majske noči se je vprizorilo številne poskuse. da se rehabilitira Deschanela v očeh javnosti. Nočemo jih' pojavljati tukaj, a zadnji, katerega je vprizorila madama Deschanel sama. je vreden omenitve.
Madama Deschanel je sama zase precej vaina oseba. Bila je hčerka Rene Brice. bogate ženske, ki je bila med drugim tudi lastnica neke krasne vile v Rambouil-let. Duševno je enakovredna svo-j. mu možu in družabno je stala t isko nad n jim. Par ima več Še nedoraslih otrok. Sedaj živ! družina v Normandiji, kjer se biv.šf predsednik najbrž zdravi.
Deschanel je bil rojen v Bruse-Iju, kamor je vlada Ludovika Napoleona pognala njegovo družino. Pridobil si je ugledno ime v slovstvu pred no se je posvetil politiki in je spisal ve<~- knjig, vsled česar je tudi postni član Francoske akademije. Leta 1SS7 je bil Izvoljen podpredsednik f »m poslanske zbornice in leta 189S je jx>stal njni predsednik.
Splošno je btl znan radi svojega dostojanst va ter strogega upoštevanja cerimonijela. On .je manjši. čeprav ne tako debel kot sedanji ministrski predsednJk Poinca-re. Misel, da je ta dostojanstvenr človek čepel poleg železniških tračnic v hladni noči. oblečen le v pa jumas, je vzbudila pri Pariža-11; J i velikansko. ves e los t.
Madama Deschanel ni zadovoljila. da je njen mož zapustil politiko ter se rak op« I v samote Normandije. Vsled tega si na vse mn. gore načine prizadeva, da rehabilitira sloves in ugled svojega moža.
lzprva se Tii hotela brigati za natolcevanja, in govorice, ki so krožile v zvezi s smešnim, a uso-depolnim doživljajem njenega moža. Ker pa ni bilo nikdar konec
SIn CFOIIKT
at«:: i^^vsmimiem&j&fst vorxoF.n.
SIR GEORGE YOUNGER.
Na sliki vidite voditelja angleških unionistov. Zastran njega bo naj-brže angleški ministrski prsdsediiik Lloyde George resigniraL — Younger ima baje velik upliv na a/igleškem dvoru.
Belgrad.
Spisal Herman Wendel.
Na sledu anarhističnih atentatorjev.
Poroča William S. Flyn, bivši načelnik U. S. Tajne službe. \ Eden najbolj nadležnih posameznikov, s katerimi se je morala 'tedaj p«4gti Tajna služba Združenih držav, ker je bil najbolj prebrisan med vsemi, j? bil Luigi Galleani. Kadar čuje povprečni Ame-rtkanee ime anarhist ali se mu pripoveduje o anarhističnih zarotah s? gotovo spomni imen ki so istovetna z anarhizmom, kot — Goldman. Berkman Giovanitti. Carlo Tresea in mogoče tudi Enrico Mala testa.
Z izjemo zadrjega zastopnika anarhije imam dosti vzroka za domnevanje, di manjka vsem ostalim, katere sem omenil, odkritosrčnosti. V primeri z Malatesto so sleparji, ki so izpremenili svoja namišljena in domnevana politična naziranja v kruh in surovo ma-rio. Kot voditeljem anarhistov jim je manjkalo skoraj vsega, kar jc neobhodno potrebno za voditelje.
Vse to omenjam v namenu, da poudarim razliko, ki je obstajala med temi in Malatesto. ki jc- bil anarhist brez vsakih pridržkov. Mal;»*i>ta te bil odkritosrčen, ;s&s nega duha. rmožen dosk*dneg*. mi-' š1 jenja in ko je zapustil Ameriko, da se nikdar več ne vrne. je pre-jvzel njegovo mesto Luigi Galleani t»r popolnoma izpolnil.
Galleani je bil učenec Malateste in sicer njegov najboljši uče-I Deportiran je bil leta 191S Bila je njegova skupina radikalcev | ki je porazdelita bombe ob priliki napada na dom Mitchell Palmerja v Washingtonu. ob kateri priliki jc bil eden izmed napadalcev ubit. Bili ho Tovariši Galleaniia. ki so zape'eli in izvedli vjlik bombni | atentat na Wall St.. v New Yorku. Tako Zacco kot Vanzetti, radi-I kale a iz Nove Anglije sta hodila b Galleani ju v šolo. Jaz ne izjavljam tega le radi učinka same?«. Vlada Združenih držav ima prepričevalne dokaze o resničnosti t'ga. kar pravim. Obžalovanja vredno, a resnično pa je, da ne moremo izločiti morilcev, ki so dejanski izvršili zločin
Prišli pa smo do naslednje-e »akljueka : — Zasledovati sem mogel ime Gallcanija skozi vse uvodne zarote, ki so dosegle svoj višek v eksploziji na Wall St.. in sicer le do gotove točke, nakar se je razblinilo vse v meglo.
V pojasnHo vsega tega na; se moji Čitatelji spomnijo, da je I e on Czolgosz, predno je bil usmrčrn radi umora predsednika Mc-Kin>yja. izjavit da veruje v govore Eme Goldman. Izjavil je tudi.
je sklenil umorit: predsednika potem, ko je štirikrat ali petkrat poslušal Emo Goldman. Kljub Umu pa nisem mogel iat nikdar naprtiti G old mane i direktne odgovornosti. Nikdar nisem mogel dokazati. da je ona rekla, da je treba predsednika McKinlevja umoriti, č-prav ne morebiti nobenegi dvoma, da jc bila Goldmanca. ki je za sejala zlo seme v sree poznejšega morilca.
Gotovo se spomi»:jate Andreja Salsedo,* anarhističnega tiskarji. ki je izvršil «iimo!nor s tem. da je skočil skozi eno izmed oken
Kako i 'i! stari Belgrad prea | B«*lgrad na svoji pot: proti zapa-vo.ino razmetano, samo zase čepe- i du. Poleir t« ga pa cele ulice s sa-če domače mestece, dišeče pn dob- j mimi malim>. skromnimi posevnl-li slivovki!	j mi hišicami brez okraska Iz dobe
Drugega Bel grad a : turškega J kneza Miloša; samo pritličje. —
lt»!|crada pr«l .lv«n».	| kvef jenu. še prvo nadstropje j ui-a^la jnstn-ne^a d, par,men,a na 1'ark K«w v Ne« York,, Šalilo
........... p"Z"al	^Z^Clt1^'	t""" P'iZ1,al «•» > »•«	l.all,.anljeve skupine radl^lvev I,
popravljan... kolov _ kajne T _ Lv Jel se.u i2 najbolj ».anealjiUh virov, <la ja bil Galleani ki ni le in opankar so ohranila v tem, ta- U^ja' ,, lU1,na. ki jf, v,,,,slc v at|,n!,( ,, v.' ,ll Sre
korekoč izginolem —' -----1 ' "
; cevkami in bučečt-jvg
nas: 7. ozkirt.i ulicami in molčečimi hišami. vitkimi inhiareti In ponttsnimi ('/amijami. s sanjavl-mi vodnja! u?i bazari, zakritimi ženami, kt <0 plaho brzele preko ulice. !n drz-l imi bušibozuki, ki h ara n tali pred branja r jo z orožjem za src-l.mo okova »ie pištole: v mesecu ramazanu <>> doneli topovski stre-ii >. trdnjave in prav prijetno nr !>i!o srbski raji nikttar pri srcu.
Potem se ,]c — kakor jt» to pa«"-pot zgodovine — pobimesec na jugoslovanskem nebu bolj in bol.f /.(•žil in je bil nekega dne sploh in docela ugasnil. Sedaj sr je odluščilo tudi rrijentalsko belilo od mesta. Valjar — recimo — eTvill-zaeije je brezobzirno zravnal,.romantična turška pokopališča : —
grobm spomeniki, z lepo zavitimi govoric, je konečno pojasnila sa- ir.reki iz korana, so prišli kot gra-
ma celo zadevo.
Rekla je, da je njen mož popob roma nedolžen pri celi stvari.
Madama Deschanel je tekom svojega zadnjega obiska v Par!->u pojasnila dejstva glede nesreče. ki je zadela njenega moža. Svojo povest je zaupala takozva-ni "foreladv" v prodajalni, kjer so delali njene obleke ob času. ko je bila gospa predse^lnica. Zahtevala je seveda strogo molčečnost., a dobro vedela, da bo prodajalka slehrno besedo verno sporočila damam iz visokih krogov, s katerimi bo prišla v stik. Na ta načiu se je norica hitrejše razširila kot če bi bila natiskana v listu "Figaro".
Madama Deschanel je rekbi, da ima v družini starega služabnika, ki je delal kot lakaj njenega moža. Ta ^služabnik, zelo star in zelo udnn. je imel navado malo zadremati po vsakem kosilu ter naravnal svojo budilko tako. da ga je zbudila ob pol štirih.
V noči, ko je predsednik odpotoval proti jugu, je vzel s seboj tudi tega starega služabnika, ki je vrgel v svoj kovčeg poleg drugih stvari tudi budilko, na da gi se spomnil, da bo zvonila ob običajni uri.
Kdor je potoval po francoskih vlakih, ve, da se nahaja v vsakem vozu zvonec, ki prične zvoniti v slučaju ognja ali kake druge nesreče. Zvonec je pričel zvoniti v vozu predsednika ob polštirih dne 23. maja. a signal ni bil oddan od uslužbencev vlaka.
Prebujen iz globokega spanja. — kaj je storil predsednik in kaj si je mislil ? Kot. vsako dmgo človeško bitje si je mislil, da je v nevarnosti in v polspanjn je odpri vrata ter skočil ven. Kaj je jc bolj naravnega *
Če bi se objavilo to enostavno
divo v zid za petrolejsko skladišče ozke ulit-e s.o zadihale skozi nepričakovan*1 odprtine mnogo svežega zraka; hiše s svojimi odprtimi okni in vrati so postale evropsko zgovorne; minarete so zame-tiili v silhueti mesia tovarniški dimniki: neka džamija se je iz-picmenila po čudnem Alahovem sklepu v plinarno, in o dvseh džamij je pridržalo nesentimentalno 10. stoletje samo eno službi istega, o katerem pravi draga sura korana : ''Bog je povsod vzhoda In za-pada; kamorkoli se le obrnete. —-tam j«' obličje božj« ". Tri leta sem je Belgrad prestolica novim množicam muslimanov In ob časih molitve se uvrstijo čevjli in usnjate eopa»e iz Most ara. iz Pri-z-ena, iz Sarajeva, ir Bitolja. Iz Skopi ja in od albanske meje prea vhodom v I»ajajktarovo džamijo v Jevremski ulici.
V Mihajlovi ulici in v ulici kralja Milana, ob tej dolgi ravni črti po sedlu med vdrtino ob Donavi i:i Savi, se košatijo konak. banice, trgovine, hoteli kakor v evropskilt ljudskih mravljiščih, brez sloga, brez osebne poteze, zgrajeni v naglici z mno^o lišpa in malo ukusa. Spodaj v parku med krrlodvorom in hotelom Bristol o m bi se človek najrajši zjokal nad toliko revščino, zanemarnostjo, zapuščenos^Jo iu zaprašenostjo. Na tlaku z njegovimi grb."mi in luknjami in dolinami in višinami in globinami In premišljenimi volčjimi jamami se dobro izvežbaš za potovanje preko albanskih prepadov. Tn v večini ulic zahrbtno fini, čevelj visoki prah ob časa vročine, ob dežju pa vztrajno, vražje r epremagljivo blato! Da. tako daleč je že priSei
ni stari služabnik. Tega ni hotel Deschanel storiti ter rajše žrtvoval svojo karijero.
Čudne stvari se dogajajo v fran coski politiki in mogoče bo ravno
budilka, ki je spravila Deschane-pojasnilor hi.se prihranilo predjla iz urada, spravila njega zopet sedniku smešenje, a trpel bi ver- nazaj.
ki man
med
kim napadom ter anarhisti, l atere smo zaslišali, jc ohsta <tno v takih slučajih, ona medla vez monosti ali verjetn Kajti -- prostor! — sedaj pri- J za katero nismo mogli najti nobene trdne podlage. Z drugimi hese-baja novi -n.;. Danzaduem vlačijo j df? m i rečeno, je manjkalo dokazov, kot bi jih zahtevalo vsako sodi-— —* pradomačih bivolskih šče.
Bili smo prepričani, da smo imeli le malo. kar hi mogli predložiti poroti. Izjaviti, da smo mučili ali na kak drug način poškodova H anarhiste, je preveč bedasto, da bi govorili o tem. Bili so dobro preskrbljeni. Držali smo jih rsditega. ker smo lovili dokaze in ker bi nam oni lahko pri tem pomagali.
Salsedo sam je hotel, da gr pridržimo v zaporu. Dve stvari sta sra napotili, ds je skočil iz štirinajstega nadstropja na cestni i lak ter obležal mrtev. Bi! je seveda mrtev tri mesece pred eksplozijo na Wall Štreetu. a on je vedel, da obstoja tozadevna zarota.
Prva stvar je bila. da jc prišel do prepričanja, da smo že pre-vfč tesno na njegovi lastni sledi in druga, da se je hal muk in najstrašnejše smrti iz rok radikalcev ki so domnevali o njem, da je po
dolge vrst vpreir kamenje i/, kamenolomov pri Topčideru. v vs«ikem kotu lit-odri iz tramov trtansko proti nebu, na vseh oglih se po polnoči spodtakneš nad apnenimi jamami in kupi malte. Belgrr.d zida ministrstva. banke.' akademije, tovarna, parlament, gledališče, gimnazije. knjižnice in kar zraven spada. Belgrad zida v eni sap!, marljivo. smotreno; vsak izmed njegovih 1-10.0'XJ prebivalcev ima Kr-<";,vito pred*očmi smoter: "Veliko mesto. \* glavnem mestu Jugoslavija mrgoli Jil.fMK) ali :W.(X)0 ljudi \eč nego v prestolici Srbije: vsak dan prihajaj.'; med vrle deželane je zašla mrzlična želja po zasluZ-ku, po nagrabljenju denarja, po tem. da bi "visoko" prišli, manjka samo še jugoslovanskega Bal-saea, ki bi naslikal ta nemimi, kipeči. se razlegajoči Belgrad. poln l odočnosti. na pragu nove dobe.
Veliki načrti so razviti v glavah fantastov. na mizah arhitektov. Sremski Zemun onstran Donave in Save čaka z nestrpnostjo neveste, da .se združi z Belgradom v eno občino. Vražje spretni A-leerikanci zgradijo most preko te male vode; v nekaj letih zdrči e-lektrična s Terazij v sredini Bel-grada naravnost, tja sredi Fran-zAistala, nemškega predmestja ze-munskega. Temu kmalu sledita — moč in sijaj; nov orjaStci kolodvor pri novi skupščini; razkošni avtomobili švigajo po bul varili okoli milijonskega mesta ; stanovanjske kasarne se dvigajo na stavbisču skromnih barak in Miloševe dobe; garda tovarniških dimnikov v danes melanholično zapuščenem, z o,atom prcrastlem donavskem —-predmestju Dordjuul; ob Savi pa udarjajoče. lx>bneee. piskajoče o-gromno pristanišče z dvigali na paro. z rampami za nakladanje in razkladanja blaga in z betonirani-mi nabrežji — Belgrad 1951!
Kateri neusmiljen: razvoj je zdrobil kakor v možnarju poštenjak a rje. ki odteše — poprej za nekaj par. sedaj zn nekaj dinarjev — lačnemu na Savinem bregu kos pečenega presička ? V katerem kotu je polnil zadnji prodajalec "boze"? (Pijača, napravljena iz kuhane koruzne moke. V Belgrade jo prodajajo poleti večinoma muslimani poleg limonade po vseh uli- ah.) In kakšno šrrokonstno zabavišče grozi spodriniti s svojo godbo z igralci in natakarji v fraka skrivno gostilno pesnikov — 4'Kod tri š-šira"?
stal izdajiea in informant. Imel je zadosti prostosti, da je lahko
sprejel neŠtevilne pretnje radikal cev. ki so domnevali, da jih ie izdal.
Luigi Galleani je postal prvikrat splošno znan v Patersonu. N. J. Teko mstavke v svilarnah tega mesta leta 1902., je bil aretiran. J. Tekom stavke v svilarnah tega mesta leta 1902. je bil aretiran, ko je bil aretiran v Barre, Vt. BIi jc stavljen pred sodišče v Patersonu leta 1907, a porota se m mo^la zediniti glede njegove krivde.
Od tedaj naprej je omejil Ga lleani svoje napore na mehke, izzivalne govore in na časnikarsko d eio, ki ga je pokazalo kot misleca :n mojstra retoričnih učinkov. On ni mogel imeti velikih uspehov, kajti ljudje, katere jc skušal doseči, so spadali v razred, ki ni bil zmožen razumeti indirektnih pozivov. Bil je pravi mojster dvostročnosti, kajti znal je dati enemu stavku dvojen Domen.
Pisal je smotreno. dosti in ne-prestaiio. Mi smo ga opazovali, dokler ga nismo bili do pila sit!. V njegovem slučaju ni kazalo drugega kot opazovati ga in zasledovati njegovo delovanje. £— Dosti dovtipev se je zbilo na na.š račun radi pozornosti, katero smo posvečali Galleanijit, a treba vam je razumeti, da bi opasti I svojo dvostročnost, če bi vedel, ifla ne zasledujemo še nadalje nje-! govega deldvanja. j Jasno je bilo, da je bila večna pozornost naše edino orožje proti možu. ki je bil pripravi jen ta. koj pričeti nekaj, kakorhitro bi 23 pustili enkrat nezastraženega. Seveda smo napravili par stvari, ki so izgledale absurdne ob onem času. Treba pa se je spomniti, da ni povprečni detektiv Sherlock Ifolmes ali Father Brown in da ni tudi malo podoben detektivom kot nastopajo v detektivskih povestih.
On ni nič drugega kot navaden človek, katerega se je poslalo Iz urada, da izve, kar pač more izvedeti o kakem človeku ali kakem dogodku. Njegove napake so številne in istotako njegova izjalovi jenja. On pa je vztrajen in pogumen in ti dve lastnosti odtehtati vec kot pa peti, šesti, sedmi in osmi čut, s katerimi so oboroženi detektivi rz romanov.
Z veseljem se spominjam večera. ko sem sklenil navaliti na r.eki sestanek anarhistov na 26. cesti v Neav Torku. Galleani naj bi bil glavni govornik, vkolikor
srno '"zvedeli, a najbrž naj bi bil sestanek izključno anarhistični, — brez organizacije, programa a-li voditelja. Hodil sem dosti naokrog ter čul vsakovrstne povesti o radikalcih in anarhistih in vsled tega sem bil nemalo ponosen na to. kar sern vedel o pristaših Malatesto. Sestanka, kat»//ega sem se nameraval tideležiti, se ni objavilo ter sploh nisem vedel zagotovo, če se .bo vršil.
Preoblekel sem se tore i v navadnega delavca ter posebno pazil na to. da so bili čevlji tako zamazani kot morajo pač biti.
Sel sem na triindvajseto cesto ter stopil noter. Pri vratih je bil dolg, suh človek. Ničesar mu nisem rekel ter šel mimo njega.
—	ITow do you do, — me je pozdravil zelo prijazno.
—	How do your do, tovariš, — sem odvrnil.
—	Presenetljivo videli te tukaj, — je rekel vratar.
—	»Seveda. — sem odvrnil, — jaz sem b'l odsoten in vidiš.
—	Tako je, tako, — me je prekinil on. — in te lahko vprašam, kateremu policijskemu okrožju si prideljen ? edaj?
Seveda sem takoj izginil. On me ni spoznal, a vedel je, da moram pripadati tej ali oni panogi policije. Bil je zelo uljuden človek in se mi je smejal, vsaj dokler sem ga jaz lahko čul. Zagotavljam pa vam. da sem bil strašno poparjen, kajti dosti,sem si domišljal' na1 svojo masko. Dotični
vratar bi lahko napravil premoženje kot detektiv.
Sploh pa ni človek nikdar dosti izvedel, če je poslušal govore a-narhistov. Jaz dvomim, če je sploh še kak anarhistični voditelj v tej deželi za počel za kaJc bombni napad ter ga izvedel. To hočem pojasniti na naslednji način:
Galleani bo naprimer nekaj prtdlaual r namigavanjem. Eden njegovih ožjih tovarišev bo nesel ta migljaj naprej in ideja bo šla tako naprej, dokler se ne bo kak posebno divji človek dejanski o-prijel ideje ter .jo izpreinenil v dejstvo. Če zasledujete tak atentat nazaj, se izgubite v pravcatem labirintu indirektnih ugotovil, iz-begavanj in enostavnih laži in kmalu pridete do spoznanja, da bo ste pr'šli iz cele kolobocije na istem mestu, kjer ste vstopili, ne da bi kaj dosegli.
Potem ko je Galleani zbežal Iz Patersona, se je nastanil v Barre. Vt.. in približno eno leto pozneje v Kanado. Posadil si je na glavo krono, katero je odložil njegov nčitelj Malatesta ter je bil izpostavljen istim zadregam kot njegov mor. Bil je intelektualec in kot tak obdan od radikalne inteligence. Imel je govore, k o jih namen je bil dovesti do akcije. Dokler je imel opravka /. razburjeno množico anarhistov, je bil ideal slednjih, 't v bolj mirnih easih je pisaril in govoril na bolj krotek in akademski način.
'I o je ugajalo drugim izolira-ženem, a surovi element ni znal ceniti tega. Zahteval je drugih voditeljev. Galleani se je spustil v časnikarski boj z nekim Pedrom Esteve in ia boj je končno uničil vso enotnost med različnimi f akcijami anarhistov. Sledila j^ strašna notrauja zmešnjava. Poprej priljubljeni auarhisfti so ifričeli bežati 7 ženami drugih priljubljenih anarhistov. Sestanki so se končali ' fili.o s pretepi in kot organizirana pivtn j aso posta I i rr-narhi>ti dovtip.
Galleani je učil svoje učence, da vključuje vso filozofijo takih svojih predhodnikov kot so bili Kropo!kin, Malte>ta, Ilerve, Ba-kunin in Ferrer m da nadkrilju-jc vse te može glede svojega lastnega intelekta.
— Jaz sem najbolj intelektualni človek v Ameriki, — se jc glasilo eno izmed skromnih ugotovil Galeanija.
Jaz sem trdno uverjen. da je bil mož odkritosrčen v tem svojem ugotovi hi. .Jaz za svojo osebo sem prišel le redkokdaj v stik z ljudmi, ki bi bili tako visokega intelekta.
Galleani je bil deležen številnih razočaranj, obenem z nami os,\-limi vred. Ker se ga je neprestano opazovalo, mu je manjkalo pro stosti akcije. Nekaj časa pre.t njegovo deportacijo smo ga vprašali, če se ni lotil po njegovih mislih iz van redno težke naloge, ko je rekel, da hoče dovesti do radikalne izpremembe v vladi Združen ili držav.
--Jaz ne priznavam vladne avtoritete, — je rekel. — Mislim pa. da je skoraj nemogoče odpraviti to vlado v sedanjem času, kajti družba ni Še v takem stanju, da
mogla živeti brez vlade. Kakorhitro se bo pregovorilo vse ljudi ~ tedaj bo prišla boljša oblika vlade. — individualnem, anarhija Človeštvo pii je 2a enkrat še preveč neumno.
Ta značilni človek je bil rojen v v ereelli, v provinci Novara I-
1*.,!1.J:1- Stlldiral J* pravo na vseu-eibseu v Torinu. Njegove socialne m politične teorije pa so se hitrejše širile kot pa njegovo po-znavanje zakonov ter prava v
-splošnem in mesto da bi dovršil Vseučilišče, ga je italijanska vlada izgnala v naselbino za zločince v Pantelleria.
'Skalnate obali in osamljenost
tega kosa zemlje pa niso zadrževale Galleanija. V neki noči, ko so bili stražniki manj pazljivi, s» je podal na morje v majhnem čol-iiu tor izginil.
Prva zemlja, kjer je stopil na sobo. je bil Egipt. V Ameriko ej pr.sel leta 1901, ko je bil star nekako trideset let.
Preselitev donavske komisije.
Mednarodna" donavska komisija se je preselila iz Budimpešte v B rati slavo (bivši Požun, glavno mestfo Slovaške), in sicer na zahtevo predsednika te komisije, ru-munskega m.mi*tra Conzesca, ki je izjavil, da pod nobenim pogojem ne prevzame predsedstva, ako <?stane sedež donavske komifrije še naprej v Budimpešti.
- GLAS NARODA 13 MARCA 1922
CVETJE V JESENI.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
(iNaaaljevanje.)
—	AU ni i let no pri nas!
—	Kletne, — ji odgovorim,
__(Je naj se govori resnica, je
daleč naokrog ni take gostilne. Sam sodnik to pravi, in ta. pride ualeč l>o svetu. To vam rečem, kjer so pravi ljudje, gre vse prav.
__Dobro se vam godi. to je
y n M 110.
Z ljubeznivim smehom me je j ogledala. Pri tem se je to zoprno zelišče nekako čudno sukalo s svojim gori.jim telesom, da sera i .oral opaziti, da ni slabo rejena v svoji koeemajki. — Vzkliknila je:
—	Dobi*} pa že, dobro! Vsako leto nese oče- " hranilnico in vsak otrok ima svojo knjižico.
—	Boste pa veliko dote imeli T
Na to vprašanje je komaj čakala: — Lehko rečem, da bo večja, ko dota Presečni kov epa dekleta. — Bila je prepričana, da me stvar zanima, zatorej je ponovila v nekim pomembnim naglasom: .— V«V-jo pa že. ko jo bo imela I Vršeč ni kovu Meta.
i ne ni tjavdan:
—	S«« boste po lehko omožili.
—	Lehko pa, lehko! So že vprašali ta in oni' Se ve, kar tako pa ltid; ne grem!
Na to baharijo nisem ničesar <. d govoril. Ali Kafra je dalje predla:
—	Oče j- /.e dobro nloril, da me je pustil d\leti pri nunah. Tam sem -e veliko naučila. Oe bi prišla dane>* v im->:to, bi me prav nič iih skrbelo, i*i gotovo je. da bi s<-"\edela sukat:. Postavite kako drugo 14-slo z .lelovega brda v Ljubljano, pa bo ko miš \ mleku, ki s; pomagati ne ve.
Poglejt.?. poglejte! Skromno se mi je odkrila ter n>e prepričala. <'«i bo Katinka dobra gospodinja, postavi jo na kmete, postavi jo v mesto! Tedaj dvignem slučajno < či. Prav nič nisem čul, kdaj so se odprla viata, in vendar je pri vratih stala moja Meta in zelo strupeno je zrla izpod čela. Zdelo s- mi je, kakor da bi sveta Cecilija z Jelovega brda prav poseb-3-e strele »'.puščala i a gospodično Katinko,
O ir lasi la *r je kratko in ostro:
—	Mati pravi, da pridi (lomov!
Mehko s«* j« vmešala Katinka:
— Do več t je je dosti časa.
—	Le pojdi! _ Katri niti odgovora ni o'ala. Odaia je. Ln. če i"" uho ni morilo, je zaprla precej trdo vrata za sabo. Katinka se je smejala : — Tako hodijo pri na« žein {Mi svoje može! )
1'lačal sem. Zunaj je Meta ča-1 ala. Nekaj časa sva inolče hodila, nato se 5"» pa kar izlilo iž nje:
—	Tako torej! Doma te čakali.o! Večerjn že stoji, in zavoljo tebe bom lačna in bo družna slabo jedla. Ves dan se pehamo ko živina, ri pn postopaš tukaj pri tem kolovratu — to je veljalo gospodični Katinki — in do Preseč-r.ikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar potu več najde«! Sram me .h ! In <V <cš vedeti, ti povem: t*koj se sramujem in za tebe! Dobro, da oče še ni prišel v hišo. I i.j hi dejal, ko bi vedel! Tako Sem huda|
Lilo je naprej in rečem, da ne v posebno izbranih besedah. Iz-kušal sem jo pomiriti:
—	Delal sem ves dan.
—	Nič!
—	Pismo mi je ponesel gospod Jakob.
—	Nič!
—	Ce hodi gospod Jakob v to gostilno, bom smel vendar tudi jaz ija.
—	Nič»
—	Pišejo mi. da moram v krat-l em v Ljubljano in da je dosti dt la v pisirni.
—	Nič!
—	(V pa nič, pa naj bo nič!
—	Nič!
Tako me je prignala do Preseč-i.ika in v jezi sva stopila v hišo.
Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala s tem. da je imela rutico na glavi tako zavezano, da. je zakrivala polovico obraza. Imeli smo "raievino" in rajvečja skleda je bila napolnjena ž njo. imenitna jed — moka in pšeno a'»sto skuhano — je sedaj tudi v {Mizahi. tiste dni pa gmo jo imeli zelo v čislih. Prava ialevina pa je zahtevala, da je ftaJa žlica po koncu, če si jo zasa-JffH vanjh. V sredi se ni smela po-
L,rešati «1 obok a jama. v katero je zlila gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem iznova trosila, kakor se trosi «inoj s kupa na njivici.
7. veliko slastjo smo otepali ti-«ii večer to vkusno raŠevino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. Nikogar ill pogledala, in z nikomer ni izpregovorila. Samo če je opazila. da sem postrgal na meni od-kazanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova natrosila, da se ocvirki kar gnetli.
To .je parkrat storila, da sem bil kar gin jen nad to naivno ljubeznivostjo.
Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zagrohotal sc je: — Meta, j
!a roko od okna, se je ta močno tresla. Tesno se je bila zavila v "dolgo ruto" — sedaj ji pravite "cgrinjalka". Ker je imela spuščene kite, ji je bil obrazek čisto ispremenjen. pa vzlie temu jo je obdajala čudna krasota.
Vzdihnila je:
—	Moj Bog, čemu si prišel? Kaj poreče'mati?
Kakor vidite, me je poizkušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi vzdihovati:
—	Spati ne morem, ker vem. da si name huda.
Nekaj se je obotavljala : — Saj sam veš, da nisem.
—	Čemu si pa bila ?
—	S tem Katretom govoriš — z vsako drugo bi smel.
Zdelo se mi je, da se ji hoče
■ jjvi. liupuiiuiui ar j<_- — .ucui,	jc, n.i si« ji noee
pravica je vse! (V boš tako j storiti milo. Nato sem vprašal: krivično postopala, ti izpodkop-; — Ali mi daš roko, da nisi ve<»
post op ;jem jamo.
Vrgla je žlico po m iz j ter sr-iito zbežala. Danijel pa se je gro-hotal za njo.
huda
! -— Dam ti jo.
Izpod dolge rute j« izvila, roko, ki se je Še vedno i resi a. Do tekni?
Nerodno jV nositi ves teden i se metikih prstov bi sem hote> f.rah po životu. Zatorej sva se. b:- napraviti majhen izprehodek jk»
tej žametovi koži. Pa me je kaj spietno s svojo levico spodila z
počaka jf vle stezice. — Lehko noč ! — Lehko IlOč !
a z Danijelom zmenila, da se po*-leva po večerji kopat. Illapčč j t idšlo, zaklianvši, da me na vasi.
Ko sva se z Boštjanom nekaj; Ko sem po lestvi splezal do 'asa razgovarjala, sem krenil za zemlje, se je prikazal iz sence prt Danijelom. Prrd vežo je lovila Li- hiši hlapec Danijel. Široka usta ?.a vodo v škaf, in takrat me je. odprl do ušes, se hinavsko srae-[ rešinila sladka misel.	■ jul ter — položivši prst na omen-
— Liza. — sem zašepetal, — j jen? Široka usta — pograbil »e-pripravi jo, pridem klicat!	;Stvo in jo brez vsakega šuma od-
Ta pretkana ženska niti obraza j nesel k steni pri hlevu. S svojim ni zavihala. iamo kratko se je za-1 vedenjem mi je hotel Danijel ra-smejali: Glej da prideš k pra- i zodeti, da se brez s!:rbi lehko zavitim oknu! — Kaj skupaj spra- nese m na njegovo ir niči ji vos.. viti, na tem bolehat, vse ženske, j Drugo jut:o pri kosilu sem koj kmetice in gospe! Zatorej sem st Upazil. da ni ostal dogodek te no-
redu SVeSt1' <h> °PraVi UZH V tajen" Dali jel	vedno 0(1"
" .	I pira! čeljusti, kakor jih odpira
Na vasi smo se — sede«' po plo- j krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel
— Izgovarjali s fanti. Tt izginiti nekak skrivnosten smeh
so n a glasa n, da sem prišel danes U obraza, ir Meta je ko v sanjah
prvič na vas in da bo velik čudež hodila okrog. Mater Barbo sem
•e me ne new v vodo. Danijel jim ' parkrat zasačil, kako me je. tum-
je odsvetoval, ees, da sem si na ! tam prav pomenljivo pogledala.
1 vl*to -r'tovo P***dobil pravi- Ali molčalo je vse. Ie oče Boštjan
oo do fan t o vanja. Ta argument i je. odloživši žlico, hladno izpre-
pa je zbrani družbi postal šele te- govoril: — Če že pametni ljudje
<aj pristopen, ko sem se odkupil i pamet pod klop mečejo, ne vem
s preeejsnpm zneskom. Nekaj soj kaj bo potje!
pfli. nekaj so vriskali, nato so od-	xr • u-i j i-
;ii k- pnrt „„ ^	Ker bl1a nedelja, nismo ime-
mi K rortuiui, da spravno v n fn-	v j i o i j i • . >
-- ......1 P'ja-	]j dela. Sredi dopolone sem prišel
enkrat mimo hleva, kjer sta Liza
in Danijel napajala živino. Cul
sem tale razgovor:
Liza: — Kaj misliš, kaj bo Iz tega?
Danijel: — Kaj če biti, to ve vsak človek! č'e je poštenje v njem, jo vzame. Vendar vidiš, ka-iko je že zmedel to ubogo žival!
Liza: — Poštenja pri moških, to je ravne! Ali ga ima« ti kaj> Danijel: — Ti si pa star burov> in čudno bi ne bilo. če bi se človek skesal. Če kaj vem, bo pr-Presečnikovih svatba, in plesal? bomo, da bo groza ! Ker to ti povem: Janez ima poštenje v sebi! Liza: — Počakajmo, le poea-
"o. kar so dobili od in ene.
Z Danijelom sva se podala h Karlovščiei. y tolmunu,'kjer je imela .Tera svoj dom. sva se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je kar rezala. Na mrzlo vodo se je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vleklo k Fortunu. da hi ne z"amu-«'»! svojega deleža pr: piiači .Ta* cm še nekaj časa ostal, ker mi le mrzla voda jako ugajala.
Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem pred Pri^ečnifcovo hišo. Ni bilo prav jasno, vendar ie luna tuhtam pogledovala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, >e bilo Roštjanovo domov je v luč* skoraj kakor po dnevu.
■	--------_	■	---ir
Pri hlevu ob zidu je slonela le- I kaJmo' moški ste, vsi nič prida !
i.« uuk. -	-	______i	/Tl.K___•** .
stva, lehka in pripravna. Tiho in previdrio sem jo zanesel k hiši ter i nrislonif k opaženemu okencu prtj i?-hi, kjer «ta spali Meta in Liza. ! l*rezrl pa sem pri tem, da je izba imela dve okni.
Ve se smejete, častite prijateljice. ali vendar je resnica, da ima vasovanje na kmetih veliko poezije v sebi. Pri tem ni treba misliti na kaj nedovoljenega. Ali v pozro »»oči, ko je vse tiho, ko tiči nekaka čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo. govoriti s svojim dekletom in govoriti o ljubezni, to je poezija. To je prava poezija, iu dosti, več velja, nego tisti plesi, na katerih gosposki fantiči vašim (iekltčem, ki se pehajo v prepotent oblekah, govoričijo o ljubezni! In Hog mi je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne pri-1 a ja jo iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na kmetih pa gospoduje priroda, ki je resnična mati resnične poezije!
Po lestvi sem splezal do okna in lehko potrkal na steklo. _ Meta, a spiš?
Nekaj je zašumelo v izbi, kakor bi kdo s postelje vstajal. Zdelo se •ni je, da čujem neko tekanje, t'rejkone sem se bil*zmotil pri okno in potrkal pri Liti.
Zopet pokličem. Prav počasi ae je odpirajo. Pri luninem svitu se mi je prikazala. Bila je rdeča kb
(Dalje prihodnji A.)
Strahotna poročila iz Rusije.
Nanseuova pomožna akcija objavlja naslednje poročilo o položaju v pokrajinah, kjer razsaja glad. V Rusiji strada 33 miljonov ljudi, od teh preti 10 miljonom smrt vsled lakote. Vsak dan dobiva 300,000 ofrok hrano od Hoover j eve pomožne akcije, 375 tisoč odraslih in otrok pa od Nan-senove. Ostale pomožne akcije o-skrbujejo okoli 6 miljonov ljudi. Ostanek bo umrl od lakote, ako Evropa takoj ne pomaga.
Angleško posojilo Avstriji.
Angleška vlada je sklenila dovoliti Avstriji kredit v znesku 2 miljonov tuntov. Finančni minister izdeluje v sporazumu z ostalo vlado načrt o uj>orabi mozemskih kreditov. Vlada in narodna skupščina sta si popolnoma edini v tem, da se ti krediti ne smejo uporabiti za kritje tekočih izdatkov, marveč izključno samo za produktivne ali valutne svrhe. Kritje tekočih izdatkov se mora dobiti s jiovišanimi dohodki in s štedlji-vostjo. Dunajski politični krogi pričakujejo, da bo tudi francoska zbornica kmalu prejela zakon o
f----------- --^	dovolitvi posojila Avstriji v zne-
pirtih o Velika noči. Ko pa jp vze- sku "55 miljonov fraiikov.
Koledar
V zalogi imamo ie nekaj iztisov vpoučne in zabavne knjige:
Slovensko
Amerikanski
Koledar
Za leto 1922.
Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke:
Proti-delavska špijona ža
Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prchibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo I* spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski
Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o
Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu
Livarji kovin v starem veku
Glavni jeziki sveta
Pol leta med divjaki
Iz življenja kralja Petra
Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopovlča Morilka otrok Nekaj o jetiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere
Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po
ulicah velemesta itd.
Cena je samo 40c.
Za Jugoslavijo je ista cena«
Pošljite spodnji kupon.
Največja mesta Združenih držav.
(Jugoslovanski oddelek F. L. 1. S. New York.1) — Katera so največja mesta v Združenih državah r Odgovor je jako lah.ik. bi kdo rekel : teba le pogledati statistiko z.idnjega liudskega štetja, in boste našli. Pa vendar odgovor nji tako enostaven, kar je najbolj raz-j '- idno iz lejstva. da nekatera izmed največjih mest niso na jasnem. kako stopinjo zavzemajo med prvimi mesti. Ako je napr!-lufcr Pittsburgh po prebivalstvu peto ali deveto mesto v Združenih državah, je li Boston, četrto ali •sedmo f
Zakaj ta nejasnost, ko vendar stevlke govore dosti jasno? Ker j je velika razlika v tem. kaj smatramo pod besedo "mesto"? Ali smatramo za mesto le mestno občino ali celotno mestno naselbino"? Mestna občina je umetna skupina, in ljudje, ki se naseljujejo po mestih. se prav malo br.trajo za umetne mestne meje. Dostikrat te meje tečejo sredi skozi iiajž:vahnej§c ulice, in ljudje stanujejo to in on- |pouCnk ^ span oh<-mskr meje. Radi tega je
veliko večje važnosti, da doZene-^^^venrtd^lo^r -mo prebivalstvo vso mestne ^ku-
pine, brez "Žira na politične ol>-1Slovenato-^ngleSk« aiovolw
čine. kajti šeb potem moremo do- 'StaBsiki ajcedtaik ..........
biti pravi pojem o pomenu te ali fN«®iko An*t«fik3 taho&t 011«» mestne naselbine.
Naraščajoča gospedarska kriza v Švici.
Gospodarska kriza v Aviei za-vzema vedno \ečje dimenzije, in 'število brezposelnih narašča. Vla-Jda je kljub najvtW'jrm naporom I kantonov mo^Ui zaposliti komaj : 1S,0iX) brezposelnih, »>stali pa dobivajo državno podporo. Število 'delno zaposlenih st- ie sicer nekoliko zmanjšalo, vendar pa znašii -e vedno 5;i,;KK>. Celokupno število | brezposelnih znaša 14:1,500.
S
! Polom angleške velebanke.
I V Londonu j»* propadla vele-j banka Tity K«|uitahh> Fin* Insurance Company". Doslej je u-' gotovi jen primanjkljaj 4 miljonov funtov srerli-ngov. Ravnatelj banke je pobegnil.
' Cirkulacija bankcvcev v Poljski
'je znašala 0. februarja 240 mi-ijard poljskih mark.
"	J
POTOVANJE 12 EVEOPE. ~
Ako imate sorodnika v Avstriji
ali Nemč?ji, kateri ie tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete eedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod IS. leta iz .Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati v ire j pii ameriškem konzulu / arnerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Elb's Islandu fvoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v IT. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov! in voznih listkov obračajte na najstarejšo slovensko *vrdko:
Frank 3akser 8tate Bank, 92 Cortlandt Stn New York. N. Y.
Knjige!
Knjige!
Statistike zadnjega ljudskega štetja razlikujejo med "prebivalstvom mesta" in onim 1'metropo-
{© lepem veder Ja Movenske-nemškl dom — (Janežlč B&rtoi)
AnflsWfna br*s utfMJa .....
drflica. Nevodflo u	tB
1'tanskega distrikta". Pod prvim nS^I^ ^J®?® '""' ** . .	' . . Mslfton. Splml Arton B Jeeltfi M
se razumeva prebivalstvo politi"- .fcoajwliniit™ _ p^J.
ne občin, pod drugim pa ono vsej tlfina knjigr. m. ntfie rmli-
mestne skup ne brez ozira na po-j	"ezam.) ..........m
litične mej ?. Metropol itanaki di- j®11^1®* •	T«VoJn Urhrsaa,
strikt zavzema torej v^mnstoLISSSJTS^. i"^" znotraj političnih mej, kakor tu-! t »m«.	*	^
H, rrezek ................... .S«
Nasvef. u S59o Li Ion. Xoitstas i
110. ev.: Brencelj: Kak* Jax likal, 2. zrezeV. fS.f* 11. iT.: Breno-iJ: Kak« m m l.a# jaa likal. 3. zvezek 1.50 14. rr.: Brei.celJ: LjublJ&nskf 9>\-'S5 i t«. < Podobe ljubija-&ke»a meta ' nt m
M 16. wr.: P. Cotome: Juao Ml »trla. | Porcatf la Španskega življenja 5«. ZT. N« w Anaerlh« pQ reanS&OIi
dogcdbafc. ^PlLHJuNOVE POfESTL
1M 1M
.Ti
.It
I.H
knjiga Pravila
KAZNE POVESTI IN ROMANI.
d i vse mestne okraje zunaj umetne meje alt pa v neposredni bližini.
Vzemimo n. pr. New York. — Prebivalstvo občine Xew Yjark šteje 5.620.04S. ali vse okoli Imamo neštevilno dmgih občin, celo v drugi državi, ki skupaj z. newyor-	4. n.: Cvet 1» uuL
ško občino tvorijo ogromno ce- HCi "n«81116«* aooaiXa ltd. ..
!...... na^hino SeW prebivajo f^S^^^T^
tr ga metropol danskega dmtrik- W Jurtll, 6. sv.: Doktor SCober, ta daje j^avi pojem o pomenu j roman. — Tcsoraer, traifeoija
neu vorškeura mesta. Ako smatra- Dve sliki — Ksa-er Mefto......
m o pod 4-X • \\ York" ves metro- (Mode hrta^M. Ki vse zlato, kar aa politanski distrikt. ]>otem ima
2 av.: Ma-oa, k«i»nBkl deOeh la
T.lbannnn ....................
J. av.: Marijina airvLra, povent la
kavkaSkl^ fora .......... ....
4. zv.: Pnšid Ju4ek, pov#st, U.
aatta ........................
b. ar.^lTf tndljfeke povesti......
<». av.: ilraUKin at^ak. t	^ ?ka po-.eof is Japoonkesn ....
v	»si 'v^txf^
fo	• ..................................Lf| I _ ..
™- ..............
®® svetJ itd. .•••.....•.•...*..
York prebivalstva od 7.910.	POTtflt te 3xU14fite ^
• i —	i u® ............................
*	J**od iTobodnim aolnccsn, »#odovln-
Ako rečemo o kakem mestu «« poveat, i. zv.............L*|
Združenih državah, tla je peto ali 1 ^	solnee«, r^e^ovln-
' ska rwest, 2. av.............L»
Povesti slevenskeniD
12. rw : Karejska Srata. CVtlea la
mlstjfjoo- v Koreji............ J|
j 18. sv.: Bai 1» n»**ga> portly la
,1»!	....................... J*
114. sv.: Lrl«rfa havoukepi |b-M v*rjv poreat Is ssodovlne U
nsd"»«r ...................... Ji
.31,15. sr.: AhkcsJ svftajrr — Br-vstl-
jlg' ska pove-i .................. M
36. ov.: Klate^^t pove-* ...... M
J* 17. sv. : C^Li mri bdijand aL
|	J« v NlkafBgTK .......... JM
M'1*- - P^SMj^iJe kwti|A1k art-
«U«naryv .....*............. JS
šesto, moramo torej znati, da'.i i-in a mo v mislih politično občino ali pa metro politanski distrikt. — torej vso mestno skupino. V prvem slučaju, ako vzamemo prvih deset most, bi ista glede prebivalstva ranžirala v sledeči vrsti: — 1. New York, 2. Chicago. ,1. Philadelphia, 4 Detroit, Cleveland. 6. St. Louis. 7. Boston, 8. Baltimore. 9. Pittsburgh, 10. Los Angele*. Ako pa vzamemo v.io mestno naselbino ali metropoUtaiiski distrikt potem se desetero največjih raesv vrsti sledeče - 1. New York. 2. Clii-cago, 3. Philadelphia, 4. Boston, -'». Pittsburgh. 6. Detroit, 7. St. Louis, 8. Cleveland, 9. Los Angeles. 10. Baltimore.
Prva tri mesta, New York, Chicago in Philadelphia, zavzemajo ___________
torej isto stopinjo v obeh sluča- unerika fe AsuWH .. jin. Boston pa. ki kot politična občina, je na sedmera mestu, skoči v drugem slučaju kar na čet Ho, do-čim Detroit kot mestna občina zavzema četrto mesto, ali kot metro-politanski distrikt pade na šesto. Statistike izkazujejo, da deset do petnajst rail j okoli središča Bostona se nahaja gosta naselbini 1.772.254 prebivalcev.
Kakor Boston, tako trpi tuiti Pitlsburgh v primerjanju mestnega prebivalstva. Vse okoli razmeroma ozkih političnih mej mestne občine, se nahaja polno gosto obljudenih raselbin, ki se neposredno nanizavajo na pittsburško mestno občino. Kakor mestna operna ranžira Pittsburgh kot deveto mesto, ali kot metro politanski distrikt skoči na peto mesto s prebivalstvom od 1.207,5G4, do-č«m mesto znotraj umetnih občinskih mej nima niti polovice teg^ prebivalstva.
9 »v.: MNda gt"nvj», povest M SPISI It MLADINO.
Jf Dob za aia^ sah, pesnica M, Dedek Je	t^TlJlei
M
JI
JU
M M JA St
(IDUTVEMKl
Sveta Ura:
« posefjiio debelimi
v uwije vezati« .....
v I>It»/no vezane, ...
Marij« VarMrJa:
v usnje Tfiano .....
v platno Tezano ....
Skrili sa
v n»uje veaano .....
v pletno

RajMl
v pTatno >esauo v kost vezano , v usnje vezano
*»**•«.—i

M
1.86
LM
L7f
Podraženje tobaka v Avstriji.
- V Avstriji bodo ceoie tobaka v kratkem zvišane za 100—200 odst.
Skupni kartel tvornic sladkorja.
Madžarski tvorničarji sladkorja so ae oimiili na če&oalovaake, da osnujejo »kupni kartel.
safaavn, EJJan ______
Bomarica, povest ..............
Sisto a Šesto povest Is A bra* v Slike te povesti, K saver iCesko dMeot eaj b*, — Nai vsak«H»|i kruh
Tesele povesti: Za rnotea, — V pnstlv Je Sla. ^ Pravda med
br&toiBft
/ojnflttir aH poganstva la krst,
POYGft ••••••••••■•••astieettf
^^ • • • • •«• • • •
Doli s orotjesa ................
Kajif« družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (RM str.)
Mesija (1. sr.) .............
Mesija (2. av.) ..............
Zgodovina slov. naroda (& sv.) Zgodovina slov. naroda f«. av.) Mladim srcem (2. sv.)
Bi^isal K. Maiko bjigs sa tehkwioeane ijodl.
Spisal I. Ivanka?..............Iff ZEM3JKV3DL
¥ tedaUv v zrakoplova........S.M
- ' "	MtjZdrufosfli drftav ............... J|
«Bml>vM Sleycatie .......... JC
JUWBA KNJIŽICA ~ POVfcKRj^^^	.............. M
L sv Znaotec> »tfrik. Pvrjtt te j Velika	%apa ..........
tektl^ Sherlock Holmer .... M teg^vlfi: l*r> York, HIIil:^
^JP^*?^" ^€°doTimfikm	^rmdo, Sansaa, Metana, MUim-
povest iS dobe «k»T voskih spos-tolov. ........................
B- av.: J>mi Znagovai, porcaL — Plazovi, tirolska povest. M 4. sv. Malo t!vijeaje, povest .... M
B. av.: Zadnja kme€ka vojska,
agodovtnska povest .......... .It
6. av. Oostejev — rtalut/, povest ....................... JI
r. Prihaja«. Zri^nl va po-
••••••»•.•«••...•..••»... JBf
9. sv.: Brencelj: Kako aas ae Jpa tikal. 1. zvezek	1.M
soCx, Wyoming
vsaki po JI
PennsJyvaila ................ M
West Virginia ____

R^OLGOWHX:
Zabavne, razll«r>o, doeat NvwjzHka, resllCne, ducat, Panorama nesci Nam
26 slik
Ptoorasaa BMeta Celje, 21 pc>
oev dolge ................ j
Z ZADNJO POSiZaJATVIJO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGS:
Pravljice sa Mladino, B. KoSutalk il
Gozdomik, (2 cvezka) ........'.. 1.93
Dostojno vedenje ..............• JM
Pravlji c H. Majar ............. JC
GedCevahl KtdtŠAum ........... M
Erceška Vedeževalka
Cvetke .............
Pozigak* .........
Svetna osi .........
MCVI
NarotiJsai Ja pHbttftl r gotovini, aonsj order all —Dike pa 1 all 2 centa, te peljete gotovino, rekomandlrajto pisno, ^e naročajte knjig,/katerih al v se-
Slovenic Publisiiing Coq 82 Cortlandt St., New York
fcLTS SAtifiVA T* yJftCA W?
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROKAH. Spita 1 Emil« Oaborla*.
Z» *'OlM Narod*" preval O F.
— Nadaljujte, Žak. nadaljujte.
Žak je skušal premagati gnus,, ki ga je navdajal ter nadalje-
yn ]
."#9	(Nadaljevanje.)
—	In ste še vodne lastnik te hiše?
—	- Da.
-- Potem imati te ved a lastninske listine?
Žak se .ie ( zrl vanj r. obupom.
Tukaj je zopel usoda proti meni. — .ie rekel. — Cela povest je zvezana s to hišo
Obraz odvetnik i iz Sovter je postal zopet teman, veliko hitrejša kot pa se je preje razsvetlil.
—	Aha, — - je rekel — zop< > povest.
Koma i in <!<>••: sel, — j«* nadaljeval Žak, — ko sem hotel kupili t<» hišo J;.ti	s-* l<-žko»" t««- tudi tejja. da bi moj oče izvedel za to. Hut ''1 s-m biti prav takt previden kot je bila grofica. Prosil s11 m \sl«d tega < nega ovojih angleških prijateljev. Sir Francis Bur-»:etta. na j kuj i \yjr-a v rnojem imenu. On je rade volje prevzel to nalogo. Izr.H-i' mi jc s jH»ireonnimi listinami tudi list no, v kateri .it priznal moj« pra\i<-e kot last ink posestva,
—	In |x»t -m.'
l akajxr 'a t'-enutek. »laz nisem odnesel teh listin v svoje sobe v lrši mojega o. »'t;;. Sprawl sem jih v predal svoje pisalne mi-
ze v Passv. K<» jei /bruhnila vojna .sem pozabil na te listicr. Odšel » • ju iz Pariza >e presno s«* je jiričt lo obleganj'., Kajti poveljeval st ni «'eti pmsuivolji ev ,/ tegi ».kraja. T »-kom dveh oblegajn so stali »vab- v moji Iiiši v Pussy narodne straž*-. č«-te komune in čete redne frane4».ske arma«!e. Ko sem -t
t.sk«' armade. Ko sem se Miiil tjakaj sem našel, da so vse ne preluknjam* od k rogelj. V s«. pohištvo je izginilo in z njim tudi i ne.
—	Bilo je dne '2. septembra lSt«7, ko je grofica Klodijez prvi-kiat. stopila v to h'šr. v Passv. katero sem kupil jaz zanjo ter jo opremil. Tekom petih tednov, katere je preživla v Parizu, je prišla ■dehrni dan ter preživela tam p« par ur.
—	V hiši svojega očeta je uživala skoro absolutno neodvisnost. Pustila je svojo hčerko. — Kajti v onem času je imela le enega otroka. — pri svoji materi, markizi de Tassar. Vsled tega je lahko piihajala in odhajala kot se ji je liubilo.
-— Kadar ,~e hotela imeti še večjo prostost, je šla k svoji prijateljici v Fointaneblcau. Vsaki pot je bila v takem slučaju porsta sta ra osem in štirideset ur. Kai se tiče mene, sem bil popolnoma prost vsake kontrole. Navidezno sem odšel na Irsko, a v resnici sem { živel v Passv.
(Dalje prihodnjič A
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parni ki. Potovanje za vae kraje Evrope.
OROPESA ........ -.7 marca; 28 aprila
ORBITA .......... 31 marca; 12 maja
ORDUNA .......... 14 aprila: 26 maja
ARAGUAYA .................. 22 aprila
VESTRIS ...................... 20 maja
VANDYCK .................... 3 junija
VAU BAN ..................... 12 julija
Naravno*t v Cherbourg, Southhampton, Hamburg.
Vse zaprte kabin«. Nobenih posebnih pristojbin.
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
2a Broadway	New York
aH katerikoli parobrodnL agent. —
KRETANJE PARNIKOV 8
Kedaj približno odplnjejo ii New Yorka. ||
Bodočnost Trsta.
Trst je italijanski. Vendar marsikateri dalekovidni Tržačan vprašuje: — Faj bo ' — Upravičilo: Pred vojno je bil Trst cvetoča bi'ca in se je povzp"1. -e\o visoko Tisoč in trsoč delavcev je našlo tam d^ber kruh. M: smo pa rekli, da jr. Trst bogata luka. da cveie trgo vina. No. pc nastala Je svetovi.a vojna, razmere so iy.premenlle In Trrt so "odrešdi"', vendar pa ni trave v pristanišču še nikdo potepal in tisočem dal kruha. Mesto je i.-Ttvo in brezposelnost dela velike preglavice ''odrešitcljem".
Trst je moderno pristanisi-e in vsa avstro ogrska trgovina in druge ko se ga posluževale. Po vc-jni pa je postal položaj drugačen in Trst je sano italijanski in brez zaledja. Nastale so nove države. 'ivi izmed teh so morale iskat, izhoda na mo-je pri drugih državah >n se poslu/iti tuje^-i prLstantšea. Poznale so vrednost Trsta in ga sk.išals uporaiuti. Tudi Jugoslavija ni še im«-le primarnega pristanišča. ki bi obvladal našo trg«.\ino. Tudi mi uporabljali Trst.
To je danes, a kaj bo jutri? Jugoslavija je potom raj>allske po-g » Ibe pridobim luko Baroš. Poleg te pa mislijo preurediti Sibenik aii Split v moderno luko, ki b<, odgovarjala našim potrebam. Vsa jugoslovanska trgovina se bo nagibala na domače hike. Č eškoslovaška, ki je do danes Trst največ uj»oiabljala, je to opustila. Mirovna konferenca ji ie odprla pot ]>o Lahi in hamburšl.a konkurenca je tako .ii'ra, da stane napriiner prevoz ene tone blaga iz Prage preko Hamburga v Carigrad 1'JOO inark, ko stane preko Trsta liOO lir. Ker pa
Smaragdi.
PARIS
HANOVER
»AOPESA
FINLAND
POTOMAC
AQUITANIA
N. AMSTERDAM
HOMERIC
15 rrarea — Havre j HANOVER 15 marca — Bremen} PARIS
17	marca — Hamburg' ROCHAMBEAU marca -- Cherbourg > OROPESA
18	marca — Breme. ZEELAND
H marca — Cherbourg iN. AMSTERDAM t5 marca — Boulopn« j ARGENTINA 15 m.rca — Cherbourg j AQUITANIA
prijatelja v Angliji, katerima sem | «Joznam<' C'Vhe kot *io",e '1-r°vee morarrK> veA?ti \mVi to• da }>odo
, .	__ 4___I pestili Trst in se posluževali Faniburga, ki jim bo mnogo dopnne-
- In Sir Franci«. Burnett ?
Zapits';': j»* l'*raneijo v pričetku invazije. Jaz ne vem. kaj >.• postalo i/, rjrfra. iKa njegovi
pisal, sta mi odgovorila. Prvi ic n kel, da je najbrž v Avstraliji, a J	.	.	,	,,
I ,, • j * t	*	sel k njihovi konkurenci 11«. svetovnem trgu. i\onkurcuca nemških
' ' ' ' ll ' 1	.J pristanišč je t*;ko notna, da"ri odtrgala Trstu samo Češke, ampak
- In vi niste stonli ii.kiikii. »»daljnih korakov, da zagotovite, po-agi odtrjrujr še Avstrijo. Trdi Avstrija ima veliko bolj ugodno
!>• i preko Hamburga Poleg t-ua pa govore še o zgraditvi kanala,
svoje
ki j«* vaša last?
Ki naj bi vezal Ken < Donavo. Odrska trgovina lina pa v Reki sijajne izglede. Ke.j ostane Trstu? "Odrešeno zaledje".
Posredovalna lesna trgovina je radi valutnega razmerja med li.o in grško drahm«* skoraj popolnoma prenehala. Kav m o trgovino, ki je pr**d vojno sl< \ ela, je državni monopol najtežje oškodoval in marsikateri kupec, ki ie bil preje navajen na Trs>t, se jc racrl njegove konkurenčne nezmožnosti obrnil in poiskal dJ'Jiig trg. Pre<l vojno je cvetela trgovina z južnim sadjem Ttidi ta ;.e padlu na najnižji ivon. V Češkoslovašl.i, Avstriji in Ogrski je radi valute ta trgovina
nik.
idrijskem
načinu. Ali veliko bi ti- sprememba ne koristila. Poiskati bo treba pač drug modus, da se dvigne promet in da s« zaposlijo tisoči, ki d;nes stradajo kimha. Italijanska vlada se mora spopiljazniti z mi-vl■ jo, znižanje železuisKe in ležarinskih tarif. Tc silno presegajo iste tarife drugod. Pomorsko - prometne drnžbe no to že storile. Iklale -m se usodi, in jih zn:zale. Pole«? te«ra je treba ustvariti direktno ja .hansko tarifo in napraviti dogovor, ki bo odstranil tolikanj za-m.-dne obmejne carinike manipulacije itd. PLteai jih bo mno^o, ki e bodo zopet obrnili Tja, kjer so leta in leta trgovali. In procvit Tr-ne bo samo gospodarskega, smpa tudi socialnega pomena, pa ne narao za Italij<», temo«- v več;i meri morda za nas. S trgovino bo prišlo bogastvo in brezposelnost bo izginila, trava v pristanišču bo poteptana.
Seve dvon iino. da bo laška vlada zmožna to urediti. Bodočnost Trna je prav nič ne briga, saj deal svojo politiko od danes do jutri k\j bo pojutrišnjem, zato naj skrbi prihodnja vlada. Podobno kakor p.i nas. Kadar bo pa v obeh državah in na Čudno samostojni Reki prišlo res ljudstvo do moči, takrat bo. Trst kar sam po sebi takoj pričel proč vi tat i in dosegel velevažne mesto v svetovni trgovini, ki mu gre po njegovi zemljepisu;, legi.	("Naprej".)
VI liLSt«
praviee do posestva
—	Dosedaj še ne.
—	\'i mislite re*i s um. da jc v Parizu hiša, ki nima nobenega lastnika, na k; !ero pozabili vsi in ki je nepoznana celo davčnemu iztirjevalci. ?
—	Prosim crosj'od. l>avke se je vedno redno plačevalo. Cela oholiea ve. da sem jaz laMnik hiše. Individualnost pa ni ista. Jaz s»mii prevzel brez ceiimonij ideiitičnost svojega prijatelja. V. očeh sosedov, majhn h trgovcev iz okolice, delavcev in kontraktorjev, s
kater mi sem :mel i> *>ia, služabnikov in vrtnarja sem Sir Francis	.	-
,,	-v , j 7, i	• i	-i- prepovedana. Jugoslavija pa uporablja za to stroko DubrovnJc.
Jlurnetu vprašajte, <e poena to Zal: de Boaskorana m odgovorui,1 , .	*• 5 .* „ 2	* i »	* -i
...	....... L	_	.	Mnosri so mfeildi. pretvorit' Trst v prosto luko p»» avstrijsk
vam lio^to. da ne. \ pr.isajte jil za Sir rrane is Buruetta m odgovo-
Hli bojo, da ai • dobro j>ozjiajo itr me tudi opisali.
fiospod Ma^loai je zmaja! z glavo, kot da ni v polni meri pre-
juieaii.
—	Potoni, — je zopet vprašal. — izjavljate, da je bila grofiea Klodijez v tej Iii.šj
—	Ve." kf t desetkrat v treh letih.
Ce je stvar taka. potem moia biti poznana tiim.
—	Ne.
■— Prosim vas . . .
—	Pariz n: kot Sovter, moj drap! prijatelj. Ljudje se ne pečajo izključno le z zadevami svojii. s-osedov. Vinska cestni je popolno— i u;: zapuščena cesta in grofica je prihajala in odhajala le z naj-Vv čjo previdnostjo.
Dobro. \ k-likor je pri *em prizadet zunanji svet. Kaj pa od znotraj? V: sle morali imeti nekega v hiši. ki jo je dižal v redu, kadar vas ni bilo tam ter vas rpiejel, kadar ste prišli?
—	Imel sem angleško služkinjo.
—Ta deklica je vendar morala poznati grofico?
—	Ne. Nikdar nt videla njenega obraza.
—	Oho.
—	Kadar je grofiea prišla ali kadar je odšla; kadar sva se lio-t.-la i/prehajati jh> vrtu. sem vedno poslal deklico po kakem opravku. Poslal sem jo prav do Orleanša, da se je iznebim za štiri in dvajset ur. Ostali ča% sva ostala zgoraj ter si sama stregla. .
(i os pod M«»glout je oči vidno trpel. Rekel je:
—	Vi se morate oči vidim motiti. Služabniki so radovedni in skrivi.t i pred r.iirui stvari se pravi delati jih blazni.n od radovednosti. Ta deklina v;.s j. opazovala. Brez dvoma je tudi videla grofico, l o j.» prišla t j:ika.;. Treba jo je zaslišali. Ali je še vedno v vaši službi? .
Ne, zapustila ine je, ko je izbruhnila vojna.
—	Zakaj?
Hotela se j" vrniti dumov v Anglijo.
Potem u moremo upati, da l i jo zopet dobili?
—	Mislim, da ne
Pot.'tu ;"o moramo pustiti na strani. Kaj pa vaš služabnik?
Staremu Antonu ste ' se zaupal.. Ali sle mu kedaj povedali kaj glede tega ?
—	N kdar. Le enkrat sem poslal jK>nj, da je prišel v ono hišo, ko sem si ;zpannil nogo
—	Na ta način je nemogoče dokazati, da je prišla grofica sploh kedaj v hišo v Passv Vi nimate »»Jjenega dokaza za to. nobene priče očividca ?
—	Imel s. ni priče, kajti prinesla je s seboj številke majhne stvari za osebno rabo. V-»e te stvari pa so izginile tekom vojn«. I
—	Seveda. — je rekel Matiloar, — vedno ta vojna. Vojna mora odgovarjat, z.i vsako stvar.
Nobena zaslišanje (ialpuia ni bilo niti za polovico tako mučno n Žaka kot pa je bila ta serija hitrih vprašanj, ki .so pričla o slabi veri Magloprja.
—	Ali vam nisem povedal. Magloar, — je nadaljeval Žak, — da je imela grofica pc:-ebno nadarjenost za previdnost? Lahko se skrije te .če lahko i/.da.i«!te denar ne da bi pra štelL Ali bi dolžili me-
r»-. ker nimam nikakih dokstov na razpolago? Ali ni dolžnost vsa- . ... - . . . . -ii. .- i j j lT-ockega v zadnjem času pa ixglede to iak) neverjetno, ker Troc Hft eatlMft elov« ka sior ti vs<-. kar je v njegovi moeu da odvrne . .. ^_____. _______J._____^ _ ,__^ , _ , ______j____T
e do senco siin.fc od nje. ki se mu je udala in izročila? Jaz sem sto-
mauretania
arabic
Odkar je dobila angleška prln-cesinja Mary od srvojega zaročni-iia kot zaročni dar smaragd, so prišli ti na Angleškem v modo. potomac
1	UAliarTA
Smaragd se plača sedaj dražje ne-40 diamant. Kn karat stane okoli 10,000 šilingov. Ker tehta srednje velik kamen 4 do 6 karalov, ga •nore j o nabavljati torej samo iz-.edno bogati ljudje. Ta zeleni kamen je ibil že v sta-ih časih silno priljubljen in to ne ■amo zaradi njegove lepote, am->ak predvsem zato, ker ga je ma-
0.	Rimskim cesarjem in v sred-
1.jem	veku cerkvenim dosttojan-;tvenikom jr bil smaragd najdražji dragu'j.
NajglasovitejŠi smaragd sred-ijega veka je bila takozv. ''Sveta ijosoda", ki se je nahajala od leta i806. v Parizu, ki pa je samo imi-j aeija smaragda od zelenega stek-a. Posodo j" daroval genovski :atedrali leta 1100. križiirski vi-ez Kmoriaco. Iz nje je baje jedel '.vrist zadnjo večerjo. Pozneje je 'Sveto posodo"' prenesel Napo-ecn v Pariz, kjer so odkrili, tla je losoda izdelana iz starega bene-kega stekla. Nedavno je bnla pre-icšena zopet v genovsko kaitedra-'o. Smaradge je silno ljubila zlati ijes-rečna angleška kraljica 'tnart. V ^Jigliji je bila zaradi ega močno razširjena vraža, da >rinaša nesrečo onim. ki ga ima-»o. Praznoverje je sedaj izginilo n se smaragdi dajejo zopet celo dar. Tudi llabsburža.ni in IIo-:enzolleT-nei so imeli v svojih kro-jah veliko število smaragdov, '^raznoverci mislijo, da ščiti sma-agd pred čarovnijami ,in kužni-:ti bolezni.
Smaragd je dragulj krasne ze-ene barve in se dobiva predvsem ' Južni Ameriki, v Uralu fyorov-c v Knsiji) in v Kgiptu.
lone STAR 8. 25 marca — Cherbourg LA SAVOIE ROCHAMBEAU YORK ORBITA HUDSON OLYMPIC KROONLAND NOORDAM UK LORRAINE MAURETAN1A PARIS LAPLAND ROTTERDAM AQUITANIA SEYDLITZ FRANCE ORDUNA RYNOAM AMERICA FINLAND OLYMPIC
28 marca — Havre, NOORDAM n marca — Bitmw j YORK SI marca — Hamburg j TRANCE 1 aprila — Bremen! LAPLAND 1 aprila — Cherbourg ORBITA t aprila — Cherbour« I HUDSON 1 aprila — Boulogne i ROTTERDAM 1 april« — Havre j MAUPETANIA
4	ap'lla — Cherbourg j MAJESTIC
5	aprila — HavrejrtYNDAM
8 aprila — Cherbourej AMERICA
8 aprita — Boulogne
11	aprila — Cherbourg
12	aprila — •-emer 12 aprila — Havre 14 aprila — Hamburg
Bool Jhei o
PRtS. WILSON
AU U IT AN IA PARIS ORDUNA FINLAND
15 aprila — Cheioou.g 'N. AMSTERDAM 22 aprila — Cherbourg I OROPESA 22 aprila — Cherbourg ' ROTTERDAM 22 aprila — Cherbourg ■ MAJESTIC 25 aprila — Cherbourg j BERENGARIA 25 aprila — Genoa
26 aprila — Bremen
26	aprila — - Havre Z7 aprila — Havre 18 aprila — Hamburg 29 aprila — Cherbourg 29 aprila — Boulogne
29	aprila — Tret
2	maja — Cherbourg f maja — Havre
6 maja — Boulogne 10 maja — BrtmM 10 maja — Havre 13 maja — Cherbourg
12	maja — Che.bourg
13	maja — Cherbourg 13 maja — Boulogn«
16	maja «— Cherbourg M maja — Cherbourg
20 maja — Boulogne
£0 r.iaja — Cherbourg
20 maja — "»"rat
23	mrja — Cherbourg
24	mija — Havre 23 maja Cherbourg
27	maja — Cherbourg
30	maja — Cherbourg
3	junija — "Roulogne 9 Junija — Hamburg
17	junija — Boulogne 17 tunlia — Cherbourg 20 junija — Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
Novi oblaki na obzorju.
Francoski ministrski predsednik Poincare .pozTdjt; v posebni n ti vse zaveznike drŽave, da ne j se. preden se zbere genovska konic, enca. natančno dogovore gkde skupnega stališča. V prvi vrsti zahteva Francija, da re dajo efektivna jamstva, da genovska konferenca ne bo sklepala c ničemer kar bi omajalo določbe versaillske-•>a mira, oziroma rszvt l javilo obveznosti, ki i/, njega potekajo.
Menda je s tem v zvezi vest. ki se zopet, nr^avlja, de se bo nam-re." genovska konferenca odgodila. Topot prihaja ta vest iz Londona odkoder bi jo najman." pričakovali. Za vzrok se navaja demisija vlade ministrskega predsednika Bonomija, ki je dozdaj vodil vae predpriprave za konferr-reo. (> je t?, vest resnična, pa bi utegnil pravi A'.-.rok biti drugi.
Pod pritiskom Francije sf jc najbrž angleška v!ada zavedla, kakšne dalekosežne posledice bi mogla v sebi r jem trenutku imeti genovska konferenca. Te so sledeče:
Ako sovjetska vlada prizna dolgove caristične Rusije, potem nc p.cvzame samo vseh obveznosti ki jih je imel 1 ca ris t ič na Rusija napram zaveznikom, ampak tucii vst terjatve, ki jih ima Rusija napram njim. Te pa niso samo gosj»00trškega, temveč tudi političnega značaja. Zavezniki r-e morejo ti rja t: od Rusije milijard, če obenem lie izpobiijo. kar so ji kot bivs: zaveznici Anoglije in Francije dolžni. To pa zelo nevarno vprašanje. Mogoče, da se je Anglija udala tehtnosti tega argumenta.
Medtem se jc pa pojavilo še drugo vprašanje, namreč turško. Preden se to ne razčisti, bi se sodelovanje Francije v Genovi nujno omejilo na neko nedobrohotno pasivnost. Nazori Anglije in Francije glede Turčije pa gredo preecj vsaksebi. Tu gre tudi za Balkan, k^r Turčija zahteva, da se ji vrne T racija.
Mogočt so s tem v zvezi poročila, ki prihajajo iz >nane fabrike taži o Rusiji v Helsinirforsu. Pravijo namreč, da so v Moskvi izbruhnil: nemiri in tla sta se Ljenin in Troekij d«finitivno sprla, ker se Trockij brani demobilizirati rdečo armado, ako bi genovska konferenca to zahtevala. Čc se s ten- primerjajo mnogoštev ilne izjave
kij v takem važnem trenutku pav ne bo metal polena pred noge Lje-, niru, s katerim se strinja ves izvrsevalni odber vrseruskih sovjetov. svojo dolžr.oM m naj pride kar hoče. ja tega ne bom obžaloval. Te vesti se fabricirajo najbrž zato. da se izpod koplje moralni ugled Ali si ni mogel videti vnaprej take Prašne okoliščine? Ali sem rao- <.^vjetov v Evropi.	" v - ■ - -
gel videti vnaprej, da bo prišel nekoč dan. ko bom moral jaz, Žak j__
de lloaskoran. obdo'/. ti grofico Klodijez ter iskati priče proti njej! I
Odlični odvetnik «c je ozrl na stran. Mesto da bi odgovoril, je • »ftj^ff NAROČAJTE 8E HA "Oliil HitODA" rekel z nekoliko izpreineujcnim glasom:	CfAJVSCjI SLOVUTID DXXVHZX V IDKUilKIB DlUfAH
Mariborski krojači in draginja.
Mariborska krojači so sklesnili, la morajo stranke vsak račun iz-ilačali 14 dni po sprejemu bla-_ra, sicer botlo račun izpiemonMi r>o valutarnih prilikah.

J»»TTTT»»»TT » »
l Dospelo je novo :; t suho grozdje.
t Mugk»tel celo sladke debele Ja- < i T gode, boksa JO funtov .. (6i0 ' ^ Cirar grozoje največj« in naj- < -sladkejše Jagode, boksa SO fun- '!
tov ......................$7.50
Malo črno grško groSdje, selo i. eladko, boksa 50 funtov .. $6.56 ' | Oesplje fant po 10 centov. Za
večja naroČila poseUie cene. PoflUlU ti ca raCuD vaake bokse d naroČita In poalaB bomo tako).
BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry Street New York, N. Y,
HITRA POT V EVROPO. TESNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO
Pogosto odplutje velikih parnikov
V	Cherbourg iri Antwt-rpen FINLAND, KROONLAND, LAPLAND ZEELAND, SAMLAND, GOTHLAND
^AMBBfifiANllNS
V	Cherbourjf in Hamburg MANCHURIA. MINNEKAHDA,
MONGOLIA
^atWHXTE STAR
V Cherbourg in Southampton MAJESTIC (.16.000 lon> največji parniK na svetu. OLYMPIC (46.000 ton)
HOMERIC (34,000 ton)
Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda.
Dobra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča. Uljudni služabniki, ki govore vafi jePik. Vprašajte pri
Passenger Department
No: 1 Broadway, New York
ali pri lokalnih agentih.
Najhitrejši moderni parnlkl na avetu. I zborna postrežba potnikom.
V	vašem mestu ali bližini Je lokal-
ni agent.
V	Jugotlarjo, Bolgar «lro, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Reke in
ITALIA *
24. marca
Karta $90. — Davek $5.
2«lezni< * d« Ljubljana $1-65.
Preko Cherbourg:
AQUITANIA .......... 21 marca
Želim izvedeti za naslov moje tete Mrs. AGNES J OST, ki se nahaja že okolu 30 let v Združenih državah in sicer je bila največ v Clevelandu. Želim ji sporočiti več važnih stvari. Kdor ve za njen naslov, je prošen, da istejra nazuani meni spodaj podpisani, ali pa Iaidviku Medvc-sek, 1140 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Ako sama bere ta otrlas, jo prosim, da mi piše, kajti jaz sem njen naslov izgu-i bila. — A f^nes Guzaj, p. Vojni k j pri Celju, Slovenia, Jugoslavia.
(11-14—3)	'
21 siromašnih dečkov
'/. okoliša pokrajinske uprave v Ljubljani .i'' sprejetih v vojaško uiuzisko šolo v VnšeiL Preskrbljeni b'xlo od države z vsem, s hrano, stanovanjem, obleko in drugimi potrebščinami.
Had a bi izvedela za naslov svoje tete NEŽ K ZA KRAJŠE K, ouio-žene ZA DNI K, doma iz Nove vasi na Blokah pri Rakeku, po-domaee Pakiževa. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njen naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom dotičnemu zi-1" hvaležna. Slišim, da se nahaja nekje v Pemi«y Ivani ji. Ce slučajno »sama bere te vrstice, jo prosim, naj se sama oglasi na ta naslov: Josephine Cvetko, Euclid light., Cleveland, Ohio. 16W liellmore Road, K. Clev., (11-14—3)
Dr. Koler
ftLOA ENSOIZOkAVraX
€38 P«u PKfttWglii Pa
Dr. SMm t» MJ-
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta ellka Vam pokale pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako eiato In glasno, da ga sli&Jt« na milje daleč. V zalogi Jih Imamo 300 In da Jih Cimpreje razprodamo, d^nno vsakemu kupcu, ki naroči tak gramofon, čisto zato zavratno Igir all par manSstnlh gumbov za 15.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za $5.00 In elcer zastonj. Garantiramo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako je kaj druzega, Vam vrnemo denar takoj, Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi Je $35.
V zalogi Imamo prave eiovenake, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na oba etranl. Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na:
IVAN PAJK, 24 Main St., Coneinaugh, Pa.
OPOMIN!
Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene plošče za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramofon in čiste nove plošče za isto ceno. Ne pozabite, da smo mi direktni od Columbia tovar.te postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pa. 24 Main St.
P R A T I K E!
Čitateljem naznanjamo, da smo &pre-jeli par tiboč iztisov
"Družinskih Pratik"
En iztis stane 20 centov ^
25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00
t SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York City
__td t.
V
i