dekorativna "2
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana	februar 1979
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel 554-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
Izgubili smo izrednega človeka
Socialistična federativna republika Jugoslavija, Zveza komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni ljudje, narodi in narodnosti naše države so izgubili svojega velikega sina, tovariša Edvarda Kardelja, člana predsedstev Socialistične federativne republike Jugoslavije in Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, državnika, revolucionarja, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, znanstvenika in misleca. Neizbežna smrt je iztrgala iz naših vrst velikana socialistične revolucionarne misli in prakse, čigar delo bo za vedno ostalo ena najdragocenejših pridobitev našega boja za socializem in socialistično samoupravljanje, ki bo kot večna plamenica osvetljevalo nadaljnje poti k dokončni osvoboditvi dela, delavskega razreda, naroda in človeka.
Smrt tovariša Edvarda Kardelja je ena najtežjih izgub naše partije v njenih šestdesetih letih obstoja in revolucionarnega delovanja. Prav zato novica o njegovem odhodu iz naših borbenih vrst tako globoko in boleče odmeva v srcih in zavesti vseh naših ljudi, v njegovi rojstni Ljubljani in Sloveniji, po vsej Jugoslaviji, kot tudi pri vseh naših narodih in narodnostih.
S svojim življenjem in delom je tovariš Kardelj desetletja oboroževal naše revolucionarno gibanje in njegove borce s tistimi spoznanji in sredstvi, ki so jim pomagala dojeti objektivne zakonitosti razvoja družbe in da v njih iščejo izhodiščne temelje svojih akcij, v smeri revolucionarnih družbenih sprememb. Njegova teoretič-
na dela so vgrajena v temelje idejnopolitičnih izhodišč zveze komunistov in vseh organiziranih sil socialistične zavesti ter ustvarjanja v njihovem vsakodnevnem boju za socializem. Več kot pet desetletij je tovariš Kardelj vdano in ustvarjalno potrjeval revolucionarno in humanistično osebnost borca za socializem in srečo človeka. Bil je v prvih vrstah revolucionarnih bojev, s katerimi so delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu izvedli oboroženo revolucijo in vzpostavili resnično ljudsko oblast.
Delavci Dekorativne smo se v ponedeljek, 12. februarja zbrali na žalni slovesnosti, kjer smo počastili spomin velikega državnika, revolucionarja, komunista in človeka. Obudil smo spomin na njegov velikanski prispevek h graditvi našega sistema socialističnega samoupravljanja. Poslali smo sožalne brzojavke Centralnemu komiteju ZKJ, Centralnemu komiteju ZKS in soprogi pokojnega tovariša Edvarda Kardelja, tov. Pepci Kardelj. Delegacija, ki so jo sestavljali člani vodstev samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, se je udeležila pogrebnih svečanosti.
V tem trenutku čutimo vsi delovni ljudje in občani globoko bolečino. Njegova spoznanja, njegove ideje in njegove revolucionarne izkušnje pa nam bodo vodilo za našo nadaljnjo usmeritev pri graditvi naše samoupravne socialistične društvene ureditve.
Smernice politike izvajanja družbenega plana
Leto 1979 sicer lahko pričakujemo z dokajšnjim optimizmom, ki temelji na dosežkih v letu 1978, vendar ne z nekritičnim odnosom do doseženega stanja ter znanih problemov, temveč s spoznanji, da le s konkretnimi delovnimi nalogami zagotovimo stabilen in dinamičen ter celovit družbeni razvoj Ljubljane. Tu mislimo Predvsem na naloge pri uresni-ničevanju dogovorjene politike zaposlovanja, na ukrepe zoper razdrobljeno investicijsko politiko, ki temelji še vedno pretežno na kreditnih osnovah namesto na združevanju, na sla-k° pokrivanje uvoza z izvo-
zom, itd. Le dosledno uresničevanje dogovorjenih nalog nam lahko zagotavlja stabilno in dinamično gospodarsko rast, ki jo bomo dosegli z usklajenim delovanjem vseh subjektov, od temeljnih organizacij združenega dela do skupščine mesta Ljubljane.
Stabilnejša dinamična gospodarska rast je možna na osnovah povečane produktivnosti dela. To moramo doseči z boljšo organizacijo dela, večjo uporabo znanja, hitrejšim uvajanjem tehnologije novih znanstvenih dosežkov, domačimi inovacijami, z modernizacijo delovnih sredstev in delovnih
postopkov, večjo ekonomičnostjo poslovanja, z boljšim izkoristkom delovnega časa, z varčevanjem pri surovinah in reprodukcijskem materialu, s poenostavljanjem in racionalizacijo režijskih opravil, boljšimi rešitvami v delitvi dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela ter menjavi dela na novih družbenoekonomskih osnovah.
V te kvalitativne dejavnike razvoja so usmerjene naloge in politike smernic. Na njih morajo zasnovati svoje delovne programe vsi samoupravni organi, samoupravne interesne skupnosti, socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati in zveza socialistične mladine. V vseh teh subjektih imajo posebno odgovornost komunisti, ki morajo delovati na strateških nalogah, kot so: večja produktivnost, večji dohodek, racionalno gospodarjenje z dohodkom in delitev osebnih do-
hodkov, ki temelji na doseženi produktivnosti dela.
Smernice o politiki družbenega razvoja v letu 1979 pomenijo stvaren projekt nadaljnjega razvijanja in spreminjanja družbenoekonomskih odnosov. Na tej osnovi mora vsaka organizacija združenega dela pripraviti lasten program dela in ukrepov za večjo produktivnost v dohodkovni povezanosti z drugimi subjekti v delovnem procesu ali načrtovanju novih razvojnih usmeritev ter vključiti v delo razmišljanja in prakso, kaj z vidika dohodka pomeni posamezna racionalizacija in njeno praktično uvajanje. Sprejeti temelji planov srednjeročnega družbenega razvoja narekujejo obveznost za ocenjevanje tekočega operativnega poslovanja z vidika, ali se sproti sprejemajo ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo izpol-
(Nadalj. na 2. str.)
(Nadalj. s 1. strani)
njevanje obveznosti in doseganje planiranih ciljev.
V delovno podkrepitev usmeritve smernic družbenega razvoja v letu 1979 je razprava na konferenci opozorila na nujnost organizirane akcije pod geslom: človek — delo — produktivnost. Vanjo se morajo vključiti vsi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, znanost, vsa sredstva javnega obveščanja ter drugi.
Bistveni pogoj za nadaljnji razvoj materialne baze samoupravljanja in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je nujno odločnejše združevanje dela in
sredstev ter specializacije na osnovah samoupravnega združevanja dohodka in delitve no-voustvarjene vrednosti v povezavi proizvodnja — trgovina ter še izrazitejše spreminjanje odnosov v bančništvu in denarnih tokovih. Na tem zahtevnem področju moramo izkoristiti prednost Ljubljane v znanju in hotenjih močnega kadrovskega potenciala, in sicer s smotrnim urejanjem in združevanjem znanja, ki jih zahteva uresničevanje sedanjih nalog ter za pripravo novih razvojnih usmeritev za doseganje višje produktivnosti, kvalitete izdelkov ter večje prodornosti v izvozu in doma. To pa nare-
kuje več investicijskih naložb v znanje in tehnologijo ter manj »v beton«.
Konferenca predlaga, da se v nadaljnjem postopku sprejemanja in izvajanja smernic preučijo še naslednja vprašanja:
—	kako dosledno zagotoviti, da bo rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo produktivnosti dela, vendar pod rastjo doseženega dohodka, da bi dosegli večjo akumulacijo,
—	kakšne ukrepe sprejeti, da bodo samoupravni sporazumi v letu 1979 tudi dejansko izvajani.
—	ali pa obstajajo možnosti, da ib stopnja rasti družbenega proizvoda namesto za-
stavljenih 6 % znašala 6,5 %, stopnja zaposlovanja namesto
2.5	% le 2 %,
—	kakšni ukrepi so potrebni za znižanje materialnih stroškov ter racionalizacijo in večje varčevanje,
—	kako zagotoviti, da se bosta skupna in splošna poraba skozi vse leto gibali v dogovorjenih okvirih, kako zagotoviti dvig produktivnosti od
3.5	% na 4,5 %.
—	kako nadomestiti nekatera področja, ki so v smernicah opredeljena ekstenzivno (npr. ljudska obramba) s temeljnimi družbenimi vprašanji, v katera bodo usmerjene akcije vseh subjektivnih dejavnikov v letu 1979.
Načrti mladincev
Člani predsedstva obeh osnovnih organizacij ZSMS smo se sestali dne 23. 1. 1979. Sestanka se je udeležilo 10 udeležencev. Pokazalo se je, da večina mladincev ne bere dnevnih informacij, kjer je lepo pisalo, kdaj in kje bo sestanek. Dobro, pa naj s tem zaključim, ker smo na tem sestanku vseeno prišli do nekaterih ugotovitev in zaključkov, ki bodo prispevali k večji aktivnosti mladinske organizacije. Program dela OO ZSMS — DEKORATIVNA je bil objavljen v prejšnji številki Glasnika, zato smo obravnavali program po vrstnem redu, kot je bil predložen.
Na področju idejnopolitičnega dela smo ugotovili, da je potrebno oživiti delo aktiva mladih komunistov, ki morajo
biti nosilci aktivnosti mladinske organizacije.
Dogovorili smo se, da bomo v mesecu marcu organizirali ponovno predavanje o stanovanjskih problemih mladih in načinu, kako priti do stanovanja. Naslednje predavanje, ki bi ga pripravili, je izobraževanje za potrebe delovne organizacije. Na področju kulture smo bili enotni, da ni potrebe, da se delo na tem področju podvaja z delom kulturne komisije, ki deluje v okviru sindikata. Potrebno pa je vključiti čim več mladincev v vse oblike dela kulturne komisije. Na področju športa smo se dogovorili, da bomo pričeli s treningi v namiznem tenisu in streljanju. Tako, da bomo dobro pripravljeni na tradicionalno tekmovanje, ki se organizira vsako
leto v počastitev praznika dela, 1. maja.
Ugotovili smo, da je poleg resnega dela potrebna tudi zabava. Predlagano je bilo, da bi to leto organizirali vsaj 2 izleta. Prvi izlet, tako smo menili vsi, bi organizirali v Laško, kjer bi si ogledali TOZD Predilnica. Podan je bil predlog, da bi izlete deloma financiral tudi vsak posameznik.
Ponovno je potrebno formirati pohodno enoto, pripraviti program dela in organizirati čimveč pohodov v kraje, znane iz NOB, ki so blizu Ljubljane. Na koncu smo ugotovili, da
je naša mladinska stran v Glasniku precej pusta in nezanimiva. Premalo mladincev piše o delu mladinske organizacije, problemih in predlogih za boljše delo. Povečati je treba pestrost z uvedbo novih rubrik (literarni prispevki, o moderni glasbi, itd.). Predlagano je bilo tudi, da objavimo nekaj pogovorov s tistimi mladinci, ki ne želijo sodelovati pri delu mladinske organizacije. No, sedaj nas samo še čaka delo za realizacijo teh lepih sklepov in programa dela OO ZSMS DEKORATIVNA.
Jadran Stevanovič
VABIMO VSE SODELAVCE,
DA S ČLANKI, PREDLOGI IN VPRAŠANJI SODELUJEJO V NAŠEM GLASILU.
Dan žensk — delavk
Pred nami je 8. marec. Kako vrednotimo praznik borbenih žensk? Bo to dan načrtov za nadaljnje delo, ali bomo spet le povzročali slabo voljo z nepravilnim vrednotenjem tega dne?
Zena, mati, delavka, vzgojiteljica, komunistka, samoup-ravljalka — to je ženska v naši socialistični družbi. Ljubezen zahtevajo od nje otroci. Nežnost, dobro voljo in oporo pričakujejo možje. Mladim ljudem naj bi bila svetal vzgled, v delovni organizaciji požrtvovalna sodelavka svojim kolegom. Vedno pripravljena, da vsakomur priskoči na pomoč. V kolektivu pričakujemo od žene maksimalno angažiranost, tako v delovnem procesu kot v organih samoupravljanja. Naša družba se zaveda njihove močne sile, temeljitosti, brezkompromisnosti.
Dokazale so jo v neštetih stavkah, kot aktivistke, borke, članice OF med vojno, udarnice v delovnih akcijah, družbenopolitične delavke, zdravnice,
za stroji, v utripu našega vsakdana.
Razpete med delovnim mestom, družbenopolitične obveznosti in družino, predstavljajo trden steber našega družbeno-
političnega sistema. Zato ni prav, da so deležne naše pozornosti največkrat le ob 8. marcu, svojem prazniku. Ne želijo si daril, ne cvetja, ne pretirane hvale ta dan. Vsakodnevno
priznanje za dosežene uspehe, stisk roke, so spodbuda, kadar ne zmorejo več, bodrilni nasmešek, kadar so zaskrbljene, pričakujejo zaupanje v svojo skromnost. Je to preveč?
Kakovost blaga v letu 1978
Rezultati o kakovosti izdelkov so vsekakor za slehernega zaposlenega zanimivi. So tudi sestavni del kazalcev ob zaključnem računu. Vse nas zanima in prav je tako, kako smo delali, koliko smo zgubili denarja zaradi nekurantnosti izdelkov. Ko to vidimo, lažje napravimo načrt kaj storiti, da bi bilo izgub zaradi slabe kakovosti manj. Za lažjo primerjavo navajamo podatke leta 1977 in 1978 in na koncu predvidevanja za leto 1979.
	1977	1978	1979
izdelano tek. m tkanin	6,243.400	6,785.400	6,834.000
izdelano met. s popustom	443.400	480.000	387.200
količinski % nekur. blaga	7,10%	7,08 %	5,70 %
vrednost popustov (din)	4,657.000	6,376.500	5,244.800
vrednost bonifikacij (din)	1,844.000	3,243.000	2,850.000
vrednost kg ostankov (din)	252.000	611.500	500.160
vrednost komerc. nižanj (din)	2,311.000	7,492.000	8,405.000
Vrednosti % na bruto realiz.	1,47	2,27	1,98
Celotna izguba (din)	9,063.000	17,723.000	17,000.000
Iz podatkov razberemo, da smo v lanskem letu izdelali v odstotkih ravno toliko slabih metrov tkanin in pletenin kot eno leto prej. Za leto 1979 pa predvidevamo, da mora biti ta odstotek za 1,4 % nižji. To predvidevanje sloni na realnih možnostih. Vsi vemo, da je bilo lansko leto za nas precej burno. Za letos bo veljala vsekakor večja stabilnost in to v pogledu postrojenja tehnologije kakor dokončnega uvajanja v delo vseh tistih, ki strežejo in vzdržujejo nove stroje. Tudi glede asortimana blaga ni pričakovati nekih velikih menjav. Seveda bo teh gotovo toliko kot vsako normalno leto, saj moramo stremeti vedno za novimi razvojnimi možnostmi, ki jih dajejo novi dosežki v tekstilni industriji. Del sugestij in v zvezi s tem menjav pa nam vedno narekuje tudi tržišče. Verjetno bo temu tako tudi letos.
Dokler govorimo le o odstotkih, se nam celotne izgube zaradi slabe kakovosti niti ne zdijo visoke oziroma nenormalne. Saj jih vsako leto planiramo in jih lansko leto nismo niti presegli. Drugače pa je, ko se zazremo v vrednostne vsote. Kakšna primerjava na prejšnje leto ne bi bila realna, saj so na to vplivale cene in asortiman.
Poglejmo le gole številke. Kot že rečeno, smo nekaj več kot sedmim odstotkom blaga znižali ceno v povprečju za 10 %, kar je zneslo 638 starih milijonov. Poleg popustov smo
našim kupcem priznali v obliki bonifikacij 324 starih milijonov. Raznih kilogramov ostankov, to so odrezki blaga, krajši od 3 m, ki ga prodamo našim delavcem, je bilo za 61 milijonov. Poleg tega je bila s strani prodajne službe znižana cena tistemu blagu, ki je dalj časa ležalo na zalogi, pa je sicer bilo brez napak in blagu, ki je bil že ocenjen s popustom, pa ga tržišče ni hotelo prevzeti.
Teh, kakor jih imenujemo, komercialnih popustov je bilo za 749 milijonov. Vse to znese 1 staro milijardo in 772 milijonov. Za lansko leto nismo planirali kaj dosti manj izgub, kot smo jih tudi naredili. O tem, zakaj, je bilo že dovolj povedanega, ne le ko je govora o kakovosti, temveč tudi pri letnem planu proizvodnje glede na specifičnosti lanskega leta. Predvidevanja in s tem naloge za letos smo si na področju kakovosti izdelkov postavili skupno z letnim planom. Kaj moramo storiti, da bomo poleg ostalih tudi te naloge uspešno opravili ? Predvsem moramo vedeti, da vsem popustom botrujejo napake v tkanini.
Odgovor je torej: izdelovati moramo blago s čimmanj napakami. Če se postavimo v kožo potrošnika, je zanj napaka, ko v tkanini nekaj manjka (pretrgi, luknje, manjkajoče niti, manjkajoči las), hujša kot tista, ko izgled blaga odstopa od kolekcije (odstopanje barve, progavost, gube, zmečkanine, nižji las itd.). Prav to slednje pa nam najbolj reklamirajo tovarne pohištva, ker jih zelo moti pri velikih serijah. Ko namreč kompletirajo na primer kavče s fotelji, se opazi barvna razlika. Vsakomur je lahko se-
daj razumljivo, kako težko je ocenjevati in pravilno oceniti blago z napako, ker takrat še ne vemo, ali bo šel kos v trgovino ali pa k proizvajalcem blaga.
Tudi letošnja situacija na trgu bo taka, da bodo kupci hoteli le prvorazredno blago. Blaga spopustom nihče ne mara. Če pa ga že vzame, hoče imeti najmanj polovično ceno. Konkurenca na trgu je vsako leto večja. Večja izbira pa napoti kupca tja, kjer dobi ceneje in še dovolj kakovostno. Vsi pa postajamo čedalje bolj gospodarni in se držimo pravila: »Nismo tako bogati, da bi kupovali poceni«. Torej hočemo predvsem kakovost.
Preostane nam edina in naj-pravilnejša pot, da se borimo z vsemi silami zagotoviti dobro kakovost surovin, čim bolje stkati in splesti blago in ga na koncu najbolj skrbno obdelati ter ponuditi kupcem. Če se bomo tega zavedali prav vsi, od odgovornih služb do slehernega delavca, tudi tistega, ki nima z blagom neposrednega stika, potem bomo tudi v tem letu uspeli realizirati plan in zaključiti leto z dobrimi poslovnimi rezultati.
Bogo Reisp
Današnje
pojmovanje
družbene
samozaščite
Vedno govorimo o potrebni varnostni kulturi in zato včasih mislimo, da je uveljavljanje družbene samozaščite zgolj vprašanje povečanja rasti varnostne kulture in splošne zavesti ljudi. Vsakdo naj živi tako, da bo vedno in pravočasno pomislil na škodo, ki bi jo lahko povzročil sebi, drugim ali družbi. To je samo enostransko gledanje.
Drugo, tudi precej enostransko gledanje na vlogo družbene samozaščite se ohranja zaradi dediščine preteklosti, ki je na prvo mesto postavljala intervencijo državnih organov. Sedaj naj bi šlo za to, da jim vsi delavni ljudje in občani po svojih močeh kar najbolj pomagajo pri premagovanju vseh negativnih družbenih pojavov in pri odpravljanju vzrokov za nastajanje razmer,
ki so lahko nevarne za socialistični razvoj življenja ljudi in zavarovanje premoženja.
Družbeno samozaščito uresničujemo s stalno krepitvijo družbene zavesti in varnostne kulture, kar je tudi naš cilj. Vendar je težka uresničitev samo z vzgojo in obveščanjem. Potrebna je tudi ustrezna politična akcija in organiziranost.
Učinkovito varovanje naših vrednot v miru je gotovo pogoj za učinkovitejši odpor v primeru vojne. Prav zato imata ljudska obramba in družbena samozaščita skupne temelje — gre za takšno zaščito in obrambo svoboščin, ureditve, svobode, življenja in dobrin, ki ju zagotavljamo na način, ki ustreza sistemu socialističnega samoupravljanja.
Vladimir Kočevar
Sejem moda 1979
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 13. do 19. januarja tradicionalni sejem tekstilnih izdelkov, ki je zaradi ugodnega časa (t. j. januar) zelo zanimiv tako za poslovne ljudi kot za potrošnike.
Znano je, da ima Gospodarsko razstavišče celo premalo prostora za vse interesente in vsak obiskovalec lahko opazi zgoščenost razstavnih prostorov. Tudi mi smo vsako leto prisotni z našo celotno kolekcijo. Razstavni prostor je bil lepo urejen, tako da so obiskovalci hvalili tako izdelke kot tudi ureditev.
Poslovno pomeni sejem Moda 1979 za nas predvsem priliko ponuditi naše izdelke trgovinskim, oz. kot jih sedaj imenujemo, prometnim organizacijam združenega dela. V glavnem poznamo dva tipa teh organizacij, to so veleprodajne in maloprodajne.
S poslovnega stališča je bil sejem za nas zelo uspešen. Prodali smo za 70—80.000 m blaga, večino iz zaloge, delno pa tudi iz redne proizvodnje. Za nas je prodaja trgovskim organizacijam pomembna tudi zato, ker v glavnem le-tem lahko prodamo blago z napakami. Industrija pohištva, ka-
mor gre več kot 80 % naše prodaje, se takega blaga brani.
Sejem Moda 1979 je letos potekal tudi v znamenju velikih sprememb v načinu poslovanja med proizvodnjo in trgovino.
Storjen naj bi bil korak naprej pri uresničevanju Zakona o združenem delu na področju odnosov med industrijo in trgovino. Trgovina in industrija naj bi delila dobro in slabo pri nastopu na trgu s skupaj razvitimi in planiranimi proizvodi. Cene dela ali udeležba na skupnem prihodku naj bi se samoupravno in objektivno dogovorila in to posebej za maloprodajo, velikoprodajo in proizvodnjo. Za potrošnika je zanimivo to, da se bo sedaj določeni proizvod neke tovarne
kjerkoli v Jugoslaviji prodajal po isti ceni. Od končne maloprodajne cene (brez prometnega davka) bo za naše proizvode maloprodajna organizacija lahko zase zaračunala največ 22 %, velikoprodaja pa največ 8%; ostanek je naš. Maloprodajne cene so za približno 30 % višje od tovarniških cen. Izjema je do nadaljnjega industrijska prodajalna, ki še nadalje prodaja po tovarniških cenah.
Vse gornje je sicer povedano precej poenostavljeno, dejansko se je zadeva vlekla skoraj 2 leti in še danes ni vse niti tehnično razčiščeno. Do resnične uveljavitve vsebine in duha Zakona o združenem delu pa je še dolga in naporna pot.
Janez Mlakar
Barvarski stroj je montiran
— Kontinuirani barvarski stroj je za našo delovno organizacijo velika pridobitev
V naši barvarni smo montirali kontinuirani barvarski stroj za komadno barvanje pli-šev. Ta dragocen stroj, v katerega smo vložili ca. 860 starih milijonov, predstavlja za našo DO precejšen napredek. Barvali smo lahko tkanine, stkane iz različnih substanc, kar nam bo omogočilo izboljšati kvaliteto. Kvaliteta barvanja bo boljša, predvsem pa je prednost v tem, da bodo barvne partije občutno večje. Upravičeno pričakujemo, da bomo s takimi tkaninami na trgu bolj konkurenčni, zlasti pa pričakujemo večji količinski in finančni efekt pri izvozu.
Ker je omenjen stroj pri nas noviteta in po konstrukciji dokaj kompliciran, vodi mon-
tažo monter firme Kiisters, gospod Ryback. Velik delež pri montaži prispevajo naši strokovnjaki iz tozda C.
Zanimalo nas je, kako g. Ryback ocenjuje potek montaže in smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je ljubeznivo odgovoril.
V naši delovni organizaciji vodite montažo kontinuirno barvnega stroja firme Kiisters.
Kako ocenjujete potek montaže v naši DO v odnosu na podobne montaže v drugih DO?
Ker sem imel v Jugoslaviji že več montaž in prevzemov obratovanja, lahko rečem, da je bil potek montaže v vaši DO zelo pozitiven.
Kako ocenjujete odnose med vami in sodelavci naše DO?
— Naš sodelavec, Janez Novak, se je dobro razumel z nemškimi monterji
Odnos med menoj in vašimi sodelavci je bil vedno kolegia-len in prijazen.
Kako ocenjujete strokovnost naših sodelavcev, s katerimi sodelujete?
Vsi vaši strokovnjaki, ki so z menoj sodelovali, so pokazali dobro strokovno znanje, pripravljenost k sodelovanju in tehničen vpogled.
Kako ocenjujete družbeno prehrano in skrb za delovnega človeka v naši DO?
Družbena prehrana v vaši DO je na visoki ravni.
Ali ste pri svojem delu pri nas naleteli na kakšne težave?
V času mojega bivanja pri vas nisem naletel na nobene subjektivne težave.
Ali imate za sodelavce kakšna priporočila in morda kakšne predloge, ki bi imeli cilj izboljšati naše delo?
Zaradi prekratke navzočnosti v vaši DO, žal, k temu
— Monterja firme Kiisters. Pogovarjali smo se z g. Rybackom, desno
vprašanju ne morem zavzeti nobenega stališča.
Za prijazne odgovore najlepša hvala.
V naših temeljnih organizacijah že nekaj časa temeljito razmišljajo, kako pridobiti in primerno vzgojiti potrebne kadre za vzdrževanje strojev. Za trenutno pokritje potreb bo potrebno pridobiti že izučene delavce, za perspektivno reševanje teh problemov pa vidimo rešitve v sprejemanju in šolanju učencev v gospodarstvu. Te potrebe smo načrtovali tudi v planih kadrov za leto 1979, in sicer:
6 učnih mest za poklic ključavničar — vzdrževalec strojev.
Fante, ki se zanimajo za ta poklic, že sprejemamo v evidenco in jih bomo pred odločitvijo še temeljito seznanili z našimi programi.
Starši, sorodniki, znanci, opozorite letošnje osnovnošolce na to možnost.
Nadaljevanje pogovora s predsedniki OO ZS
Tov. BRICELJ MARKO je predsednik OOZS Gotova tkanina:
V	sindikalni organizaciji kot pobudniku in nosilcu vseh družbenopolitičnih akcij za krepitev samoupravnih odnosov je vpliv delavcev neposrednih proizvajalcev zelo velik. Delavci s svojimi predlogi in pripombami delujejo na oblikovanje IO v tozd v, tako na področju sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, kot pri drugih akcijah, ki vplivajo na delo v naši temeljni organizaciji.
V	lanskem letu je sindikat uspešno opravil naloge, ki so mu bile zastavljene. To se nanaša predvsem na uskladitev samoupravnih splošnih aktov iz Zakona o združenem delu, evidentiranju in obravnavo kongresnih dokumentov. Tudi v naši temeljni organizaciji so organizirane sindikalne skupine, ki razpravljajo o pomembnejših vprašanjih. Ta se nanaša predvsem na dogajanja v DO oziroma TO. Poleg tega pa sindikalne skupine vplivajo na oblikovanje stališč IO OOS. Člani v IO v tozdu Gotova tkanina so iz vseh delovnih faz, tako da je delegatom omogočen nemoten stik s sodelavci, ki so jim zaupali, da zastopajo njihove interese. S tem pa tudi delo IO lažje, ker so znani vsi problemi celotnega tozda in se ti potem lažje rešujejo. V leto 1979 smo stopili z novimi nalogami, ki smo si jih zadali na 9. kongresu ZSS in 8. kongresu ZSJ. Dosledno se bomo morali boriti za uresničevanje teh sklepov, da bodo rezultati, nismo jih še dosegli na področju samoupravljanja, še večji. Da pa bomo dosegli zastavljene cilje, se bomo morali aktivno vključevati, saj si bomo tako lahko izboljšali delovne in življenjske pogoje.
Tov. NEUMANN TANJUŠA je predsednica OOZS DSSS:
Zveza sindikatov je množična družbenopolitična organizacija, ki je sposobna strniti posamezne in skupne interese v sistem samoupravne socialistične demokracije. Istočasno
pa je potrebno te interese usklajati že v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Delavci ob enaki odgovornosti na podlagi vzajemnosti in solidarnosti z določanjem v temeljni organizaciji in z delegatskim odločanjem v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo o vseh vprašanjih svojega družbenoekonomskega, materialnega, kulturnega in socialnega položaja in razvoja.
Sindikat se v praktični aktivnosti vse bolj osvobaja vloge organizacije, ki skrbi predvsem za socialno varnost delavca in njihovih samoupravnih pravic. Čedalje bolj postaja neposredno politična sila delavcev za uresničevanje celovite družbene vloge v temeljni organizaciji združenega dela. Na podlagi preteklih izkušenj in spoznanj je grajeno delo, oziroma naloge, ki nas čakajo v prihodnosti. V nadaljnji aktivnosti je potrebno utrjevati vlogo sindikata, krepiti množično aktivnost, da bomo v njej oblikovali svoja politična stališča o vseh vprašanjih, ki so pomembna za delo in razvoj.
Za uresničevanje nalog sindikata, kot je predvideno v ustavi in zakonu o Združenem delu je bistvenega pomena pravilno delovanje delegatskega sistema v sindikatih. To pa pomeni, da v vseh sindikalnih organih odloča neposredno sindikalno članstvo preko svojih delegatov. Zato morajo sindikalni delegati vedno delati skladno z usmeritvijo, ki jo je dalo članstvo. Ti si morajo tudi prizadevati za usklajevanje interesov in sporazumne rešitve. Sindikalne skupine sestavlja določeno število članov (od 5—25), ki delajo skupaj, oziroma v neposredni bližini, tako da se sestavlja hitro in brez posebnih formalnosti.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je stalni izvršni organ osnovne organizacije, ki organizira njeno delovanje in jo predstavlja v razmerju do drugih organov. Sestavljen je iz poverjenikov, ki jih izvolijo člani skupine. Delavci v zvezi sindikatov ugotavljamo, da bi v bodoče dosegli nove rezultate pri utrjevanju položaja delavcev v družbenoekonomskih odnosih
in v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Z množično splošno aktivnostjo, na podlagi široke javne razprave in pooblastila članov sindikata, sprejetih na kongresu Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije, se bomo trudili uresničevati vse sprejete naloge.
Tov. TRČEK IVICA je predsednica OOZS Surova tkanina
Osnovna organizacija je danes razredna organizacija delavcev, ki mora vzpodbujati vsa prizadevanja v našem samoupravnem sistemu. Tako usmeritev dejavnosti sindikata mnogi še do danes niso sprejeli, ker nekateri delavci še niso dojeli, da so sami sindikat. Menim, da je naša OO v veliki meri že prodrla v samo bazo, to se pravi neposrednih proiz-jalcev in moramo ugotoviti, da v sindikalnih in samoupravnih skupinah oblikujemo naša stališča in naš delegatski sistem. Če samo pogledamo plan dela za leto 1978, ki je za nami in naloge, ki smo si jih zadali za leto 1979, lahko rečemo, da so bile realizirane in da je bil sindikat osnovni pobudnik za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Obravnavali smo vse samoupravne akte in dali nanje svoje predloge in pripombe, obravnavali samoupravne sporazume ter se v veliki meri angažirali pri uveljavljanju delegatskega sistema v delovni organizaciji. Veliko skrb smo posvečali tudi reševanju stanovanjske problematike, oblikovanju predlogov
za tekoče reševanje problemov in pri srednjeročnem planu. V letu 1978 smo tudi zelo razširili in poživili kulturno dejavnost v naši DO. V letu 1979 moramo nekatere zastavljene naloge po najlažji in naj hitrejši poti uresničiti. Naša OO se mora zavzeti predvsem za povečanje produktivnosti in delovne discipline. Ravno v tem času bo sindikat moral dosti sodelovati pri pripravi svojega pravilnika o razvidu del in nalog. Zavzeti se bomo morali za uveljavitev pravic iz varstva pri delu, spodbujati bo potrebno naše delavce na področju inovacij, kjer smo dosegli že lepe uspehe, razširiti še bolj športno in rekreacijsko dejavnost ter skrbeti za boljše socialne pogoje delavcev. Ena najvažnejših nalog za to leto pa je uresničevanje Zakona o združenem delu. Ker je naša organizacija številčno velika, imamo tudi več sindikalnih skupin, kjer se odvija aktivnost dela OS. Tesno sodelujemo s poslovodnimi in samoupravnimi organi, ter skupno na izvršnih odborih in sindikalnih skupinah oblikujemo stališča. Ravno tu se največ ukvarjamo s tekočimi problemi proizvodnje, izoblikujemo mnenja in zavzemamo tudi določene sklepe.
Za nami sta 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ, na katerem so bili v celoti sprejeti vsi predloženi dokumenti in sklepi. Zavzeti se bomo morali za uresničitev teh sklepov, rezultati tega pa bodo vplivali na nadaljnji napredek našega gospodarskega in družbenega razvoja.
Janez Tomažič
Delo delavskega sveta
LJUBA PIRJEVEC —
DS DO, PREDSEDNIK
Delo DS DO je določeno s statutom DO in s poslovnikom. V temeljni določbi je način de-
lovanja in pristojnosti DS. Te so zelo natančno opredeljene in zajemajo široko področje odločanja. Praktično o vseh pomembnih načrtih in dogodkih razpravlja in odloča DS DO. Delo DS DO je javno, torej imajo možnost udeležbe na sejah vsi delavci DO.
Strokovne službe pripravijo gradivo za obrazložitev dnevnega reda DS. To gradivo je priloženo vabilu, tako da ima vsak delegat v DS že pred sejo možnost, da se s problematiko seznani. Pravilno bi bilo, da se pogovori s sodelavci, ki so mu zaupali, da jih zastopa pri odločitvah in da skupno zavzamejo stališče do problematike. To skupno stališče je potem delegat dolžan posredovati na seji DS. Tega postopka se na žalost delegati še ve-
dno premalo držijo in pridejo na sejo, ne da bi prej vprašali sodelavce za mnenje. Tako se bo moral ta odnos delegata do baze spremeniti, da bo vsak delegat zares dobro opravljal svojo nalogo.
Mislim, da je oblika obveščanja pred sejami kar primerna, saj dobimo problematiko v glavnem razloženo na kratek in kolikor je mogoče tudi razumljiv način. To se seveda ne da pri razlagi pravilnikov oz. samoupravnih splošnih aktov, saj je treba te prebrati v celoti, če hočeš odločati o sprejemu.
Če se dotaknem že sedaj tako aktualne točke kot je zaključni račun, moram poudariti, da nam je tudi finančna situacija in vsa zapletenost številk razložena na preprost in razumljiv način.
Glede na to mislim, da bi se delegati lahko vključevali v razpravo pred sprejemom odločitve. Če bi vsak delegat vprašal, kar ga zanima, pove-
dal svoje mnenje, če bi se na seji razvila živahna razprava o točki dnevnega reda, bi bilo res vsem vse razloženo in bi vsak delegat ob koncu razprave res aktivno sodeloval v odločanju.
Tako bi po seji lahko tudi dobro razložil sodelavcem, ki so ga delegirali, zakaj je kakšna odločitev bila sprejeta ali ne in znal v tej povratni informacije ne samo razložiti, ampak tudi zagovarjati pravilnost odločitve DS.
Pri glasovanju se pri nas v glavnem izrekamo za ali proti predlogu javno. Odkar sodelujem v DS, se ne spominjam, da bi za kakšen predlog glasovali tajno, kar po mojem pomeni, da je delo DS dovolj odprto.
Ker DS DO odloča o pomembnih predlogih, ki vplivajo na delovanje in uspeh celotne DO, bi morali vsi delavci z vso resnostjo spremljati delo DS in preko svojih delegatov aktivno vplivati na odločitve.
Poročilo o delu kadrovske službe v letu 1978
V	letu 1978 je bilo delovanje na kadrovskem področju dokaj uspešno. Opravljene so bile glavne planske naloge s področja zaposlovanja, izobraževanja, varstva pri delu, obveščanja, sprejemanja notranje zakonodaje, ljudske obrambe in družbene samozaščite in družbenega standarda.
V	TOZD in DSSS v Ljubljani je bilo planiranih za leto 1978 zaposlenih 1277 delavcev, dejansko pa je bilo povprečno zaposlenih 1256, kar pomeni 98 % glede na plan. Iz DO je odšlo 155 delavcev, kar pomeni precejšnje število. Vzroki so v glavnem zaradi delovnih in družinskih pogojev (stanovanje, izmensko delo, varstvo otrok itd.).
Pri izobrazbeni strukturi ugotavljamo, da je izobrazbena raven znatno nižja od zahtevane. Zato se bo potrebno vključiti v programe usmerjenega izobraževanja in urediti interno priznavanje strokovne usposobljenosti.
Razmerje med ročnim in strojnim delom kaže, da bo potrebno precej del mehanizirati, kjer je to le mogoče.
Izostanki z dela zaradi borzni (brez porodniške, nesreč in nege) predstavljajo poseben
problem. Povprečje v občini Šiška znaša 4,5 %, v TOZD surova tkanina 10,3 %, v TOZD gotova tkanina 11,5 %, v TOZD Energetika in vzdrževanje 8 % in v DSSS 5,2 %. Zaradi navedenega moramo imeti večjo rezervo delovne sile, kar znaša letno ca. 4,000.000 din, prav toliko redni zastoji zaradi izostankov, ca. 2,000.000 din pa znašajo nadomestila osebnega dohodka. Če bi bili bolezenski izostanki v normalnih mejah, bi lahko kupili 20 enoinpolsobnih stanovanj ali pa bi vsak delavec prejel še en mesečni osebni dohodek, oziroma bi ta sredstva lahko zelo smotrno uporabili tudi za izboljšanje delovnih pogojev, dvig produktivnosti, kakovosti itd.
Pri rešitvi stanovanjskega problema smo pomagali 60 delavcem. Zato je potrebno v letu 1979 nadaljevati s to politiko in nameniti sredstva za gradnjo, nakup ali adaptacijo, za nakup 5 samskih ležišč in 5 prikolic ter se vključiti v SIS za gradnjo soseske SS 8/2 (nasproti Dekorativne).
Družbena prehrana je bila organizirana na vseh izmenah. V letu 1979 naj v prvem polletju ostanejo enake cene, nato pa bomo ugotavljali stroške.
Delavcem so bili zagotovljeni varni delovni pogoji in pogostost poškodb (ca. 5 %) je na republiškem povprečju. Gradbeni objekti, delovne priprave in delovni postopki so bili projektirani, vzdrževani in izdelani v slkadu z vsemi predpisi in ukrepi. Klimatske razmere so v mejah normale, le v apreturi bo potrebno urediti klimatizacijo.
Izveden je bil pouk o var-
nem delu in poslanih na zdravstveni pregled 143 novih delavcev. Preizkus znanja iz varstva pri delu je opravilo 343 delavcev, na obdobnem zdravstvenem pregledu pa je bilo 255 delavcev.
V letu 1979 je treba izvesti klimatske meritve delovnega okolja in nadaljevati s poučevanjem o varnem delu, z zdravstvenimi pregledi in z urejanjem klimatskih naprav.
Premisli tudi ti
Vsak dan, leta in leta, se srečujemo na delovnem mestu, in velik del svojega življenja prebijemo prav tu, ob delu, ob sodelavcu. Od doma prinašamo s seboj veselje ali žalost, mirno vedrost, skrbi, težave, bolezen_
V odnosih do sodelavcev se zrcali vse naše privatno življenje, pa tudi naš značaj.
Žal pa neprijetna dejanja vidimo le pri drugih, pritožujemo se, nismo zadovoljni, vse premalokrat — ali pa nikoli — pa pogledamo sebe, svoje napake in pomanjkljivosti, vse premalokrat se zamislimo, kako bi najprej spremenili sebe, da bi dobro opravljali svoje dolžnosti in da bi ustvarjali okoli sebe vzdušje, v katerem bi se vsi, ki pridejo v stik z nami, dobro počutili.
Teh razmišljanj se bomo lotili skupaj, premišljevali bomo o vsem, kar se dogaja med nami vsak dan. Tako je pred vami nova rubrika, ki jo bomo imenovali
PREMISLI TUDI TI
Za začetek sem govorila s sodelavko tov. Murnovo, članico občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška.
Član ZK bi moral biti aktiven v svojem delovnem okolju, povezan s sodelavci, poznati bi moral vse probleme in naj bi jih aktivno pomagal reševati vsak dan.
Poskrbeti bi moral najprej, da bi bil sam pravilno infor-
miran, da ne bi prejemal izkrivljenih informacij in da ne bi pod vplivom samo delnega poznavanja problematike (tudi širše) stvari posploševal.
Sam bi moral znati presoditi in preceniti, kaj je resnično in kaj ni, odločno bi moral povedati svoje mnenje in ne »nasedati« zlonamernim klevetam. Če nekomu stvari niso jasne, smo dolžni vprašati —
odgovorni delavci so nam vedno pripravljeni dati odgovor.
Ko bi bil sam pravilno informiran, bi moral med sodelavci vplivati, da se ne bi širile izkrivljene informacije. Če sreča med sodelavci problem, bi se moral prepričati, kaj je resnica in potem ukrepati.
Če sodelavec, ki je sprožil problem, nima prav, oziroma ni bil dovolj celovito seznanjen s problemom, mu je treba razložiti in približati tematiko tako, da bo razumel. Če pa kdo sproži problem, ki je sporen, imamo vendar samoupravno delavsko kontrolo, ki smo jo izvolili v tozdu, da raziskuje in razrešuje take probleme. O delu samoupravne delavske kontrole mora biti vsak delavec tozda obveščen. Vendar neobveščenost ni samo krivda tistih, ki posredujejo informacije, ampak v veliki meri tudi naša nezainteresiranost in lagodnost. Laže je namreč poslušati, kaj kdo reče mimogrede, kot pa prebrati zapisnik, kjer bi vsak lahko dobil pravilno informacijo. Prav tako tudi ni pravilen odnos izvoljenih delegatov v samoupravne organe do informacij. Ti bi morali vprašanja, pripombe in mnenja svo-
jega okolja stalno sprožati na sestankih. Na sestankih pa smo žal vse preveč tiho (da je prej konec in gremo domov) ali pa sploh ne pridemo. Vsak, ki je izvoljen v samoupravne organe, bi se moral zavedati, da je s svojim pristankom sprejel predvsem dolžnosti do sodelavcev, saj je njihov zastopnik in je dolžan prenašati informacije v obe smeri.
Zaradi pomanjkanja pravilnih informacij, kar sproži napačno gledanje na dejstva, prihaja do stvari, ki pri poznavanju in pravilnem pojmovanju situacije v DO ne bi bile potrebne.
Nepremišljeno vržena beseda zaboli in ustvarja napeto vzdušje, v kakršnem ni nikomur prijetno delati.
Tako so prizadeti tudi dobri delavci. Ti ne delajo nepotrebnih problemov, se znajo odkrito pogovarjati in so pripravljeni sodelovati na vseh področjih.
Vabimo vse sodelavce, da se pridružijo našim razmišljanjem in nam pošljejo svoje prispevke, mnenja, vprašanja ali predloge.
Za nami je leto, v katerem je slovensko krvodajalstvo proslavilo 25-letnico najbolj humane, solidarnostne in skupne akcije.
Prostovoljno krvodajalstvo je resnično naša skupna akcija; akcija vseh občanov in delovnih ljudi Slovenije, tako tistih, ki kri dajejo, kot tistih, ki jo prejemajo in tudi tistih, ki dejavnost organizirajo. Prav vsi smo zainteresirani, da je krvodajalcev in krvi, tega nenado-mestnega zdravila, vedno dovolj. V to akcijo se je v teh 25 letih, odkar Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalstvo, vključilo nad 500.000 prebivalcev Slovenije.
S tem smo izrazili svojo solidarnost in moralo na najbolj neposreden način. Kri so darovali v občutku in zavesti, da prispevajo k reševanju dragocenih življenj otrok, mater, svojcev, sodelavcev, ljudi.
Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki ga ne more izdelati nobena tovarna, dš ga lahko le human, solidaren in zdrav človek.
Zato je zelo pomemben interes celotne družbe, da bi kr-
vodajalske akcije vsak dan in neprestano tekle, da bi občane in delovne ljudi povsod in stalno vzgajali in jih pridobivali v vrste krvodajalcev.
Temu cilju smo v naši delovni organizaciji vsa leta posvečali primerno pozornost. Uspeh je očiten, saj se vsakoletnih krvodajalskih akcij udeleži veliko število delavcev. Evidentiranih imamo že 430 aktivnih krvodajalcev, med njimi tudi s priznanji:
za 25-krat darovano kri 6 krvodajalcev,
za 15-krat darovano kri 16 krvodajalcev,
za 10-krat darovano kri 40 krvodajalcev,
za 5-krat darovano kri 67 krvodajalcev.
Za uspešno krvodajalsko akcijo v letu 1978 si v občinskem merilu delimo z IMP Trata prvo in drugo mesto. Tudi za leto 1979 smo se že vključili v plan krvodajalstva in se dogovorili za našo prosto soboto 3. marca. Prepričani smo, da bomo tudi v tej akciji uspešni. Vedno-bolj moramo čutiti in se zavedati, da je kri v
sodobni medicini neobhodno potrebna. Koliko življenj rešimo s tem nenadomestljivim zdravilom! Dajanje krvi je od-
raz človečnosti in zato tudi ena izmed meril naše solidarnosti do sebe in drugih.
Jožica Krmelj
Krvodajalstvo -humana akcija
najbolj
MAREC
Menjajoče vreme s prodori toplega in mrzlega zraka. Sredina meseca bolj sončna, konec meseca že pomladen.
1.—3. Začetek meseca mrzel zaradi prodora polarnega zraka. Na zahodnih obalah Evrope viharji, na celini vetrovno z dežjem, ki preide v sneg.
4.—9. Po umirjenju bo prevladoval visok zračni tlak in bo zato sončno vreme s hladnimi nočmi, v višjih legah pretežno jasno z izrazitim zimskim vremenom.
10.—13. V višjih legah bodo začeli pihati južni vetrovi, ki bodo povzročili pooblačitve, dvig temperature in močno deževje v južni Evropi. Vzhodni predeli bodo obdržali nizke temperature s sneženjem. Možnost poplav in plazov.
14.—21. Porastel bo zračni tlak zaradi prodora severnih zračnih mas.
Nastopili bodo jasni sončni dnevi. Temperatura bo polagoma naraščala in bo podnevi dosegla do 20 stopinj Celzija.
22.—25. S porastom temperature in močnih vetrov z Atlantika bo prišlo do otoplitev tudi v višjih legah in do taljenja snega ter dežja.
26.—31. Z južnimi vetrovi bo nastopilo toplo pomladansko vreme.
A. J.
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD Surova tkanina:
Kolenovič Hajrija — pripravljalnica
Brdar Salima — pripravljalnica
Pandeva Nada — pripravljalnica
Mušič Mirzeta — pripravljalnica
TOZD Gotova tkanina:
Dumendžič Antun — šivalnica
Memič Sakih —- šivalnica Sakan Zorka — šivalnica Macura Petar — šivalnica Štrukelj Andrej — šivalnica Bosnič Mujo — skladišče got. blaga
DSSS
Herčinovič Sulejman — prodajna služba
TOZD Predilnica Laško:
Baloh Marija — predilnica II Šergan Jožefa — predilnica II
Požin Zinka — predilnica II Robida Igor — predilnica II Funkelj Justina — predilnica I
Mitrovič Dušan — proizvodna služba
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Surova tkanina:
Pančič Milena — izjava delavca
Mršič Ranko — izjava delavca
Nejkovič Ljiljana — hujša kršitev obveznosti Kajtazovič Zahid — odslužen j e vojaškega roka Mozetič Zdenka — hujša kršitev obveznosti Ratkovič Zofija — izjava delavca
TOZD Gotova tkanina:
Glumač Husein — odsluže-nje vojaškega roka Durakovič Hasan — hujša kršitev obveznosti Palamar Rizvo — izjava delavca
Gulič Velimir — odsluženje vojaškega roka Stankovič Duro — v preizkusni — sam
Hočevar Darko — odsluženje vojaškega roka Tanjšek Franjo — odsluženje vojaškega roka
Boranovič Slavoljub — izjava delavca
Golob Marija — izjava delavca
TOZD Energetika in vzdrževanje:
Lang Jože — invalidska upokojitev
DSSS
Ropret Nada — izjava delavca
TOZD Predilnica Laško:
Mravlje Mirko — predilnica I — sporazumno Šoter Marija — predilnica I — upokojitev
Bolčina Ljudmila — predilnica I — sporazumno Kobal Janez — strokovne službe — prehod v TOZD »Gotova tkanina«
Polanc Adolf — predilnica II — sporazumno
ROJSTVA:
Vidmar Dušan — hči Piši j ar Karel — hči Kazaferovič Vera — sin Krajnc Slavica — hči
DELOVNI JUBILEJI V FEBRUARJU:
Po 10 let:
Jeršin Jože, Dobnikar Franc, Lotrič Vera
Po 15 let:
Zalar Mira, Božič Štefka, Hribar Jožica, Marinič Ana, Grebenar Poldka, Kastelic Milena
Po 20 let:
Dovč Kristina. Jančar Anica, Anton Kati, Mitič Stana, Antič Antonija
Po 25 let:
Dvornik Ljudmila, Lang Ivanka, Kozel Terezija
Po 30 let:
Bistrovič Marija
TOZD Predilnica Laško:
25 let
Voga Frančiška
30 let
Hajshen Silva Pavšek Marija
gasilski
kotiček
KONFERENCA IGD
V	soboto, 27. januarja, je bila v jedilnici konferenca IGD Dekorativne, ki je ob primerni udeležbi članstva bila zelo plodna. Po poročilih predsednika, poveljnika in tajnika društva se je pričela živahna diskusija. Ugotovili so, da je delo društva bilo uspešno. Govorili so tudi o ostalih pomembnih vprašanjih in se dogovorili za vrsto konkretnih sklepov. Tudi hodnik med barvarno oz. apreturo in šivalnico, je kot že več let nazaj bil predmet diskusije zaradi prehodnosti, ki bi v primeru požara otež-kočal hitro intervencijo. Predstavnik sosednjih društev, ki so pozdravili konferenco, so se pohvalno izrazili o sodelovanju in si ga želijo še v bodoče. Sploh pa je to sodelovanje nujno in potrebno za vse, kot je to povedal predsednik KS Dravlje.
V	DO bo potrebno poiskati povezavo, in sicer aktivnejšo kot je bila do sedaj, s člani sanitetne ekipe in žensko ekipo CZ. Tudi povezava z gasilci iz Laškega naj bi bila plodnejša. Tov. Bogo Reisp je bil delovni predsednik konference in jo je uspešno vodil. Na koncu je povabil prisotne na malo zakusko in pa (tako kot že več let nazaj) na udeležbo pri srečolovu.
Imeli smo tudi dobro posneto glasbo, žal pa vabljenih tovarišic iz sanitetne ekipe in ženske desetine CZ ni bilo mnogo, tako da s plesom, ki se imenitno poda ob taki priliki, ni bilo nič. Upamo, da bomo drugo leto z boljšo organizacijo dosegli tudi to, da bomo imeli močnejšo žensko desetino in bo počutje na konferenci še boljše.
Iztok Kavčič
ANTON KRVINA,
PREDSEDNIK PIGD
PRIPOVEDUJE O DELU
GASILCEV:
Nekaj let po vstopu v tovarno sem se vključil v gasilsko društvo, ki je vsa leta, kar sem v tovarni, stremelo za tem, da je preprečevalo začetne požare.
Res nam je do sedaj uspelo v kali zadušiti vse požare s pomočjo ostalih delavcev, ki so eni resno, drugi bolj neresno jemali delo gasilcev.
Ves ta čas smo skrbeli za nabavo različnega gasilskega materiala, kar smo ga potrebovali za nemoteno delo gasilcev. Kupovali smo toliko, kolikor smo imeli možnosti. Ker je delovna organizacija zadnjih nekaj let bolj uspešna, smo ta leta lahko nabavili avtomobil, obleke, dihalne aparate, nove cevi, motorko ... Vsi aparati v DO so sedaj na CO 2, kar je pomembna izboljšava, saj jih lahko uporabljamo ne glede na vrsto požara.
Nekaj let nazaj dvakrat letno poučujemo vse delavce o delu z gasilnimi aparati. To nam je precej koristilo pri različnih začetnih požarih (apretu-ra, sušilnica, tkalski stroji, priprava).
Cilj dela PIGD je tudi v bodoče, da bi čimveč članov kolektiva bilo seznanjenih s preventivo. Vemo, da se delovna sila menja in zato je cilj društva, da vse novosprejete delavce pouči tako, da bodo glede znanja o požarni varnosti na isti ravni kot drugi delavci.
Približno pred 8 leti sem bil ob upokojitvi tov. Ivana Oblaka izvoljen za predsednika gasilcev. To nalogo opravljam še danes z istim upravnim odborom.
Ob tej priliki moram pohvaliti vse člane UO, da so se zavzemali in izvrševali vse dane naloge in skrbeli za gasilski inventar. Da naše delo dobro opravljamo, gre zahvala tudi vodstvu delovne organizacije in tozdov, da vse pripomočke, ki jih potrebujemo, dobimo v najkrajšem času.
Vsemu delu, ki ga opravljamo v zvezi z gasilstvom, je cilj, da zavarujemo našo delovno organizacijo pred raznimi nevšečnostmi (požar), da ne bi prišlo do kakšne katastrofe, katere posledice si lahko samo predstavljamo, ker vemo, da je zaposlenih približno 1.250 delavcev.
Tudi druge člane kolektiva, ki so že sodelovali pri gašenju začetnih požarov, pozivam, naj še naprej ostanejo tako zainteresirani in naj vplivajo tudi na tiste, ki resnosti požara še niso doumeli, ki ne skrbijo za red in čistočo po oddelkih in ne vedo, da tudi najmanjša malomarnost lahko pripelje do usodnih posledic.
Ker pa je v zadnjem času zavarovanje tovarne precej slabo (gradnja nove ceste, dostop tujih delavcev brez kontrole, kajenje po oddelkih, šupe, skladišča) naj vsi odgovorni na svojih delovnih mestih poskrbijo, da se to čimprej uredi, ker bo dobro zavarovana tovarna samo v prid nam vsem.
Prehrana v naši jedilnici
Vsi vemo, da je za zdravje, dobro počutje in fizično kondicijo potrebna primerna prehrana, to je ne prebogata ne prerevna, oziroma če govorimo o družbeni prehrani, naj bodo obroki pripravljeni tako, da si bo lahko izbral vsak zase po svoji presoji, primerno njegovim potrebam.
Glede na vse to smo pripravili predlog, po katerem bi našo sedanjo prehrano popestrili še z enim hladnim obrokom, ki bi se dnevno nudil poleg dveh toplih jedi.
Da bi poenostavili obračunavanje na blagajni, predlagamo nove jedilnike, ki so razdeljeni po kakovostni stopnji in glede na to je postavljen tudi cenik. Grupa najdražjih
jedi naj bi bila po ceni 6 din, naslednja 3 din in najcenejši 1 din.
Poleg treh vnaprej pripravljenih obrokov dnevno naj bi bili še nadalje na zalogi prehrambeni artikli, ki jih imamo tudi sedaj, to so sendviči, jogurt, surovo maslo, med, marmelada, mleko in čaj, kakor tudi brezalkoholne pijače.
O teh predlogih so na skupnem zasedanju razpravljali tudi člani IO OOS in bili mnenja, naj se posredujejo v javno razpravo, ki je trajala do 31. 1. 1979. Jedilniki in cene bodo pričeli veljati, ko jih bo potrdil DS na svojem zasedanju v februarju.
Bogo Modic
ZAHVALA
Ko odhajam v pokoj in se poslavljam od vas, bi se rada še enkrat zahvalila za lepa darila in vse želje, ki ste mi jih izrekli ob tej priložnosti.
Celotnemu kolektivu pa želim še vnaprej veliko delovnih uspehov.
Rozi STOJANOVIČ
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavcem oz. kolektivu za izraženo sožalje in denar za venec.
Tončka JANČAR
Kako pa smučarji ?
V naši DO je veliko smučarjev. Saj se skoraj vsak veseli snega in vesele zabave na njem. Ker imamo v okviru športa in rekreacije organizirana tudi smučarska tekmovanja, smo prosili za nekaj odgovorov tov. VOJKA BLAZNIKA, ki že drugo leto organizira vse smučarske prireditve.
Takole pripoveduje:
Letos organiziramo prijateljsko tekmovanje z Rašico in obenem tudi prvenstvo Dekorativne. Tekma bo letos na Krvavcu, 17. februarja.
Pred tekmo bomo imeli rekreacijsko smučanje v soboto, 10. februarja. Marca bomo še trikrat organizirali rekreacijsko smučanje.
Žal mi je le, da se tako malo sodelavcev vključuje v 'tekmovanja v DO. Prijavljenih je samo 40 sodelavcev in sodelavk ( žensk je žal samo 9). Prepričan sem, da je še veliko sodelavcev, ki se aktivno ukvarjajo s smučanjem. Vabim vse, naj se nam pridružijo.
Stroške tekmovanja plača sindikat (vsaka DO polovico), za rekreacijsko smučanje prispeva sindikat polovico.
Druge športe, kegljanje, odbojko itd., financira v celoti sindikat in bi lahko najbrž tudi smučanje.
XXI. zimsko tekstiliado bo letos organizirala Almira iz Radovljice. Kdaj bo to tekmovanje, še ne vemo.
Lansko leto smo organizirali tekmovanje med Rašico in Dekorativno, prvenstvo Dekorativne in občinsko prvenstvo sindikata. Na srečanju z Rašico smo v vseh kategorijah dosegli prva mesta, na tekstiliadi je sodelavka (od 86) Regina Skočir dosegla deveto mesto, Slavko Bivic je bil trinajsti (od 106). Blaznik Vojko je bil sedmi (od 72) itd.
Žal nam je bilo, da nismo imeli ekipe, ker je ena od prijavljenih ostala doma. Na občinskem prvenstvu so bili dobro uvrščeni Regina Skočir (4 mesto od 23), Blaznik Vojko (12 od 27), Pečaver Marjan (16 od 73). Iz tega vidimo, da so se naši smučarji dobro uvrstili in da bi bilo prav, če bi jim posvečali več pozornosti.
Za tako veliko sindikalno organizacijo tudi ne bi smel biti problem nakup dresov, puloverjev in kap. Na tekstiliadi bodo predstavniki drugih DO opremljeni v celoti. Se enkrat vabim vse sodelavce, ki smučajo, naj se nam pridružijo, pa čeprav so na smučeh šele začetniki. Ni namreč bistvo vrhunsko smučanje, ampak rekreacija, saj se s snega vračamo na delo spočiti in vedri.
KULTURNI PRAZNIK
10. februarja smo v prostorih DO DEKORATIVNA organizirali koncert za delavce in svojce. Na koncertu so sodelovali Študentski oktet in Martin Franko, delavec Dekorativne.
Poslušalci so bili navdušeni nad kvalitetno izvedbo mladih pevcev, ki so v svoj program vključili narodne in umetne pesmi iz bogate zakladnice slovenskega izročila.
Martin Franko, delavec Dekorativne je med sodelavci že več kot 20 let znan kot pevec opernih arij. Na koncertu je ob klavirski spremljavi tov. Bukovčeve, upokojene direktorice šentviške glasbene šole zapel Vilharjevo uglasbitev Prešernovega mornarja in arijo očeta iz opere Traviata.
Tov. Bukovčeva je že stara znanka Dekorativne, saj je pred leti pri nas vodila amaterski ženski pevski zbor.
Vzdušje na koncertu je bilo zelo prijetno in navdušeni poslušalci si prav gotovo želijo še več takih prireditev.
Zal pa na prireditvi ni bilo marsikoga od tistih, ki stalno tarnajo, da hodimo v delovno organizacijo samo delat in da za družabno in kulturno življenje ni poskrbljeno.
Ob sobotnem koncertu se mi je utrnila misel, da smo žal vse preveč navajeni kritizirati, kadar pa se sodelavci potrudijo in nam pripravijo lepo prireditev, se nam ne zdi vredno niti, da bi se udeležili kot poslušalci. Samo toliko v premislek!