429
Dopisi.
Iz Gorice 9. dec. + — Prešlo nedeljo zvečer je obhajala tukajšna 6 i ta v ni ca prvo besedo. Poseben program za ta večer ni bil načrtan, le tombola in domače razvese-Ijevanje. Zbralo se je za prvikrat precej veliko društvo v manjših treh, za veselico posebno okinčanih sobah čitav-ničnih v Stabilovi hiši na ,,Travniku." Društvo je lepšal zal venec rodoljubnih gospa in gospodičinj. Stanovi so bili skoro vsi zastopani: vojaški, uradniški, duhovni, učeni, mestjanski, in tudi kmetiški je imel svojega zastopnika. Po tomboli, med ktero se je sploh slovenska beseda slišala, je improviziran zbor zapel nekoliko slovenskih budnic z glasovirnim sprejmstvom, in akoravno se niso pevci še popolnoma zbrali in vredili, vendar je lepota domačih slovenskih pesmic podbudila marsiktero srce in oživila zbrane ude novega društva. Ker je pesem poleg narodne zavednosti močna vez, ki druži člane enega uaroda, bodo odborniki čitavnice gotovo skrbeli, da dobijo v petji izurjenega mojstra in potrebno število pevcov, ki bodo soznanjali tukajšno občinstvo z duhom slovenskih  pesem   in  slovanske   glasbe.
430
Že si je čitavnica lepo število goriških in zunanjih udov pridobila; med temi je tudi več kot eden višega rodu, ki so z veseljem pristopili; nadjamo se jih čedalje več iz mnogih stanov, ker „utile dulci'4, ki ga podajajo čitav-nice svojim družbenikom in ga bo nudila tudi čitavnica naša svojim, je močen magnet vsakemu, ki mu rodoljubno srce v prsih bije. V to pomozi Bog! „Besediceu bojo za naprej vsako nedeljo.   v
Iz Teharij na Stajarskem 7. dne grudna. — Po nekem malem opravilu prišel sem unidan v celjsko c. kr. okrajno pisarno pa zapazim na veliki mizi velik zvezek po slovensko natisnjenih pozvavuic (Vorladungen). Baram nekega starega uradnika: ali bojo odslej uradnije slovenske pozvavnice na kmete pošiljale? Odgovori mi prijazno: „Revni kmet po * hribovskih straneh in oddaljen od mesta ne razume čisto nič nemške pisave in si mora daleč tolmača iskati; zato mu bodemo rajši slovenske pozive pošiljali." Čeravno mala drobtinica sloveuskega napredka, vendar kaže, da malo po malo se zbujajo gosposke in spoznavajo potrebe slovenskega kmeta. Zato bi bilo tudi potrebno, da bi c. kr. okrožna in deželna sodnija take listke v slovenskem jeziku razpošiljale.
Miha Vizjak, posestnik.
Iz Železnikov 11. dec. — Kakor so bili prijetni prvi dnevi letošnje jeseni, tako nam je bil malo ugoden njeni pozneji čas. Pogostni nalivi niso dali zemlji časa, da bi se bila zamogla popolnoma odsahniti in tako si kmeto-vavci še dozdaj niso zamogli pripraviti potrebne stelje. Uboga živinica bo mogla tudi mraz in veliko nečednost trpeti, ako nas sneg kaj kmalo zapade. Tudi ajda je mogla letos nenavadno dolgo čakati mlatve. — Kakor drugi trgovci in obrtniki, tako čutijo tudi naše gorenske fužine letos hude nasledke ptujih vojsk in prekucij. Navadno je bila o tem času v Trstu najboljša kupčija za železniuo; letos pa je nekako vse na tleh. Vse toži o pomanjkanju denarja, pa še kar ga človek dobi, je ravno tako, kakor bi ne imelo nobenega teka. Čudno bode, ako Bog kako drugač ne da. — Novo leto trka na duri in z njim čas naročnine časnikov. Želeti je, — srčno je želeti, da bi vsi Slovenci podpirali z naročnino domače dobre liste in dali slovo vsem onim, kterim glavna naloga je največa radost, teptati v prah in blato vse, kar zadeva narodne pravice slovanske in katoliško vero. Ne misli si, rojak, da si „nobel", če leži na tvoji mizi „Presse" ali kak drug list enake baze. Vsak pameten človek te velikoveč pomi-luje, ako vidi, da onega še dobrovoljno plačuješ, ki te — bije v obraz. Duh domorodni, duh slovanski zbuja se; Bog daj, da zbudil bi se tudi v novem letu glede podpore domačega dobrega času ištva **) v obilni obilni meri. Vsem onim pa, kteri držali se bodo naprej stare trme, pri-vošili bi v hiši tistega sicer revnega pa odkritosrčnega slovenskega rokodelca , ki je bogatemu posestniku, vidši pri njem „Pressea r naravnost rekel: ^Gospod! pravijo, da ni naš poseben prijatel, kdor si ta-le časnik drži." — Vsem rojakom vesele praznike in srečno novo leto! Bog!
J. Levičnik.
Iz Ljubljane 15. dec. — Mestni zbor, ki je bil danes, se je sukal okoli treh stvari, ki so se obravnovale z neko posebno živostjo. Prvo so bile delitve mestjanstva (Biirgerrechtsverleihungen) nekterim, ki so za to prosili. V zadnji seji so bile nove pravila za mestjanstvo ali „pur-garstvo" sklenjene , po kterih ima vsak , kteri se na novo sprejme za mestjana, plačati do 50 gold. v mestno kašo, do 25 gold. pa strelišni družbi. Ker že unikrat so se nekteri odborniki upirali zoper plačilo k strelišni družbi, je danes gosp. kantonski poglavar Pajk besedo poprijel in za svojo   stran   spet  protestiral  zoper to plačilo  ter rekel,
________i____________________________
*) „Novice", „Danica", ,,Ucit. tovarš", „Naprej", ,,Stimmen aus Innerosterreich", „PrijateI", „GIasnik", glejte! koliko žlahnih zakladov poštenega domačega blaga.                                   Pis.
da po ravno tisti pravici bi lahko tudi kazina ali čitavnica kakošno davščino zahtevale. Al kar je sklenjeno bilo , je sklenjeno ostalo. — Drugo je bila ponudba nekega nna-njega gospoda, ki bi rad tisti kos mestnega mahu (rao-čirja) kupil, ki se „purgarski del" imenuje in 180 oralov meri. Ker cena mahu od leta do leta raste, ne kaže, da se zdaj proda ta mestna lastnina, v kteri ima mestna kaša velik kapital, ki ji že zdaj leto in dan donaša 564 fl. obresti, in ker tudi dnarnica mestna ni v taki zadregi, da bi se mogla znebiti te lastnine, tedaj finančni odbor nasve-tuje, naj se ne prodajo „purgarski deli.a Dr. Bleivveis se čudi slišati, da je odbor danes vseh drugih misli, kakor je bil pred malo mesci, ko je prodal tudi dober kos mestnega mahu! — Sklep je bil po nasvetu odborovem. — Najbolj živi pa so bili pomenki, ko je g. dr. Cuber naznanil odboru, da mestni dnarničar toži, da nima denarja v kaši, dolgov pa je 15505 gold. poplačati. Gosp. doktor nasve-tuje 5 reči, da se reši mestna dnarnica iz zadrege za zdaj in vprihodnje, ter je dokazal, da mestna kaša je najbolj v zadregi zato, ker se je veliko zidalo pri nunah za šole in se naredilo novih kanalov in novega tlaka veliko; mesto ima sicer čez 20.000 gold. obligacij, pa te se ne smejo prodati, ker spadajo v matico mestno. O tem se uname živa beseda: dr. Ahačič, Horak, Verhovc, Sventner in drugi trdijo, da je razloček med obligacijami, in pozvediti je pred vsem treba, ktere se smejo prodati, ktere pa ne. Gosp. Stedri z mnogimi drugimi odborniki misli, da žalostni dopis mestnega dnarničarja je premalo razložen in da se ne ve prav, ali smo res v taki zadregi; potem razlaga, kako mora gospodar sploh v svoji hiši varčno ravnati in opustiti dela, kterih po svojem premoženju zmagati ne more. To je vse res in lepo; al s temi besedami je govornik ravno najbolj odbor za stavbe in tedaj tudi sam sebe in-terpeliral, zakaj ravno zidarije, kakor se je pred reklo, so največ stroškov prizadjale mestu, ki bi se bile mogle tedaj potem takem opustiti, če ni dnarja bilo. Gosp. župan, kteri po dotičuih odborih obširne samooblasti nima, ima zdaj lahak stan in po takem ni odgovoren za to rano, ki se je nenadoma pokazala. Sklep vsega pa je bil, da so bili gospodje dr. Ahačič, Pajk in Heiman izvoljeni, naj preiščejo d name zadeve natanko in drugi pot zboru nasvetujejo, kaj je storiti. — Mi pa mislimo, da ni tako huda, kakor se kaže na prvi pogled, dnarna zadrega; pa tudi to nam bo vsak potrdil, da je bilo potrebno, kar je bilo letos v mestu storjeno, in da še veliko veliko več je storiti vprihodnje; pa nepotrebni stroški naj se opuščajo, kakor pošiljanje obrtnikov v London itd.
—   Svitli knezo-škof ljubljanski so se podali včeraj k sklepu državnega zbora na Dunaj.
—   Spet je bila v nedeljo prav lepa „beseda" in čitavnica bila je še bolj polna kot prejšnjo nedeljo. Citala sta se 2. in 3. del Vi le Ima Tel a, pri kterem ste se udeležile na novo gospa iu gospodičnja pa 91eten fantek, ki je delal Telovega sina. Spet sta ta dva dela izvrstno dopadla — in po pravici, zakaj ako si poslušal od deleč, pa nisi vidil knjižic v rokah gospa in gospodov, mislil si, da si v gledišču , ne pa v čitavnici. Pa še dve gospodičnji ste nas razveselile s prav prijetnima deklamacijama; ena je pre-ljubeznjivo govorila Dežmanovo šaljivo baladico „Jaoko cigan", druga pa tužno ^Rožico", ki jo je po Kles-heimu poslovenil Malavašič. Vilharjeva pesem „Slovo od domovine" (samospev) in Riharjeva ^Žalostni glasi zvonov" (čveterospev) ste bile pevsk dodatek, ki je bil tudi z veliko pohvalo sprejet. Po wbesedi" smo po uavadi pri veseli večerici še enmalo posedeli v prijaznih pogovorih in slišali smo med drugim prelep dvospev dveb gospodičinj, ki nam za prihodnje naše ^besede" obetate še marsiktero veselo uro. — Ako vidimo od tedna do tedna veselejše gibanje pri ^besedah" v čitavnici, si mislimo, da Slomšekovo  pesmico  ^Preljubo  veselje,  oj   kje si doma?"
ajbroivsi jo na svetno stran, bi mogli pač po pravici obrniti na nase ,;besedeu v č i ta v niči. Kdor pa misli, da govoreči „pro domu sua" prenapenjamo hvalo, temu povemo, kaj je celo ,,Triestercaa, od ktere vendar nobena živa duša ne more reči, da slovenščino na svoje ljubeznjivo srce pritiska, te dni o „besedahu našihv pisala rekši: „Die Abvvechslung, welche die Direktion der Citavnica in die Besedas zu bringen vveiss, ist nur zu loben, und ihre Bemiihungen findeii auch t>ffenbar ihre lohnende Anerkennung; die Piecen, welche sie \vahlt. amusiren, instruiren, animiren, und man konute cinem anderen Vereine, der sich aus der Sphare des Tanzens, Spielens und Tabackqualms nicht zu erheben vermag, zurafen: „Gehet hiu und thut Aehnliches zur Belebung eueres Vereines!" — V nedeljo se bo dovršil Vilelm Tel, in napovedano nam je spet zraven tega nekaj novega mičnega v muz i kal nem obziru; pa menda tudi brez deklamacije ne bo; nadjamo se, da kaka ljubez-njiva domoljubkinja nas bo prehapila ž njo.
—   Iz letošnjega naznanila si. škofije se vidi, da dohodki Alojzjevišča so znesli letos 7635 gold. 98 kr., stroški pa 6516 gold. 7 kr. in da glavno premoženje konec septembra 1862 je bilo 89620 gold. Pogrešamo pa v tem naznanilu, kar bi bili posebno radi zvedili: koliko si ovni ko v se je namreč že dosihmal prodalo, ker nam ravno razprodajanje tega dela, ki so ga rajni škof namenili svojim rojakom, nekako   priča,  kako   napreduje materni   naš jezik.
—   Naj dodamo današnjemu listu še kratkočasuico, ne izmišljeno, ampak resnično, ktera kaže, da pritožbe, ki jih „Noviceu donašajo o nekterih poštnih uradnikih na Slovenskem, so celo pravične. Nedavnej pride ženska na neko pošto pa praša: ..ali ni ena škatlja za njo tukaj?" Poštar, slovenskega jezika neveden, pogleda v predalček za pisma, pa odpravi žensko s temi besedami: >21u bte Skatlja tfi fetn Srtef ba.« Nadjamo se, da nam bo letošnji „Postbuchel" prinesel to burko.
431