Leto V-, štev. 42. V Celt&< sobola dne *4. aprila $923. Pwtotoa püakfra i gototiBi. otaiv;- !-ctno 60 Din, rnt-ie^no 5 Din, :::i JriOMomsvvo '!!''J Din. OgVasj :h ot/h viSino stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Po^etmeaonai Stevillca stane l Din. Ezhafa sorek, čelrtefc in sotoolo. liredni$tvo: cciku spomladj pričenja sokol- sk» vzaoja in sokoi&ko delo v nastli feJo- vadnicah in teiovadiščih s p<«jvojetio sifo! Ko( na inriivlniču .ic inlaUo in sKiro v u:tš«ra drušfvu n« delu, da jjnuij stbi, svojcem in svojri domovinj trden tt.melj žtvljeniti» Politici« strasti so se razpatttc v na- š? očetnjavi do neznosiiosti. V tii zinesujavi dvtea jjlavo naš ti societen sovrag, ki sc mu k zahoteJo, d;? /aii.k? *»m. kjer inisli doseči Irvnunre- iispch^ vsted ra/dvo.iem>sti naših. Ijniclti. Posledfce vojne, silna di-a.jfinja, sptoSHo brezdel.ie, pohajko-va.ii.ie, atkoFio. lizeia in lenoba se košato šopiriio ter /astrupliakv /drave temel.ie uušcgft ro- du. V tetu času V«s kliöe sivi in pnnos- ni Sokol v svoje vrstc. Kakoršne Roll «tarosti sto, katerentu koli sk>jri.c pripadiite, /*i vse >e prostora dovoli. Sokolska \ zcco.ia utrjajc zimea.i ml&- diin: orta uit! vccpi v srce ncpreuiagljivo linbez-en do svo.tega rodu in svafe dn- C c ! i c. 13. nprila V iicmškem easopisju bercino üan za dnem, k<:ko se zatira nemški narod. kaktf krivice prizadevajo Francozi na- rcdu, ki jc hotel in ki šc hočc domini- rati uad Evropo iji cclim sveioni. Nüroü. ki jc sroril taliko krivice drutfim naro- df»m, se hoce r/ri(ože\ uii. čc vtikraf pri- de pravičmi kazen naiij. Kdo je Dovzročil s\\.'t<)\no so.in<>':' Ali ni bir to ravno nemski narod, ki le \' svoji nadiilosti hotel zavladati celi svet litiporiiim romanmn ic bila devizo oholcga nemškeffa ccsarja Viljcma, Al-e- ksanefer Vcliki je bil nje,y:ov ideal. Za- vladati vsem narodom, jih trpinčiti in izmozgavati to bi bil visek ncinske kul- ture. Ali se uczavcdajo Ncnici, kakc o- knunosti so doprinasali v svetovni voj- ni. Kako .ic Pwncija kcvavehi in niem najboljsi sinnvi so prelivali kri za svo)o domovino. Ali sc nc spomlnjajo vlvc, da jim niso bili sveti in nedotakljivi najsta- rejši francoskr spomeniki, ki so .ijovorill o ciavmi preteklosü. Vse so razbili, vsc r-otr!i. kar je stalo na francoskih tleh. Monunientalne stavbe. na katere ni bs? .!o si> trdue skale xdravia. poitenosti, odfcrHosrčno- st), vzc'rznosti in /urke dennoviuske Ijd- htfzni. SUtrišf, \':.ni vcl.ia v prvi \>.s(f nits kHc, da. i/rocitc Vaš u?iidr?i/Jf zaklaü. >'ašo deco. Vase otroke, izku^enint ro- k.'im naiVih predn.iakov in preduiaeic. Oc-rod?iUiIe"f, Vas /ovojik), da {h»ši- l.üUe syoIü nastavljence v na^t vrste, da fKWlo kot /dravj, krephi l.u»d,ie Iahko *r> zanesljivo opr'vvljjali svojo shržbo. Držnvrri in zasebnl namešeeuci in dclnvci pridrfc. iar vsiopite v naš krog: \>a po.iasnifa o razporedu telovaö- [>e «obste v ttT*sT loiovftdiiic? v nicstnl o^novni $e hrepenelo ¦nemško srce, miičifi Juiroslovanc. Krl inneenikov je rodovitno seme, iz Jkatere- ,cca ;e vzklifo n?očno drcvje, katcre^a nc bodo lnoir]: Oermam posekati. Veliki di- plomat papež Leon XslI. jc \jdno trdil. da inuiio SFovani veliko prihodaiosf. Uresničujejo sc lijcgove besede. Nikjec v zgodovint ne bereino. da ima preju dico le en Tin rod, ki naj nadvlada nad drugmii. Vsi na rod t so enakovneilni hi cnakopraviii. Viijcm, ki ni kazal že oü nekdaj unrmaliiosti, si je domišljeval, da ie nemski narod izvnljen narod, ki naj vladn druge. n sgndleteto niu je. Ravno nje^ov lastn] narod ica ic zavr^el; kafcor !)osii!5eno drevo. V'j'Ijein je sicer moral oditi, i\ nje- iiova ideja doinišljavosti in prcvzctuüsti navdaia še vedno nemski narod, katera ideia ne korenini le v Ncntcih v Rajln. in katera kleja se siri tudi preko nem- ških mej v Avstrijo in žalibojc tudi nicer peščieo Nemeev v Jujjoslaviji. Zavcdati sc inorajo naši Nejnci, d;i se mis .luKoslovaaiski narod njim ne bo den je, zakaj bi Ka se telo po božji službi ne? Da so bili istega mnenja tudi solčavski postilničarji, smo skle- Pau iz tega, ker se je \z spodnjih prostorov dvigal prijeten vonj po raz- mh telesnih okrepčrlih. Kmalu nas pa je tudi ropotanje pristnih planmskih podplatov prepričalo o tem, da se nismo motili. Iz Herletove sobe oziroma postelje sem gledal vitek stolp, zelene šume in skaie in nad tem koSCek kristalno modrega neba. Močan zdrav zrak gorske pokraji- ne je stii! v sobo. Pod oknom bobni mlada Savin ja, ki komaj urohodaod tod izvira, ter bi njenim mladim in bistrim väiovom skoro ne pripisoval take moči, ki jo tu ka2e. V sosedni sobi brusita" bridke nože prijatelja sotrpina, da 2 njimf porežeta res že nesramne kocine svo- jih braci, ki se je v koroSkem zraku prav pošteno razpasla. Ko sem pogledal v niiju sobe sta vihteia vsak svoj nož po ubogih lieih, in kri, ki je tekla curkorna, jc kazala, inivuH vlvlom). Büi so tiasi. ko smo .ieOali Sloven ei pod prnsko pik.erhaubo., ko jc starr avstrüski cesar Krane Jozef storii in izvedel vse. kar se niu je diktiralo i/: I3eriina. a danes so casi Jrugi. Mi smo prost in svoboden narod, ki se vla- da sam Itcz neniskc nadutosri in kontro^ le. Cs. i'raiicozi zaiiievajo danes, ua se izpolnoo njihložaj ivžaven. Vla- da ima prav, če noce riskati več papir- iiatih noveanic ker bi to povzročalo silni padec dinarja. Dohodki od carin in prl- stojbin so skromni. Vsled ajjrarnc re- iorine placuie kniet od 1200 dinarjcv do- liodkov le 80 •ainarjev davkov, uradnlk 200, industrijalec pa skorai polovico, kur oneinogoča vsako industrials» podjet- nost. Tujci tudi noCx'jo ustanoviti vccjih podjütij, ker bi hoteli kar hkratu nacio- nalizirati vsako podjetnost. Edini tujcJ. ki delajo so Anftleži. Ljudstvo se izse- Ijnje v Ameriko in Itaiijo. Cipolla trdi na- dalje, ja ie Italija radodama s koncesi- jarni napram ju.croslovenskim državlj:;- iioin, ki potnjcjo po Italiii. ali se hočeio naseliti v njej. V Ju.ijoslaviji pa vlada !>ravi polieijski sistem, ki ozlovolja vsa- da je gorski zrak na ostrino britev prav neugodno vplivai. Da ie bil odzdrav na moje »Do- bro jutro« prav rovtarski, tee;a pač ni treba omenjati. Iz tega tnučp.ega po'.ozaja- ko sem stal kot greänik pred prestolom sodnika, me reši razbijanje po pivskem sodu, I ki je svojo penečo vsebino celo noč j hladi! v Savinji ! I Savinja je tu vodovod in ledenica vsemii prebivalstvti tudi v najhujSi vročini ! Ko Jaka te glasove zasüzi, in Franc porogüivo po naju pogfeda, smo kmalo sklenili mirovno pogodbo, ki je bila v desetih mirurtah slovesno v gostiiniški sobi podpisana Seve le z levico, ker desnica je bila v službi grla in želodca. Ko smo nailepše uZivali sadove na^eRa truda, Merletove kuhin ie in del- niäkega piva, prikoraka v sobo gospod Piku§, četveronožni belec. Pa ne kon], temveč pes, g^ospoda, ki v Gprnji Radgoni podpi^e dofžrtih pisem !e- ^ali^ira. ke^a lii.ic;•,.'¦ i!':^o\ slv<--:-;a polovaica. lJr;- znava pa, da so se zadnje case ublazöc sitnosti v Hrvatski pro-ti Italijanom. S temi iz-vajanji Cipolla se ne nroremo str;'- njati. Vcmo. da je obratno radi fasislov- skega pre.^aiijstnja Slovanov. moralo sto- tfne in stotin1.' jtij^oslovanskih prebivar cev zapusüti Jnlijsko Krajino m se izse- liti, čeprav so bill tani donia in živt-f) cela desetletia v oiiih krjijih. da ne xovo- rim o jugoslovaii.skill pripadnikih. Pq- h\aluo se izraža o pošfnein in brzojav- nern poslovaiiju. Holjšn se tudi že- lczniškcj. odkar so prišle ameriškc lokoniotivc. Hoteli v Heoffradu so iz- vrstni, v Za,s?rebu sfabi. Prcbivalstvo .tc zelo ifostoljubiK) tudi naprarn Italijanorn. Sploli se trudi vlada in funkcijon.ar.fi, d^i /b."i!j.ša,jo tujski promet, Vojakom nedostaja z'lasti pušk \ io svrho so vrse sedaj po^ajanja s trau- cosko \-lado za posojilo -^00 milijonov frankoV-: Pod 'Oroziem je sedaj 250.000 niož, ki so namenjeni za notranio obraiu- bo. Nikdar pa niso resniciie vesti v ita- Mjaivskili Hstili o kakih vojnih pripra- vah. Najvec skrbi povzroča razbojnistvo v Makcdoiiiji in Črni sori. Jusoslaviia ima veliko bo.^astvo, ki pa še ni razvito. a pride ^otovo do razvoja v casu mint in z i/popolnjenimt srodstvi. Cipolla zelo hvali zunanjega mini- s;ira dr. Ninčiča, kateretnn pripisuic naj- bo.lj.se namenc napram Italiji. Težave na üpatijski konferenci ne prihajajo od njc- .cjove oseb-j1, ampak od notranjüjja polo- /aja, kak(^r jc uastai po volitvah, ki pa se menja od due do dne. tako da bo mo- .ijel postati icospodar skupščine tudi —- Radic(?). Jugoslavija se urcjuje, na od- cepljenjc ne misli nikdo resno, ne v Hr- vniski. ne v Sloveniji. Pač pa streinifo f)o iederativnem sistemu, ki bo vsako- imir puščal živeri svoje življenje. Hrvatt niinajo sposobnostj z;\ izvajanje kakega vnajijepoJilicii'cga programa, medtem ko ima Srbiia i/kustva v vnanji pohtiki. katerihHrvati ninsajo. Srbf imajo sijai- na svojstva. so izvrstni vojaki in dobri politiki. Srbiia zadobi veliko pomemb- nost v baikanski m srednji Rvropi in Beo^rad ima vse po^oje. da postanc velika mctropola. Srbi se pa morajo u- veriti. da jim ie zaenkrat porrebno .sode lovanje tujcev, če nwcejo zamuditi mno- ico let lepe bodoenosti. ki so jo vrednJ. »Piccolo« pripomrnja, da Italijani vse prcmalo poznaio to sosednr» deželo. M (vori velik del zaledja trzaske^a prista- nisča. Italijani pa te.tra do sedaj niso vr- sili, tflcdali so na nas vedno s starimi predsodki. Ako nas bodo enkrat natan- ko spoznali. bodo njihovi odnošaji do nns velrko boljši. kar bo povzročilo, da Da ni bil sam, temveč s svojo ženo, mu ne zanjerim. Da pa prihaia z zdravnikom, ki zdravr bolnike, v to okolico, smo mu zamerili. Sicer pa ie družba prav vesela in nosi seboj neznansko ležke nahrbtnike. Celiskr dohtar, ki ie v družbi, kar po poti orciinira in nosi kot na^rado Že kakih 5 ki! gorskega snroveRa masla seboj, ki smo ga bili seveda tudi mi deiežni. V vročini, po kateri je hodil do Celja, se mu je polovica ra2topifa in razcediia po hrbtu; glasen opomin. da takih dobrot ni dobro nositi drugie kot v ž.eloricu. Zabavali smo se imenitno. Konec je bil ta, da ie družba odšla, notar Luka pozabil v go$ti!ni svojo novo suknjo, -PJkn§a pa vzel seboj ! Ker smo to sukRjo ludi mi 5e)e do?go po odhodn opfuüj, spravila jo je tez par dnr po5ta v objem svojega gospodar;a. PrHate.ja sta opazila 2eljo, &* hotels drugo not .pitnotevati v hotelu KofoSfca Lv>$ Qisitico. \HH ^H^H Ljubljana ^^H H^^^^^r ^^^^MV ^^LmmJHI HIK^ »Iran f\ o \ S<*v. 42. /ij'jiit ttobru in korisrim pryliiiiui nu\.: oN?ma držnvnrrut. POZIV RODOUUHNi JAVNOST1. Naša tc2k.ii diploniatičua borba /^ tvotfodbeno iiani janičerii Haro.š in Delto iasno dokazuje, da more na uspeli v mcd- narodnHi jKj.^ujanjih računati sanio drža- va, ki svoii-' upravičenc' zaliteve lahko txxlpre z oboroženo silo. Kakor snio orgauizirali vojsko % obrambo našili kopnih mcia, tako mora- mo noskrbeti za cini izdatnejšo varnost naše pomorske obale. Nasa o>bala pa nu-di sovražniku odprta vratii za oboro žen vpad z niorske strani, tako da v res- nem slucajw postajic naša kopna obram- ba skoro iluzoriena. Nase sio in sto kiiomvtrov doltfo obrežje nani luilaga dve važni nalogl: 1. da sc poslužinio in aria, tega za ua- rodno gasp.odarstvo nad vse vaznc.ua občila. tor da sivorimo trgovsko brodov je. ki bi se z, njega pomočjo osvobodiUi naša prekornorska trgovina tuje eksplo- atacije in 2. da zavarujcmo našo členo- vifo 'Vbalo / utrdbami tcr mocnim zrač- nim in morskim brodov.iein. Zgodovnia tiam pravi. da se jc trgovska mornarica moffla razvijati same.pod zaščito iakega \ ojnega brodovja. Da opozariu narod ua pretečo ne- vamost, da La podzigä na čim izJatne.i- Le izkorišeanje naše srečne «bmorslcc te-gc in;da vzbnja ined uarodom. intercs za zašeito države s tc strani ter predoči ijucrstvu pomen morja za iniše '^ospödar- stvv. se je 'osnoval v Splitu centralrii od- bor »Jadranske Straže«, kojega »odriiž- ni>-a funkcijntiira v Lji'bljani kot Qiivm -kIot »JaJ.anske Straxc- za Slüvenno. Poziwi se rodoiiubna .iavno-;t hi ')\\- -¦to;> K veieixrtrcbnemii in ^atrijchVv.ri« ir- *tvu,. prosijo se n-ožrtvovalit Pvsa- roezniki, da osnujejo v vsakcm krajit, v'C{ sc pnglasi vsui JO č! nov, >.is1r!:z- nice, vkrajili z manjšim šh'\i1oni članov pa poverjenrštva. Pristopnina k drustvii znasa: Za; dobrotnikc Pin 1000 enkrat za vseleii za ustanovnike I>in 250, za pod- Dornikc Din itH) enkrat za vselej. za red- tie članc Din 1 mesečno. Vse potrebne informadje, tiskovine, brošurc in reklamni matcrijal dajc.fflav- ni odbor »Jadranskc Stražc« za Siovre- niju v Ljubljain, kjer se sprejemajo ttidi naročiia za glasilo »Jadranska Straža«. Olasilp k> cna prvovrstnih revij Juffo- s;lovanskili z el'egantno vnanjo opremo. tiskana na fincm satiniraneni paprrju In bojrato ilnstrovana, da služi v okras vscrn čakalnicam zavodov in poslova!- nic, ffostilnam in kavarnam in naj nc manika v nobeni narodni rodbmi. Ker pa taka Želja ni, da bi bila izpolnjiva v petih minutah, fili smo si ofcledovat rogovUca ter njegov visavis. Jaka ]a namrec trdil, da nama bo slaj5a noč kot v Soäcavi, da je vino bolj$e in postelja mehkejSa. Ker nismo ugovarjali, smo ob kak-i 10 uri dopol- dne prav tnoSko korakali \z Soičave pit slavno inano rogovilško vodo in vino, ter pregiedali kraj, kjer smo jo drug dan nameravali mahniti v hotel Korošice. Po kopeJji v ledeno mrzli Savin- ji. ki \t privabilo iz gd udeleženpev glasove, ki so le malo ČloveSkim po- dobni, sta Jaka in Pranc docela oh!a- dila svojo nemimo kri. Jaz sem gledal kurjo pott,, ki je pokrivala obe grešni te'«esi. Da pa ppstimo §alo za nekaj ča- sa, ugotavtjam, da je na5a ekspedicija drug dan ob \'23 uri zjutraj zdrava in čvrsta zapustila Solčavo. Pot po cesti nam je hltro miiiul. Pri Kpezovi gostUni smo zavili čez brv tcr rned gozdovi in paSniki ter polji v prvi jutranji zori vkorakali v rornantičen Robanov kot Logarska do I in a, Matkov kot, v Savinjskih planinah, kamniSka Blstrica in Kokra v KamniSkih, Vrata, Pišenca in BohiTJjski kot v Trigtavsketn po- gorju^ so krasne in slavne ^orske doline. .¦¦,. p* vse skupaj se ne morejo ko- sati z Robanovim kotom, ki Jin po nepopisnl veiičastni okoHci ter gorskim mirom, ki Cloveka ikoraj omami, da- leC «nadkriljuje. (Konec prti*o- biska.K'adicyyih^dposhmccv. da sta pr!- šla 10. (ni. v'BcoKrad Radiceva dclcsa- ta dr. Maeuk. in dr. KnijeVic z naniennii!. cia sto-pita v. stike /. radikalno stranko. Najprvo s-ta ^biskala niiiiislra ver Ljtibn .lovatfrD.v-iča. nakar st;>. se z.slasi:la pri l^a- šiču. Motela sta /.vedeti, aii bi bjlo moffcr ee doseči kak sporaziuu j^lode resitve \]>riišau.'a srbsko - hrxatskih odnosajew I/.uieiijaJi so misli. ne da bi se zavzeht !:ako konkretno sta'iscu. Potovanje Ra- dičivih odposlaneuv je inielo informati- ven ziiačaj. Radikalci sd ua staliseit. Novosti« prinaSajo infor- macijo. da so se vrsili med predstavniki bioka in delejrati radikaiske stranke raz- R'ovori o vseh aktiialnih vprašaniili, ki <;e tieeio sedanjeffa politienejja polozaui. \ ažiio toeku jc tvorilo vprasanie o no Lranji ureditvi države. Blok ic',nast(-pal pri vse!i vprašanjih eiiodnšno. Itallia zopet zavlaötiie. Italiiani so yopet prisTi z novimi /,alitevami, kate- rih pa mi nc; liKTrenio sprejeti. Zahteva- jo tiamrec, da sc spre.ime v trtfovinsko 'potfrxibo pravica kahotaže na nctši obalT, vpravica plovbe na reki Bojatii in Skadcr s.kem iezcru, daijt- na Znmanfi in drngili plovnih rekali v Dalmaeiji. Razen tcga zahtevajo, da sc z novo trffovinsko po- godbo zagotpvi sralna carinska tarifa, katere se mi nimaino in pravica, da smejo svobodno v naši državi nstanav- ljati trffovinska pp.dietja. Italiiani mora- I jo pač visoko eeniti bojcastvo našc dr- žavc. da se pri vsaki prilrki ponujajo za vanilie in kontroiorje. Mi pa bomo saml opravi'i brez njüi. raje naj skrbijo za dobrobit lastnih državlianov, ki se itaft dobro ne počutiio dotna. ampak se tru- rnonia.sclijo v Amcriko, da si i>oisce]o bolj^i kruh kakor je polenta. Zavezniki in Neračiia. Poincarč 5C ni izprernenil svoje pornhrske taktike. Po porocllu »F.cho« Prancozi nočejo re* dnkcTJe ncmSkih dol^ov in ne bodo Po- ruhrja zapnstili prej, dokler Nemci do zadnie?a vinarja ne plačaK> svr^jih dol- jrov. Po novem nemškem reparacijskem načrtn ie Nemčiia dokičila svoto, kr jo lahko plaea na 26 miliiard zlatih fran- kov. V anRteškem pariatnetitu se prete- pajo. Ko so pri^H v zbornico novi vladni poslanci. je Raid win precuožil resolucrjo, naj se odkkmieni predlog zopet razmo- trivä. Delavci so se z velikim hrupom dvrccniii in začeli peti rcvo^ncijonarne pcsmK Nivki §kotski posianec ie udarl! državne.^a podtnjnlka s sve^njem aktov po prlavi. Takih doirodkov niso navaje- ni v ansrleškcm parlamentn. ItalUansko mnenJe o federativnem Mok'u. ItaHjanskijinu 'cäsopislu zlasti fa- Sistovskcniu se nc more predbacivatl. da ie prijateljsko . Slovencem in Hrvti- tom. Zanimivo pa ie mnenjc Deiminija beoffrajske^a dopisnika »Oiornale di Ro- ma» o federativnem bloku in hrvatske scljackc stranke. Piše .^ledeče: «Srbskc novine so postale zadnji čas zelo ncTvcw- ne. Nekateri velesrbski listi nagovarjajo vlado, da uporabi radikalna sredstva prcti protidr^avnim demon torn. Zahfe- yo]o šo več. d:i izvede proti Radian dra- konicni zakosj o o'brambt domovine, s ka- terim x v proSli skup^čini bHa uničcrvi komunistična stranka. Se hoie li PaS« possluzit? tejfa skra/nccra sredstva? Aii bl m: -n leui uuiciin ruiliticna str.uika vzdr- ževana z mü.s.kovskkn denarjem, aii pa iUirod. kakor je lirvatski, ki k cnodus- no pokazal. ;-! I'^'ce to ustati. a ne tin rx)de tlaC\! ; Je drugoü ncmska «asilska drustva, je to največja sramota za Slovonce, ker izpričuje prod svetom, kake sieve in kaki iepci smo ¦Slovenei, ki se te izrodke danes sle- da»no in trpimo njih izzivanja. Ta sra- mota pa'kaze fndi javno, da se tak-ozva- nim vNemcem«,- ki v teh drnstvih go- spodarijo,grc predvseni za političnona- eionaini znaeai tell požarnih branib. tc- «a člankar ne niore in ne zna prikriti, In to in jpopei. saino to je ono, česar mi da- Ije (rp'eti ne nioremo. Ne razntnenio tudi površnosti in slabosti županstev po na- vjgden'ih krajih, da še tl<> danes niso. ziia- la napiaviti reda. Tako doživiš danoš v svoji svobodni domovini, ako priiayis j.ristop k takemu »sanio čiovckoljubne- imi« drustvii, da te .irospoda nemeurji. (»dkJoiiHo, ker nisi vrreden, da bi bi] clan gasilskcsja društva, ki ima svojö streho v obeinskem poslopju, samo zato nc. ker si Slovenec. In okrofi te točke se sučc vse. frazarenje n^m^kutariev o »Feuer-, \vehrili<': zares samo med Slovenci .ie mogoee. da se kaj takßffa tako dolffo trpl, ker je vse tienisktitarsko »fenerberkar- stvo« spretno in drzno tnaskiranje te^a. kar ni v interesu naseg:i naroda in.kar jedrzavni ideji.najbolj kvarno, k^r ]: diskret- nim, čustvenim" spremijevanjem na klavirju utis večera le poyecal. S po- j novnim ploskanjem in vzkliki je''po- zivalo občinstvp 'ütnetniker vedno zriova na oder. Gej. Pos5pi.?ü- Ivanövi jö bi! poklonjen kraseri kctfek poln evetja, za knr se je ümetnica zahvalila s po- sebno pevslco točko izven programa. Bi! je to iep večer in takih Coljani ne pozabljajo. Bil je to ^den onih redkih večerov, v katerih vstvarja prava umet- nost 2iv kontakt med občinslvom. 4n umttniki. Mi smo zag;reb5ke j^oste raz- umeli in — vzljubili. In prepričani smo, da tudf oni v navdnSenem odobravaniu niso videli le aplavza, marveč, da so čuli iz njega tudi pro^njo in rsaročilo Celjanov: Pridite zopet in - iskreno dobrodoSli! Sokoisko dru^tvo v CeJju ponov- no vabi k rnladinski igri »V kraljev- stvu paičkov«, katero uprizori naraSčaj trboveljskega Sokola v soboto 14. aprila ob 4. uri popoldne v vc-hki dvorani Narodnega doma. Vstopnina za odrasie 5 Din ; za deco 2 Din. Vemo, da se na5e občinstvo zaveda velikega vzgo'}:w$a pomena takih iger za mladino, vsled česar se upravičeno nadejamo da bode tudi udeležba pol- no^teviina Sokolsko društvo v Celju obveg- ča članstvo, da so se na Savezni skup- 5čini v Za^rebu fine 30. oktobsa 1922 sprejela nova enotna.društvena pravila, obvezna za vsa drustva. Nova pravila omogočavajo druätvu začeti s čiščen- jem yrst svojega društva. Sokolstvo mora postati rnoralna eiita naroda, njegov ponos in vzor celemu svetu. Kdor noCe uravnati svojega javn'ega in privatne^a življenja po strogih so- kolskih načelih, mora rsd aft nerad zapustiti na5e vrste. Pot do pravega spoznanja in poimovanja .sokoistva pelje skozi telovadnicb. Le ve^letno rodno in vstrajnö delo v sökolski te~ lovadnici lahko napravi iz navadnlh ljudi prave Sokoie. Zato je na podlagi. pravil dolocilo druStvo, da mora vsak član in članica, ki je po vojni vstopiJ. v naSo orsanizacijo, vsaj do izpolnje- nega 26 Ifeta redno obiskovnti te'ovad- bo svoje^a oddelka. Samo v prav iz- . jemnih primerih se more na predlop; vaditeljskepa ?bora neposečanje opra- vičiii. Pozivljamo torej vse prizadete brate in sestre, naj nemudoma začnejo telovaditi in tudi vstrajajo v vrstah telovadeče^a člaustva. Kdor pa nika- kor ne more aii ne sme obislxOvati telovadbe, naj se med teiovadnimi urami zgiasi z dokazi o izredni telo- vadnt r.apreki pn načelniku (načelnici) aii pooblaSčenem zastopniku (zastopnici) vaditeljskega zbora. O veljavnosti upravičitev bo sklepal vaditetjski ?bor in odbor. Froti vsem Se ne 26 let starim članom in članicam, ki do 30. ' aprila 1923 ne začnejo redno telova- diti in se na zgoraj . omenjeni. ;naLin.* tudi zadostno ne opravičijo, bo' drtiSt-1' vo primorano postopati v smislu pra- vi! ter jih bo črtalo iz svoje sredc. Telovadne ure članov so v pondeijek, sredo in petek od 20. — 21. ure, "la- nic pa v torek in četrtek od 19. — 20. ure. Cirll Metodova ženska podružnicii v Celju priiedi dne 10. maja — v sluča- iu slabega vrem,ena 13. maja —. koncer;,\' \ parku in cvetlični dan. Pri. zadniiprl'-' ' reditvipodriižnice se Je odzvalo tako • i.ial-o Celjanov, ,-da je bilo.re$ obž^oVa-- ' iija vreduo. Ciril MciQd'ova družha je •iaš;i stara prekoristna institucija, ki smo jo podpirali včasih z \se gloWJim raz- umevanjem, ko danes, dasi njen pornvir t'^.nes ni nič manjši. PuboljŠajmo sc. skrajni čas je žc in rcsujmo svoio Do- sest in varujrrio k> kot dobri gosflodarjl. ne kot zapravljivci. Prircdite-v ' je s-kro- Hiua in tudi ne zahte\ a veliklližrtev. >. OdboT. Mestno Rledalis^c v Colju. \ soboto dnc 14. tm. se uprizore igri «Don Pittro Caruso« in »Eden izmed poštenih« z Z vedo, kedaj prieenja dan. Ob belcni^ dnevu gore 5e vedno svetilke. Oni, ki so zato nastavljeni, inorajo ven- dar imeti malo soeutja z mestno obeino tnjijiasniii luči, da tie bodo svetilc fudi pri ^olnčni svetlobi. Oftoristiti se jc hotel Slavko PovSe, pe- iv'ovski pomočnik o priliki požara Rstv- nikarjeve liise in si skiišaf prilastiti ne- k ate re prcdmete. Mariio Klenovšek I/. l'>ola pa je prijela fukajšiija oblast. Ker ie liolela okrasii v coljski javni bolnici i;cko sobolnico. Arcriruli so dr. Emanuela FYiedriclin v Libojali, ki je osumljcn, da jc izvršil vee tnivin. Oddan je bil tukajšnicmn o- hrožiiemii sodišeu. Aretacije. Due 9. 4. 1923 je bila are- lira na Marija Pölz false Herman, roje- iiii biije 9. 4. 1900 v Graden in tja pristoj- 1141, radi tatvinc perila in obleke na ško- c!o uprave javnc bolnicc in nekc prija- teljice v Zagrebu, kjer se je nahajaia vslexl venericnc bolezni. — Dne 12. 4. 1923 so bile tukaj aretirane radi vlau:- ganja Maihen Ana, roj. 24. 7. 1807 v Nemuji, pristojna v Oornjo Pristavo okr. Ptuj in Melzer Filomena, roj. 4. 4. 1901 v Mariboru in tjc pristojna. Obe se je oddalo okrajni sodniji v Celju v nadaljiu) kazensko postopanje. Ferijalm savez priredi v nedeljo dnc 22. tm. v Celju cvetlični dan z nabiralno akcijo. lme F. S. je že dovolj znano, nje- gov pomen jc veiik: nasa mladina si ŠI- Ti, potiijoc im) naši veliki, lepi dornovinl, svoje obzorje, spoznava se medsebojno in vzljubi Jugoslavijo v celoti. Pomen I'. S. ve ceniti celo naš kralj, ki je po- daril društvu grad v. Topoli, kjer si sedaj p. S. urejuje. svojo ferijalno kolonijo. V. S. v Celju pa je že lani prevzel težko nalogo, da urcdi v nasih planinah Koc bekovo kočo, kamor naj romajo v po- Oitnicah eete ferijalcev iz cele naše do- riiovine. Toda moči F. S. so slabe, nam- reč materijulne, zato sc obrača na jav- nost, da ga vsestransko podpre. Svota, darovana mladini v te svrhe, je dobro naložena. Domovimt bo iinela prej all slej od Lga yidrio korist. V zaporili oivrujne sodnije v l-«S- koiu sc ualiaja Anton Znpari, rojon 31. V. 1S97 v Kuzjeni, pristojeu v Podsredo, dosedaj mouter v Neineiii. Isti je susnljiv latvine civ eh zenskih bluz, 1 xonskega predpasnika, 1 voinenega naniizjiega prta, I rjulic iz doniaeega platna in isto- take brisacc. koje stvari so se nasle pri njcnm. Zupan se zagovarja, da je ic predmete kupil due 5. 4. 1923 okolj 19. ure na cesti med Celjem in Vojnikoin ou iicznunega knieia za 205 Din. Ker se su- rni, da so te stvari Me ukradcne, se išče event, oškodovanca. Idejua sola celiskega Sokola se prl- ene v soboto 14. tin. ob pol 20. uri v te- lovadnici. Razpored obse^a predvsem jiradivo za izpit pri župni tekiui 1923. Obisk je obvczeu za elanstvo do 26. le- ta. Ü ob^sku se vodi statistieuj zapisnik. Clanstvo, zlasti ouo. ki se udeleži župuc tekrne 1923, naj si omisli zvezek za za- pisovanje ali pa knjigo »Predavania« oz. Bit inisli Sokolske. Zdravo! DirekcUa pošte in telegrafa v Ljjub- ljuni ruzpisujei na podlagi členov 82 do 105 a zakona v državnern računovod- stvu, ki ie b7l\)bjavljen v Službenih No- vinah, šlev.. 148 od 7^ itijija 1922. v U- rydnem listu pokrajinske uprave za Slo* venijo štev. 91 od 4. septcmbra 1922.. »stno dražbo za vzdrževanje enkratue dopoldanske dostavljalne vožnje (razen nedelj) pri pošti v Gdju. Dra/.ba bo due 10 maja 1923 pri mestnem magistraiu v Ul.iii ob 10. uri ilopoldne. Dražiteljt moraio pn-d dražbo dražberji komisijl predložiti: I. Pismeni dokaz o svoji sposobnosti (potrdilo županstva) in Z. Reverz pošte Celje, da ie jamčevina v znesku Din 350. pri pošti Celje zali>tk in g. Ivan Sveiee 500. lilagima do- Iiroluikorua se zavod j)r»srOno zahva Ijuje. (Jsrednjc dništv<» posüiih lii \n/m- javiiih nizjili iibiii/.l>eiiüüv za Slovcutjo |x>Uni/,nie«M Ceije ix'iredi, v prid po u- nulili osiroicliiTi m boiniin clanom, dnc '). maja I. 1. i;!\'nu lornbolo na Deckoveni :rgu z draxoceninii dol)itki n. nr. sivalni stroi, kiiliijijska oprava. stenske ure. bu- dil.ke in se ok^rog 200 raznih dobitkov. O- :>ozarja se eeuj obOinstvo, da se pravo- casno preskrbi s kartelaini, koje se bo- do z današiijini dnevom jjrieele razpro- •lujati po niestu, koniad i>o 3 Din. Pred zaeetkom t-ornbole in med odmori iste svira polnostevilna železničnrska god- oa. Po končani tomboli se začtiu takoj veselica v vseli gornjih prostorih Na- rcduega doina. Program iste sc i)ravo- c-'sno obiavi. Prosijo se ostala drusrva, u'-i se pa to prirvi'Jücv ozira>o. Tečaj za strojno unietno vczenje, mašenje perila, nogavic ltd. se ;rsi ^ do 10 dni. Zglasili se je do 15. nprila t. I. pismeno ali osebno pri .lustini Pav5uer. Cei'jc, ^iosposka i'üca 25. Osredn.ie drnštvo trg. inst:;vljcn- cev podvtiždlca »Ccljc« vabi ua svoj recl- ni obeni zbor. kaierega priredi dne 14. tm. v prostorih pri hotel »Kroni« ob pol S. uri zvečer. V slnčaju nesklepcnosti sc vrsi cno uro pozneje ter je sklepčen pri vsaki tide!(vžbi. - Odbnr 3 Kino Gaberfc. 13.. 14., 15. in 16. ;ip- rila »Cirkus Kinj;«, IV. enoha. Tiliotapc*. Turisfika in sport. Noxoii'.eiua iekma v Celju. V nede- ijo 15. tin. ob 15. uri na prostoru Atle- tikov'pri Skalni kleti iffra domača re- !>rczentanca proti reprezentanci Maribo- ru. Postava Celjanov je sledeča: Natek (S. Celjc) .- S[ož;r Schalleker (Atl.) — Mahkovep (S. Celje) — Kuhn. OrcSnlk (Iradišer, Blechinger, Diirschmied (vsi At!.), Ravniknr. Wagner (S. Celje). Ker nastoi>i celjska reprezenlanca v iač- j: fornii kot y.adnjo ucdcljo v Mariboru smenio signrno upati, da nas bo častue- je zastopala kot sicer. Čisti dobicek grc v korist son-da za udeležbo J::goslovan- skih sporlnikov ua prihodnji OlimpijadT I. 1924 v Parizu. 'Pricakuje se lnnogo- brojen obisk. Predtekmo ob pol 14. uri igra Atletisporlklub komb Red Star I. ! Narodno gospodarst vo. a GLAVNA 9KUPSCINA HMELJAR- SKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 5 SEDEŽEM V ŽALCU, DNE 8. 4. 1923. I Pri skrajno p.eiif;ndnem vremenu i« bila iideležba glg.vne skupščine Se dovoljna. Oospod predsednik je krnalu po določenem času pozdravil došle hmeljarje, omeni] veliko in velevajžno naloKo druStva ravno sedaj, ko se skle- pajo trKovske pogodbe "s sosednimi dr^avami, pozval je vse hmeljarje, naj se tesno okh-iu-jo edinc sirokovne osHfttmacijo v nasi državi it-r da! b<- secio poslovodji, da poroča 0 dHovaniii fJrnstva v niiinik-ni ](.|,,. II. LH01922. si bodo bn,,lja,ji ohra- nih v ncprijeinem spominn, kajti fiteli i-a iiioramo mod pasivno leto to se pravi: pricldovalni stro^ki so pres^ali dohodke za precejäno vsolo in vk\vd tega so |r l.n,,liariev poprijela nek» malodn.snost in k lav most Pasivnost hmeljarslva jc povzroiih, v prvi vr^ti nadprodnkcijo, poteni zwMuo skrfen kün/iim piva in naposhuJ tutsi ve:kj nolo?/ij vobčt*. ' DruSlveno vodsivo rnora puMlviUl arajati na5e hnieljarjo /aradi zanikr- nega, povräncga, brezslcrbno^a obirauja 43 let uCi drnStvo ne Ie Clane, nejio hmeljarje vobČe, naj vedno skrk- ia lepo, pravilno obiranj« in sugonjc, za pravočasno basanji», p;1 ves n.,llk in vse pri/adevanje jo bilo kakor »bob v steno«. Mmeljskj prekupri so se bridko pritoževali, da se je minulo leto obf- ranje prav povrSno i/.vtSevalo in to ziasti v skoro naju^lednejši občini ce- leg-:-j okoliSa. llmel;arsko drufttvo ie nesteloks/it na raznih shodih razfjrav- Ijulo o ti*j vfU4vy;?ni točki na^fji'a hme- 1 jarstvLi, ra/.po.*i!ju vsako It'to posobm» lc[jrike s tozadf'vnim iKJvodilom vsetn povt'rj»?nikoni s pi-ošnjo, da jih pribijejo n:t lii'.a!». ko/.ulcih, drevt*sih itd. <:e!ej>;u okoli?.;-». Vi\ vse /.amaii ! - Hmeliarr.tvo si bo Suvinjska doüna ohrunüa It» ta- kiat kot rnijt/diitiit'i^i vir bla^Oilanja, ako bodo luneljarji vstrt'^u vsein za- htevam limeijnrskiii piekupcev —• in to je predvüern pravilno ravnanje z dozorelfm Iimeljcm. Zanikrnosl v obi- raujn v minuleni letu so cleioma po- vzročile tiidi visüke cane \/. loia 1921. in upanje na Se vi.^je v rninulem letu. Velike vsote denarja so 1. 1921. ljud- stvo kar omaniile, da je popivalo noč in dan — pa to ne Ie rnoSki in ženske ne^o tudi — žaliboK ! -•• otroci ! — V nadi na lahko in dobro proiajo hrnelja, so pozabili na star nauk, ki se glasi : Člni večja je produkeija, tem skrbnejSe se mora Jzvrševati obiranje — a ne narob.j! Hvala Bogu, pa imamo tudi tnnogo razsodnili in razumnih hmeljarjev, kateri so si dobiček iz leia 1021 prihranili v kritje i?:gube 1.1922! S bmeljem zasajeno zemljiSče se je v minuleiii lctu povekšalo morda za 25%. vendar je pa množina pridela- nejya hmelja Ie nekaj malega prese- ti'ala prcdlarisko. Skrajno neugodno vreme mescca niarca in aprila je ze!o oviralo vsa dela v hmeljskih nasadih ; Is s skrajno silo so se izvrševala naj- potrebncjSa dela, t. j. röz in postav- Ijanje drogov in napeljevanje žice. Za- nimivo je bilo, da so se pri obrezovanju hmeljskr1 korinike že nasli jzgotovljeni eksemplari hm. kebra, kar se v prej- šnjih letih ni pripetilo. Pr/o polovico meseca majnika snio imeli tudi neugodno, mokro vreme in nizke nočne temperature, kar ni ugodno vplivalo na razvoj hm. rastline in je bilo stanje sredi majnika prav različno. Dingo polovico meseca majnika je biio vreme nj;odno, pa stanje hm. nasadov je bilo Se vedno neenako, ker je nočna temperatura znaSala povprečno komaj 8° R. V pof?ameznih uasadih zahodnep.a okoii^a se je piikazal bolhač, pa je kmalu zopet izginil in ni povzročil po- sebne Slcodc. Sredi meseca junija se je stanje izboljSalo in je rastlina v btijnih nasadih dorastia že do vrha drogov, oz. žic, dasi ni že mesec dni deževnlo. Povprečna nočna temperatura je znaäala komaj 11° R — kar je pre- malo. Konrern meseca junija je bilo zadosti padavine in nočna temperatura je znašula povprečno 13° R ; ^vsled tega se je stanje tiidi t^boljSalo — vendar pz. je bilo Se vedno neenako ; rastlina je vobiüe dorastla do vrha drogov in tudi črez ter dobivala precejšno število panog. Sredi meseca julija je vsled süne vročine in pomarijkanja mokrote rast- lina začela pešati, posebr.o pa na prod- natem zemljiSč». Oolding je bil že v polnem evetju in na poznem hmelju so se prikazovali evetni popki. Vsled si:5e so začenjali spodnji rumeueti in odpa- dati. Koncern meseca julija je bilo vsled ugodnih vremenskih razmer stanje jako ugodno, četudi neenako. Golding je prehajal v kobule in pozni hrnelj je cvetel. Sredi meseca avgufita pričako- vano obiranje hmelja se vsled su?.e ni moglo še izvr^evati in se je pričelo šele okoli 20. avgnsta in trajalo do konra obiranja goldinga iu neposvedno sledilo obiranje po/.nega hmclja. Kakovost ianskega pridelka je bila po i/.rekii merodajnih činiteljev izborna, innožina pa ne/.adostna ; vsak hmeljnr jc več pričalcoval. Po verojostojnih virih sc je koij.statiralo, du se je lani pridelalo približuo 4SüO miiter.-..kih stotov hmolja na prilično 37S ha veliki plošči ako r.e namreč račiuii, da st- je tin 1 ha pridelalo pri- bližno 12 ni-'t. stotov hmelja. Hmeljska kupčija je bila zaüo^koniiJ prav mirna in s^ \<>. Ic polagoma oživela. (ih-de cene je nastalo veliko razocaranjo. Ljudje *(t govorili 0 cenah, o katerih se raziimnemu hrneljarju niti snnjalo ni. Pri meni je bil mo?., katen rni je rekol : »Ja, vcjo pod 800 K za I kg ga ne bod^in prodaja! !¦< *¦- Vesel ])n jc lahko bil, ako je le Vio prifakovane cene dobil za svoj pridelek. Ppvprečno se lahko tclc. da se je hmeij prodal po 70 K za 1 kg. Savinjska dolina jo torcj dobila, oz. f5e bo dobila -¦- ker mnogo hnitlja Se ni prodanega — natl 31 milijonov krön, za lanski pridelek; pridelovalni slroški znašajo pa naj- manj 54 milijonov ; torej znese i/Ruba najmanj 23 milijonov krön, kar se ie v gospodarski biianci Savinjcanov prav obcülno poznalo in se 5e pozna. Lani p:t tudi ni bilo listega, brexrnejnega in clivjfga popivanja ! ¦— Dclovanje Mtnelj. dništva je bilv» prav obsežnrj; druStvo je Stelo 227 iüanuv ; o ra'.vrsülvi teh Ülanov na posamcztie občine bodcm poročal pri bhiKainiSkein poročilu. lztned »Članov sia lani preminnla dva in sicer dvorni svetnik g. Franc VovSek iz Braslovč in g. Mritevz' Hojnik r/. Levca. Da po- častimo njih sponiin, prosim, da se dvi^nete raz sedežev. (Se zgodi). DmStvcno vods^vo je imelo lani 15 posvetovanj ; glavna skup.sülna se je vrSila dne 25. rnarca. O njenem poteku sem poročal domačim Časo- pisoin. »Nova Doba« je prinesla po- ročilo dobesedno. Društveno vodstvo je lani v in- formaeijo prekupeem ra^poslaio tuje" zemskirn strokovnim casopisom 11 po- ročil o vsakokratnem stanju hmelj. nasadov. Pn sestavi teh poročil so nam dobro doSla poročila naših po- verjenikov iz različnih krajev naSega okoli^a. Takih .poročil smo sprejeli iu sicer od gg. Plav5ak, Sv. Jurij. Praznik, Oomilsko in Terglav, Sv. Peter po štiri, od gg. Cank, Š" kos ja vas, Drev> Sv. Martin n. P. iu Sadnik, Oroblja po tri, oej gg. TurnSek, Breg in Kral;, Preserje po dva in g. dr. Šribur-ja, DreSinja vasi eno poročilo. Drugi po- verjeniki se pa proSnji druStvenega vodstva sploh niso odzvali. Navedenim poverjenikom se tem potom druStv. vodstvo lepo zahvaljuje za tozadevni trud. O stanju naših in tujezemskih na- sadov je pa društveno vodstvo v do- mačih časopisih (Nova Doba, Slov. Oospodar, Tabor, Jutro in Sl. Narod) razglasilo 16, deloma prav obäirnih poročil. Brzojavnih tržnih poročil iz Nürnberga smo potom poSte razpo- slali 24 in sicer tridesetim naSini po- verjenikom in tudi posameznim, bolj v sarnoti stanujočim hmeljarjern. Društveno vodstvo bi rado izvedelo, ali so ta poročila točno došla v po- samezne kraje in ako se v bodoči seziji želi kakšna tozadevna izpre- memba. DruStveno vodstvo je dne 6. avg. v to svrho sklicalo svoje poverjenike k posvetovanju, da so se določile cene za obiranje hmelja; na shodu se je sklenilo, da se bode od 5kafa plače- valo s hrano po 4 Ki brez hrane pa 6 K — kar se je pa hmeljarjem v obče previsoko zdelo — zlasti pa 5e le potem, ko so začeli prodajati hmelj. Vsled sklepa 42. gl. sk. je dru- štveno vodstvo razposlaio vsem po- verjenikom okrožnico, s katero so se hmeljarji opozorili, naj od neznanega kupea vsakokral zahtevajo od Hmelj. druStva izdane «Legitimacije», Do na- daljne izvrSitve tega sklepa pa prISlo ni, ker so hmelj. prekupei niso rriogli zediniti glede besedlla navedenih legi- timaeij. Obilo dela za poslovodja ¦ a brez uspeha. (Dalje prihodnjič). \iw\ priistorö in im. Ceški spisal Jan llavlasa. Poslovenil P. H. (Dalie.) Ali Ixlwarclsu očividuo ni bilo veC j volja, spuščati se v podrobnosti. Končal je svojo povest precej kraue, kot jo jc do lega trenntka pripovedoval. Po svo- jfin pi'Ncni obisku tropičnegu vita se Jc zelo pogosto vraCul k uri in v gorečem Invpencnju pritiskal svoje čelo na cifre- nieo, pa bieziispešno. Vselcj je ali za- siouj eakal ali pa se k drdranje v «rl oglasilo, ko je ravno stop«! na stol ali že lezel z njega. Vsakikrat se je čutil sil- 110 nesrečnega; eiidno pa je bilo, da ni nikdar ni(i naimanj dvomil o tem. da bi •H>et ngledal tisti vrt, ako bi v uri zadr- drak) tisti irenotek. ko bi se njegovo cc- lo dotikalo cifrenice. In ni s'e motil; pre teklo je skoraj pol leta in zagledttl ]e pritrdil. »Oh... ona me je videla!« je vzkliknil- »Oči so sc ji svetile... oh, kakor zve- zde ... Saj se vendar ni mogla mepresta- no tako blažcno smehljati. ako ni bila blazna ... Njene oči so me videle... o tem sem prepriean... In v teh krasnth očeh je bilo vedno več. V začetku me ni ljubiia, čeravno me je vselej rada vl- deila ... Pozneje ,pa, ko me je že ljubiia, je njenci ljubezen ncprestano in očividno rastla... prav tako kakor moja ... To ni bila več samo radost, ampak hrepeue- nje je plamtelo v njenih oceh ... goreče hrepenenje... Oh, Mr. Gilbert... ka- ko je bilo to razkošno... in kako je bilo kruto!« Olas se mu je izprevrgel v ih- tenje, za trenotek je skril oči v dlanih. Ko je iznova zaeel nepretrgoma prl- j>ovedovati, sc mu je videlo, da le z naj- večjim naporom obvlada glas, da mu nc bi besede razpadie na ustnih all da se ne bi izpremenile v obupen krik. Sestnajst let je bil star, ko je spoznal. da jo hoče prižeti v naročje in )jubiti s strastno lju- bc/nJüo moža; v njenih poglcdih pa je Ci- ted koptnenje žene, prekipevajoče ocr čivljenja. Bila je že krasotica p-retepe po- stave. Videl je, kako so ji prsi kipele v navaln strasti; iztegnila je roke k nje- tnu tako kot takrat prvi pot... in ven- dar drugače ... Tako. sta se potern lju- biia stiri dolga leta ... strastno in ne da bi mogia tej strasti ustrcči... Ves ta čas pa ni nikdar $anjal o tijej in ni mu prislo na misel, da bi se zaradi tega jezil. In vrt. ki ga je poznal že skoro desef let, ie tudi vzrašcal. Ibis» so bili že velikan- ski in ona je trgala njih cvetje. Včasi so bile stopnice kot s krvjo polite. Drug! krat je ležalo troje palem preko ceste in grmovje je bilo hudo poškodovano; de- kJica je stala s prekrižanimi rokami pod stopnicami in njene oči so zrle vprašujc vanj. kakor bi ne vedele, kako bo sprcr jel misel, ki mu jo k" nameravala raz- odeti. Da, ta vtis je baje imel... Ko je prihodnjič zagfledal vrt, so bile podrte palme že s poti spravljene in ibisi po- striženi. Pa to ni bil vzrok, da je zadr/al sapo, ampak njena obleka. Ogrnila si ]e bila telo z belo Tjuho, kakor bi se šla kopat in bi se bila ustavfla na stopnl- cah; na nogah jc imela opanke. Rna ra- ma in ena noga sta bili razgaljeni; to Je zadostovalo, da se je dvajsetletneTnu Edwardsu nagrnila vsa kri v glavo. Ko je lira dodrdrala, jc telebil s pručicc, nn kateri je stal. in 6ez nekaj časa so ga na§li na tleh ležečega v nezavesti in s potoläenim fclo«n. »Tu je br:;?gotiim ¦-, je reloel ter poka^zal na Celo. Odslej jo je videl češče na poti \ kopel; končno pa }e nekega dne spustila helo rjuho s telesa na tla. »Oh, kako bi mogel 3e kdaj imeti ooi ?a drugo ženo, ko sem ugledal njeno belo krasoto-« Je skoro' zatarnal. »Kako bi se ji niogel kdaj le z mislijo izneveriti! Ali kakšne krute niuke sem trpel, ko sem tako blflzno hre- penel po njej in je nisetn ino-ge] prižetl v svoje žgoie, od žoljnega pricakovanja drhteče naročje!... Koliko'noči sem prebedel! Obolei sem, ležal sem v vto- čnici eel mesoc... a sanjalo sc rni ni o njej niti enkrat. •. Ko s>cni pa okrevai. iiii je nekega dne prišla nenadna misel, da bi šel k njei tak kot setn videl uio no- kolikokrat v züdniem času. Sei sem \z kopeli, ogrnjen samo v lcopalni plafič ... sei sein i>o stopnicah in bal sem sc v sr- tu, da bi me kdo ne srečal... vstopil v sobo, postavil pručico k ognjisai. vrge! plas^ s sebe in se s čelom dotakriil cifre- nice. Skoro hkratu je v uri zadrdralo im pol glasn. Stala je med ibisi tako kot jaz pri uri .in vsa srečna zrla vame; na- to je iztegnila roke proti ineni in zaklo- pila oči. •. Nič več jili ni odprla ... Ta elan sern nesel nro v svojo sobo; to noC seni sanjal o njei... liila je moja žena ... Oh, bil je to čarokrasen sen ... Prihod- nje jutro je pa ležala ura na moji miz: razbita, tako kot bi bil kdo udaril po njej s kladivom ali pa bi jo bil trescil z naü- Clove.ško moejo ob tla. I'oda li'hee ni sli- šal v noei poka ... in vendar jc bila spal- nica moic sestre na eni strani nioje- so- be, očetova spalnica pa na dru>;I... Blaznel sern od obupa; morali so me ou- vesti v sanalorij. Prebolel sem Ore.i rnc- sec dni... blaznost, nikakor pa ue ob- upanost. Že sedem let zastonj koprnim po pogledu na svoj vrt in svojo sladko lju bico. 2e sedem let zaman hrepenim, iz. bi jo zagledal vsaj v sanjah... Ničesar drugega, samo da bi jo zagledui!... Oh, Kapitän, aii pojmite to grozo: sedsm lei brezuspesnega hrepenenja ... MojC tclo, moji možgani, moja duša... vsc vzdi- huje ... Vse na svetu je zame brez zml- s!a, življenje je smeSno in žalosino ter Ci- st o odveč; že zdavnaj bi ga bil vrgel od sebe, ako sc ne bi nadt'ja], da jo najdem na njenem vrtu ... Več let si nisem upal podati se na potovanje, da bi jo iskal... Ne vem, zakaj niscm imel poguma... Zda.i pa jo isčem . .. in na§el jo bom,... svojo sladko ženo... Vaš >^Cialcb« me pripclje k njej, to čutim z vso gotovostjo, ki mi polni dušo z ncizrečeno srečo«. Njegovo obledelo obličje je za/urc !o In oci so se mu vablišOale. »Ne verjamem niti v psihometriio niti v astralne klišeje niti v drugc podob- ne nezmiselnosti, Mr. Edwards«, sem re- lvL*!. »Čital sem veasi o teh rečeh... je žc davno tega ... Pa vaš slučaj je nekam drugačen. bi dejal... je zares čudovit in zelo žalosten. Moj »Qaleb« vas goto- vo pripelje do Nevarnega otočja. Naj bi za va,s ne bilo nevarno!« Z vzdihljajem sem mu stisnil dcsnl- co. ki ini jo je prožil. (Dalje prilO Dnevna kronika. Požnr. V eetrtek ob pol 11. uri do- poldny k izbruhni-l požar v ffospodar- skem poslopju posestnika Josipa Bališ v Vrbju pri Žalcu. Takoj so prlhitela ga- silna društva i/ Žalca, Zgornje Ložnice, (jotovclj, Oriž, St.. Petra in Arjevasi, ter z enotnim in vxtrajnlm nastopo'm pre- prečila nadaljno razširjenje požara. Ne- varnost za rnzširjenju požara je bila tem vecja, ker je požar nastal sredi vasi In ie precej poslopij kritih s slamo. Razun tega pa je pihal precej mo^en zahodnjl veter in bi razsirjanje požara ogrožalo tsidi lahko Zalec. 2npni naeelnik s. dr. Bergman, kateri jc vodil gašenjeje n- Krenil vse potrebno, da se omeji ozl- roma prepreči nadaljno TazSirjenjc po- žara. kateri bi bil lahko iz prej omenle- nili razlogov usodepoln. Pokazalo se ]c zopet, kako prepotrebna so gasilna dru- štva, in da jih šc ljudstvo vedno i>rema- lo upošteva oziroma podpira. Sokalsko društvo na Polzeli ponovi v ncdeljo dne 15 tm. ob 16. uruW min vc- seloigro -dr. J. Skolba: »Stari grehi« v sokol^ki dvorani (pri kolodvoru) na sploSno željo obeinstva, posebuo onega. ki je ob prHild te prireditve dne 19. mar- ca tl. radi uonianjkanja prostora mogio oditi. I-*» igri i>rosta zahava. Odbor. TovariSem Triglavanom iz Zftgrc- ba! TajniStvo .'• O. D. »Triglav«. v Za- grebu obvesča svöje Clane, da traja red- no vpisovanje v letni semester od 6. IV. do W. IV. Prošnje za menzo in stanova- nje je vložiti Ciin preje. Za razne druge inforinacijei je tajništvo članom na raz- polago. Za odg-»vor naj se priloži znam- ke. — Tajnistvo. Krematorlj v Beosrudu. Iz Beograda javljajo, da se je tarn pricela akeija, o celi državi: 1.937.00U lia. Od tega 1,500.000 hektarov s pSbni- co, 200000 iia z jecmonom, 155.000 ha rži, 50.000 ovsa in 32.000 niesanice. Trgovska koiiieienca v Benetkah. Te dni se je vrsila v Benetkah medna- rodna konferenca za cdinstveni trgovski jczik. Nav/oCih je bilo preko 250 <>dpo- slancev tnjili držav. Po raznih debatali se je iigoiovilü, da je najbolj prikladen jezik v trffovskeiii svetu esperanto, ki \Y< zelo olajsal poslovanje me:d raznimi na rodi. Ncniski priiic — Koljui. V Lincu so zaprli princa Aleksandra Hohenlohe - Ochringen skupno z Ladisla\"Oin pi. An- drassyjen, ki je bil 2e več kot petnajsi- krat obsojen. Princ jc dobil od razliO- nih -oseb znatne svote deinarja pod prc- ivezo, da sc kmalu ožeui z neko bogato Romunko, ki hoče prvročiti plemenitasa. Stilines aretisan. Kakor se p-oroca, jo francoska pos.idka areiirala 10. tm. Stinncsa z ženo vred na postaji Scharn- horst in ga odvedla na luivadni prtljaz- ni voz. Zaprli so tudi bivšega .poSinega ministni Oiesbersta, prcjSnjega pruske- ga minisirskega predsedmka. Siegerwal- &.\. lcatcre pa so kmialu izpustili. Razne vesti. Zra&ii dreagjiouti. Po porodlu »Dai- ly Cronick'« je dalo angleško ministr- stvo za zrakoplovstvo zgraditi 12 hidro- plauov novega tipa. Podrobnosti o sc- stavi teh letal so tajnc, ve pa se, da bo do riekiiteri prav; velika ni, \i sale resnicu. Štirinajstletni uče- nec Lociano Kny v Trstu je pixal v spal- nici nalogo, ki jo jc dobil v soli. Po kon- čaiiern pisanju se je hotel nekoliko raz- vedriti. Vzel .ic usnjat jermen, ki ga Je labil za zvezanje knjig, ga pritrdil na neki nastavek pri postelji, napravil na drgem koncu zonjko ter si jo dal okros vratu. NesrcC'a pa je hotela. cUi rnu Je spodrsnihi, zanjka mu je zadrgnila vrat. da ni mogcl nc kri&tti, ne; diltati. V par jninutuh je bil inrtev. Ko je inati vstopila v sobo in zapazila sinčka visečega bre^ življenja, se je z obupnim krikom zgru- dila na posteljo. Zdravnik resilne postu- je, katerega so pozvali, je konstatiral smrt. Kuske koncesije Nenicem. Zastop- niki Knippovih tovarn in ruske sovjet- sko ylade so podpisali dogovor glede a- grikulturnih koncesij, ki jih je dovolila Kusija Kruppovim tovarnam. 2-e janu- urja meseca so poročali iz Berlina, da Je sovjetska vlada ratificirala pogodbo, po kateri je dobiJ^ Krupp velike poljedelskc koncesije v južni Kusrji. Slo se je takrat za okrogk) 247.000 akrov. — Baje je zaiiiteresiran tudi angleSki kapital. Amerikanski sodniii pa iiima smile do iiiourilke. V Cassopolisu, je bila obso- jeua na dosrnrtuo ječo Maude. Gushing, ki je bila spoznana krivim, da je umo- riia svojega moia Claude Cushinga, s tein. da mu je v njegova zdnivila prime- -sala strupa. »Ti si spravila svojega so |)roga, ki je bil dober elovek. v grob«, i; je rekel sodnik, »in jaz pošljem te'oe živo v grob«. Obsojena žena }c bila tc- kom cele razprave navzoča in je poslu- sala čisto mirno svojo obsodbo. Ko so jo odpcljali, jc rekla, da se ji je zgodüa /clika krivica. Pri razglasitvi obsodbc je bil navzoč tudi njen drugi soprog, s k a ter im se je puročila, ko k bila že v preiskavi radi umora, in njeni trije o- troci. ki so vsi pričali y njen prilog. Dosmriu i ječa za lnorilko. V Chl- cagu je bila spoznana krivim, da je za- strupila svojega tretjega soproga, Tülle Küinek. Porotniki so se posvetovalj sa- mo eno uro in dvajset miniit. Stiri so glasovali za smrtno kazen. Obsojena je na dosmrlno ječo. Klimck je prva žena v Cook County, da je spoznana kriviin umora svojega soproga in obsojena un c'osmrtno ječo. Italijanske žeiic stavkaio. Prvikrat Kar je ministrski predsednik Mussolini ?ia krmilu, je i/bruhnila v Italiji stavka. i.OOO zen, ki so ushr/bene pri neki itali- jansko - .amcriškj družbi za izdelovanje elektrienih žarnic, je stopilo v stavko iz simpatije z nekim ameriškim poslo- vodjem, ki ga je drtižbu odslovila. l7gnani ne:n$ki kineti se i^selijo v A- mcrlko. V New York- je prišlo 400 nem- skih kmetov, ki so üh Francozi izgnali iz zasedenega ozemlja radi različniii vzrokov. Poiskati si hočejo dela v Ame- riki. Radijo rešil življenje. Steel, clan po- sadka svetilnika lad je na Fenwick oto ku, jc zbolel pa vnetju slepiea. Njegov kapitan jc poslal klic po brezžičnem br- ziijavu, ki so ga njeli na radijski posta- ji. Operator je takoj tekcl s porociloni k kapitanu stražne obrc?.uc ladje Kicka- ixw), R. C. W'eiglitinaim. Vkljub zelo razburkan-ernu morju in sünenm viharju je odphil Kapitän Weightman nemudo- ma in v par urah ie bi! žc nalicu mesia. Steela so položili v mal coin in ga spu- slili v inorje, kjer so ga po hudem boju 1-obraÜ in spravili na krov reSilne la.dk. ki je odplula z najvec.k> naglico in kmalu izroeila bohtika zvezni bolntci v Le- uresu. Viilera pos^al zopet stari oce. VoJ- vodinja Brunšviška, edina hči nemške- ga ckscesarja je pnvila dečka in tako Je postal Viljeni zopet stari oce. Dj.iamauti povzroclü smrt. Svicar- ski trgovec z dragocenimi kaineni Diri- gier je razkazoval svoji petletni hčerki nekatere svojih najlepsili biserov. Ko sc je odstranil, od dorriu, ic hčerka tisti cas nogoltnila biserov v vrednosti za 800 do- lar.iev. Telefonicno PokJican se je vrnTl domov tcr našel heerko. ki se je davila. Poklicani zdravnik je dospel prepozno] kajti deklica je bila že mrtva. ker ji jc priSCl_Ü!LbiSer v sar)nik in J° zadušii. OdsovoTiii urednik: Lie. Edvard Simuic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celi». L>*v.-4.2.______________________________________________________» * O V A 0 O B V____________________________________________________________Stra:; -5. «-«¦* Hranilnicamestne obeir~ Celje ¦*¦*¦« 53-11 s^^^ V lLustxmi pal&či ppi kolodvopu. =b= Stanje ^ranilftih vlog K 42,000,000. ==s Vrednos* rezex-wnega zaklada IC 8,000.000. ttRANSLNE vloge, ki se sprejenwjo od usafoo- II SPREJEMA ludi d uanio shrambo od strank || OSKRBUJE suojrm vloZiriftom prodajo tn as- 9K, vliwfo RAjpopofnej§o uarnost in ogodno t] hi sodišč razne urednosine papirje, üloine knfl- kup vseh i>rst ürednosinfli papirfcu fid. Izor- obresJooanie. Pošfne položnice strankam brci- (j žice 1.1. d. Dale o najem PREDALE v svo|fh U Suje za nje tndi inltaso in druga denarna opra- pltfno nil razpolago. Renlnino plataje lauod jj safeblagainah, tako, da obdrži klfuč siranka ulia najkulantncj«. IZPLACILA u (nozemsivn fz 5voj€ga- H sama. II izrednc ugodno in prompmo. PosojiSa vs«h vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifa in strokounjaški nasueti u useh denarnfh praianjiii. i 1 O «a 'S a &i I n 2. 3" IS* 'j fscem stanovanje, vrto all dvo sobi i'n kuhinja v Celju ait v bJiŽnji ok'jlici, proti dobrctnu placilu. Ponud- be na flAatija Bukovčan. brivec, Kralja-Petra ^•¦esta27.__________________________I ' Procix so erödniSinska v bfiüni Cvlja, ob železniSki postaj/, z urejeno tr^ovino. HiSa se lahko uporabi tudi ?.¦&. obrtnlka oh' stnnovanje. Pofiudbe na naslov: »Ugodna pri- lika«," Ljubljana-7, posrnoiežeče. 3—-1 liBÜnjüiäThii v mesti^ se procla. Poizve se Na oko- p»h žtev. 1, pritHčje. 2—1 st: spr^jmeio pri VÜjeir- Brauns, CeJje, Kocenova ul. H. 1 Licitacija. V r>edelio,..dne I5 tm. ob 9. uri dopol- drt^ s»? vr§i v ^.Obtilni Pris*ov5ek, na S.p. t-ludjnji^n>a4owoijna liciila- Kontorist-(inja) ^trioina šrbohrvatskega jezika, stroje- pisfa, ^x> možnosti stenografije dobra v računanju se iače za korespondenčni odb 9. Ufa w C^lju, X.r»»l}a Petra cesta štev. 23, Okrajna sodnija Celje. PVZiko Ifl 9c prt:pri*dit.i-, du, ni okusncjše kavc, Na- domeščd jpravo kavo ter potrebuje malo } sladkorja, zaXo je tudi najcenejSa. Priporoč- Ijiva }e j>r«dvsem za otroke, bolnike in re- konvaieijc^nV^ 6tQvilr:a priznanja na razpo- •ag«x CXmm s« v x'seh boljSih trgoyinah. : Pralarn.i „4 i k a"t d. z o. x. Ljubljana, , Rož. dol. 1 t 0T. J>«eaik ardinira. izven torka K fG"pet*L-vsufc dan v Si. Jurju - ^ ob juž. že! za jetJčne! y..irattč -^eisove 3 kniige o jetiki. wo»Lek la pužo m oitf*oška mizioa. Masiov v upravi Sista. 2—2 zu. \<:>.,i, je p;ot;- jj^rt plačl sprejtr.i- saiitt*; a4' *a poanejt SluSba trajna- Potni sirpSki jw 'HJoSIjejo. »Ženskl klub Beograd«, Kral/A wwtaM ]os. SronjBk SiomSkov /^* p | j p Pred farno trg 1 V>C1JC cerkvijo priporoča svojo bogato zalogo dež- nikov dornaCega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvr.šuje vsa po- 204 pravüä točno in soüdno. lo Ant. L6C1UK O urar in juwelii* o CeSje, Blovni trg st. il A 0W. konc. posredoualnica ] f za promel z realitehimi: flnton P. flrašels CLUE Hfajja Petra c. II CEUE Posreduje pri pro23. Žalujoči ostali. Sttaa fa.________________________________________________________________>NOVA O O B A a___________________________________________________ Sie, ^? VÄLUTE ÄKREMTIVI KREDIT! DEVIZE NHKÄZILÄ ESKOiftPTE ^^\\^ \&* Kapital in reserve: Dia SO.0QG COO'-- ^«* ^Tjf Jf^J% ^^ tA IlJk V tw- in inozeirt»tv« 26 ptwslovaJisic ~ tJJFf M ^ Obresiuje VJLcOCjlil najugodnefe ^ regisfrovana ftcreditita in W&vt«e*ra s&draga 2 omeie&o zavezo, Prefteraova nl. IS» Sprojrnraa Uran. vloße in jih obresfufte pt>'6' ,, 16 |«ä 6 ftSn cd »to, pro ¦ em :¦ • " nancern in sorouiiikoh-, nalislcrenejšo zalhvafo. Celje, Dresden* Gra?r, Rtmskc topHce in Lafeko, Žalujoči ostalf. TUNGSRAM V (MflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakourstoih ur, zlatnine, sre- brnine, briljantou, optike, očal itd. Najnizje kon« kurenčne cene. Poprauila tocoo in zanesljiuo. Kupujem staro zlato in srefaro. Ustanov. leta 5899, ¦l^a^'kisSts : ä?t s^'^'SSsc^sk^ pisas*^«a MÄtolBO% Äieksanllrova c. $3. 590 Telefon St. 421. . 3-3 °"'S^ I MI IBIfijüüüiüM ----'^---m:* m Iml^HrB^F------- (?:ostiln3 Pievčak) nasprotl Mestnega rrtl^iia NA DWÖ0W5)! 5S -^- 1"____„.. KA OEBELG^ \ J>RtPORUČA f (¦ _ N zccwKftega tela«a fcakor Kuhno /-» moške if> ieiv» j I she oto*eke:. cefir, u^iJflin, »»e kF>oj:>»^ke |>O8p«?bfči- j I ne fc'ir ru^novrstno msnufakturria tof^Qo p>© rncTo .] fi ivlzkiEi cenah. I natj'zmernei^Ih cenati pri Jvrdki: Anton FazariMc, Celfe 50-14 Krajja Petra cesta 27. U9t^^ovfi|c^a L 8846. AleksandrOtfa ulica. üafanowliesia I. 1846. Delniška glavnica: K 200,000.000 ----------- Rexerv. zaklad: nad K 135,000.000' P^^nice: gfflSr S CEMTRÄLA V ZAGREBU. ^ih^ I^ica LSSKr >» in Beograd Djakovo Mitrovica___________— L?,žSa Sv Ivan Zelina Zemun. Bjelovar GJurgjevac Nova Gradiška R«eHa vin- Ekspoziture: BrodnS. liok S°Vi,,Sad Vloge: K 2.000,000.000' - |& VtatovcV" Qsijek d^Tad Crikvenica Karlovac 0gu!1n & elÜTr- «! ,Y» v u g ^akovec KnJJevica Osijek g. grad Skaplie VirovitJca Vmlca. Pfejema 'Zogt na hran.lne IzdaJa 4i/,°/„ne aastavnicein 41,20 one IzdaJa Jeke in krcdiffts p5srna tevräuje vse borzne naloge knjižice in na tekoči račun. — obveznice, ki so davka proste, pupi- in preskrbuje izplacila na te- toino »n kulantno. Eskomptira menice in devize. larno varne in imajo jamstveno spo- melju akreditivov na vsa tu- Posreduje Prejema • ,, > » -*> sobnost. »n ino^emska mesu. pn naka2Jlih iz Amenke v tu- zemske me-nice fn cek'e.'" ^upuje in prodaja va)ute in devize. Daje kredite v raAm otMki. 2emStvo.