Štev. 9- Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. ff , |,ra,„ un sv rraafifiu AsHkega št. 20, I. nadstr. — Vsi c^t m, se fSlJ* urednik, Ntfrankimn. Usma se ne -C-crn J jo in rokopisi se ne vračajo. . , urednik Štefan Godine. Lastnic konsoccij V An _1 Ti*k tvarne .Edinosti*, vpisane zadruge z ^•»tm^oilOT VTnto. ulica Sr. FrančišKa Asiškega št 23. Tt'cfcai uieć'niitva in i.prave štev. 11-57. Narcfoina eaeSe: Za cek> leto.......K 24;-- " S? ......i .* l Za redeijsko Ird.Jo za celo leti za pol leta ¥ Trstu« v »obalo, dni H lanuarfa 1915, VEČERNA i@tnm n> Posamezne gtevilke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarel« Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ent kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm P® 20 YIa Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nad al j na vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. -- Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega JL 20. — Poštnohranilnični račun Št 84I.65Z Položaj na severnem UoJlSfu. DUNAJ, 15. (Cenzurirano). Sovražno delovanje v Karpatih se ie odtedaj ustavilo kar so naše čete zavrnile sune*, »-smerjen £eko Czeremcbe Ni še jasno, al, je pričakovati novih ruskih podjetij, ko dospejo tjakaj nova ojačenja. Na front! ob Dunajcu razvijajo nase čete živahno delovanje. Morebiti je dala povod za to odtegnitev ruskih čet odtod na fronto ob Nidt Naš artiljerijski ogenj Je z*-dal sovražniku težke izgube. Rus. so b.u zaradi mogočnega učinka naših motornih baterij prisiljeni, da so se umeknili z več oporišč svoje fronte. Ob Nidi je skrajno izgubonosno odbijanje nasprotnikovih napadov prisililo Ku-se do miniogredočega premora v bojevanju. Težki boji zadnjih dni so bil. v dveh ozirth uspešni za nas. Nismo samo odbili sovražnega, z velikimi masami izvr^e-ga napada, temveč smo tudi v nasprotnih akcijah pridobili precej tal. To velja zlasti za ozemlje južno od Checmov. Na sredniem Poljskem so si nasprotne sile v ravnotežju. Na severnem Poljskem so naši zavezniki nočno napredovali v smeri proti Biaii, severovzhodno od Rawe, vslcd česar postanejo ruski sosedni predeli najbrž v kratkem nevzdržljvi. Tudi napad proti Mszczono^emu, vzhodno od Skiernievvic. napreduie dobro. Ali pride v bitki, ki traja že od srede meseca decembra, do odio- Znatni so v zadnjih dneh severozapadno od Soissonsa ob Aisnl priborjeni uspehi Nemcev. Treba jih ie ceniti tem več, ker so bili priborjeni pravzaprav v trdnjavskem boju. — (»Tagespost«). Generalni guverner Beteije sprejem« tmb kar]«. BRUSELJ, 15. (K.) Generalni guverner Belgije, pl. Bissing, je sprejel tu nastanjene žurnaliste. Na sprejemu je pripomnil guverner, da poklada veliko vrednost v to, da se nemški narod redno in čim ob-sežneje informira o razmerah v Belgiji in o odredbah nemške uprave, izhajajočih iz teh razmer. Generalni guverner je opozarjal na velike naloge, ki nastajajo pri tem zastopnikom nemškega časopisja v Belgiji ter je obljubil žurnalistom, da jih bo na vse načine podpiral v njihovem poklicu. Vojno v zrafiii. LONDON, 15. (Kor.) »Daily Telegraph* javlja: V Southoudu je bilo videti dne 13. t. m. proti polnoči v luči reflektorjev »goloba«, ki je malo časa plaval nad ustjem Themse. Iz letala ni bil oddan noben strel in ni bila vržena nobena bomba. Seja francoskega senata. - Izbruhi sovraštva uroti Hemcijl PARIZ, 15. (K.) V včeranjšnji seji senata je izjavil Dubost, da sta sloga in medsebojno zaupanje senatorjev potrebneja, čitve ravno na severnem Poijskem, še ni nego keciaj. Novo leto 1915 bo tvorilo od- ŠORA 15. (Kor.) Iz Rima |e prišlo nadaljnjih Čet s Šotori za nastanjenje prebivalstva, ki Je ostalo brez strehe. — Tekom dneva so potegnili kakih 60 mrtvih trupel iz razvalin. Stotine poškodovancev so odpravili v Caserto. Cenijo, da iznaša število m< goce reči. — (»Tagespostc). BOji V KOTflfflL IMPLŠTA, 15. (Cenz.) Iz glavnega BU •tana :ini 1 >at ra ločilen datum za Francijo. Nemčija se ie omamliala na najbolj grozilnem cesarskem prestolu, kar jih je svet kdaj poznal in se naslaja sedaj v požigu in krvi, v semkaj: Gorski svet v bli-1 nasprotnem z miroljubno Francijo. Se-ga grebena je sedaj pokrit danji boj je najstrašnejši v zgodovini in vuda v zakopiii je odtekla ali j se mora končati brez usmiljenja z uni-n kolikor daleč sega oko, se vi-1 čenjem tistega srednjeveškega despotiz-rne skupine drevja se Ilia, ki je nastal na neznanski način, lobočjih. Predsednik je zaključil s pozivom, naj -no-mirnem belem svetu sejse spominjajo Gambetta. Na to je senat odložil sejo na torek. i zime. po m belem svetu se vidi vsaka temna postava že v veliki razdalj Boj počiva tu cele dneve; le ko se li' se megla zgosti, je priložnosti ;ete so se odpočile. Praske"med v ospredje porinienimi ta-horiClnimi stražami in patruljami trajajo stemni za de!< Potopljen frcacosai pofersRl čoln CARIGRAD 15. (Kor.) Glavni stan jav- {Jsi. U nam stoje nasproti, so v pretežki delu Azijci s poševno stoječimi očmi, Sihirci, preprosti ljudje. V splošnem prehranjujejo dobro in so tudi dovolj- ija • Francoski podmorski čoln „Saphire" je danes poizkusil približati se vhodu v Dardanele, pa se je potopil. Del posadke je bil ujet. _ mijeni. mrtvih v Sara 300 AVEZZANO 15. (Kor.) Med kraji v okolici Avezzana je Paterno skoraj popolnoma razdejano. Smatra se, da je od 1800 prebivalcev 1000 izgubilo življenje. Tudi San Bellino je skoraj popolnoma uničeno. Od 1600 prebivalcev jih bo najbrž 600 mrtvih. Reševalna dela so v polnem teku. Rešili so živo neko žensko, ki je porodila pod razvalinami. Mati in otrok se počutita razmeroma dobro. RIM 15. (Kor.) Kakor poročajo listu „Giornale d' Italia" iz Peščine, je tudi tamkaj mela potresna katastrofa strahovite posledice. Od 6000 prebivalcev jih je ostalo živih samo 1600. Reševalna dela napredujejo le s težavo in ob velikih nevarnostih za udeležence. Vrenw je zelo mrzlo. Kćtkor poroča isfi list iz Sore, število žrtev, d siravno je mesto skoraj popolnoma razdejano, ni tako veliko, kakor se je mislilo izpočetka. Od 17.000 duš prebivalstva so dosedaj izvlekli iz razvalin vseh skupaj 60 mrtvecev. Kakih 300 oseb je vsekakor še zasutih. Kakor poročajo „Tribuni" iz Sore, so opazili na tamkajšnjih pokopališčih več metrov dolge razpoke, iz katerih prihajajo žvepleni pari in tupstam brizgajo curki vrele vede, v kateri se tudi nahaja žveplo. RIM, 15. (KorJ Skof v Marsiiu je brzojavno sporočil papežu, da je imrsijska škofija po potresu postala veliko grobišče. Cap-pelle, Avezanno in Paterno da so v ruše-vinak, prebivalstvo da je skoraj vse mrtvo in da so bili ubiti aH ranjeni tudi duhovniki. Pi i'.a ne seno je bilo k majhnemu delu škofije. Prosi blagoslova svetega očeta za one, ki sc p:ež veli to grozno katastrofo. Papež je dal brzojavno izraziti svojo bol. Prosi nebeškega mi;u mrtvim in tolažbe preostalim ter pošilja ; rtbi. alstvu in onim, ki mu nudijo pomoč, svoj bi goslov. mm ođManja podporo inozemstva v prilog žrtvam potresa. RIM 15. (Kor.) „Giornale d' Italia" piše : Neko inozemsko poslaništvo je na naj \ljuineji način dalo izraza želji, da bi se i Zapuščajoč to mesto, čutim potrebo, da članom ministrstva za vnanje stvari izrečem najtoplejo zahvalo za vdano zvestobo do svoje dolžnosti, s katero so se za časa mojega poslovanja na najuspešneji način posvečali najvišji sužbi ter mi olajševali izpolnjevanje mojih nalog, in se poslavljam od njih najprisrčneje. Predstavljanje uradnikov novoimenova-nemu ministru se bo vršilo v soboto. Horatori] na Ogrskem- BUDIMPEŠTA, 15. (K.) Vlada je izdala peto naredbo o moratoriju in sicer dva tedna poprej, nego poteče sedaj veljavna. Nova naredba stopi v veljavo z dnem 1. februarja 1915. Železnica Opilne-lierpelje. ti na nas z vseh strani. Tedaj ni bilo drugega, nego: Naprej! Zakričal sem istočasno s svojim smelim nadporočnikom O. (vila O.): »Hura!« Ves bataljon je povzel klic, vse je zakričalo »hura« in udrlo za nama v smrtonosni ogenj. Ne spominjam se, ali smo hodili ali tekli. V onem svinčenem dežju človek podivja in stori več, kot bi se moglo pričakovati od človeka. Vem le, da smo Ruse naravnost pomandrali. V okolici graščine je prenehal njihov ogenj. Spotikava! sem se ob mrtvecih in ranjencih, nisem se menil za njih stok, čul sem, da jih mnogo, ki so hiteli nazaj, pada v grajski ribnik — — klical sem na ves glas nadporočnika po imenu in oglasil se mi je. Nato sem za-kiical stotniji: »Naprej, v postojanko !« Zopet se je oglasil »hura« in le še par trenutkov, pa smo zavzeli utrjeno postojanko in začeli streljati za bežečimi Rusi. Ko me je opozoril nadporočnik, da smo postrelili že veliko municije, sem izročil DUNAJ, 16. (Kor.) — Kakor poročajo »Fremdenblattu« iz Trsta, se prično delati priprave za zgradbo zvezne proge med Opčinami in Herpeljami. Zgradba te petdeset kiometrov dolge proge se namerava ---------- izvršiti kot akcija v olajšanje bede. Stro- njemu poveljmštvo nad stotnuo in sem te-SkVSproračunani na pet milijonov kron. --------« - —irrK,« ™ in ko va- Ko bo končana nova proga, odpade od-prema transportov, določenih za južno Istro, z Opčin v Trst in zopet nazaj. Taki transporti se bodo prevažali naravnost z Opčin v tierpelje, ne da bi morali z Opčin v Trst in odtam šele v Istro. BUDIMPEŠTA, 15. (Cenz.) V Karpatih se vrše hudi boji v bližini Užoškega prelaza. Naša artijerija prekaša rusko, in u-pati je. da bo prelaz kmalu v naših rokah. Pel3žqJ pred Varšavo, H\AG, 15. (Cenz.) Najnovejše poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: Na levem bregu Visle so Nemci 11. januarja ves dan nadaljevali svoje poizkuse, ki so pravzaprav že postali sistematični, da bi manjše dele naše front napadali z manjšimi oddelki. Dosedanji njihovi napadi pa so bili odbiti. V okolici vasi Suche je prešel sovražnik v trdovratno ofenzivo, ki pa je bila doslej tudi brezuspešna. 11. januarja so Nemci izvršili štiri velike napade. Pri vasi Moghelih so dvakrat naskočili našo fronto. Zvečer so se splazile naše pred-straže tik do nemških zakopov in so metale vanje ročne granate. 10. januarja so Nemci izvršili pri vasi Samicah nočni napad, kjer smo pa s pomočjo reflektorjev mogli odbiti napad. Na vseh ostalih frontah ni bilo nikakršnih znatnih izprememb. KRAKOV, 15. (Cenz.) >Nowa Reforma« poroča, da se je te dni vršilo v ruskem glavnem stanu pri Varšavi posvetovanje odličnih vojskovodij. Namen tega posvetovanja je bilo sklepanje o vprašanju, ali se bodo ruske postojanke na levem bregu Visle mogle držati do konca vojnih operacij. Z večino glasov se je sklenilo, da se izprazni Varšava, Novoge-orgijevsk in Ivangorod pa da se branita z vsemi silami, ki so na razpolago. Ruska milijonska armada bi se tako mogla poraz-mestiti na drugi obrambni črti Brest Li-tovsk in Kovno. Temu sklepu ruskih generalov da je bilo treba le še pritrditve vrhovnega poveljnika, velikega kneza Nikolaja Nikola jeviča. — Ta pa je po enour-nem pomisleku izjavil, da se mora Varšava braniti do zadnje kaplje krvi; če vdre sovražnik v mesto, se bo moglo zgoditi to le preko trupla velikega kneza. Položni na zapadnem bolittu. DUNAJ, 15. (Cenzurirano).. Posebno pozornost zaslužujejo dogodki na francoskem bojišču. Joffreova ofenziva ni samo popolnoma razpadla ob težkih izgubah, temveč je dala našemu zavezniku ludi priliko, da je prešel v nasprotno ofenzivo. Proti o&rekomiu tisnm BERLIN, 15. (Kor.) VVolfova pisarna javlja: „Journal Officiel" razširja neko uradno francosko poročilo o nemški krutosti. To poročilo pomenja višek vo.ne z lažmi, ki jo vrši od začetka vojne proti Nemčiji. Nemčija se ne da premagati s sesiradanjem. CURIH, 15. (Kot.) »National Zeitung« razpravlja o spisu bavarskega agrarnega politika Edvarda Brauna, v katerem govori o vprašanju, ali se da Nemčija premagati s sestradanjem, in sklepa iz glede žitnih naredb ukrenjenih velikopoteznih odredeb, da pomanjkanje žita v Nemčiji v resnici ne bo tako veliko, da bi odločilno vplivalo na vlado glede sklepanja miru. Se manj pa velja to za preskrbo z mesom. Tudi za preskrbo s krompirjem zadostujejo domači pridelki. Če bi vojna trajala daljši čas, zadene nemško narodno gospodarstvo naravno cela vrsta občutnih nevšečnosti. O lakoti pa ne more biti govora. Parnik »Dacia« kupil neki Edvard Brei-tung iz Marquetta v Michinganu. LONDON, 15. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Washingtona: Parnik »Dacia« je bil prodan Edvardu Breitungu v Mar-quetta v deželi Michigan in vpisan v ameriški ladijski register. »Dacia« se nahaja sedaj v Calvestonu, kjer nalaga bombaž. Odplula bode v petek, kakor se domneva, v Bremen. LONDON, 15. (Kor.) List »Times« piše glede prodaje parnika »Dacia« sledeče: Javno se govori, da naj zavezniki prenos parnika v ameriški register ne pripoznajo, ker da ni zakonit. »Dacio« bi morala, kadar odplove, zapleniti kaka angleška vojna ladja. Lastniki ladij zasledujejo z začudenjem zaplembe ameriških ladij, ki naj bi prepeljale bombaž v Bremen. Medtem ko se pripoznava, da je vzrokov, da se ta trgovina dovoli, bi se smatralo prodajo nemškega parnika kakemu ameriškemu posestniku kot čisto kaj drugega, resnejšega. __ Potres v Italiji. RIM 15. (Kor.) Ministrski predsednik Sa-landra je prišel n* kolodvor, da se osebno prepriča o funkcioniranju reševalne službe za prizadete po potresu. inozemstvu uvela pomožna akcija za žrtve na no veje potesne katastrofe, podobno, kakor povodom potresa v Messini. Italijanska vlada, ki je bila sondirana o tem v ofici-jozni formi, ta se je jasno izrekla, da bi se v sedanjem času ne mogla sprejeti nikaka inozemska akcija v prilog Italije. Ta po treba, temelječa na resnem in kočljivem značaju mednarodne politike, se tiče isto-tako nevtralcev kakor vojskujočih. — „Giornale d' Itaiia* odobruje sklep vlade, ki edino odgovarja javnemu mnenju. Cesarjevo pismo volnemn ministra. Priznanje železničarjem in mornarjem. DUNAJ, 16. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je izdal na vojnega ministra sledeče poveljno pismo: »Mobilizacijska in pohodna gibanja so stavila vršitvi dolžnosti, samotvornosti in delavnosti vojaških in železniških oblasti ter službujočemu prometnemu osobju od najvišjega uradnika pa do zadnjega železniškega delavca najvišje zahteve, ki so jih izvrševali brez pritožeb. Tudi tekom vojne so razvijale vse železnice in plovbena podjetja monarhije povišano, polno zastavitev vseh moči zabtevajočo delavnost Ponovno je pokazalo železniško in ladijsko osobje svojo hrabrost in hladnokrvnost v sovražnem ognju. Z veseljem priznavam to in izrekam vsem, ki so si stekli zasluge za sijajno delovanje železnic in plovbenih podjetij, svojo zahvalo in svoje polno zadovoljstvo. Naročam Vam, da ukrenete razglasitev tega mojega i>riznanja. Dunaj, 12. januarja 1915. Franc Jožef L t Izpranemu n® vodstvi ministrstvi za vbi nje stvirL DUNAJ, 15. (K.) Da se uradnikom ministrstva vnanje stvari, ki so v sled vojne najskrajneje zaposleni, prihrani izguba časa z dvakratnim predstavljanjem pri od-stopajočem in pri novem ministru za vnanje stvari, je grof Berchtold — kakor je doznala »Korrespondenz Wiihelm« — v zahvalo za nameravano poslovitev naslovil na člane vnanje službe nastopno brzojavko: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim ročnim pismom od 13. t. m. blagovolilo vsled moje prošnje milostno odpustiti me iz sužbe ministra cesarske in kraljeve hiše ii» za vnanje stvari. 0 demisiji M BerchtoMa. Radi sedaj vladajočih razmer ni v tem trenotku možno odkrito razpravljati o verjetnih vzrokih, ki so avstro-ogrskega ministra za vnanje stvari skonili k odstopu notri sredi velikih, ves svet pretresujo-čih dogodkov. Bo torej naloga pozneje publicistike, da po rešitvi orjaškega konflikta ugotovi polno resnico tega dogodka. Zadovoljiti se hočemo torej s tem, da reproduciramo dve verziji o predzgodovi-ni demisije grofa Berchtolda. Po eni teh verzij, ki jo prinašajo tudi graški listi, je bil baje grof Berchtold tisti, ki je v odločilnem ministrskem svetu v juliju minolega leta zastopal najostre-jo noto, dočim je ministrski predsednik grof Tisza govoril proti vojni. Iz te stvarne diference med grofom Berchtoldom in grofom Tiszo da se je razvilo sčasoma tudi osebno nesoglasje, ki je slednjič dovelo do odstopa grofa Berchtolda. Zastopniki te verzije opozarjajo na okolnost, da je bila demisija podana po večdnevnih razgovorih med grofom Berchtoldom in grofom Tiszo in tikom po zadnji avdijenci grofa Tisze pri cesarju-kralju — okolnost, ki je gotovo dovolj tehtna, da dela verjetno domnevo o osebnem nesoglasju med grofom Berchtoldom in grofom Tiszo. Vprašanja pa, ali je bil grof Berchtold za m grof Tisza proti vojni, ali pa je morda bilo ravno nasprotno — kakor trdi to druga verzija — da je bil namreč grof Berchtold za milejo stilizacijo note Srbiji, dočim da je grof Tisza zastopal ostreji glasovno vest — tega vprašanja ne rešujejo vnanji dogodki, ki so se odigrali pred demisijo grofa Berchtolda. . Ali eno je gotovo -- to naglašajo vsi listi — da izpremembi osebe na vodstvu avstro-ogrskega urada za vnanje stvari ne bo sledila nikaka sprememba v vnanj politiki monarhije. Izpremembe take politike si sploh ni misliti ob sedanjh okolno-stih, dokler traja vojna. Pot, ki jo hodi monarhija, je čvrsto predčrtana po vojni in ne more odstop grofa Berchtolda vplivati nanjo na noben način. Kvečjemu, da osebno razpoloženje grofa Berchtolda — tako naglašajo listi —, ki je bolj sentimentalne naravi, ni tako, da bi ga usposobljalo, da bi ostal trdno na začrtani poti. Baron Burian pa da je trdna narav in je na glasu izrednega poznavatelja razmer na Balkanu. Zato da utegne doseči preobrat^ v mišljenju v romunski, bolgarski in grški javnosti. . Krivično bi bilo — tako naglašajo listi dalje — ako bi se grofu Berchtoldu očitalo, ker je odstopil notri med evropskim požarom. Ker ni trdna, močna narav, ni bil dorasel težkočam, s katerimi se je moral boriti. Zato je celo zaslužno, da je odstopil, ko je izpoznal, da težave, ki se grmadijo, presegajo njegove fizične moči In ker je sedaj na bojiščih nastopil odmor, ima baron Burian časa, da se vživi v svojo novo službo in se pripravi za nalo ge bližnje bodočnosti. Pisno z bojftto. Piše stotnik J., poveljnik kolesarske stotnije. (Konec.) Najprej smo prodirali neslišno v temni noči skozi grmovje, gozd in preko vodnih jarkov. V okolici graščine je začelo poka kel nazaj, da osebno poskrbim za tako važno nadomestilo municije. Ko se je zgodilo to, sem zopet hitel v fronto. Začelo se je že daniti. Naenkrat sem zagledal ob nekem škednju ruske puške, takoj zraven pa rusko poljsko kuhinjo z živili. I akol sem si domislil: Ruse smo pri naskoku pustili za seboj, skrili so se. Začel sem razmišljati in gledati okoli sebe. Iz kopice mrtvecev se vzdigne neka postava. Sovražnik! Pograbim za rusko puško, ki je ležala na tleh in skočim proti njemu. Rus! Za njim se je, kakoi bi zrastli iz tal, pojavilo še več Rusov, ki so se priplazili do mene, mi poljubili roke in se udali. Nisem imel časa, zato sem zaklical: »Všo za mnou!« Rusi so šli ubogljivo za menoj. Vdrl sem nato v skedenj, kjer je bilo čisto temno, tiho. Užgem električno svetilko: pred menoj sami bajoneti, za njimi pa vse črno Rusov. Opogumil sem se in jim zaklical, akor sem pač znal: »Ne bojić sja! Moskali suda!« Zagotavljal sem jih, kakor sem pač vedel in znal, da se jim ne zgodi nič. nakar so mi prvi izročili puške. Takoj poleg skednja je bil ribnik. Pelial sem torej vso to, še oboroženo četo k ribniku in iim ukazal, naj pomečejo puške in patrone v vodo. a nasa smelost. Bog daj, da bi bilo tudi se nada-JJje vedno tako. — 1. I- l^15- — J* Stran fl. „VEČERNA EDINOST* «t. 9. V Trstu, dne 16. januvarja 1915. Sličice iz volne. Bitka v sipinah. Luigi Barzini podaja v nekem pismu iz Diinkirchna v »Corrierc | della Sera« krasno sliko bojev ob Vseri, kjer popisuie še posebno pretresljivo zna-, 6ai nove »bitke v sipinah«. Barzini pripo- [ veduje, kako so Belgijci, ojačeni s Fran-i cozi, v trdovratnem boju proti nemškim j topovom, proti morskim valovom in pod zaščito angleškega brodovja napravili nov prehod čez Ysero in kako je šla tamkaj Čez reko ponoči ena cela divizija. *In tu se Je pričela redka bitka v tem kosu pustinje, srdit boj med mehkimi peščenimi griči, kjer ni mogoče napraviti strelskih jarkov. Kakor hitro se namreč zasadi lopata v zemljo, steče pesek zopet nazaj in napolni zopet luknjo. Vojaki se omejujejo s tem. da napravljajo vdolbine, v katere se vležejo potem kakor v kaki kopelji. Po par urah boja izgine raztegnjeno, nepremično telo in iz rmenega peska je videti le glavo in rame. Potoki krvi napajajo te sipine, kjer je pokopanih že na tisoče in tisoče mrtvih . . .« V Nieuportu je videl Barzini čete. ki so v rezervi, ki jih grme-rje topov komaj vznemirja in spravi morda iz njihove ravnodušnosti, poprej molk pri sovražniku. »Danes ne tulijo Nemci. — Zebe jih. — Preveč piha z dreadnough-tov. — Oni varčujejo danes s svojim blagom. — Izpljuvali bodo naenkrat na nas. — Delajo samo kavni mlinčki, kakor imenujejo strojne puške.« Barzini je dospel v prve globoke strelske jarke in njegov pogled je švigal proti Lombartzvdu in proti morju. -Bila je večno grozna, strašna pustinja. 2000 metrov naprej je divjal boj, marsikatera kroglja, ki je zgrešila svoj cilj. je prižvižgala mirno in se razbila Kje na kakem drevesu in ničesar se ni gibalo na zemlji. Fin, mrzel dež je pršil v strelske Jarke. Karakteristika teh bitk je ne-premakljivost. Minevajo ure in dnevi in pozicije se izpremene čisto malo ali pa sploh nič. Sovražniki se približujejo na centimetre. Kratki viharji se priplazijo navadno šele po dolgih predpripravah. Zavzetje strelskih jarkov je tako težavr kakor zavzetje močne trdnjave. Celi bataljoni so lahko požeti na sto metrov razdalje: razdalje zadobe tu velikansko vrednost. En meter se računa tu kot kilometer v odprti bitki. Za kos travnika ali roba jarka ie treba naravnost ogromnih žrtev. Premikanj čet s prostim očesom ni mogoče opaziti. To je voina Gigantov, s taktiko Liliputancev ... Že pet dni so bile zakopane tamkaj v pesku francoske, belgijske in nemške čete in so se bojevale s pogumom, ne da bi prišlo do kakega pomembnejšega vspeha na kaki strani, ki bi se poznal tudi na zemljevidu. Bojne linije so nepremakljive, toda kljub temu ima vsak kotiček svoje dogodke, vsak del svojo zmago ali poraz. Napadi in protinapadi se sučejo okrog vršička kake sipine, cestnega roba ali obzidja. Vojaki utrdijo svoje pozicije z jeklenimi ploščami in vsako obkoljevanje se izvaja z brezkončno počasnostjo. Na pol zariti v pesek, slede vojaki drug za drugim na vseh štirih kakor plavači na rmenih valovih. Tu in tam strahovito kričanje: napad, klanje, par korakov naprej ali nazaj . . . Medtem so prihajali v strelske jarke pri Nieuportu belgijski vojaki, izmučeni do smrti. Mnogi so spali kar stoje. Ko je napočil dan, so se vrnili iz prve linije. Zdramilo jih ni niti najhujše grmenje topov . , . Rožne politične vesti. Cehi in vojna. Tudi mi smo bili posneli članek posl. dr.a Kramara v »Narodnih Listih«, ki se je izražal proti temu, da bi se že sedaj razpravljalo o bodoči uredbi češkega, domačega življenja. To naj bi se zgodilo šele po vojni. Drugače sodi glasilo moravske katoliško-narodne stranke, ki piše, razpravljajoč o omenjenem članku dr.a Kramara: Nehote se seveda pojavlja vprašanje, aH ne bo vendarle prepozno. ali nas do tedaj ali kasneje ne presenetijo resni in za naš narod važni dogodki. o katerih bomo potem zopet pisali in govorili, da so se izvršili brez nas in prcu nalfl — 'n ne to™0 zopet govorili, da se je napravila reška s tem. da smo odložili na poznejši čas, naj bi se bik) zgodilo o pravem času! Nadaljnja papeževa prizadevanja za povratek ujetnikov. Iz Rima javljajo: Ker so predlogu papeža Benedikta na izmeno ujetnikov, ki so postali nesposobni za vojno službo, pritrd le vse vojskujoče države, se bavi papež sedaj z načrtom za iz vedenje te Izmene: Praktično uresničenje naleti gotovo na mnoge težave, ki jih bo možno premagati le tedaf, ako se dosežejo predhodni sporazumi Papež, ki mu je stvar zelo na srcu, se bavi ž njo s posebno vnemo in dolcča podrobnosti svojemu predlogu ter Ima v ta namen pogosta posvetovanja s kardinalom - državnim tajnikom Gasparijem. Ker je papeža živa želja, da se njegova človekoljubna misel uresniči čim hitreje, se more pričakovati, da bodo v kratkem določeni vsi ti predlogi. Čim se to zgodi, se začne med papeškim državnim tajnikom In vladami vojskujočih držav izmenjavanje nazorov v dosego sporazuma. Razgovor z generalom Sarkotlćem. Sef deželne vlade in zapovedujoči general Sar* kotič je sprejel nekega dunajskega žurna-lisia. V razgovoru je izjavil general med drugim: Kot vojak, ki se je doslej bavil s pol tiko le v toliko, v kolikor mu je dopuščal čas, da čita Časopise, ki pa se je povsod, kjer je bil v posadki, trudil, da dobi vpogleda v razmere — sem bil iznenada, tako rekoč — črez noč, po milosti cesarja pozvan na čelo uprave teh dežel Naravno, da mi Bosna in Hercegovina niste tu.i. kakcr tudi pozn? m jugoslo- vanski narod z vsemi njegovimi vrlinami in hibami. Saj sem odrasti med tein narodom kakor sin bivše vojne kraj ne. Seveda so se razmere od tedaj izpr menile, posebno, če pomislim na čas ko stm kot mlad poročnik bival v Bo ni in Še posebno v Hercegovini. Po Njegovem veličanstvu postavljen na čelo uprave teh dežel, sem prišel sem, navdahnjen po najboljih in najpoštenejih namenih. Ko se ta vojna konča in sreča orožja — na čemtr ne dvomim — odloči v našo korist, potem hočem s pomočjo vseh dobrih elementov delovati za blaginjo, napredek in razvoj teh dežel. Zavedam se, da moja naloga ni lahka in da bo trebalo mnogo, jako mnogo, da se premagajo vse težave, ki jih vedno bolj izpoznavam. Ali, ako mi Vsevišnji da potrebne fizične moči, sem uverjen, da se mi posreči izvesti svojo nalogo. Moje uverjenje je, da se le z naredbam in odloki ne da vladati. Vladati morajo ljudje. Zato me ne boste mnogo videli v teh prostorih. Navada mi je, da se sam prepričam o vsem, da prihajam z ljudmi v stike in da vse točno sam pregledam. Tega se bom držal tudi tu. Gledal bom, da najdem pravo smer in čim jo najdem, hodil bom po poti ki sem jo ubral, brez strahu in br^z stranskih poti. O novoletnem nastopu grofa Tisze izreka tudi neki član gosposke zbornice iz Češke v »Information« — tej kvintesenci avstrijstva — jako neugodno sodbo, na-glašujoč, da so tudi konservativni krogi češki sprejeli novoletni govor Tisze z jako čudnimi Čutstvi. Čudijo se, kako je mogel Tisza v tako resnih časih tako zamahniti proti centralizmu — ki ga nikdo noče več usiljevati — ter rabiti besede, ki morejo dati v nevtralnem inozemstvu povoda za kriva tolmačenja. Sedaj ni čas, da se narezavajo tako kočljiva vprašanja, kakor ie n. pr. državnopravna avtonomija Ogrske. Nikdo pa ne more tajiti — pravi avtor — da je bila tudi nekdanja stara monarhija vsikdar v zaščito Ogrski pred grozečimi navali osmanstva. To pa priznava avtor, da se je centralizem v svojih starih formah temeljito preživel in da nikakor ne more odgovarjati potrebam narodnostne države, kakoršnja je naša monarhija. Iz tega dejstva prihaja do zaključka, ki ie v dijametralnem nasprotstvu z namera/i