Poštnina plačana t gotovini, '
Leto XX*
Posamezna Štev, Dii;
Št, 19.
Upravaištvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo .Domovine", Knaflova allca 5/IL, telefon 3122 do 312«
Ishaja vsak fetrtek
Ntrotnl«« u nuamti tetrttetaa I Dla, p»ll«ta» II Ola, cdtieta* M Dlai a initn ruti »nerlkei četrtltto« It Dla, patleta* H Dla, eelelttas M taerika Ma* < dolu. — Raiaa poStat krmilile«, patntalM f UaWJaal.it
Kje so vzroki
španskega obračunavanja
V »Dom in svetu« je napisal književnik Edvard Kocbek poučno razpravo, ki ji je dal naslov »Premišljanje o Španiji«, Kocbek izvaja med drugim:
»Vzroki strašnega obračuna v Španiji niso verski, ampak družabni. Prvi vzrok tiči v nemogočem gospodarskem položaju španskega ljudstva, predvsem v nerešenem kmetijskem vprašanju, ki se ga fevdalna monarhija ves čas svojega obstanka ni dotaknila. Sto tisoč ljudi je imelo 12 milijonov hektarov zemlje, en milijon kmetov šest milijonov ha zemlje, dva milijona kmetov pa ni imelo niti trohice zemlje. Poleg njih pa sta bila še dva milijona kmetijskih delavcev. Veleposestniki (med njimi je bila tudi cerkev) so ob silno majhni dnini in zavarovani s carinami kopičili ogromne dohodke. Bili so neomejeni gospodarji Španije, zato ni nič čudnega, da je danes od 50 milijonov ha španske zemlje obdelanih samo 20 milijonov ha in da je od 23 milijonov prebivalstva več kakor devet milijonov, to je nad 40 odstotkov, od dneva plačanih delavcev. Ostali del prebivalstva živi po veliki večini v najsiromašnejših razmerah.
Zato so tudi prosvetne razmere pretresljive. Nepismenih je v vsaki pokrajini na splošno 50 do 60°/o, v pokrajini Jaenu pa 70°A>. V Madridu je bilo še v zadnjem času 40.000 otrok brez šole. Zelo majhna plast plemičev, industrijcev in bogatih meščanov je vladala neomejeno s svojim kapitalom in živela v bo-
gastvu in razkošju, velika večina ljudstva pa v nevrednih, včasih celo v živalskih razmerah.
Zato je razumljivo, da razlika med obema svetovoma ni le gospodarska. V Španiji obstoji močno razredno sovraštvo, veliko družabno nasprotje, kakor ga ni več zlepa najti.
Drugi vzrok je verska oslabljenost Špancev. Vernost naroda je zadnje stoletje izginjala v zunanjostih, na eni strani v dnevni skrbi in zapuščenosti nevednega ljudstva, na drugi strani pa v vedno večji lagodnosti mo-gočnikov, ki jih je cerkev čedalje manj vznemirjala, saj je po svojih predstavnikih, vzetih po večini iz plemstva, bila z njimi na isti visoki ravnini. Cerkev se je zaradi svojih pre-latov čedalje bolj odmikala svojemu ljudstvu. Vsi dvorci so imeli kaplane, kmetje pa niti katekizma niso poznali, saj v pokrajini Estre-maduri niti en odstotek ljudi ni izpolnjeval velikonočne dolžnosti. Mnoge, posebno južne pokrajine so nostale čisto poganske. Tisoči in tisoči ljudi v Španiji niti krščeni niso...«
Ta velezanimivi opis razmer med bednim španskim ljudstvom je bil tiskan v tiskarni, kjer se tiskajo tudi »Slovenec«, »Slovenski dom« in »Domoljub«, ki se skrbno prizadevajo, prikazati borbo španskega ljudstva v krivi luči. Treba pa je pri tem naglasiti, da ni vse rdeče, kar ne mara biti lačno in se ne da poteptaitii. Dogodke v Španiji je treba pravilno presojati.
Le petina vojnih žrtev
dobiva majhne podpore
Na svojem zboru v Ljubljani so vojni invalidi, kakor smo že poročali, zahtevali uveljav-ljenje takšnega invalidskega zakona, ki bi enkrat za vselej pravično rešil njih vprašanje. Invalidski zakon iz leta 1929. je že tretji in po svojih določilih za invalide najslabši. Sestavljen je bil v znamenju varčevanja in njegova določila zmanjšujejo število vojnih žrtev. S tem zakonom je bilo črtanih 20 odstotkov invalidov, ki so bili že priznani. Ta zakon je črtal vse invalide-bolnike in vsem je vzel možnost nove presoje tudi v primeru povečane invalidnosti. Črtal je tudi vse civilne invalide in vojaške invalide iz predvojne dobe.
Glavno sredstvo za črtanje invalidnine je davčni cenzus. Pred letom 1929. so invalidi dobivali svojo invalidnino ne glede na davek, zdaj pa imajo pravico do invalidnine samo oni, ki ne plačujejo letno nad 120 Din davkov. Strašno sredstvo za zmanjšanje števila invalidov je člen 42. invalidskega zakona, ki velja tudi za nazaj. Nikjer drugje ni takih zakonov, ki bi posegali nazaj in jemali že pridobljene in prisojene pravice, le naš invalidski zakon ima take določbe. Če je bil kdo kaznovan v dobi, odkar je postal invalid, izgubi za vselej vse pravice po invalidskem zakonu. Invalid je na ta način dvakrat kaznovan.
To pa še ni vse. Če je bil invalid kaznovan, izgubi tudi njegova nedolžna družina vse pravice za vselej. Sam kazenski zakon daje mož-
nost izbrisa kazni z vsemi posledicami, ka* pa za invalidski zakon ne velja. Invalidski zakon ne upošteva tega, kar drugi zakon daje«
Invalidi so razdeljeni v skupine po odstofr« kih invalidnosti in vsaki skupini je priznani izvesten znesek invalidnine. Z zakonom iz 1« 1929. pa se invalidom z invalidnostjo pod 60 odstotki ne dovoljuje ponoven pregled, četudi se posledice vojnih poškodb poslabšajo* Šele z uredbo z dne 25. marca lani so po« novni pregledi dovoljeni, upoštevani pa s<| samo invalidi z invalidnostjo 70 odstotkov« Invalidi z invalidnostjo 20 odstotkov nlmajd nobene pravice več, četudi postanejo posla« dice poškodb še tako hude.	I
Prvenstvo invalidov pri službah, koncesi« jah, trafikah in licitacijah se sploh ne upošteva. Lahko se reče, da ni invalida, ki bi bil dobil državno ali samoupravno službo po sami invalidski zaščiti brez vsakih zvez ali priporočil. Za zaposlitev invalidov pri zasebnih' podjetjih, kakor določa invalidski zakon, pa se sploh nihče ne zmeni, čeprav 'predpisuje •zakon odgovornost in kazen.
Čeprav imamo v državi 17 invalidskih so* dišč in višje invalidsko sodišče, je po devetih' letih rešena komaj polovica prijav. Pri invalidskem sodišču v Ljubljani je skoro vse rešeno. Invalidi iz Prekmurja in Bele krajine, ki spadajo pod invalidsko sodišče v Zagrebu, pa po večini ne morejo doseči rešitve svojih zadev. Odredbe invalidskega zakona se različno tolmačijo. Mnogokje jih prikrajajo po svoje, toda vedno v škodo vojnih žrtev. Po dolgih letih se zahtevajo razni dokazi iz vojne, ko jih ni mogoče več dobiti.
Invalidnino je v Sloveniji leta 1921. prejemalo okrog 37.000 vojnih žrtev, po zakonu iz leta 1929. pa jo prejema samo še kakih 8609 oseb. V vsej državi je bilo leta 1925. priznanih 215.297 vojnih žrtev, po vseh zmanjšanjih njiK števila pa jih je ostalo priznanih samo šrf 83.604. Tako je samo še ena petina vseh pravih vojnih žrtev zaščitena.
Vse to, kar smo navedli, je samo drobiž iz velikega invalidskega vprašanja, ki je taki žalostno za ves narod, da se mora vsa jav* nost seznaniti z njim in podpreti vojne žrtv« v njihovi borbi za vsaj skromen obstoj.
Hmeljarsko društvo
je doseglo svoje pravice
Ze 53 let obstoji v Žalcu Hmeljarsko društvo za dravsko banovino, ki si je v teh letih pridobilo nevenljive zasluge za razvoj hmeljarstva v Savinjski dolini. Pred leti so se v to društvo, žal, zanesli spori. Neka skupina članov je dosegla, da so se društvena pravila izpremenila v tem smislu, da so se lahko po občinah ustanavljale podružnice. A te podružnice so bile potem često torišče političnih sporov med krajevnimi činitelji, namesto da bi se posvečale delu, za katero so bile namenjene.
Glavni občni zbor 26. marca 1. 1933. je izvolil nov upravni odbor. Zmagala je Roble-kova lista s 34 proti 27 glasovom podružničnih odposlancev. Proti sklepom tega zbora se je pritožila braslovška podružnica na sresko načelstvo v Celju in zahtevala razveljavljenje teh sklepov, češ da je na tem zboru glasovalo
tudi 15 odposlancev podružnic iz Vojnika, f Vranskega in iz Škofje vasi, ki da takrat S« niso več obstojale. Sresko načelstvo je pritožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da gre za notranje spore, kar spada pred društveno razsodi-* šče, ne pa pred oblastva. Banska uprava je to odločbo sreskega načelstva potrdila.
Na omenjenem občnem izvoljeni odbor je potem na naslednjem rednem občnem zborU 26. marca 1. 1934. predlagal izpremembo pravil v tem smislu, da se odpravijo podružnice. Predlog je bil sprejet in banska uprava je odobrila izpremenjena pravila. Od tega časa je društvo spet v redu delovalo in se posvečalo le svojemu smotru: delu za hmeljarstvo.
Tako je bilo stanje do pomladi 1. 1936. Tedaj je banska uprava v Ljubljani nepričakovano izdala odločbo, s katero je razveljavila vse sklepe občnega zbora 1. 1933., torej tudi
"volitve, in sklepe zbora 1. 1934. o izpremembi pravil. Hkratu pa je vzpostavila odbor, ki je posloval do zbora 1. 1933., in uveljavila pravila, ki so veljala do zbora 1. 1934. Banska uprava je utemeljila svojo odločbo s tem, da podružnice na Vranskem, v Vojniku in Škof-ji vasi niso na dan občnega zbora 1. 1933. več obstajale in da torej njih odposlanci niso imeli pravice glasovati.
Banska uprava se je pri tej odločbi poslu-žila člena 134. zakona o občem upravnem postopku, ki določa kot prav izjemen ukrep, da trne najvišje oblastvo v zaščito koristi v pogrebnem obsegu razveljaviti ali izpremeniti pravomočno odločbo, v kolikor je to neizogibno potrebno, da se odvrne huda nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in nravnost ali za narodno gospodarstvo. Banska pprava je v svoji odločbi naglasila, da se je Jnorala poslužiti te izredne določbe zaradi tega, ker je bilo stanje v društvu nezakonito in je razburjalo članstvo Hmeljarskega društva.
Proti tej odločbi je vložilo Hmeljarsko dru-Jftvo po svojem pravnem zastopniku dr. Er-hestu Kalanu pritožbo na ministrstvo za notranje zadeve. V pritožbi je naglašalo, da se /sme omenjeni Člen 134 zakona o občem upravnem postopku uporabljati samo v prav posebnih primerih. Banska uprava da ni navedla in ne dokazala razlogov za tak postopek. Nasprotno so podani vsi razlogi, da bi se jnorale v korist narodnega gospodarstva opu-*4rtiti vse nepotrebne motnje v društvu, zlasti ker preživlja hmeljarstvo hude čase. Prav ta ukrep banske uprave pomeni hudo motnjo v mirnem delu Hmeljarskega društva.
Pritožba je dalje dokazala, da so podružnice v Vojniku, na Vranskem in v Skofji vasi do občnega zbora 1. 1933. še obstojale Nazadnje je pritožba še navedla, kako je po odpravi podružnic zavladalo v društvu mirno, a vneto strokovno delo.
To pritožbo pa je ministrstvo za notranje sadeve zavrnilo. V razlogih je navajalo, da je banska uprava izdala svojo odločbo z namenom, da se povrne zaupanje v zakonitost postopanja upravnih oblastev, ki je Lilo s prejšnjimi odločbami preveč omajano. S tem naj m odvrne huda nevarnost za javni red in mir.
Hmeljarsko društvo in člani razrešene društvene uprave so vložili proti odločbi ministrstva za notranje zadeve po dr. Kalanu tožbo na državni svet s potrebno utemeljitvijo. Državni svet je tožbi ugodil in razveljavil odloč-
MJRKO BRODNIK:
f Kačar sam je prišel na njivo že dokaj zgo- I idaj. Komaj se je dobro zdanilo in se je dal J tvideti krompir v prsti, že ga je odkopaval na j njivi. Časih je zakleL Da, dosti krompirja je J bilo gnilega. Zlasti debelejši. Pridelek letos res ne bo posebno velik.
Pol ogona je že razkopal, ko sta prišli še iena in hči in mu prinesli zajtrk.
Kar stoje je pospravil mleko, zraven je pri-grizoval kruh, ki je bil že precej suh.
Tako je bil torej Kačar ta dan precej slabe volje. Kar nič se mu ni ljubilo delati. In razen tega je bilo tako čudno vreme. Čeprav je bilo že dokaj pozno jeseni, je vendar vladala neka neprijetna vročina, kakor še nikoli, kar je Kačar pomnil.
Marija je za njim pobirala krompir in ga častila. Potem ga je razmetala po razonih, da je posušil na solncu. Nato ga je jela kmalu spravljati v vreče.
Opoldne je šla domov po kosilo. Tako čudno ji je bilo danes, ko je stopala proti domu. Kakor bi bila v omotici. Kakor bi bila vso obdajala neka čudna megla, ki je ni mogla nikakor pregnati.
In nekaj ji je kljuvalo v duši. Zdelo se ji je, da se bo danes še nekaj zgodilo, nekaj neprijetnega. Toda kaj?
Ni verjela v slutnje. Pogosto jih je že imela, pa so se malokdaj uresničile. Zakaj bi se
bo ministrstva kot v zakonu neosnovano. V svojih razlogih navaja državni svet, da je tožba utemeljena in se pridružuje njenim razlogom. Ugotavlja, da iz aktov ni razvidno, da bi obstajala kaka huda nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javno varnost v državi, za javni red in mir in za narodno gospodarstvo. Izpodbijana odločba ni dokazala nikakšne nezakonitosti prejšnjih določb, niti ne trditve, da je omajano zaupanje zaniman-cev v zakonitost postopanja upravnih oblastev. V ostalem ima društvo po pravilih za smoter koristi svojih članov, ne pa javne koristi. Ni torej nobene zakonite podlage za uporabo člena 134. zakona o občnem upravnem postopku.
Čisto neosnovana je tudi trditev ministrstva, da so podružnice v Vojniku, Vranskem in Škofji vasi nehale obstajati same od sebe, ker bi kakor je v tožbi pravilno navedeno, podružnica le tedaj ne obstajala več, ako bi njen prestanek bil ugotovljen na skupščini podružnice ali s sklepom društva.
S tem je ta zadeva končno rešena in upo-stavljen je spet odbor, ki je vodil društvene posle do lani, ko je bil odstavljen z odločbami banske uprave in ministrstva za notranje zadeve.
Prepričani smo, da bo Hmeljarsko društvo odslej moglo svoje plodno in prepotrebno delo v korist našega hmeljarstva vršiti nemoteno.
Politični pregled
Pretekli teden je ves svet razburilo
barbarsko bombardiranje Guernice in in dragih baskovskih krajev.
Na Guernico, nekdanjo prestolnico Baskov, in nekatere druge kraje je bil izvršen splošen letalski napad frankovcev, čeprav v teh krajih ni bilo nobenega oboroženega človeka. Letala so vse te kraje izpremenila v kupe razvalin in napravila strašen pokol med civilnim prebivalstvom, pretežno ženskami in otroci, ki jih je na tisoče pobitih. Ves svet obsoja ta veiezločin nad neoboroženimi ljudmi.
Iz Londona poročajo, da je bilo o barbarskem razdejanju Guernice govora tudi v angleški spodnji zbornici. Izvršni odbor angleške socialistične stranke je sprejel resolucijo
tsS
morale prav danes?
Pa vendar njene slutnje niso bile kar tako. To je morala ugotoviti, ko se je vrnila s kosilom na njivo.
Oče jo je takoj nekam čudno pogledal, da je zardela pod njegovim pogledom. Potem je sedel ob rob njive, zagnal klobuk v travo in rekel:
»Ti, Marija!«
»Kaj je, oče?«
Ni ji takoj odgovoril, kakor bi bil premišljal, kaj naj prav za prav reče. Potem pa jo je iznenada vprašal:
»Marija, kje si pa hodila včeraj?«
»Včeraj? Saj sem povedala,« je dejala v zadregi.
»Pa se drugače sliši,« je rezko odvrnil Kačar. »Videli so te za cerkvijo.«
Zardela je. Kdo jo je videl? Kdo jo je izdal? Saj ni nikogar opazila.
»So me pa videli!« je trmasto odvrnila.
»In s Podbregarjevim si bila. Ali ne veš, da tega ne maram? Saj veš, da sem se s starim tožaril. Glej, da te nikoli več ne vidim z njim in da nikoli več kaj takega ne slišim. To naj ti bo dovolj. In če bo še kdaj ta fant oprezoval okoli hiše, ga pošljem po bregu, da se bo za njim kadilo.«
Pljunil je, kakor bi bil hotel svoje besede podkrepiti. Marija pa je molčala. Kaj pa naj
da bi bilo treba v imenu vsega človeštva nastopiti proti takemu strahotnemu zločinu,
izvršenem nad mesti, ki jih ni nihče branil. V smislu te resolucije je vodja opozicije Attlee v spodnji zbornici zastavil zunanjemu ministru vrsto vprašanj in zahteva, naj bi vse demokratske sile, ki sodelujejo v londonskem odboru za ne vmešavali je poslale skupen protest v Burgos, kjer je frankov&ka vlada, in v Berlin, ker so napad izvršila nemška letala. Zunanji minister Eden je odgovoril Attleeju, da angleška vlada odkrito obžaluje letalske napade na neoboroženo prebivalstvo v Španiji in da bo izkušala dognati odgovornost zanje. Rekel je tudi, da bi bilo treba skleniti mednarodni sporazum, po katerem naj bi se prepovedali letalski napadi na civilno prebivalstvo.
Razen Francove ofenzive na baskovskem bojišču ni posebnih dogodkov Španiji.
Fraokovci hočejo aa vsako ceno prodreti do Bitfeaa.
Pri tem se poslužujejo celo strupenih plinov. Čete frankovskega generala Moile pa le počasi prodirajo, ker se vladne čete krepka branijo. V torek je prispelo v Bilbao devet francoskih fci več angleških parnikov, da vkrcajo begunce iz Bilbaa in okolice. Takoj so jih spravili na varno 12.000. Prispejo pa še nove ladje, da odpeljejo še ostale tisoče beguncev. Vse te ladje so pod zaščito angleških in francoskih vojnih ladij, ker postopa Franeo skrajno brezobzirno, vendar pa je zdaj nekoliko skromnejši, ker je izgubil svojo največjo vojno ladjo križanko »Espano«, ki so jo potopila vladna letala, ko je hotela ustaviti neki angleški parnik in ga zapleniti.
V nedeljo so se vršile na Japonskem dr-žavnozborske volitve, pri katerih je imelo nad 15 milijonov državljanov volilno pravico. Preseneča dejstvo,
da se je japonski narod odločno izrekel za parlamentarizem in demokracijo.
Vlada je doživela velik poraz, vendar je ministrski predsednik Hajaši izjavil novinarjem, da vlada ne misli na odstop, češ, da je od cesarja dobila pristanek za izvedbo svojega programa. Če bo parlament sodelovanje odklonil, ne bo ostalo nič drugega, kakor da se ponovno razpusti, če bi se potem vršile nove volitve aH pa bi vlada dobila pooblastilo za delo brez parlamenta, bi odločil cesar.
bi bila rekla? Tajiti ni bilo vredno, ker jo je moral res nekdo videti z Andrejem. Dobro, da se bo nocoj spet dobila z njim. Povedala mu bo, kaj ji je oče dejal in ga prosila, naj bo oprezen. Sicer je res močan, da se mu ni treba nikogar na vasi ustrašiti, a vendar je bolje, da se mirno umakne, kakor pa da bi delal zmedo in se s kom pretepal. Saj jo bo ubogali, čeprav je vroče krvi.
Dobro, da je bilo med tem že konec skromnega kosila in da se je oče spet vrnil na delo,
ter je ni še naprej izpraševal.
*
še kar dosti hitro je poteklo popoldne in je prišel večer. Oče je šel ob mraku domov po konja, da bi odpeljal polne vreče do doma. Marija je izrabila njegovo odsotnost in skočila z njive do Podbregarjeve ograde. Vedela, je, da bo tam dobila Andreja. Mimo grede ga je že opazila, da čaka.
?Andrej!« je vzkliknila, ko je skoraj padla v njegov objem.
»Kaj je, Marija?«
Povedala mu je, kaj ji je oče rekel. Malo se je nasmehnil.
»Le nič se ne boj, Marija. Ne bom se z njim prepiral. Rajši bom pazil. Samo kje bi se sestajala, da naju ne bi nihče motil.«
»Premisli malo,« mu je rekla. »Nocoj bodo najbrž pazili name in ee ne bova mogla več videti, jutri bom pa spet na njivi in se bova lahko dobila kakor danes. Dotlej vse premisli. Zdaj pa moram iti, da me kdo ne vidi. In utegnilo bi se zgoditi, da bi se oče iznenada vrndS...«
JUBEZEN NE UMRE
Iz Rima prihajajo vesti, iz katerih je razvidno,
da je sodelovanje med Italijo in Nemčijo čedalje tesnejše.
Zlasti se po obiskih nemških državnikov v Rimu naglasa skladnost obeh držav v zapadno-evropski politiki. Le glede na razmerje v Srednji Evropa utegnejo nastati presenečenja. Tu gre predvsem za vprašanje Avstrije, glede katere si obe državi gotovo nista edini. Zlasti kaže, da sta obe državi enotni nasproti Franciji in Angliji v lokarnskem vprašanju. Po nemški vesti
Pariz ni zadovoljen z vojaškim sodelovanjem med Rumunsko in Poljsko,
češ, da ni v skladnosti z obveznostmi obeh držav nasproti Franciji. Po mnenju Pariza bi se utegnila Rumunija z nameravano poglobitvijo poljsko-rumunske pogodbe, ki je bila prvotno namenjena proti Rusiji, znajti v položaju, da bi morala podpreti Poljsko proti Češkoslovaški, torej članici Male antante.
Gospodarstvo
Prvo škropljenje proti peronospori je najvažnejše
Lanski nastop peronospore na vinski trti so pripisovali splošno mokremu vremenu. Mnogo so krivi dejstva, da je peronospora nastopila s tako silo, tudi vinogradniki sami, ker so po večini prepozno in prepovršno škropili. Zapeljala so jih druga važna dela, pa tudi netočna navodila, kdaj se naj izvrši prvo škropljenje.
Prav lani smo videli, da ne velja tu nobeno točno merilo. Kadar dosežejo mladi poganjki 10 cm in se grozdički že nekoliko razvijajo, moramo biti oprezni in s prvim škopljenjem v toplovlažnem vremenu ne predolgo zavlačevati, zakaj prvo škropljenje o pravem času je najbolj učinkovito.
Za prvo škropljenje zadošča en odstotek modre galice, zmešane s četrtinko odstotka gašenega svežega apna, če s to zmesjo dobro poškropimo celo trto, zlasti grozdičke in trt-ne liste tudi na spodnji strani in to delo ponovimo po potrebi čez en teden ali dva tedna.
V tujini so v tem oziru opreznejši in opravijo prvo škropljenje ponekod že takrat, ko se popki trte šele napenjajo, češ da se v ta-
»O, tako poceni te pa ne pustim,« ji je vedro dejal in jo hitro objel ter poljubil.
»Grdoba!« je vzkliknila, ko se je privila k njemu. Potem je zbežala.
Komaj da se je ob pravem času vrnila na domačo njivo. Niti oddahniti se ni utegnila,
že je zagledala očeta, ki je prihajal z vozom. &
Marija je imela to noč čudne sanje. Zdelo se ji je, da vidi svojega Andreja, ki stoji pred njenim domom in gleda okoli sebe, da bi videl njo. Ona stojii na pragu, toda pred njo je vse polno raznih zagtinjal, da se nikamor ne vidi. Andrej izteza roke proti njej, toda med njo in njim mora biti skriven zid, iki ga oba ne vidita, pa ju le loči drugega od drugega.
Potem se zagrinjala razprostro in zid izgine. In iznenada ima Marija polne roke čudno rdečih rož. Od vseh strani ji silijo v roke, kakor bi iz njih rasle. Ponuja jih Andreju, ki hlastno sega po njih. Toda komaj se rože dotakne, že je razleti in drobne lističe odnese veter s seboj.
Ko se je Marija zbudila, jo je oblival pot. Temno je bilo in v zvoniku je počasi odbijala druga ura. Zastrmela se je pod temni strop. Kaj maj spet to pomeni? Še nikoli ni imela tako nenavadnih sanj. še nikoli. Pa jih je kmalu pozabila, ko je spet zaspala.
Andrej je le odkril kraj,, kjer se je poslej lahko nemoteno sestajal z Marijo. Pod Pod. bregarjevim kozolcem, ki je bil nekako na sredi poti med njegovim in njenim domom. Marija je nosila vsak večer mleko v šolo in njena pot je šla vselej mimo toga kozolca.
kem času lahko porabi z enakim učinkom tudi drugo škropivo, ki je cenejše.
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: debelim volom 4 do 5, poldebelim volom 3.50 do 4.50, plemenskim volom 3.30 do 4.30, bikom za klanje 3.20 do 4.10, klavnim kravam debelim 3.50 do 4.50, plemenskim kravam 3 do 4, kravam za klobasarje 2 do 2.50, molznim kravam 3 dto 3.60, brejim kravam 2.75 do 3.25, mladi živini 3.70 do 4.50, teletom 5 do 6.50 din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste !0 do 12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav a telic 5 do 10, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din.
SVINJE: Na mariborskem sejmu so se trgovali: prasci, 5 do 6 tednov stari po 90 do 95, 7 do 9 tednov po 110 do 120, 3 do 4 mesece po 130 do 170, 5 do 7 mesecev po 190 do 285, 8 do 10 mesecev po 350 do 470, eno leto stari po 550 do 835 Din za rilec. Mesne cene: kg žive teže od 5 do 7 Din, kg mrtve teže 9 do 11 Din.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.91 do 24.05 Din; 1 nemško marko za 17.50 do 17.63 Din; 1 funt šterling za 214.65 do 216.71 Din; 1 ameriški dolar za 43.24 do 43.60 Din; 100 francoskih frankov za 196.51 do 197.95 Din;
100 češkoslovaških kron za 151.69 do 152.79 Din;
100 italijanskih lir za 228.44 do 231 53 Din. Vojna škoda se je trgovala po 407 Din; investicijsko posojilo pa po 88 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.14 Din, nemški klirinški čeki pa po 12.25 Din.
Sejmi
9. maja: Dravograd (samo za živino);
10.	maja:Brežice, Breg pri Ptuju, Poljčane, Rajhenburg, Stična, Vinica, Črna;
11.	maja: Rakičan, Kamnik (samo za živino);
12.	maja: Koprivnik, Lemberg, Velika Loka, Zagorje ob Savi, Planina pri Sevnici, Slo-venjgradec, Zerovnica;
13.	maja: Gradac v Beli Krajini, Turnišče, Velike Lašče, Vesela gora;
15. maja: Stara Sv. Gora.
Tako je lahko vsaj za nekaj trenutkov skočila pogledat Andreja, ki jo je čakal. Veliko se tako nista mogla pogovarjati.
Danes pa je bila Marija v čudnem strahu. Ko je zjutraj vstala, ji je bilo nekako slabo, da bi bila skoraj padla po tleh. Le s težavo se je zadržala in hitro skočila v hlev, da je ni nihče videl. Izprva ni pripisovala tej slabosti nič pomena, šele pozneje se je spomnila, kako je pred nekaj dnevi govorila soseda, da ji je spet vsak dan slabo in da bo najbrž spet otrok ...
Tedaj se je stresla. Moj bog, samo tega ne! Če je to res! Kaj bodo rekli domači! Kaj bosta dejala oče in mati! In drugi ljudje ...
In popoldne se ji je slabost povrnila. Zaprla se je v svojo sobico in se zaklenila. Vrgla se je na posteljo in krčevito zajokala. Joj, kaj bo, kaj bo!
»Andrej!« je stokala in vila roke. Toda nikjer ni dobila odgovora. Skozi odprto okno je sililo sol'nce v sobico in njegovi žarki so se igrali na tleh, toda Mariji se je zdelo, da pleše po tlleh nekaj strašnega, mora, ki leze počasi na njeno srce in se noče več umakniti z njega.
Zvečer je šla vsa obupana na sestanek. Andrej jo je že čakal kakor vsak dan. Brez besed se mu je vrgla okoli vratu in zaihtela. ■ »Andlrej!« je krčevito vzkliknila.
»Kaj ti je, Marija?« jo je prestrašen vprašal.
»Zdi se mi ... zdi se mi___Ne vem ...«
»Tak povej vendar,« je proseče dejal.
»Mati bom!« je komaj izdavila iz sebe.
Prebledel je. Čeprav je bil mrak, je to opazila. Dolgo ni mogel reči niti besede, po-
Drobne vesti
= Do konca maja morajo denarni zavodi in denarne zadruge prijaviti Privilegirani agrarni banki vse svoje kmečke dolžnike. Doslej je bilo prijavljenih Privilegirani agrarni banki 618.741 dolžnikov z dolgovi v znesku okoli 2527 milijonov dinarjev. Do 14. aprila je prvi obrok plačalo 190.823 dolžnikov v znesku 51 milijonov dinarjev. Pri ljubljanski podružnici je bilo prijavljenih od denafnih zavodov 7305 dolžnikov z dolgovi okrog 150 milijonov dinarjev, od zadrug pa 40.392 dolžnikov s 450 milijoni dolga. Podatki vseh podružnic Privilegirane agrarne banke kažejo, da v zapadnih krajih prevladujejo zadruge, a v vzhodnih navadni denarni zavodi.
— »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blagajna v Mariboru, je imela 2 t. m redni občni zbor. Iz poročil blagajniških funkcionarje^; posnemamo, da je bilo ob koncu leta 1936. 8348 članov zavarovanih za 69,640.000 Din. Blagajna izkazuje v minilem letu preko 36 milijonov prometa in je bilo stanje rezerv-« nega fonda 6,373.763.70 Din Po daljši debati se je sklenilo, da se dosedanji 30 odstotni odtegljaj zniža do prihodnjega rednega občnegat zbora na 25 odstotkov, in sicer za člane, ki bodo umrli od 3. t. m. naprej in s pristopom Dred 1. novembrom 1933.	* i
= V marcu so narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih sedem milijonov, dinarjev. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljanli so narasle v marcu skupne vloge vseh 29 slovenskih hranilni® od 1.009,914.907 din na 1.031,130.476 diin, tek rej za znesek 21,215.569 din. Ker pa so v ta znesek vštete obresti vlagateljem za 1. 1936., katere je pripisala ta mesec neka večja hranilnica (v znesku nad 14 milijonov), ostane čisti prirastek 6,947.776.39 din, kar je zelo razveseljivo. V mesecu marcu so narasle skupne Vloge pri 12 hranilnicah, padle pa so pri 17. Najugodneje so se razvijale vloge x tekočem računu, ki so se dvignile pri 16 hranilnicah za 19 in pol milijona. Ker ima le 20 hranilnic vloge v tekočem računu, izkazujejo torej le 4 hranilnice padec vlog v tekočem ra+ ounu. Te številke dokazujejo dovolj zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice v denarne zavode vobče spet vračati, hkraitu pa prihaja čedalje več denarja spet na dau. v redni promet, kamor spada. Zato po mož-« nosti ne prodajajte vložnih knjižic, ker se položaj na denarnem trgu boljša!
tem pa jo je še tesneje stisnili k sebi in ji šepnil:
»Marija, kaj se bojiš? Saj si moja. Saj boš zmerom moja ...«
»Vem, Andrej,« je tiho odvrnila. »Toda, tako se bojim ...«	5	i
»Čemu bi se bala? Saj te ne bom pustil. Moja boš za zmerom ...«	j
»Oh!« je zaihtela. »Saj vem, da me imafi rad, toda, saj veš, kako so naši in vaši. Ali si že pozabil?«
»Nisem, pa se vse eno nič ne bojim. Vse bom storil, da se bodo sprijaznili. Potem se bova vzela. Zaenkrat bova še molčala. O očetom bom govoril. Že zadmjič mi je namignil, da mi bo takoj izročil posestvo, ko bom lahko storil, kar bom hotel. Nihče mi ne bo že prej vse name prepisal. Ko bo vse moje, bom lahko storil kar bom hotel. Nihče mi ne bo mogel braniti, da ne bi vzel tebe.
Spat jo je pritisnil k sebi, kakor bi ji hotel pokazati, kako rad jo ima.
»Toda če ga ne boš mogel pregovoriti na" tak način? Če boš moral iti prej k vojakom? Pomisli, poldrugo leto boš moral služiti. Kaj bom med te^ jaz, če pride otrok na svet?-Kako se mi%o godilo? Oče me bo odgnal1 od hiše. Kam naj potem grem, ko nimam -nikogar na svetu, da bi se zatekla k njemu? >■
»Ne misli še na to, Marija,« jo je skušali pomiriti. »Preden bo mogel kdo kaj opaziti, bo že vse urejeno.«
»Zaupam ti,« mu je plašno odgovorila. »Saj imam samo tebe na svetu ... O, če bi mi še tebe hotel kdo \«eti...«
DOPISI
• A RJA VAS PRI PETRO VČ A H. Veetfalsba jBOj&kimja Marija Busnikova, rojena šmajde. bova, je bila ie dolgo časa bobna v glavi. BdraiviJa se je že v Nemčiji in zdaj v Jugoslaviji, a vse je bilo šaman. Te dni pa jo je iiperiral celjski zdravnik g. dr. Aletkšič. Ope. jpacija je odlično uspela, zato se ona sama in pleni sorodniki iskreno zahvaljujejo g. zdrav-ft&su. Ga. Bumikova in njen mož, ki sta se «t>& rodila v Hamborreu, živita zdaj v Arjfi. vasi. Že pred njima 80 se vrnili v domovino njeni starši. Njen oče g. Anton fenajden je Ml (v Nemčiji marljiv organizator našega narodnega delavstva.
CEZANJEVCI. (Smrtna kosa.) Zelo BM je pretresla vest, da je umrl v mariborski bolnišnici učitelj iz Cezanjevcev g. Rado-,v«n Cvetko, sin znanega nacionalnega delav-#a g. Frana Cvetka, ki je stopil pred kratkim V pokoj v Mariboru. Pogreb nepozabnega nam jtolnika je bil na Pobrežju pri Mariboru. Na kadnji poti so ga spremljali tudi mnogi ob-lani iz cezanjevskega šolskega okoliša in ce-Mnjevški gasilci. Po cerkvenem opravilu, ki so ga opravili duhovniki magdalenske župnije, katerim se je pridružil tudi cezanjev-iki župnik g. Ferk, so odpeli pevci žalostin-ko »Človek glej«. Sledil je dolg sprevod na frančiškansko pokopališče, kjer je zadnje domovanje našega preljubega "Radovana. Ob grobu so se od pokojnega poslovili za ljutomersko učiteljsko društvo predsednik g. Mav-rič, za Jakobčane, kjer je pokojnik služboval Štiri leta, pa nadzornik v pokoju g. Ivan To-Wažič, ki je med drugim omenil veliko marljivost, vestnost in priljubljenost pokojnega. Nato sta se poslovila od rajnega za sošolce g. ianko Belec, za prijatelje pa g. Mirko Vauda. jPevci so odpeli še »Vigred« in začele so padati prve grude na krsto pokojnega. Pokojni Jtadovan Cvetko je štel šele 2B let. Svoja mladostna leta je preživel v Ljutomeru, kjer je
Cužboval njegov oče. Meščansko šolo je ob-koval v Ljutomeru, nato pa dovršil državno moško učiteljišče v Mariboru in nastopil prvo službo pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Od tam je prišel v Cezanjevce, kjer je prevzel upraviteljsivo šole. Nato je bil razrešen teh poslov in bil učitelj na isti šoli. Pri nas si je pridobil mnogo prijateljev. Njegov krasno urejeni šolski vrt je bil vzor vsem.
Iznova je zaihtela in se dolgo nd mogla pomiriti. Da, če bi bite vedete, kaj jo še vse čaka...«
lih
Usoda ne vprašuje
Spet je poteklo nekaj dni. Andrej je hodil »»mišljen okoli. Čeprav je Mariji skoraj čisto natanko razložil svoj načrt, kako bo pregovoril domače, vendar rri še ničesar ukrenil. Ki se upal začeti. Saj je bdi pogumen in pameten, a vendar, — zdaj je šilo za nekaj, kjer jeona biti oprezen, da ne pokvari vsega. Vedel je, da lahko nepremišljen korak napravi dosti gorja.
Razen tega je zvedel prav tiste dni, da bo mora! čez dober mesec dni odriniti k vojakom. Dnevi, ki so ga še ločili od tega roka, »o se mu zdeli kakor minute, ki jSh dovolijo »a smrt obsojenemu v poslednjem trenutku.
Marijo je videl vsak dan in vsak dan mu Je bilo huje. Ni ga izpraševala, kaj je že storil, samo zmerom je strmela vanj, upirala oči na njegove ustnice, kakor bi bila čakala, Maj bo sam izpregovoril.
Naposled se je nekega dne le odločil.
Ko je po obedu odšel hlapec v hlev, da je ostal Andrej sam s starši, se je Andrej obrnil k očetu in mu rekel:
»Oče, čez dobrih štirinajst dni pojdem ...«
»Kam?« je vprašal Podbregar, kakor bi bil pozabil, kaj še čaka njegovega sina.
»Saj veste, — k vojakom pojdem,« je odvrnil Andrej. »Včeraj sem pa govoril 1 nekim prijateljem, ki je dejal, da bi se morda lahko na kakšen način izrezal.«
Skrbel Je za vsestranski napredek in razvoj šole in bil izvrsten šolnik. Bil je vedno v naprednih vrstah in član Sokola. Zapustil je žalujočo ženo in dva otročiča. Radovan Cvetko nam bo ostal vedno v lepem spominu. Njegovim svojcem naše sožalje!
NOVA SELA PRI KOČEVJU. Naša sokolska edinica je priredila v nedeljo 4. aprila Cvetka Golarja tridejansko veseloigro »Dve nevesti«. Splošno je bilo mnenje, da na naših sokolskih deskah še ni bilo tako dobro odigrane igre, kakor je bila ta. Režiser br. Grošelj Rudolf je položil v igro mnogo dela in izoblikoval vsakega nastopajočega v vseh potankostih, tako da je igralsko osebje res posrečeno odigralo to veseloigro. Prav posrečene so bile tudi maske in scenerija. Izvrstno so podali svoje vloge Majetičeva v vlogi po-tovke Neže, inž. Berce v vlogi Mihe, Valen-tinčič v vlogi Napaljona, Bauerjeva Vida v vlogi Melharice in Jakšičeva Neža v vlogi starejše hčerke kmeta Melharja. Prav poseben užitek pa sta bila maska in podajanje vloge strica Andrejke, ki ga je igral Jakšič Anton. Tudi ostale vloge so bile v rokah spretnih igralcev. Na koncu se je zahvalil br. prosve-tar igralcem in občinstvu za poset in jih povabil, da obiskujejo marljivo vsako sokolsko prireditev. — Na zadnji seji upravnega odbora se je sestavil tudi program Petrove petletke. V tem razdobju se je sklenilo vzgojiti vsaj tri dobre vaditelje in urediti letno telo-vadišče. Načelo se je tudi vprašanje gradnje lastnega doma, ki naj bi bil sicer preprosto, a okusno urejen. Sklenilo se je, udeležiti se župnih tekem, vršiti skupne izlete, prirediti vsaj vsako drugo leto dobro pripravljen letni nastop in taborjenje v letnih mesecih. Dalje je četa sklenila, nabaviti si lep prapor, s katerim bi se udeležila vsesokolskega zleta v Beogradu, in prirejati tekme in medsebojno tekmovanje v vseh telovadnih panogah. V prosvetnem pogledu se je sklenilo posvetiti pažnjo predvsem vzgoji in utrjevanju sokol-ske misli med narodom s pomočjo predavanj, dobro urejene knjižnice in igrami. Precej obsežni program se je razdelil na posamezna leta. Izvršitev programa se je poverila bratom načelniku, prosvetarju in predsedniku gradbenega odbora.
SLIVNICA. Slivniški cerkveni stolp so dali prekriti na stroške župljanov, čeprav bi se staro pokrivalo lahko popravilo z majhnimi stroški. Nedavno smo kratkomalo dobili od davčne uprave čeke in smo morali plačati. V času, ko je stiska za vsak dinar, bi se nam
»Kako pa?« je dejal oče, ki ga je začelo zanimati sinovo govorjenje. Saj je bU Andrej edinec in je pri delu dovolj odlegel. Ce bo šel k vojakom, bo treba vzeti koga v hišo, da bo tisto poldrugo leto, ko ga ne bo, pomagal pri delu.
»Slišal sem, da bi se lahko oprostil, če bi se izkazal, da jaz hranim vso družino,« je začel Andrej napeljavati vodo na svoj mlin. »Seveda bi moral biti potem jaz gospodar...»
»Kako misliš to?«
»Da bi morali vse name prepisati. Potem bi najbrž šlo..
Stari Podbregar je vstal izza mize in stopil po izbi. Prižgal si je pipo in puhnil dim ne-, kajkrat pod strop. Potem se je sredi izbe ustavil in rekel:
»Ce misliš, da bi se to dalo narediti?... Saj mi je prav za prav vse eno. Leto dni prej ali pozneje. Pameten si menda dovolj, da ne boš uganjal neumnosti.«
»Toliko me pa že poznate«, je odvrnil Andrej, ki so se mu zaiskrile oči. Ni mislil, da pojde vse tako gladko, tako brez težav.
»Samo nekaj bo potem treba,« se je nato spet oglasil Podbregar. »Mlado bo treba pripeljati v hišo, tako, ki se bo na delo razumela in bo imela kaj pod palcem. Saj veš, da pri denarju nismo preveč. Tista pravda ...«
Andreja je izpreletelo. Zelo neljubo bi mu bilo, če bi se bil pogovor zasukal preveč k tej pravdi. Da hiša potrebuje denarja, je prav dobro vedel. Zato mu je bilo še bolj nerodno, ko je pomislil, da je njegova izvoljenka hči moža, s katerim se je bil njegov oče tožaril.
Tedaj pa je rekel Podbregar;
taki stroški pač morali prihraniti Nekateri smo si morali prav od ust utrgati, da smo lahko plačali. Sploh bi ne smelo biti, da nas cerkev in, kar je z njo združeno, toliko stanejo. Poglejmo samo evangeličane. Pri nas je neki evangeličanski družini umrl otrok. Prišel je njihov evangeličanski duhovnik iz Maribora, opravil pogreb, a ni računal niti pare. Omenimo naj še, da smo slivniški župljani sami kupili zvonove. Ce zdaj kdo umre, moramo za zvonjenje plačati. Ce nič ne plačaš, se ne sme zvoniti.
SREDIŠČE OB DRAVI. Naš Sokol priredi 20. junija letos letni nastop, združen z veliko javno tombolo.
SV. BARBARA V HALOZAH. (Smrtna kosa.) Žalostno so peli zvonovi v soboto 1< maja pri pogrebu Micke Drevenškove, po domače Lipove Micike. Mučila jo je leto in dan neizprosna morilka mladih življenj jetika in ji zdaj v času prebujene narave vzela življenje. Draga Micika, povsod si bila priljubljena. Pogrešali te bomo razen tvojih domačiK vsi tvoji znanci, zlasti pa Izobraževalno in Bralno društvo in Sokol, pri katerih si krasno igrala. Šla si v lepšo pomlad, a spomin nate nam ostane za zmerom lep! A. P.
SV. BARBARA V HALOZAH. Iz Haloz se redkokdaj kdo oglasi, čeprav imamo dovolj zanimivosti. Predvsem moramo navesti, da smo že v lanskem letu dobili telefon, za kar gre zasluga bivšemu županu g. Krajncu in takratnemu odboru, ki je smatral telefon za nekaj gospodarsko potrebnega in naprednega. S telefonom zdajšnji odbor ni kaj zadovoljen, največ zaradi 20.000 Din, ki jih je občina dala za to napravo. Pri otvoritvi telefona je takratni župan prosil tudi za državni poštni avtobus, ki je začel obratovati 4. aprila letos. Zdaj so Haloze, v katerih se prideluje odlična vinska kapljica, zvezane s Ptujem. — Tukajšnja sokolska četa je dne 11. aprila priredila veseloigro »Peg, srček moj«. Obisk je bil zelo zadovoljiv, saj je bila dvorana nabito polna. Vloge so bile pravilno razdeljene in so jih igralci prav dobro rešili, za kar so bili deležni od občinstva viharnega ploskanja. Le tako naprej! — Naša občina ne dela tako, kakor se nam je obljubovalo ob' priliki volitev z raznimi letaki. Njihovo varčno gospodarstvo je prišlo do izraza le v tem, da so zaslužnemu in požrtvovalnemu tajniku znižali plačo. Pri javnem delu je ista. Siromaki viničarji, ki so podpore potrebni, le z največjo težavo kaj zaslužijo. Vse to ni skladno s predpisi za javne podpore.
»Ali si že kaj poštenega izbral? Saj poznaš menda že vsa dekleta od blizu in daleč. Menda še ni bilo nobene, okoli katere nisi hodil.«
Sedel je in nadaljeval:
»Sicer sem bil pa jaz prav tak. Pa sem se potem le unesel. Kajne, mati,« je dejal In se obrnil k svoji ženi, ki je sedela v kotu, »da se ti v tem oziru ni bilo treba nikcli pritoževati, kar sva se vzela.«
' »O, nikar ne govori o tem, dedec stari,« se je oglasila Podbregarica. »Kaj boš zdaj na stara leta mislil na take reči. Rajši bi vzel rožni venec v roke.« o
Podbregar je imel dovolj. Mislil se je svoji ženi prikupiti, pa je dobil odgovor, da ga je kar v ušesih zaščemelo. Zato se je napravil, kakor ne bi bil nič slišal in še enkrat vprašal Andreja:
»No, fant, pove}, ali si že kaj izbiral!«
»Prav za prav Se ne,« se je začel Andrej izvijati »Saj veste, ko še nisem v letih, ko človek misli resno. Seveda, treba bo pa kmalu...«
O, če bi bil oče slutil, kako resno je že izbral in koga. Toda najbolje je, da ostane vse zakrito, dokler se zadeva z vojaščino kaj drugače ne zasuče.
(Dalje.)
ZRAČNA ČRTA
Turist (vpraša kmeta): »Kako dolgo je š« do planinske koče?« Kmet: »No, takole dobri dve uri hoda.* Turist: »Kako to, saj je vendar po zračni črti samo pet kilometrov.« Kmet: »No, pa pojdite po zračni črti.«
Domače novost!
*	Kralj za poplavljence. Nj. Vel. kralj Peter II. je podaril 100.000 Din za podporo po-plavljencem ob Savi, Donavi in pritokih.
*	Zadoščenje razrešenemu županu. Med drugimi župani in občinskimi odborniki je bil lani pred občinskimi volitvami razrešen tudi g. Karel Jeršin, žiupan na Rudniku pri Ljubljani. Tudi njegova razrešitev se je uteme. IjevaLa z navedbo, da je zagrešil po kazen, skam zakonu kaznivo nečastno dejanje. Očitalo se mu je, da ni preprečil blagajniku šolske občine, da dvigne in v zasebne namene porabi 10.000 Din, namenjenih za gradnjo novega šolskega poslopja. Nadaljnji očitek je bil, da je potrdil v računih za šolo neko neresnično pobotnico za znesek 50 Din. Na osnovi ovadbe banske uprave je državno tožilstvo v Ljubljani uvedlo sodno preiskavo, ki se je zaključila z razpravo pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrožno sodišče je g. Jeršina v zadevi glavnega očitka popolnoma oprostilo in ga pogojno obsodilo le zaradi prestopka uradne dolžnosti v zadevi drugega očitka, da je nepravilno potrdil pobotnico za 50 Din, ki pa je bila samo računskega zna. čaja in jo je g. Jeršin potrdil, ker mu je šolski upravitelj to označil za potrebno iz formalnih razlogov. Na pritožbo g. Jeršina je razpravljalo o razrešitvi zdaj tudi upravno sodišče v Celju, ki je pritožbo v polni meri ugodilo in razrešitev g. Jeršina razveljavilo kot nezakonito. Sodišče je ugotovilo, da razrešeni župan ni storil ničesar, kar bi se moglo označiti za nečastno in po kazenskem zakonu kaznivo dejanje. Tako je tudi župan g. Jeršinu dano javno zadoščenje.
*	Lepo uspel zbor nacionalistov v Celju. Organizacija JNS za mesto Celje je imela nedavno v Celjskem domu občni zbor. Predsednik dr. Ernest Kalan je v nagovoru dejal med drugim: Prišel bo čas, ko bo mogel vsak državljan brez pomisleka javno izraziti svoje prepričanje, ko bomo tudi dejansko vsi brez ozira na svoje politično prepričanje povsem enaki. Jugoslovenska nacionalna stranka vrši svoje delo v izredno težavnih razmerah. 2e dolgo je izpostavljena napadom od vseh strani, že dolgo se združujejo proti njej najna-sprotnejši si ljudje, ker jih druži ena želja, da uničijo osnove one politike, ki jo zastooa in brani JNS. Predsednik je pri tem omenil
Otto Witt:
Strokovnjak
V svoji pisarni v eni izmed zelo prometnih tflic Londona je sedel rudniški inženjer Harry Baltimore in pisal. Sestavljal je poročilo o nekem rudniku bafora v Arabiji, ki ga je bil pred kratkim preiskal.
Baltimore se je po dvajsetletnem dehi kot vodja različnih rudinistkih podjetij naselil v Londonu kot posvetovalni rudniški inženjer. Morda se tak poklic vidi nepoznavalcem razmer nekoliko čuden, vendar pa je upra vičen, kajti nikjer ne cvete toliko Steparstva kakor pri barantanju z raznimi rudniki. Zato je brezpogojno nepristranski strokovnjak v rud-rraštvu koristna oseba, da se na Mcu mesta prepriča o tem, koliko so resnične trditve proda jedca in koliko samo laž in morda domišljija, da je rudnik, M ga prodaja, res zahtevanega denarja vreden. Ker gre pri tem po večini za veiike zneske, često za ogromne milijone, je zelo važno, da je posvetovalni rudniški sitrokovnjak v svoji stroki res izurjen. Biti mora Skrajno pozoren, kajti prodajalci, ki svoje rudnike hvalijo, pogosto niso preveč natančni, kar se poštenosti tiče. Pri njih velja celo za imenitno, če se jim posreči slepar-sfcvo, da siab rudnik prodajo za bajno vsoto.
Zlasti se lahko slepariti z zlatimi rudniki in ležeči diamantov. Ce namreč najde
petomajske volitve, pri katerih so se s podporo takratne vlade združili proti JNS vsi nasprotniki v ostri borbi, ki smo jo najhuje občutili prav v Celju in celjskem srezu. Ko je potem prišlo še novo stanje v državi, je postal položaj organizacije še težavnejši. Toda vse te težkoče v nas niso mogle ukloniti prepričanja, da je pravilna pot, ki smo jo ubrali j ugoslovenski nacionalisti. Ohranili smo si ogromno število prepričanih članov, ki vedo, da more našo domovino privesti v lepšo bodočnost le dosledno izvajanje prave jugoslo-venske politike. Zato nas ne plašijo nikaki boji in napori, pa tudi nikake žrtve. Poročilo predsednika dr. Kalana je bilo sprejeto z navdušenim pritrjevanjem. Nato je poslanec g. Ivan Prekoršek v zanimivem govoru razpravljal o notranji politiki, o delovanju JNS in o drugih perečih vprašanjih. Zborovalci so sprejeli govor g. poslanca enako z enodušnim odobravanjem Občni zbor je nato sklenil združitev mestne in okoliške organizacije JNS v enotno. Za predsednika je bil izvoljen spet g. dr. Ernest Kalan. Novi odbor je bil izpopolnjen z nekaterimi mlajšimi močmi. Naposled je zbor izrekel narodnemu poslancu g. Prekoršku zahvalo in neomejeno zaupanje za vse njegovo delo.
* Ustanovitev mladinske organizacije JNS za srez škofjo Loke. V salonu Kavčičeve gostilne v Škofji Loki se je vršil v nedeljo ustanovni občni zbor sreske mladinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Kakor v vseh drugih srezih, prav tako vlada za ta mladinski pokret tudi v škofjeloškem srezu veliko zanimanje. Najzgovornejša priča tega dejstva so bila poln veliki salon in stranski prostori gostilne. Zbor je otvoril notar Stevo Sink in pozdravil poslanca Milana Mravljeta, tajnika banovinskega odbora JNS dr. Marjana Zajca in predsednika mladinskega banovinskega odbora inž. Jožeta Rusa. Z veseljem je ugotovil veliko pozornost, ki jo posveča mladinskemu strankinemu gibanju tudi škofjeloški srez. Za njim je pozdravil zbor dr. Zajec. Inž- Rus je obširneje izpregovoril o organizaciji mladinskih postojank JNS in o pomenu mladine v političnem življenju. Dejal je, da Ie mladina lahko prinese socialnejše misli in novega duha. Ona hoče sodelovati, pa tudi soodločevatL Zato pa se mora politično vzgojiti in vzposobiti, preden odločneje vstopi na politično pozornico. Program Jugoslovenske nacionalne stranke je dovolj sodoben; nudi nacionalni mladini vseh slojev in stanov zdravo osnovo za njeno politično delovanje. V svo-
rudniški inženjer v določeni količini rude le zrno zlata, dobi ves rudnik veliko vrednost. Ce pa je bilo to ziato zrno v rudnik vtihotapi jeno, dobi rudnik, ki je sicer brez vred-nosti, videz dragocenega ležišča zlata.
Baltimore je v svoji dolgoletni praksi doživel vrsto sleparskih poizkusov, a se spričo svojega strokovnega ananja in ostrega uma ni dal nikdar speljati na led.
Mož je zavoljo svojega posebnega poklica mnogo potoval »po svetu. Nazadnje je bil v Arabiji in je pregledal rudnik bakra, o čemer je pravkar pisal poročilo.
Inženjer je vstal, stopil k svoji veffiki knjižnici in začel med neštetimi vrstami knjig iskati ineko tehnično pomožno knjigo;
Stel je okoli petinštirideset let in je bil samec. Njegova postava je bila krepka in poteze na njegovem obrazu ostre. V njegovih gostih črnih laseh so se na sencih že opažale srebrne niti.
Ko je našel iskano knjigo, se je apet vsedel za pisaltio mizo in začel obračati v knjigi liste. Tedaj je nekdo potrkal na vrata.
»Naprej!« je zaklical inženjer.
Bančni ravnatelj
Starejši gospod z rdečkasto plavimi, toda že močno osivelimi lasmi in brado In z zftato obrobljenimi naočniki je vstopil.
Jih organizacijah bo imela mladina vse moŽ-< nosti uveljavljati svoje sposobnosti in zahte* ve. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen od* bor s predsednikom Pavletom Hafnerjem it Škofje Loke. V odboru so sami delavni fant« je iz vseh krajev škofjeloškega sreza. Po v<h litvah je podal politično poročilo poslanec Mi-« lan Mravlje. V skoro enournem govoru je ori-« sal notranje in zunanje politične razmere dr-« žave. Posebno je očrtal naše domače do* godke.
*	Polkovnik Ivan Rojnik t. Polkovnika g, Ivana Rojnika ni več med živimi. Moža, ki jtf-zravnan hodil zadnja leta po Ljubljani, kate* ro si je bil izvolil, da bi v njej zadovoljen uži-< val pokoj, je pobrala kap. štel je šele 53 let, Polkovnik g. Ivan Rojnik je bil po rodu i t Spodnjih Gorč v braslovški občini, sin uglednega posestnika. Gimnazijo je študiral v Celju, kadetnico pa je dovršil na Dunaju. Služboval je nato pri raznih polkih, med drugim tudi pri domobranskem polku v Ljubljani. Takoj po prevratu se je šel borit za slovenska Koroško. Kot podpolkovnik se je zlasti izkazal pri Črni in je bil za junaštvo tudi odlikovan. V jugoslovenski armadi je nato služboval v Debru, v Samoboru in Celju. Tu je naposled pred nekaj leti na lastno prošnjo zaradi bolehnega srca stopil v pokoj in se ja preselil v Ljubljano. Truplo so prepeljali v njegov domači kraj. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Lep uspeh koroških pevcev v Ljubljani, V Ljubljani so nastopili v ponedeljek zvečer koroški pevci. V goste je prišel moški zbor pevskega društva »Dobrat« z Brnce pri Beljaku in je bil pod vodstvom svojega zborovodje Ivana Koprivnika s prelepo koroško narodno pesmijo deležen velikega odobravanja. Zbor je bil z enakim uspehom nastopil prej že v Novem mestu in Trebnjem. Spored je oddajala tudi radijska postaja in tako J« večeru, ki je vnovič izpričal, da slovenska veja onstran Karavank kljub vsemu še ni odmrla, od daleč prisostvovala vsa Slovenija.
*	Vrnitev ruskega ujetnika. Po 23 letih se je vrnil iz Rusije Josip Piovnik od Sv. Miklavža pri Slovenjgradcu. Takoj ob pričetku svetovne vojne je bil z 87. pehotnim polkom odrinil na rusko fronto, kjer so ga Rusi kmalu ujeli. Poslali so ga v Sibirijo, kjer je preživel vsa leta po vojni in se tudi poročil. Do-motožje ga je gnalo domov in naposled se mu je posrečilo dobiti od ruskih oblastev dovoljenje za povratek v domovino. S seboj je pri-vedel ženo in štiri otroke.
»Inženjer Baltimore, če se ne motim,« je dejal tujec in postavil klobuk na stol poleg vrat.
»S kom imam čast?«
»Moje ime je VVilson«, je odgovoril tujec. »Sem ravnatelj Konsolidacijske banke.«
»Prosim, izvolite sesti, gospod Wilson in mi povedati, kaj je vzrok, da ste me počastiti z obiskom.«
Baltimore je zelo dobro poznal Wilsona p*» imenu. Konsolidacijska banka, katere največji delničar je bil, se je izredno zanimala m rudnike, še prav posebno za ležišča zlata, Wilson sam je slovel kot sposoben in odločen vodja velikega podjetja.
Wilson je sedel v naslanjač, počasi slekfft rokavice, pogledal okoli sebe in rekel:
»Ali lahko tukaj nemoteno govoriva?«
»Da.«
»Kaj je vaša druga soba tu poleg prazna?«
»Da. Samo moj sluga je v njej.«
»No, morda, bi vaš Sluga opravil zame kratko pot?«
»Prosim, prosim, gospod VVilson. Jakob!« je zaklical Baltimore.
Sluga je vstopil in dobil od Wilsona naro- . čilo, naj v drugem koncu Londona nekaj kupi zanj.
»Tako,« je dejali ravnatelj, »zidaj sva vsa| za eno uro čisto sama. Ne dam se rad motiti, kadar govorim o pomembnih rečeh.«
Inženjer je molče čakal.
»Gospod Baltirome,« je začel Wilson, »ob« račam se na vas v zadevi, ki je ogromnega, pomena, saj ograža obstanek naše banka. Priporočali so mi vas kot odličnega rudniškega strokovnjaka in ostrega opazovalca t nevarnih špekulacijah z rudniki.«
SKRIVNO^ ZLATEGA RUDNIKA
Kriminalni roman
*	Smrt zaslužnega koroškega Slovenca. Po
IflcUgi bolezni je umrl v Globasnici g. Ferdo Kraiger, po čigar zasliugi je zaslovela občina Globasnica kot trdna slovenska postojanka. FerdO Kraiger se je roii'1 pred 72 leti v Štefanu pri Globasnici. Prebivalci tega kraja slo. vijo že od nekdaj po vsej Podjuni kot marljivi iin napredni in zelo pcidjetni ljudje. Pri »novanjiu raznih gospodarskih in prosvetnih pstanov je bil Krai/ger med prvimi in uvrstil ie je tudi med najuglednejše in najsposobnejše župane Podjunske doline. Ze desetletja * tored vojno je bil čislan po vsej Podjunski dolini, ko je draimil svoj narod kiot organizator iin govornik. Njegova gostoljubna hiša je iveljala za prosveitno središče velikega ckoli-ia. Po svetovni vojni je Kraiger kot prvi predsednik novooživljenega Političnega in go. Bpodanskega društva za Slovence na Koroš-Šfeeim in M:.t prvi poslanec slovenske manjšine v novi državi stopil na čelo ne samo svodih domačih, temveč vseh koroških slovenskih yrst. Javnemu dsiiu se je moral odpovedati 4airadi bolezni. Rojaki ga bodo ohranili v ©astnem spominu.
*	Hrvatska, telovadna društva »Junake« JR.zpuščajo. Kakor znano so v zadnjem času po raznih kirajih savske banovine ustanav. ©ali omladinska telovadna društva »Junake«, V katera so zlasti pridno pošiljali hrvatski klerikalci svojo mladino iin ki jim je sarajevski nadškof dr. Šarič prerokoval še veliko jVJmgo. Zdaj pa je bil izdan odlok ministrstva jra telesno vzgojo naroda, s katerim se odreja razpust »Junaka« v Slavonskem Brodu. Ta razpust je zbudil pozornost, vondar rnen-tfta dr. Mačka to ne vznemirja, ker ni bil baš Jiaklonjen tem dlruištvicim. Pričakuje se raz. pust še ostalih »Junakov«.
*	Gradnja novega mostu čez Savinjo v Ce-Jju. Nedavno je bila v Celju komisija banske iiprave zaradi graditve novega mostu čez Sa-Vinjo. V ospredju je bil predlog, naj se most £radi poleg sedanjega železniškega mostu. Komisija je pustila končno odločitev mestnemu »vetu, ki se je na svoji zadnji seji odločil za isti prostor, tako da bo novi moderni most pomenil s podaljškom Kolenčeve ulice najkrajšo Bvezo med banovinsko cesto Zidani most— ipelje in državno cesto Ljubljana—Celje. Na Inestu sedanjega kapucinskega mostu bo zgrajena brv.
*	»Otrok v šolski dobi«, se imenuje nova jiga izpod peresa otroškega zdravnika dr. agaša. Ima 230 strani in obravnava v lahko
Razumljivih besedah razvoj, zdravstvo, vzeo-
Inženjer se je priklonil.
»Zadeva, ki vam jo bom opisal, je najzago-»fatnejša, kar sem jih doživel v svoji tridesetletni praksi.«
»To je zelo zanimivo.«
Ravnatelj je vzel iz žepa majhen zavitek, ga odpre'1 in položil na mizo pred inženjerja karru i v velikosti pesti.
»Tale kamen ... « P ... je iz rudnika Amaigamske družbe v Afriki,« ga je prekinil Baltimore.
»Vi torej veste ... «
»Da, to sem spoznal na prvi pogled zaradi Jnešanice modlrih in idečerjavih žil v kre. tnencu.«
»Imate prav. Sicer je pa to nekaj, kar mi ni jasno, čeprav se že dolgo časa pečam s temi rečmi. Kako je mogoče, da rudniški inže-njer takoj vidi, kaj je ta kamen in odkod prihaja? Gospod Baltimore, ali mi lahko samo na podlagi opazovanja poveste, ali vsebuje ta kamen zlato in koliko?«
»Ne, gospod Wilson, tega ne more storiti nihče.«
»Toda, kaj mislite?«
»Tale kremenec je običajen v rudnikih Amailgaimske družbe. Todia vsebina Zlata v njem je zelo različna. Poleg kremenca, v katerem je mnogo zlata, se dobe partije, ki nimajo prav nič te dragocene kovine. Kljuib temu s ete partije na zunaj prav nič ne ločijo od zlatonosnega kremenca. Zato tudi ne morem o tem kamnu reči, ali je kaj zlata v njem.«
»Gospod Baltimore, da se bova prav razumela. Kakor ste rekli, je tale kamen iz rudnika Amalgamske družbe in kakor veste,
jo in nego otrok do 15. leta. Poglavje o spolnih vprašanjih je obdelano obširno in zelo previdno. Knjiga se dobiva v vseh knjigarnah.
*	Smrt ponesrečenca. Pred tedni je zadela Franca Kukca na cesti iz Radeč proti Vrho-vemu nesreča. Pri srečanju z avtom se je prevrnil voz, pri čemer je Kukec tako nesrečno padel, da si je zlomil dve rebri, ki sta mu ranili pljuča. Nastala je notranja krvavitev. Moral je v celjsko bolnišnico, kjer se mu je stanje nekoliko zboljšalo in je bilo upati, da bo okreval. Oslabelost srca pa je povzročila, da je te dni izdihnil. Pokojnik, ki je bil mesar v Radečah, je štel komaj 57 let. Svojčas je bil nekaj časa pri železnici. Pozneje se je vrnil domov in živel s svojo družico go. Pepco srečno zakonsko življenje. Pred leti je opustil gostilno in se posvetil izključno mesarstvu. Rajnki je bil vse povsod priljubljen zaradi svoje dobrosrčnosti. Bil je zvest član Sokola, ki ga je vselej rad podpiral. — Ohranili bomo pokojnika v najsvetlejšem spominu!
*	Toča v Kruševcu in okolici. Kruševac in vrsta okoliških vasi imasta veliko škodo od nalivov in toče. Kakih 10 minut se je vsipala toča v taki količini in debelosti, da je tudi stari prebivalci ne pomnijo. Nasadi in sadno drevje so zbiti in okleščeni. V Kruševcu je debela toča razbila precej šip.
*	Spet nekaj novega v Celju! Volneno blago v dvajsetih barvah prodaja Stermecki po 11 Din.
*	Malarija v podravskih vaseh. V vaseh va-raždinskega, čakovskega in ludbreškega sreza se močno širi malarija in prihaja vedno več bolnikov po pomoč v Dom narodnega zdravja v Varaždin. Malarijo prenaša mrčes, ki se je vgnezdil v teh močvirjih.
*	Pogreša s« že od 11. februarja letošnjega leta 571etni Jože Moilc, doma iz Raven, pošta Št. Vid nad Cerknico. Mož, ki je srednje postave, močnih, pristriženih brk, drobnega, sreipega pogleda in nosi lase počesane z leve na desno, je omenjenega dne šel s krošnjo suhe robe z doma iin se doslej še ni vrnil. Komur bi bilo o njem kaj znano, naj blagovoli sporočiti na naslov: Marija Modic, pri g. Roku, železničarju, Rakek št. 110.
*	Pogrešan. Pred dnevi je šel od doma 57-letni France Polčniik, doma v Kokarjah, občina Rečica v Savinjski dolini. Mož je živčno bolan in je rekel domačim, da si bo končal življenje. Po'.čnik je visoike postave, po. dolisrovatega obraza, brez brk, kostanjevih,
že osivelih las. Na sebi je imel volnen ženu peir in črne, cajgasd e hlače.
*	V vlaku je umrl. V potniškem vliaku iz Zagreba proti Ljubljani je postalo te dni nemškemu državljanu Hermamnu Rcsenbergu blizu brežiške postaje slabo. Iz Brežic so te-lefonično p :izva?l videmskeiga zdravnika dir. Bogajtaja na postajo Videm . Krško. Ko je vlak prispel tja, je dir. Bogataj Roeenberga pregledal in ugotovil, da gi je zadela srčna kap, za katero je Rcsanberg umrl.
*	V Savi je utonil. Na Jezici nasproti Štir-novega kopališča se je pripetila huda nesreča. V ponedeljek zjutraj je pripeljal CShlar-jev hlapec s Tvrševe cesite k bregu Save z divtvprežnim vozoan, da hi naložil peska. Pod težo konj in voza pa se je obrežna plast udrla iin so bi® konji naenkrat do trebuha v vodi. Hlapec jilh je Skušal potegniti nazaj, a so se kom ji sami utirga:1i od V:iza in si pomagali iz vode. Hlapca same-ra pa je zajel močan tek vode in ga odnesel s seboj. S hlapcem je bil tudi neki delavse, ki je začel klicati na pomrič. Kmalu so prihiteli ljudje s ceste, vendar niso mo~li pomagati. Ponesrečenec je 321etini Jože Rebolj iz Smlednika.
*	Na« in angleški parni k trčila skupaj. Iz Ostaneta, poročajo, da se je pripetila blizu svetilnika Nordiigeirja v Severnem morju zaradi goste megle huda nesreča. Skupaj sita trčila juig|:slovenski parnik Plavniik in angleški parnik Alecto. Čez pol ure se je angleški parnik potonil. Rešili ?o samo šrtiri člane posadke. Angleški pamiik je bil namenjen v RoSterdam. Podrobnosti nesreče še niso znane.
*	Požar pri ŠenpaPu VVitcvljah pri Šem. pasu je na«.tal požar v žagi Franca Ukmar ja, ki js pristojen v Prilkan, in uničil vse poslopje in vse skladišče. Občesu požara je pihal močan veter, ki je onemogočil gašenje. Orožni, štvo je prepričano, da gre za požitg.
*	Mrtvec na tračnicah. V bližini postaje v VuhredU-Marenbergu je opravljal razna dela pri zidiavi neke hiše Ivan Kurej. Moral je hoditi po material preko proge. Nesreča je hotela, da ga je prav na progi zadela kap, da je mrtev obležal na tračnicah.
*	Smrtna nesreča našega državljana v Avstriji. Med vožnio iz Bruxa proti Zagrebu je padel pri postaji Meishofenu iz brzovlaka ju-goslovenski državljan Štefan Križanec, star 34 let. Pobil se je tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je čez dve uri izdihnil.
dobivamo tam mnogo zlata. Zato torej lahko rečemo, da morajo velika ležišča takega kamenja vsebovati zlato.«
»Seveda.«
»Tako torej. Preden pa nadaljujeva, vam moram še povedati, da ta kamen vendarle ni iz naših rudnikov.«
Inženjer je prisluhnil.
»Skoro su ne morem misliti tega, gospod Wilson,« je rekel.
»Je tako, gospod Baltimore,« je menil ravnatelj. »Zgodba je nastopna: Naša Amalgam,ska družba ima, kakor veste, velikanski zlati rudnik v Transvaalu, ki daje mnogo zlata. Nekega dne pred približno poldrugim letom je prišel neki delavec k Wal'kerju, ravnatelju tega našega zlatega rudnika, in mu je ponudil v nakup novo ležišče zlata, kakšnih sto kilometrov oddaljeno od našega rudnika. Delavec mu je pokazal nekaj zlata, o katerem je trdil, da ga je dobil v tem novem rudniku. Takih reči seveda ne moreš kar brez nadaljnjega verjeti. Zaito smo mi poslali tjakaj svojega inženjerja. Ta je ugotovil izdatna ležišča. Preiskava je pokazala, da ima kremenec v teh ležiščih desetkrat toliko zlata kakor kremenec v naših starih rudnikih. To se pravi: če je ugotovitev glede vsebina zlata pravilna, so ta nova ležišča najizidatnejši zlati rudlnik na svetu. Kaj naj Di bili storili? Bilo bi neumno, če se ne bi bili zanimali za ta ležišča. Še neummejše bi bilo, če bi Mi novi rudnik kar gladko Kupili in plačali, ne da bi bili prej izvršili temeljito preiskavo.«	,
»Kakšno je to kamenje.« »No, tale kamen pred vami je iz novih le- S
žišč,« je odgovoril Wilson. »Veseli me, da ste takoj videli čudovito podobnost tega kamenja z onim v naših starih rudnikih. Kakor ste sami pravkar rekli, je verjetno, da je v tem kamenu zlato. Tudi naš rudniški ravnatelj Wa'ker je menil, da se bi bilo treba za ta ležišča zanimati.«
»Seveda!«
»Walker je zaradi tega sklenil z omenjenim delavcem pogodbo, ki je bila tudi meni predložena. Ker sem smatral pogodbo za ugodno, sem jo sprejel.«
»Potem je torej vse v redu.«
»Ne, žal, ni v redu.«
»Kako to?«
»Takoj boste slišali. Po tej pogodbi nam prepušča Amley, kakor se piše omenjeni delavec, nova ležišča za eno leto na preizkušnjo.«
»To je vendar zelo ustrežljivo od Amleyla.«
»Da, toda tudi mi smo prevzeli obveznosti.«
»To se razume.«
»Obvezali smo se, da postavimo za nova ležišča majhno rudniško napravo, v kateri bi skozi leto dni predelali vdak dan deset ton zlatonosnega kremenca.«
»To ni zelo mnogo.«
»Ne. Razen tega smo se obvezali, da bomo plačali- za rudnik — pol milijarde zlatih frankov, če bo vse poizkusilo leto dajal rudnik toliko, kakor je obljubljal, namreč sito gramov zllaita na tono kremenca. Ta kupna vsota je res bajna, toda ugotovili smo, da bi mogli v teh velikanskih ležiščih dnevno predelati tisoč ton. To bi dalo dnevno sito kilogramov zlata ali vrednost tri sto tisoč zlatih frankov. V teku štirih let bi
*	Ob koncu aprila je zmrznil. Te dni je ne
ka ženska iz Topola, ki je šla domov z Bloške police čez Pečnik, naletela na zmrzlega moža. pil je to Andrejeve z Gore, ki je dan poprej kupil kravo na Bloški polici in jo gnal do-piov. Možu, ki je štel že 78 let, je najbrž postalo slabo, pa se je vsedel, da bi se malo spo-čil, a ker je v teh krajih snežilo, je zmrznil. Krava se je kar sama vrnila domov na Bloško polico.
*	Onezaveščena se je zadušila. Posestnik I. Horvat iz Vaneče vasi se je s svojo 341etno Ženo Katarino udeležil neke gostije v sosedni vaed. Zvečer se je najprej vrnila domov žena, da bi krmila živino, kmalu zatem pa se je napotil domov tudi mož. Ko pa je Horvat prišel domov, je naše] hišo zaprto. Nekaj časa je čakal im ker ni bilo žene odniko-der, se je vrnil na gostijo, kjer pa žene ni našel. Sel je spet na svoj dom in minila je noč, ne da bi žena prišla domov. Zaradi tega je naslednjega dne na vse zgodaj šel iskati žeino in jo je nase1! nedaleč od hiše mrtvo v gozdiu. Ležala je v globokem jarku z obrazom v zemlji. Komisija je ugotovila, da je nesrečna žena pri padfcu s čelom zadela v drevo, tako da se je onezavestila in padla z obrazom naprej na mehko zemljo. Ker pa je imela usta in nos zairita v zemljo, ni mogla dihati in se je zaradi tega zadušila.
*	Velik požar v Tržiču. Na god sv. Florjana zjutraj je začelo goreti ostrešje čevljarskega mojstra Janka Ješeta v Tržiču. Gasilci so ogenj omejili in v dobri uri pogasili. Požar je nastal po neprevidnosti nekega delavca, ki je v delavnici grel lepilo za čevlje, kateremu je bil primešan bencin. Lepilo se mu je razlilo, pa je to pobrisal z odpadki, katere je potem vrgel v peč. Iz peči je bušil plamen, vnel lepilo v posodi in zažgal delavnico. Požar je napravil škode za okoli 200.000 Din.
*	Družina se je komaj rešila iz plamenov. V nedavni noči je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje Ivana Fekonje, poštnega uslužbenca v Crešnjevcih. Lastnik je bil že v službi, doma je bila le žena Marija s številno deco in starim očetom. Vsi so trdo spali. Šele na jok malega otočka se je prebudila žena in opazila neobičajno svetlobo. Silno prestrašena je mati komaj reševala otroke.
Vsobi, kjer je spal stari oče, je strop že pogorel in se zrušil nanj, da je starček dobil nevarne opekline. Zdravniško pcmoč mu je nudil dr. Breznik, ki ga je tudi prepeljal v
bolnišnico v Murski Soboti Živina je zgorela v zaprtem hlevu. Skoda je toliko občutnejša, ker je bil lastnik zelo nizko zavarovan.
*	Utopljenčevo truplo brez desnice. Drava je naplavila pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini truplo 40 do 50 let starega moškega sredlnje postave im sir, ih l&s. Truplo je bito že v razkroju in mil je manjkala desnica. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Ožboltiu.
*	Pustolovščine mladega dekleta. Malli kazenski senat v Mariboru se je bavil s pustolovščinami 211etne delavke Marije iz Slovanske Bistrice, ki jo je državni tožilec obtožil, da je lani v poletju osleparila 20 ljudi za okroglo 5000 dinarjev. Ksikor pravi obtožnica, se je Marija preživljala s tem, da je s pretvezo, da je narneščenka pri tvrdtei Hutter •v Mariboru, najemala sobe in hrano pri raznih mariborskih goispodinjah. Pečala ni ničesar. Ko so jo opozorili m plačilo, je kratikomalo izginila. Na sličen način se je nato preživljala v Celju in Ljubljani, dokler je niso are. tirali. Marija pa si je znala pcimaga.ti tudi z drugo zvijačo. Pisala jte namreč, listke, v katerih je prosil sorodnik te ali one stranke naj izroči donosi tel ju listka zneske od 100 do 400 dim. V nekaj prime ih so jf gospodinje res šle na limanice ter ji dale za »sorodnike« denar. V svrho nadaljnjih poizvedb je bila razprava preložena.
*	Sin je zaklal očeta. V vasi Grmu pri Podzemlju se je pripetila prozna žatoigra. Kmet Jože Bajuk iz Sel pri Semiču jie prodal svoj pod v Grmu, čeprav so mu to b. anali oče preažii^kar, mati in mladoletni b-atje in sestre. Bajuik je znan nas'taež. Prišli so dte'av. d ki so hoteli pod podtreti in odioeljati. Z delavci je pršel tudi Jože Baiuk Oče mu je branil podlreti pod, toda Jože Bajuik je navalil na očeta z niažem. V nekaj sekundah je očeta zabodel devetkrat. Med devetimi ranami so tri simrtino nevarne. Dva vboda sta očetu odlprla pliuča. Sosedi3 niso mogli »risko. čiti na pcimoč, ker je Jože mahal z nožem po očetu kakor blazen. Mlajši brat Martin ie priskočil očetu na pomoč, toda tudi niegaje hotel Jože naipasti, vendar je bil Martin spretmejši in je med smonadom ranil Jožeta v ribraz. Zdravtnrlk dir. Omah°in ie obvezal očeta, pa tiuidii sirovega JoTeta. Očeta so odpeljali nato v novomeško bclnilnico. Očetovo stanie je smrtno nevetmo. Vsa okolica obsoja nečloveško ravnanja na^ne-ža nad ubogim s+airim očetom.
*	Kazen za odpravi !a n je nlodn. Tp dni je ma)ii kazenski senat v Mariboru do tajni raz-
pravi obsodil 45ietino dlelavko Matildo Vol. kerjevo iz Maribora zaradi odpravljanja telesnega plodlu na 10 mesecev strogega zapora. Med njenimi žrtvama je tiudli mlada Marija Petlkcivškova, ki jie zaradi zastrupljen ja umrla v mariborski bolnišnici..
*	Krvavo dejanje bosanskega delavca. Te dni sta 371etni delavec Franjo Matoševič iz Pokračičev v travniškem srezu v vrbaski banovini in njegov tovariš Ivan Debeljak iz Bu-čičev v travniškem srezu, ki sta že več kot eno leto prevažala drva za nekatere trgovce v Št. Juriju ob južni železnici, popivala v raznih gostilnah v Št. Juriju. Nazadnje sta začela sklepati konjsko kupčijo, ker je nameraval Matoševič kupiti od Debeljaka štiri konje. Med barantanjem sta se sprla. Matoševič, ki je bil vinjen, je začel Debeljaka izzivati, nato pa je Debeljak izvlekel iz žepa dolg nož. Matoševič je zgrabil Debeljaka in ga vrgel na mizo in padel še sam nanj Gostilničar in neki mlinar iz sosednjega Hrušovca sta spravila oba Bosanca na cesto. Zunaj sta se Bosanca nekaj časa lovila, naposled pa je Matoševič pobral kostanjevo poleno in udaril Debeljaka s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Po odredbi zdravnika g. dr. Svetine so prepeljali smrtnonevarno poškodovanega Debeljaka v celjsko bolnišnico, kjer je poškodovanec izdihnil. Ubijalca so aretirali.
*	Strihnin na žgancih. K samotnemu posestniku Francu Reisingerju v Lichendorfu pri Murecku v Avstriji je v zadnjem času zahajal Mihael Baierl, posestnikov sin iz Ze-povcev v Apački kotlini. Lepega dne pa se je Baierl zglasil na domu Marka Maia v Črncih s prošnjo, da mu napiše za strica oporoko. Marko je ničesar hudega sluteč oporoko sestavil in se je Mihael Baierl z njo napotil na Reisingerjev dom. 72 let stari Reisinger se je dal preslepiti in je podpisal Baierlu napisano oporoko, ki pa ni bila veljavna, vendar je Baierl sodil, da se bo na ta način lahko polastil starčevega premoženja. Imel je s seboj steklenico vina. Vino je že poprej večkrat prinašal staremu in se mu prilizoval. Toda ta dan je imel primešan tudi strihnin. Zastrupljeno vino je zlil na ajdove žgance, ker je taka jed v teh krajih običajna. Franc Reisinger je s svojo že priletno gospodinjo nekaj te jedi zaužil. Oba sta takoj začutila, da ne more biti vse v redu. Ko jima ie postalo slabo, sta dala poklicati zdravnika, ki iu je odpravil v bolnišnico, kier so iima izorali želodca in ju rešili smrti. Orožništvo je Baierla aretiralo in oddplo -ir 7flnnrc srpske^a sodišča " Murecku.
■tako poravnali vso kupno vsoto in bi nam rudnik ostal čisto brez dolgov.«
»Ali se je vse to zdaj izjalovilo?«
»Ne. Poizku»=na rudniška delavnica je že osem mesecev v obratu in je doslej res da-Jfela toliko zlata, kolikor ga po pogodbi mora dajati, to je kilogram dnevno.«
»No, moram vam samo čestitati.«
»Ne, ne, gospod Baltimore. Zadeva je silno skrivnostna. Ce ne bo preneha) prihajati dnevno kilogram zlata, bomo uničeni.«
»Tega ne razumem. Saj boste vendar dobili izdaten rudnik.«
»Da, da, če je le res izdaten. Odkriti vam torej moram to čudovito skrivnost: samo v preizkusni delavnici dobimo toliko zlata. Mi smo rudo poslali v preiskavo slovitim kemikom — in ti so našli samo dva do največ dvanajst gramov zlata na tono, medtem ko naša delavnica daje »talno po sto gramov na tono.«
>Vi torej mislite, da kdo vtihotapi ja zlato ▼ poizkusno napravo?«
»Da, toda kdo bi ga mogel vtihotapi jati ? Pomislite: kilogiram zlata dnevno, in to že osem mesecev. Imamo že nad dve sto kilogramov zlata, kar je vredno nad polovico milijona zlatih frankov.«
»Seveda, če gre za kupnino pol milijarde frankov, bo pač prodajalec žrtvoval milijon frankov za zlato, da ga bo vtihotapijal.«
• »2e, že. Kljub temu je zadeva nadive zagonetna.«
»Zakaj ?«
»Ker ni mogoče vtihotapljati zlata v poizkusno napravo.
»Zakaj ne?«
»Kakor hitro je kamenje zdrobljeno, dobimo iz njega omenjeno količino zlata.«
»No, morda pa je v kamenju res vse to zlato.«
»Ne, zanesljiva preiskava pokazuje največ dlvaaajist gramov zlata na tono, dobivamo ga pa dejansko po sto gramov.«
»Kakšne ljudi pa imaete uslužbene v po. izkusni delavnici?«
»Odmerjalca, kurjača za lokomobilo in strojnika za predelovalne stroje.«
»Torej tri može.«
»Razen lastnika.«
Inženjer je prisluhnil.
»Tudi lastnik je tam?«
»Da.«
»Torej je ta slepar.«
»Ne, moram vam še nekaj povedati, gospod Baltimore. Naš ravnatelj Walker je še mlad in je v pogodbi pristal na pogoj, ki bi ga morda ne bil smel sprejeti.«
»Ta pogoj je?«
>Da ima delavec Amley, lastnik, pravico nadzorovanja, ali res dnevno zdrobimo deset ton in ali pravilno tehtamo pridobljeno zlato.«
»To je bilo neumno.«
»Da, zelo nerodno je to. Vendar pa vsaj na videz nima pomena.«
»Tako?«
»Poslali smo Amleyja za cel teden proč in ves ta čas je zlato kljub njegovi odsotnosti prihajalo v istih količinah.«
»Čudno zares. Kaj pa ond trije uslužbenci?«
»Zanje velja isto. Vsem smo dali dopust za štiri dni. Sam sem bil odmerjalec, ravnatelj Walker je bil kurjač in moja žena je stregla
strojem, kar ni posebno težavno. Priznati pač morate, da so delali sami zanesljivi ljudje.«
»Res. Toda lastnik?« je vprašal Baltimore.
»Je bil tudi odsoten,« je odvrnil Wilson.
»Ali je prihajalo zlato v enakih količinah?«
»Da. Slej ko prej po sto gramov na tono kremenca.«
Tnženjer Baltimore je nekaj časa premišljal.
»Kakšen drobilni stroj pa imaste?«
»Rudni mlin.«
»Ali ni morda železo rudnih stop,« je vprašal inženjer, »pomešano z zlatom. To železo se pri tolčenju silno obrabi in na ta način lahko pride zlato med kremenec.«
»Nemogoče! Na to smo že tudi mislili in smo dali pregledati železo.«
»Kaj Da rudno kopito?«
'Ne. Žlebovi, po katerih prihaja zdrobljeni zlatonosni kremenec v stroie. so leseni; mize, kier se zlato zbira in je vidno, so gumijaste. Druge možnosti z p sleparsko dodajanje zlata ni.« ie naglasi! Wilson.
»Torei zelo preprosta rudniška delavnica,« je menil Baltimore.
»Seveda kakor vidite.«
»A pogonska sila?«
»Je lokomobila.«
»Ali je lokomobila postavljena v isti zgradbi?«"
»Ne. V baraki pred zgradbo.«
»Z vreteni in jermeni?«
»Seveda Kakor je to v navadi «
Inženjer Baltimore je molčal in premišljal
(Dalje.;
*	Nevaren vlomilec pod ključem. Orožnikom iz Studencev pri Mariboru se je posrečilo prijeti zloglasnega vlomilca 31-letnega Frana Staneka, ki je svoječasno izvršil več drznih vlomov v raznih velemestih, kakor na Dunaju, Gradcu in drugod. Svoječasno so ga zasledovali tudi zaradi suma, da je izvršil več vlomov v Mariboru in okolici. Na podlagi prstnih odtiskov in izpovedi prič so dognali, da je Stanek vlomil v Bizjakovo urarno v Gosposki ulici v Mariboru, nadalje v občinsko pisarno v Studencih, v vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, v Kančevo trgovino in v trafiko na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Po poklicu je mehanik. Lani je bil izpuščen iz kaznilnice v Gradcu, kjer je presedel dve in pol leta zaradi raznih vlomov. Od tam so ga izgnati v domovinsko občino Sv. Krištof pri Laškem. Odtod je zahajal na razne vlomilske pohode. Po zadnjih večjih vlomih se je zadrževal nekaj časa v Avstriji, te dni pa so orožniki v Studencih izvedeli, da se potepa spet v okolici Maribora.
*	Ponarejale! kovancev. Zaradi ponarejanja kovancev po 10 in 20 din so se zagovarjati pred tričlanskim senatom v Celju 23Ietni delavec Jernej Vreš z Dobrovelj pri Bra-slovčah, 24letni mehanik Ivan Cokel z Zg. Pristave, 231etna Vreševa žena Angela in 25-letna posestnikoma hči Antonija Mat kova. Ivan Cokel, ki je bil zaradi ponarejanja denarja že obsojen na pet mesecev strogega zapora in Jernej Vreš sta se letos v začetku' marca dogovorila, da bosta ponarejala denar. Cokel je kupil v neki celjski trgovini potrebne priprave.. Denar mu je dal Vreš. Iz Celja sta šla na Vrešev dom na Dobro vljah, kjer je izdelal Cokel iz cementa modele za vfivanje kovancev in izdelal 11 kovancev po 10 din in osem kovancev Po 20 Din. Kmalu nato je izročil Cokel Vreševi deset ponarejenih kovancev po 10 din, Matkovi pa pet kovancev po 20 din in jima naročil, naj spravita kovance v promet. Vreševa je Se istega dihe plačala v Pe&rikovi pekarni v Mozirju kruh s ponarejenim kovancem za 10 din, a je bila kmalu najto aretirana. Matkova je prav tako istega dne hotela spraviti v gostilni Ma-rl$s Remičeve v Nazarjah pri Mozirju ponarejen kovanec aa 20 din v promet. Ker pa Remrceva ni imela drobiža, se Matkoivi namera ni posrečila. Jernej Vreš je bil obsojen na sedem mesecev strogega zapora in izssu-bo častnih pravic za dobo dveh let, Ivan Čoke"! na eno leto robije in tzerubo častnih pra-vfe za <?obo treh let, Angela Vreševa in Antonija Matkova pa na tri mesece strogega zarpora in izerubo častnih pravic za dobo ene-pa leta. Po1©? tega moralo Vreš. Vreševa in Matkova otačati po 200 din povprečnine.
*	Zatiranje tihotapcev v Julijski Krajini. Brata Makovca, od katerih se eden že piše Rudolf Makozzi, drugi pa je še ostal Avguštin Makovec, sta bila zasačena, ko sta pri Opatjem selu iz Jugoslavije v Italijo spravljala kolesa. Carinska oblastva so ju na licu mesta kaznovala z denarno globo 2000 lir, ki jo bosta morala plačati vsak polovico. Iz Ajdovščine poročajo, da 30 carinska oblastva prijela Maksimilijana Makovca iz Vrteč pri IHhenberku in Amadeja Vadopivca, iz istega kraja, ker sta iz Jugoslavije v Italijo prenašala brinovec in slivovko. Sodišče ju je obsodilo na denarno glidbo 1000 lir.
*	Kovance je delal. Pred ljubljanskimi sodniki se je zagovarjal mizarski mojster Hočevar Jožef iz Hrušlce in priznal, da je doma v delavnici naredil devet kovancev po 20 Din in enega po 50 Din in da je en kovanec za 20 Din skušal razpečati v neki ljubljanski gostilni. Kovance pa je ponaredil zelo slabo ker ni imel prave priprave. Ker je vse pri. znal, je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora in na izgubo državi jamskih pravic za ibri leta.
*	Delavcu ukradeno premoženje. Samskemu delavcu Jožetu Zurmanu v Družmirju je bilo ukradeno 31.000 Din iz skrinje na podstrešju. Za tatom ni sledu.
*	Zaradi politega petroleja — človeško življenje. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je obravnaval uboj, ki se je izvršil 19. marca letos v Moravcih. Na mtažni klopi je sedel 311etni delavec Janez
Vrbnjak, ki je zabodel z nožem Franca Tr-stenjaka v trebuh, tako da mu je prerezal na več mestih črevo in je Trstenjak za posledicami dobljenih poškodb umrl. Obtoženec je bil obsojen na pet let robije in trajno izgubo državljanskih pravic. Žalostni dogodek se je pripetil radi tega, ker sta se Vrbnjak in njegova svakinja Elza sporekla; slednja je namreč trdila, da jo je Vrbnjak pri nalivanju petroleja v svetilko polil. To ga je tako raz-dražilo, da ji je dal nekaj zaušnic in vrgel na tla. Vrbnjakova žena je skočila k svaku Francu Trstenjaku po pomoč. Trstenjak je prigovarjal Vrbnjaku, naj gre od hiše, in ga je pri tem potiskal proti hišnim vratom. Pri vežnih vratih pa je Vrbnjak potegnil nož in zabodel svaka v trebuh.
*	Mlin so izpraznili. V mlin Alojzija Ko-larja v Veržeju je vdrla tolpa vlomilcev in mlin skoro čisto izpraznila. Odnesli so 20 vreč pšenice, ajde in rži in razno orodje. Tatovi so se bili pripeljali s čolnom preko Mure.
*	Pri prenočevanju je zanetil požar. Nedavno proti večeru je prišel 47-letni delavec Klakovčar Ivan, doma iz Dol pri Brežicah, k posestniku Veganu Martinu na Bregu poleg Ptuja in brez gospodarjevega dovoljenja zlezel po lestvi prenočevat na skedenj. Posestnik, ki je po naključju slišal, da je nekdo hodil po Skednju, je šel gledat. Ko je našel možaka, ga je hotel legitimirati. Ker Klakovčar ni Imel pri sebi legitimacije, je Veganov sin odstranil lestev z namenom, da vsiljivec ne pobegne in da ga tako lahko drugo jutro trdo prime, odkod je prišel. Ponoči pa je Veganov sin, ki je spal v zadnji sobi, opazili, da gori gospodarsko poslopje. Zbudil je v naglici očeta in maiter, da vsi skupaj rešijo, kar se rešiti da. Iz gorečega skednja je tedaj zbežali ves prestrašen in na telesu precej opečen Klakovčar Ivan, ki so ga kmalu nato izročili orožnikom. Ker je mozaik imel na rokah in nogah opekline, so ga morali prepeljala v bolnišnico. V bolnišnici je Klakovčar izpovedal, da ni ima! namena zanetiti požara. Ogenj da je zakrivil le iz neprevidnosti. Ko se je Zbudil, si je prižgal cigareto, vžigalica pa mu je padla v slamo in jo zažgala.
*	Vlomilec v zlatarno aretiran. Orožniki v Studencih pri Mariboru so prijeli vlomilca, ki je letos februarja vdrl v Bizjakovo zlatarno in urarno v Mariboru ter odnesel za 50.000 dinarjev zlatnine. Je to znani vlomilec Franc Stanek, ki je osumljen, da je nedavno izvršil vlom v podružnico Bat'e v Murski Soboti.
*	Bivšemu gospodarju je ukradel tisočak. Na Vrhpolju pri Moravčah so imeli nedavno vsednevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Med drugim so bili pri dopoldanski pobožnosti tudi Korunovi z Vrhpolja, ne da bi bil ostal kdo doma za varuha. Ko se je vrnil gospodar iz cerkve, je opazil, da v sobi ni vse tako. Brž je pogledal v denarnico, shranjeno v omari, in ugotovil, da mu je zmanjkal tisočak. Mož je prijavil tatvino orožnikom, ki so tatu zalotili v osebi nekega mladega fanta, ki je služil lani pri Korunu za hlapca.
*	Odpuščen orožnik je zabodel blagajničar-ko. V noči na torek se je odigrala v Ivanjkov-cih strašna ljubezenska žaloigra. Odpuščeni orožniški kaplar 30 letni Avgust Lipovec, doma iz Trate v čabranskem srezu, si je hotel osvojiti mlado Angelo Novakovo, blagajničar-ko v Petovarjevi trgovini. Ker ga je mladenka odklanjala zaradi njegove nasilnosti, jo je napadel z žepnim nožem in ji zadal sedem vbodov. Nesrečno Angelo so hitro naložili, da jo prepeljejo v ormoško bolnišnico, a je med potjo izdihnila. Morilca je v torek zjutraj orožniški podnarednik Vidak izsledil v Vinskem vrhu v kleti Matije Spešiča in ga aretiral.
*	Uboj v Topolšici. Zaradi tega uboja se je zagovarjal pred tričlanskim senatom v Celju 221etni kmečki sin Jože Štrigl od Sv. Flo-rijama pri Šoštanju. Dne 30. marca proti večeru se je vračal Jože Šbrigl z nekaterimi tovariši s sejma v Šoštanju domov. Na cesti blizu mlina v Topolšici jih je dohitela afcupL na drugih fantov, v kateri je bil tudi posestnikov sin Ivan Lah. Lah je stopil s kolom na rami proti Štriglu. V tem je pa pograbil
S triga moti ko, ki jo je našel v Mižim, m udaril z njo Laha po glavi. Prebil mu je lobanjo, zaradi česar je Lah umrl. štrigl je bil obsojen na tri leta robije, izgubo častnih pravi« za dobo treh let in 500 din povprednine.
Nosi no tujem
Iz kolonij ameriških rojakov
C'I e v e I a n d, aprila. '
Pri občinskih volitvah v Jolietu so bili izvoljeni Slovenci Jakob Brunskol, Janez Pa-njan in Jože Klepec, zadnji za mirovnega sodnika.
V	Lloydelu se je z avtomobilom smrtno ponesrečil Julij Kotar, njegova žena je bila pa tako močno pobita, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
V	Evelethu je umrl Valentin Campa iz Gore pri Sodražici.
V	Clevelandu so umrli Franc Raj ar, star 66 let, doma iz Martinje vasi pri St Lovrencu, Frančiška Levstikova, rojena Kaplanova, doma iz Jurjevce pri Ribnici, Edvard Prijatelj, star 52 let, doma iz Ribnice, in Ivanka Roposova, rojena Cimpermanova, stara 43 let, doma iz Mramorjevega pri Novi vasi.
V	Sheyboganu je umrla Josipina Kotnikov«, rojena Staričeva, stara 69 let.
V	Carlinvilleju je avto do smrti povozil Jožeta Novaka. Pokojni je bil star 54 let in doma iz Sneberjev pri Ljubljani.
V	Calomettu je umrla Marija Salčeva rojena Mukavčeva, stara 53 let, doma iz Selc pri Vrhu ob Kolpi.
V	Irronwoodu je umrl Janez Kukar, star 64 let. doma iz Semiča, od koder je prišel v Ameriko pred dobrimi 50 leti.
V	Pueblu je postal žrtev avtomobilske nesreče Jože Rebolj, star 45 let, doma iz St. Jurija.
V	Jolietu je podlegel operaciji Janez Sterle, doma iz Drnova pri Krškem.
V	Hermini si je končal življenje Cerer Lojze, star 59 let, doma iz Rače pri Kamniku.
V	Chicagu se je smrtno ponesrečil Anton Zabkar, umrla pa je Helena Golobova, star« 60 let, doma iz Trbovelj.
V	Lasalleju je umrl Martin Janko, star 38 let, doma iz Vavte vasi pri Novem mestu.
V	Greensboru je umrla Antonija Sirčeva, stara 48 let, doma iz Petelina na Notranjskem.
V	Bessemeru je umrla Frančiška Pučeva, stara 52 let, doma iz Ružičev na Primorskem.
V	Denveru je umrl Štefan Prelesnik, doma jz Hrvač pri Ribnici.
BANKA BAROCH
II, Rue Auber, Pariš (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo atjhitreje ta po najboljSem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi » Belgiji Franciji Holandijt ln Lukseraburgu sprejemajo plačil« n» naSe čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxd-lei; Francija: št tU7-94, Pariš: Holandtja Ster« 1458-66. Ned Dienst; Luksemburg: SL 5967. Lm* serobourg. — Na zahtevo pošljemo breiplačno naše čekovne nakaznice.	^
Listnica uredništva
Veliki Lipoglav. Preveč osebno. Po tiskovnem zakonu nemogoče objaviti.
Selnica. Mnogo preveč osebno, zato nemo* goče objaviti.
Skale p«i Velenju. Srečke državne loterij« kupite lahko v mestih skoro pri vseh denarnih zavodih.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Smo tako obloženi s povestmi, da ne moremo nobene r©4 sprejeti, preden nam zaloge ne zmanjka. Zaloge pa imamo za več let. Dalje je seveda S« vprašanje, ali je vaša povest godna aa tisk.
Sv. Barbara. Ne samo žaljivo, temveč tudi tožljivo je. Tiskovni paragrafi so žal zel« neusmiljeni in se ne dado prevrniti.
Zakaj ljudje zardevajo
Ljudem, ki pogosto zardevajo, povzroča to | teke neprijetnosti, da se radi izogibljejo dru-fbe.
Pravijo, da je plahost glavni vzrok zarde-vanja. Tak človek se preveč zaveda svojih misli in svojega vedenja. Čuti se nekam nerodnega in okornega, boji se, da bi ljudje ne Videli v njem premalo duhovitega človeka. 2a mnenje drugih ljudi je preveč občutljiv. Otroci do tretjega leta se malo zavedajo svo-lega ravnanja in zato jim tudi nič ni do tega, kar mislijo o njih odrasli. Zato otroci tudi ne sardevajo. Prav tako duševno zaostali in omejeni ljudje ne zardevajo. Najbolj zardevajo ljudje okrog 20. leta, ker so v teh letih najbolj občutljivi in polagajo veliko važnost na vsako svoje dejanje. S tem je tudi povedano, zakaj dekleta še bolj zardevajo kakor fantje. Dekleta skrbe bolj za to, da so mikavna in moškim všče. Med 15. in 20. letom misli mladina najbolj nase, ker se boji, da bi ne bila suhoparna in dolgočasna, ker ji je mnogo na mnenju starejših ljudi. V teh letih mladina navadno preživlja tudi prvo ljubezen.
Po navadi postanejo ljudje sramežljivi pri misli, da bi kdo utegnil odkriti njihovo zaljubljenost. Čeprav so v svojem srcu prepričani, da je ljubezen lepa in plemenita, mislijo neprestano na to. da so jih v mladosti
X Angleškemu kralju bodo znižali plačo.
Angleška spodnja zbornica bo uredila tudi vprašanje letnih dohodkov, ki naj jih dobita od države kralj in njegova rodbina. Sestav. Ijen je predlog, ki bo V nekaj dneh poslan v odobritev spodnji zbornici in po katerem naj bi znašali kraljevi letni dohodki 410.000 funtov šterlingov, to je v naši valuti okoli 90 milijonov dinarjev. Ta plača je glede na ono, ki jo je prejemal oče sedanjega kralja Jurij V., za 60.000 funtov šterlingov ali 13 milijonov dinarjev manjša. Morda bodb gornje številke še nekoliko znižali. Da pa ne bo angleški kralj preveč prikrajšan, mu bodo v nadomestilo znižane plače dali pravico do do. bodfkov. ki jih prinašajo cornwalska posestva, ki so doslej po starem običaju pripadala waleškemu vojvodi. Vsa ta zadeva se bo končno uredila šele po kronanju kralja Jurija VI.
X 700.000 rudarjev bo stavkalo v Angliji.
Glavna zveza rudarjev v Angliji je na podlagi izida glasovanja v vseh rudniških okoliših Anglije končno sklenila razglasiti za 22. maj splošno rudarsko stavko. Pri tej stavki bo sodelovalo 700.000 rudarjev. Delo bo ustavljeno v vseh rudnikih. Izkopavanje premoga bo s tem ustavljeno, kar bo imelo hude posledice za industrijo. Tudi angleški izvoz bo s tem hudo prizadet. V zadnjem času je bil izvoz premoga v stalnem porastu. Rudarji zahteva* jo izboljšanje delovnih pogojev, skrajšanje delovnega časa in povišanje mezd.
X Obeta se nam hladno in deževno poletje. Bližamo se največjemu nastajanju sončnih peg, ki ga je pričakovati za 1938/39. Raziskovanja mnogih učenjakov so dognala, da prinašajo leta pred viškom solnčnih peg pretežno hladna, deževna poletja. Zadnja viška sta bila i. 1928 in 1917. in pred vsakim teh viškov smo imeli po pet bolj ali manj hladnih in mokrih poletij, to je v letih 1912. do 1916. in 1923. do 1927. Seveda pa so se ta poletja za različne dele Srednje Evrope še vedno dovolj razlikovala med seboj. Vsekako bi bilo sklepati, da smo ta čas v sredini skupine hladnih in deževnih poletij, kakršno bo tudi letos. Bržkone bo pomlad v svoji zadnji tretjini kolikor toliko v redu in bo prinesla morda že zgodaj v maju dobo poletne vročine, toda poletje se bo potem spet skazilo. Takšna poletja potekajo le redko brez hudih neurij in poplav in lahko se bo zgodilo, da bo letošnje poletje v tem pogledu podobno poletju 1. 1927.
X Poslanikova hči umorjena od roparjev. Nedavno se je blizu Dunajskega Novega mesta zgodil roparski umor. Neznanec je na glavni cesti ustrelil hčerko paragvajskega poslanika na Dunaju mlado Ingrido Wiengreeno-vo, ki se je sama v svojem avtomobilu vozila
vzgajali v nasprotnem duhu, da je namreč ljubezen nekaj grdega in nevarnega. Dekle takoj zardi, če omenite, da je zaljubljeno, ali če celo poveste, kdo je njen izvoljenec. Ima namreč neprijeten občutek, da ste odkrili nekaj, kar bi moralo ostati prikrito.
Zakaj zardevamo samo v obraz? Obraz je glavni sedež lepote ali pa grdosti in nanj je neprestano obrnjena naša pozornost. Znano je pa, da pritiska kri najrajši v one dele telesa, na katere je največkrat in najbolj obrnjena pozornost. Tudi zamorci in Indijanci zardevajo, samo da tega ne vidimo, ker imajo črno, odnosno rdečkasto kožo. Pač pa vidimo na belih brazgotinah njihovih obrazov, da so zardeli. Črnolasci zardevajo enako kakor sve-tlolasci, samo da dobiva Danec pri zardeva-nju svetlordečo barvo, Spanec pa temnorde-čo. Zato mislijo ljudje, da zardevajo svetlolasi ljudje bolj kakor črnolasi.
Zanimivo je, da nas obraz zmerom izda, kadar gre za kaj, kar nam je pri srcu ali kadar ne moremo obvladati plahosti. Nasprotno pa postane človek pogumen in hladnokrven, kadar začuti, da se mu notranja negotovost ali strah ne vidita na obrazu. Edini ljudje na svetu, ki jim zardevanje ni neprijetno, so ženske. Med ženskami so pa tudi take, ki znajo zardevati, kadar se jim zdi to potrebno.
na obisk k svojim znancem. Po skoro enotedenski preiskavi se je nazadnje posrečilo dobiti krivce. Zločin so izvršili trije postopaški domačini, ki so sklenili, da bodo začeli napadati avtomobile, da se rešijo dolgov. Na cesti so ustavili avtomobil mlade gospodične in jo prosili, naj jih vzame v avto. Ona pa je prijazno odprla okno in rekla: »Vidite, gospodje, da se sama vozim, da torej ne morem neznanih gospodov sprejeti v avto.« Na te besede je eden izmed roparjev ustrelil gospodično v sence. Omahnila je nazaj in zaklicala: »Moj Bog, zakaj ste to storili, saj sem bila dobra z vami!« Nato so še trikrat ustrelili vanjo, dokler ni bila mrtva. Potem so pobrali njen kovčeg, v katerem pa niso ničesar našli, kar bi jim prišlo prav. Denar je gospodična imela v torbiei. Te pa niso opazili, ker je padla na torbico, a roparji niso imeli časa, da bi preiskavah, ker je med tem prišel že drug avto, pred katerim so roparji pobegnili v gozd. Roparji so stari 20 do 22 let. Izročili so jih naglemu sodišču na Dunaju. Sodbe tega sodišča se glase vedno na smrt.
X Živi Buda se je oženil. Japonski grof Kosho Otani, najvišji duhovnik budistovske vere se imenuje živi Buda. Štirje milijoni Japoncev pripadajo tej veri in pravijo, da je ta najvišji svečenik poosebljeni Buda Nevesta Yoshiko je vnukinja princa Tokudajija, torej članica cesarske hiše. Svatba je trajala ves teden in se je je udeležilo več 10 000 ljudi. Visoki ženin je pogostil vse in izdal za pogostitev okrog sedem milijonov dinariev
X Okamenel gozd na dnu morja. Baltski ribiči so odkrili na morskem dnu med otokoma Rujano in južnošvedsko obalo velik okamenel go?d. Ta gozd stoji še vedno pokoncu v globini 35 do 45 m. Učenjaki ga pridno raziskujejo, ker hočejo dognati, pred koliko tisočletji se je potopila nekdanja kopnina med severno Nemčijo in Skandinavijo
X Rabelj je umrl med usmrtitvijo. Rabelj v gornjeegiptskem kraju Kenehu je umrl v trenutku, ko je nekemu na vislice obsojenemu izpodmaknil stolec. Prisotni, ki so gledali samo v zločinca, sprva niti niso opazili, da se je rabelj zgrudil. Pozneje so ugotovili, da je bila rablja zadela kap, ki bi se dala pojasniti z njegovim razburjenjem med delom. Mož je bil namreč že dvajset let določen za rablja v tem kraju, toda doslej ni imel nikoli prilike, da bi ta poklic vršil.
X Zamorec s štirimi nogami. Po afriških krajih razkazuje neki potujoči cirkus nenavadnega zamorčka> ki predstavlja pravo čudo narave. Raziskovalci pragozdov so našli tega zamorčka v neki naselbini in ga odvedli s seboj. Zamorček, ki šteje okrog 10 let, je ne-
dvomno imel že od rojstva noge tako skriv-ljene, da si je moral že od zgodne mladosti pomagati pri boji tudi z rokami. Zaradi dolgoletne hoje po vseh štirih so se mu rok« prilagodile hoji, tako da je na dlaneh zrasla: trda, roženini slična koža. Pomilovanja vrt-den zamorček je telesno tako zaostal, da jO bolj podoben živali kakor človeku, kljub temu, da ima povsem v redu razvit obraz prikupi j i ve zunanjosti. Potujoči cirkus ga »daj razkazuje naokrog kot afriško čudo, rojen« v pragozdu.
X Oče 28 otrok. Pri mestni občini v Ogrskem Brodu na Moravskem je uslužben 65 let stari Slovak Karel Mudrak. Ko je bil ta mož 23 let star, se je oženil z mlado Slovakinjo,
ki je bila stara šele 22 let. Iz njunega zakona se jima je rodilo 11 otrok. Toda prišle so nesreče, zaradi katerih je Mudrak moral po svetu s trebuhom za kruhom. Tako je popotoval po Nemškem in Poljskem, kjer je nazadnje vendarle dobil delo. Cez nekaj časa pa je iz-.vedel na Poljskem, da mu je doma umrla žena. Ko je po ženini smrti minilo leto, se je vnovič oženil, in sicer r neko Poljakinjo. S to ženo pa sta v teku let dobila kar 17 otrok. Pred kratkim pa se je zdaj že 65 let stari rooi preselil z vso svojo družino na Češkoslovaško. Tukaj je potem dobil službo pri mestni občini v Ogrskem Brodu. Ko so ga obiskali časopisni poročevalci, jim je povedal, da upa postati še oče 29. !n celo 30. otroka. Zanimivo pa je, da možak zdaj niti ne ve več imen vseh svojih otrok. Niti ne ve, kje in kako zdaj žive njegovi starejši otroci.
X Kdaj se je treba kopati. Ljudje po vej čini mislijo, da je za kopanje najprimernejši čas takoj zjutraj, ko vstanejo. Mnogi strokovnjaki pa trdijo, da se je treba kopati zvečer. Mrzla kopel zjutraj koristi »»veku, ki ima dovolj moči in zdrave živce. Ce se iusti človek po kopeli osveženega, toda čez dve ali tri ure zaspanega in utrujenega, je to znak, da mu je mrzla kopel zjutraj škodljiva in da jo mora opustiti. Polnoikrvnim in krepkim ljudem z zdravimi ilvci lahko jubrno kopel samo priporočimo. Suhi ljudje, ki jih rado zebe v noge in ki so nervozni, se pa zjutraj ne smejo kopati Takim ljudem najbolj koristi kopel popoldne ali d*ve uri preden gredo spat. Nekateri ljudje čutijo po mrzli kopeli blagodejen učinek, ki pa kmalu poneha. Takim ljudem pogoste kopeli niso koristne. Topla koipel je najboljša pred »panjem. Telo je treba z mehko brisačo dobro odrgniti, da postane koža topla. To povzroča zdrav obtok krvi in telo ostane sveže. Poleti je kopanje na prostem najboljše dopoldne pred obedom.
X Orel je ugrabil otroka. Villambana na Sardiniji trpi v zadnjem času zavoljo orlov, ki prihajajo z bližnjih gor. Čedalje češče «f dogaja, da se kakšna izmed teh ptic prikaže med ovčjimi čredami in odnese mlado žival. Te dni je predrznost orlov dosegla višek. Pred kočo nekega pastirja se je igral šestnajstme-sečni otrok. Nenadno sta opazila pastir in njegova žena, kako je padla črna senca preko okna, in preden sta mogla priteči na pomoč, sta zagledala kako odnaša ogromen orel njunega otroka v svojih krempljih. Otrokov oče je zgrabil za puško. Čeprav so ga hoteli drugi zadržati, je pomeril in sprožil. Imel je srečo. Bojazen, da bi utegnil zadeti otroka, se ni uresničila, pač pa je začel orel padati in kmalu potem so mu starši lahko iztrgali otroka. Kakor po čudežu je ostal živ in brez poškodbe. Žival, ki so jo potem pobili, je tehtal'! 27 kg.
X Človeška koža je zdravilo. Nemškemu
profesorju Schwarzmannu, ki je dolga leta dela? take poskuse, se je nazadnje posrečilo, da je iz žive človeške kože dobil izvrstno zdravilo. Voda, ki se je v njej nekaj ur namaka la sveža in živa človeška koža, je namreč močno zdravilna, kakor so dognali poskusi tega nemškega profesorja. Ce tako vodo nekatere vrste bolniki dobe vase, se pri njih tukoj opazi izboljšanje. Na podlagi teh poskusov je že izdelan poseben preparat, ki je zlasti dobro zdravilo pri tvorih, pri naduhi kronični srbečici in nekaterih drugih bolez Dih.
Avgust Benoa	^
CC M I C SC 0
»Nikdar!« so planili kmetje.
»Idite po vaseh,« je Gubec nadaljeval, »in poslušajte stok osramočenih devic. Pokazali smo jih komisarjem, oni pa niso rekli ničesar. Poglejmo Jano, edino palico slepega Jurka: zblaznela je. Zemlja nas zapušča, nebo se je zaprlo, za nas ni nikjer pravice! Na noge torej, bratje, kakor ena duša, eno srce, ena pest!«
»Na noge!« so zagrmeli kmetje.
»Prisezite, da boste razbili ktvniške verige!«
»Prisegamo!«
»Prisezite pri Kristusovi krvi, da boste stali drug ea drugega kakor brat pri bratu v sreči in nesreči!«
»Prisegamo!«
»Prisezite, da se boste maščevali samo nad krivcem, da boste spoštovali tujo last, da ne boste ubijali razen v boju, da ne boste nehali, ko bomo pregnali Tahija!«
»Prisegamo!« so zaklicali kmetje in začeli vzdigati roke.
V tem trenotku se je začul zategnjen žvižg. Kmetje s;o skočili kvišku. Na breg Save je udaril velik čoln, iz katerega sta stopila moški in ženska. Oba sta bila ogrnjena v dolga plašča. Stopila sta v mlin. Mesec je posvetil skozi okno, v zboru kmetov pa sta stala Stjepko in Uršula Heningova.
»Pozdravljeni možje!« je rekel Stjepko. »Po dogovoru sem prišel k vam z gospo Uršulo. Ali ste pripravljeni upreti se Tahiju?«
»Smo!« je odgovoril Gubec.
»Pregnati ga in uvesti stare gospodarje?«
»Da. Vsa pokrajina od Stubice do Samo-bora, od Stenjevca do Sotle.«
»Ali ste trdni v tem?«
»Trdni, pri Bogu!« je rekel Gubec in položil roko na srce. »Dokler boste vi z nami, bomo tudi mi z vami! Dokler boste vi pošteno z nami, bomo tudi mi pošteno z vami!«
»In kdaj se nameravate vzdigniti?« je vprašala Uršula.
»Tega še prav ne vemo,« je odgovoril Gubec. »Treba bo vse pametno pripraviti, tako da se bodo v enem trenutku vzdignili vsi.«
»Kje boste začeli?« je vprašal Stjepko.
»Ne izprašujte nas, gospod, to je zadeva našega dogovora. Vam bodi dovolj, da se bo zgodilo.«
»Ali imate orožje?«
»Imamo nekaj.« je odgovoril Gubec.
»Poslala vam ga bom jaz,« je pripomnila Uršula. »In svinca in smodnika?«
»Malo.*
»Tukaj imate tri sto srebrnikov, pa si kupite,« je naglo rekla Heningovka in Gubcu izročila mošnjo. »Toda če se boste izneverili in se ne boste vzdignili?«
»Ne bojte se!« se je nasmehnil Gubec. »Sram nas je, da se nismo ža davno.«
»Prav je tako,« je rekla Uršula. »Ne dajte se, ne popuščajte! Ropajte, rušite, Tahi ne sme biti vaš gospodar! Zanesite se na nas, ki vam hočemo dobro. Od nas boste dobili potrebno pomoč. Verjemite nama! Da vas prepričava o tem, sva prišla sem.«
»Toda molčite,« je pripomnil Stjepko, »ne omenite našega imena.«
»Samo če nam iatrgajo srca,« je odgovoril Gubec, »ga bodo našli v njih zapisano.«
»Na propast Tahiju!« je rekla Uršuli a in dailia Gubcu roko.
»Naj propade!« je odgovoril kmet in stisnil plemiško desnico.
»Tako bodi in Bog naj sodi!« je pristavil Ilija Gregorič.
Počasi plazeč se skozi grmovje sta prišla oba do vode in čoln ju je prepeljal na drugo stran.
»Bratje!« je povzel Gubec, »vi poznate vsak svoj kraj. Vem, da je vse ljudstvo pripravljeno kakor napeta puška, toda treba je še prigovarjanja in dogovorov. Idite okoli in pobrigajte se za vsako vas, toda vse naj ostane tajno. Vsak naj molči kakor grob. Ne hodite k Slabičem ali malovrednežem, da ne bomo izdani.«
P U M T
metnejši od nas, ti si pravičnik, ti si pismen človek. Vse ljudstvo je zapisalo tvoje ime v svojem srcu. Mi pripravljamo vojno, brez poglavarja pa nič ni. Možje, Matija Gubec nas naj vodi, on bodi naš gospodar! Ali ho. čete?«
»Hočemo! Živel naš vojvoda Gubeč!« so zaklicali vsi.
»Vodil vas bom.« je svečano izpregovoril Gubec in vzdignil roko, »vcdiil vas bom v boj ■za stare človeške pravice, do zadnjega diha bom z vami. Tako mi Bog pomagaj!«
»Ha,- ha, ha!« se je začul porogljiv smeh in v vratih se je pokazalo od mesečine ožarjeno nabreklo lice Drmačičevo.
»Izdaja! Drmačici!« so zaklicali kmetje in v trenutku se je zabliskalo 10 ostrih nožev.
»Pravi junaki ste! Ubijte me!« se je zasmejal pisar. »Jaz sem sam. Izvohal sem vaš sestanek in sem še! za vašim sledom. Lahko bi vas izdal. Obesili bi vas vse po vrsti. Tega pa nisem storil. Hočem biti rajši vaš, da se maščujem nad starim krvnikom za hude rane in udarce. Za vsako rano mora Občutiti sto muk. Vaš sem, pri Bogu prisežem. Toda kaj nameravate? Povrniti se pod nekdanje gospodarje? Sijajno. S konja na osla! Dokler bo kaj gosposkega žameta, bosta tekli kmečka kri in kmečka solza. Dol z gospodo! Vse poda vite!«
»Molči,« zakliče Gubec, ».mi nismo razbojniki !«
»O, ti kmečka modrost,« se je zasmejal Drmačič. »alii veš, da se Uršula in Tahi preko vaših glav pogajata? Da bo Zofka vzela Gabriela in bosta na Susjedu ostala Tahi in Uršula?«
»Lažeš!« je zakričal Gubec in prebledel, kmetje pa so se pognali proti Drmačiču.
»Čitaj, Gubec, saj si pismen človek!« je rekel Drmačič in dal Gubcu Ankino pismo.
»Kmetje so prižgali luč. Gubec je začel či-tati in bledeti. Oči so mu besno zažarele in zaklical je:
»Da, Drmačič, naš si! Resnica je, bratje. Naši nekdanji gospodarji se vežejo z novim krvnikom proti nam. Naš punt naj bo celo priprava za to zvezo! Prekleti naj bodo izdajalci, ki so nam še pred kratkim obetali zvestobo, pri tem pa nosili kačo na prsih. Proč z gospodo! Sa.mo ena pravica bodi^ naša svoboda!«
»Naša svoboda! Za njo bomo živeli in umrli!« so zaklicali razjarjeni kmetje in stisnili žuljave desnice.
*
V	oknu mokriškega gradu sedi Zofka Heningova. Silno je upadla, njene kalne oči gledajo v tla, samo včasih se vzdignejo pogledi, pogledajo krasno pokrajino, ki se pred njimi širi, in se obrnejo proti vzhodu. Tedaj se pritisne mala ročica na srce, na dolgi trepalnici se ji zasveti solza in ustnice se ji stisnejo trdneje. Gospa Uršula je Zofko privedla sem, da bi se mlada nekoliko popravila, ker jo je poročilo o strašni smrti Miliča ranilo do dna srca. Za materjo in sestro pa je prišla tudi gospa Konjska, da bi svoj načrt dovršila. Po cele dneve poseda Zofka in molče gleda predse, v nočeh pa moči svoje zglavje z vročimi solzami. Samo včasih stopi s sestro Marto malo na vrt, da potolaži svoje bolečine v svežem zelenju.
V	sobi sta tudi Uršula in gospa Anka.
»Mila hčerka,« izpregovori Uršula in po-
gladi z roko otožno čelo svoje hčerke, »poslušaj me! Nekaj zelo važnega ti moram povedati. Dobro in poslušno dete si, zato upam, da se boš pokorila volji svoje matere.«
»Govorite, mati.« je deklica tiho odgovorila in pogladila z roko gube po svoji obleki.
»Dokler je bilo še kaj upanja,« je nadaljevala mati, »da se bo tvoj zaročnik, ki ti ni bil namenjen, vrnil, sem mirno čakala, ne da bi žalila tvoje srce, dasi sem sama že davno opustila vsako upanje. Opomnila sem te nekoč, da bi bilo treba misliti na drugo zaroko, toda ti
si se razjezila in sem jaz umolknila. Danes ja drugače. Danes vemo, da krije nesrečnega mladeniča črna zemlja in mrtvi se ne vračajo iz groba.«
Gospa Uršula je za trenotek molčala. Zofki so se začela prsa hitreje vzdigati m začela je stokati. Crez nekaj časa je Uršula znova povzela:
»Dovolj si jokala za nesrečnim ljubim!«
»Za mojim večno ljubljenim,* je zastokala Zofka.
»Dobro, za večnim! Veš, da je bil blag človek in plemenitega srca, zato čutim, da v svojem življenju ne boš drugega ljubila ...«
»Nikdar!« je zastokala deklica.
»Toda. če bi tvoj ljubi, ki gleda naju z nebes, mogel govoriti, bi rekel: Poslušaj mater!«
»In kaj hočete od mene?« je vprašalo dekle s široko razprtimi očmi.
»Da svojo večno ljubezen,« je rekla gospa Konjska, ki je dotlej molče stala za Zofkinim stolom, »položiš na vzvišen, blagoslovljen žr-tvenik.«	,
»Ne razumem,« je pogledala Zofka.
»Da se omožiš,« je blago pripomnila Anka.
»S kom?« je deklica naglo vprašala.
»S Tahijevim sinom Gabrielom,« je mirno odgovorila gospa Uršula.
»S sinom krvnika in hudodelca?« je zakričala Zofka, prebledela ko smrt in šinila kvišku. »Kaj ste ob pamet?«
»S Tahijevim sinom!« je odločno poudarila Anka.
»In jaz nai bom sužnja neznanega in ne-ljubljenega človeka, katerega oče je smrtni sovražnik naše rodbine?«
»Da,« je rekla Anka.
»Nikdar!« je Zofka odločno zamahnila z roko.
»Toda, sestrica, ali veš,* je vprašala Anka, »koliko solznih noči je tvoja mati prebedela zaradi Tahijevega nasilstva?«
»Vem.«
»Mar nočeš, da se mati spet veselo smehlja in svojo posest mirno uživa?«
»Hočem z vso dušo.«
»Ali hočeš, da se sname veriga z vratov izmučenega ljudstva, da usahnejo tudi tvoje solze, da te bodo blagoslavljali tisoči žen,, otrok in starcev? Ali hočeš, Zofka?«	,
»Hočem, toda kako ...« je začudeno vprašala deklica.
»Vzemi Gabriela, potem se bo stari krvnik izselil iz tega kraja in povrnil tvoji materi imetek in ti boš potem pri njej stanovala. Od tvoje žrtve je odvisna naša rešitev.«
Molče in težko sopeč je stala Zofka s sklonjeno glavo sredi sobe.
»Ti še pomišljaš? Ne verjameš?« je pripomnila Anka. »Dobro, pa boš čula.« Hitro je odprla gospa Konjska vrata sosedne sobe in poklicala: »Pridita gospoda!«
V stobo sta stopila Stjepko Gregorijanec in Gašpar Alapič.
»Kdo vas pošilja, plemeniti gospod?« je vprašala Anka.
»Franjo Tahi,« je odgovoril grbavec.
»Čemu?«
»Da sporočim gospe Uršuli, da ji bo Tahi proti odškodnini povrnil ves imetek in se izselil odtod, če bo gospodična Heningova vzela za moža gospoda Gabriela Tahija.«
»Ali si čula, sestra?« je rekla Anka. »Kaj še premišljaš?«
»Zofija, reci da! Zaradi matere!« je prigovarjal Stjepko.
»Zofka, hčerka moja!« je zaklicala Uršula in zgrabila dekle za roko, »5li ne ljubiš svoje matere?«
Dekle je pritisnilo gledajoč v tla roke na srce, prikimalo z glavo, zakrililo z rokami in udarilo v glasen, obupen jok:
»Da, da, da, srce šte mi ranili. Tukaj ga imate, pa ga še poteptajte! Vzela bom krvni-kovega sina, žrtvovala se bom za ubogo ljudstvo! Ubijte me! Vzemite me! Ubijte me! Vzela ga bom, toda zdaj me pustite, pustite.« Dekle je obupano pohitelo proti vratom. Tu je trčilo na Marto.
»Marta, sestra, povedi me s seboj na zrak, za pet ran božjih, sicer bom ob pamet!«
(Dalje.)
Žensk! uestnik
Kako ravnaj z nogami, da so zdrave
Ce pečejo podplati na nogah, so temu lahko različni vzroki, tako presuha koža, potenje nog, otekle noge, ploske noge ali tudi vpliv volnenih nogavic. Volnenih nogavic ne prenese vsaka koža, zato nastane včasih tudi neprijetno srbenje od tega. Včasih so pa tudi čevlji krivi, da te v njih noge pečejo in srbijo. Če imaš presuho kožo, tedaj si noge umij v mlačni vodi vsak večer in si jih potem dobro namaži z vazelinom. Natakni si kake stare nogavi«, da postelje ne zamažeš. Če se pa noge pote, si jih okoplji in posuj s formali-nom. Menjaj tudi vsak dan nogavice. V čevlje pa nati;esi malo smukca (ledervajsa).
Včasih pa noge srbijo, ker so ozeble. V vsaki lekarni dobiš mast zoper ozebline, ki ni draga, pa tudi hitro pomaga. S tako mastjo si nadrgni ozebljena mesta, nato zavij s krpo ali pa obuj nogavice.
Proti kurjim očem, pa pomaga, če skozi šest dni vsak večer noge skoplješ v precej topli vodi, nato pa navežeš mrzel obkladek (polovico vode, polovico jesiha) in noge zaviješ v volneno krpo, da se noga ponoči spoti Krpe od obkladka ali sežgi ali jih pa v lugu prekuhaj, ker strašno smrde. Istih krp ne uporabljaj, ce niso prekuhane! Čez dan pa na kurje oko deni vazelina. Na kurje oko položi malo vaze-lina, čez to pa malo vate in s tenko krpico zavezi. Po tem postopku se v šestih dneh kurje oko tako zmehča, da se samo dvigne iz kože in ga z lahkoto in brez bolečin odstraniš. Ker je pa koža okoli kuriega očesa potem zelo občutljiva, si prst še nekaj dni maži z vaze-linorrf in ga imej zavezanega. Če je pa kurje oko že tako zastarelo, da se v šestih dneh ne zmehča, ponavljaj zdravljen.je z obkladki še
šest dni.	. ,
Ker so kurja očesa zelo neprijetna zadeva, naj matere skrbijo, da jih njih otroci ne dobe. Otroci naj ne nosijo premajhnih, pa tudi ne prevelikih čevljev, ker neprimerna obutev najbolj pospešuje kurja očesa.
Za kuhinjo
Umetna jaha s sirom na švicarski način.
V vodi namoči 20 dek črnega, 20 dek belega euhega kruha. Ko se je kruh dodobra raa-močil, ga dobro otisni. V kozi pa razbeli žlico sirovega masla ali masti. Prepraži eno dsrohno zvezano čebulo, okoli, malo popopraj, dodaj malo naribanega muškatnega oreha in otisujeeii kruh, premešaj in pokrito duši deset minut. Med tem večkrat premešaj. Nato prilij toliko vode, kolikor juhe potrebuješ *a štiri osebe, in naj vre četrt ure. Nato juho precedi in zamešaj vanjo štiri žlice naribanega bohinjskega sira, žlico sirovega masla in dve stepeni jajci. Juha naj še en krat prevre, nato jo daj na mizo.
Zdrobov praženec. V lonec vlij tričetrt litra mrzlega mleka. V mleko ubij dve jajci, štiri deke sladkorja, malo soli in dobro stepi. Zraven stresi pol litra zdroba, dobro zmešaj ia naj se tako zdrob namaka dve uri. Nato laebeli v kozi osem dek masti ali 10 dek sirovega masla. Na razbeljeno mast vlij zdrob in postavi v pečico, da se lepo zapeče. Pečeno posuj s sladkorjem in daj z ukuhanim sadjem ali s kuhanimi suhimi češpljami na mizo.
Rižev puding. Skuhaj v četrtinki litra mleka 18 dek riža. Kuhanega postavi hladit. Me. fiaj, da se zgosti, sedem dek sirovega masla, tri rumenjake, pet dek sladkorja v prahu, ščep soli, ščep vaaiilijevega sladkorja in nari-oano lupinico pol limone. Nato primešaj kuhani in shlajeni riž in sneg treh beljakov. Po. sodo za puding pomaži s sirovim maslom, posuj s sladkorjem v prahu, stresi noter pripravljeni riž, razravnaj, posodo zapri in postavi v krop, kjer naj vre eno uro. Kuhani puding zvrni na topel krožnik, ga obli j s
čokoladno omako ali pa s segretim malinovim sokom in daj hitro na mizo, da se ne sesede.
Pomarančna krema za nadev torte ali kakšnega drugega peciva. Olupkom treh pomaranč obrežd vso belo kožico in jih skuhaj v precej vode. Kuhane olupke ocedi in drobno sesekljaj. Sok treh pomaranč zvij v lonec, dodaj tri deke moke in pet dek sladkorja v prahu. Dobro zmešaj in meša je skuhaj v gosto kremo. Ko se je krema zgostila, jo odstavi in mešaj dalje, da se popolnoma shladi. Nato primešaj h kremi osem __ dek sirovega masla. Maslo razreži in po koščkih devaj h kremi ter mešaj, da postane krema penasta. Primešaj še sesekljane pomarančne olupke in žlico ruma.
Navadna torte. Umesi v testo 12 dek moke, sedem dek sirovega masla, štiri deke sladkor, ja v prahu in en rumenjak. Umešeno testo razvaljaj v velikosti tortne posode. Tortno posodo pomaži s sirovim maslom, položi noter testo, in sicer tako, da je tudi rob posode za dva prsta pokrit s testom. Za nadev stolci trd sneg petih beljakov. Primešaj k snegu 20 dek sladkorja v prahu, 20 dek zmletih orehov, sok in naribano lupinico ene limone. Na testo pokladaj z iličico majhne kupčke, med te kupčke, kar je še praznega prostora, pa pomaži s poljubno mezgo. Torto nato peci v zmerno vroči pečici. Pečeno in hladno razreži.
Za smeh in kratek čas
IZDAL SE JE.
Mama pošlje Mihca v trgovino po salamo, ki jo Mihec na vso moč rad je.
Mihca dolgo ni nazaj. Nazadnje pa se le vrne. a brez salame.
»Očka ga strogo vpraša: »Kje imaš salamo?«
Mihec je v veliki zadregi. Premišljuje, kako bi se izmazal.
»Izgubil sem jo!« zajeclja.
»Očka ga strogo vpraša: »Kje imaš sala-
»Kje imaš pa papir?« ga vpraša.
»Tudi tega sem pojedel!« se odreže Mihec.
GLOBOKO V ŽEP JE SEGEL
A: »Ali si tudi kaj daroval za pogorelce?«
B: »Segel sem precej globoko v žep.«
A: »Koliko si pa dal?«
B: »Nič, ker nisem v žepu ničesar .našel!*
OHLAJENA LJUBEZEN Kaplar (kuharici): »Čuj. Nežika, zadnji čas si postala zelo hladna proti meni!« Kuharica: »Iz česa to sklepaš, ljubček?« Kaplar: »2e tri dni mi nisi dala ničesar toplega za večerjo.«
V SOLI
Učitelj: »Zakaj si prišel prepozno v šolo, Mohovt?«
»Zaspal sem, gospod učitelj.« Učitelj: »A ti, Hladnik?« Hlačnik: »Ker sem šel klicat Mohovta.* Učitelj: »Zakaj si pa zamudil ti, Srakoper-nik?«	.
Srakopernik: »Čakal sem Mohovta in Hlač-
nik«i ^	•
NOC NA KMETIH
Učitelj-: »Povej mi, Nežika, kdaj se začne poleti noč.«
Nežika: »Tedaj, ko pride moj Gašper pod moje okno.«
KDOR ZNA.
A: »Posodi mi sto dinarjev, saj si dober človek!«	. j , . ,.
B: »Zal imam pri sebi samo sestdeset dinarjev.«
A: »Prav, pa mi jih daj, a ostalih štirideset mi ostaneš dolžan.«
SMOLA.
Na telefonu: »Ali greš malo na sprehod,
IVi^tks? ^	v
»Oprosti, dragi Marko, tukaj ni Metke, pač
pa Francka.«
»Toda, saj tukaj tudi ni Marko, temveč
Lojze.«
MA2A ZA LASE
Plešast gospod: »Dajte mi tako tekočino, da mi bodo spet zrasli lasje.«	;
Prodajalec: »Malo ali veliko steklenico"'« »Zadostovala bo mala, ker nimam rad dolgih las.«
PO ZDRAVNIŠKIH PREDPISIH Zdravnik: »Ali ste dajali svojemu možu uspavalna sredstva po mojem predpisu?«
Zena: »Sem gospod doktor. Toda bilo je zelo težavno, ker sem ga morala vsake pol ure buditi, da jih je použil.«
OCRNJEN ZAMOREC Grofica: »Avguštin, moja sobarica se je pritožila, da si se proti njen vedel nedostojno.«
»Avguštin (zamorec): Milostljdva, to m res! Ta grda ženska bi me samo rada pri vas očrnila!« --
Radio Ljubljana
od 9. do 16. maja Nedelja, 9. maja: 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.30: Telovadba za dame in gospode (vodil bo profesor Dobovšek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10: Otroška ura: Jurček in Jerica v tujiih deželah (zvočna slika). — 10.30: Prenos koncerta Rančigajevih harmonikarjev — 12: Ka.r imamo, to vam damo (plošče po željah). — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 16: Domači zvoki (radijski orkester) — 17: Kužne bolezni mladih živali (g. dir. Hribar) — 17.20: Za zabavo in za smeh (sodelovali bodo Magistri, Fantje na vasi in Veseli bratci) — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 20.15: Slovenske Marijine božje poti II.: Legenda o Vi-šarjah (igra za radio; napisal Niko Kuret; izvajali bodo člani radijske igralske družine, Akademski pevski kvintet in sestre Stritarjeve; vodil bo Pengo v) - 20.45: Pesmice drobne. 21.30: Koncert s sodelovanjem radijskega orkestra in Vide Rudolfove — 22: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Koncert s sodelovanjem radijskega orkestra in Vide Rudolfove.
Ponedeljek, 10. maja: 12: Majniški sprehod (plošče) — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Citraške in mandolinistione točke (plošče) — 14: Vreme, borza — 18: Zdravniška ura: O sladkorni boleani (dr. Ivan Matko) — 18.20: Glazunov: Stenika Razin, sinfonična pesnitev (plošče) 18.40: Maksim Gorki (dr. Nikola Preobražen-ski). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Beograd v ilirskem pokretu. — 19.50: Zanimivosti — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester).
Torek, 11. maja: 11: šolska ura: Kdo je naš največji sovražnik (Jagodič) — 12: Vir-tuozi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14: Vreme, Loiza — 18: Pesmi iz Istre: fstrska narodna godba (klarinet, trompeta, violina, bas); istrski dvospevi. — 18.40: Pregled današnjega stanja izlama (Fran Terseglav). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nacionalna ura: Meštrovičev Vidovdanski hram — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20: Gotovac: Ko-ledia (plošča) — 20.20: Ivo Vojnovič: Ekvi-nokcij, drama v 4 dejanjih iz dalmatinskega življenja (izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 22: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester) .
Sreda, 12. maja: 12: Po čeških logih in gajih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 13.30: Reportaža o kronanju angleškega kralja Jurija VI. (prenos iz Londona) — 14: Vreme, borza. — 18: Naši hrošči (Peter Gily) — 18.20: O počitniški zvezi — Feri-jalni savez (Drašček Stojam). — 18.40: Občine, Skrbite za otroke (Vojko Jagodič.) — 19: čas, vreme poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Naša zunanja politika (Franjo Kulunčič iz Beograda) 19.50: Šah — 20: Koncert (sodelovala bosta Julij Betetto in radijski orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za zabavo in za ples (Cimermanov trio).
Četrtek, 13. maja: 12: Pomlad v glasbi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Moderni plesni zvoki (Bojan Adamič in njegovi solisti) 14: Vreme, borza — 18: Radijski orkester. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored,
obvestila — 19.30: Nacionalna ura: Sokol kraljevine Jugoslavije. — 19.50: Zabavni kotiček — 20: III. ura francoske klavirske glasbe (profesor Škerjanc) — 21: Lucienne Boyer poje (plošče) — 21.10: Nekoliko operne glasbe (radijski orkester) — 21.45: Čas, vreme, poročila, spored — 22: Naša letovišča (esperantska oddaja).
Petek, 14. maja. 11: šolska ura: Steklo in stekleni izdelki — dialog z učenci (vodi bo Miroslav Zor) —.12: Domači zvoki (plošče). 12.45: Vreme, poročila — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14: Vreme borza. — 18: Organizacija zaščite matere in otroka — 18.20: Koračnice (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stainiko Leben). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturna pregled — 19.50: Zanimivosti — 20: Kmečki trio (Janko Gregorc, Stanko Avgust in Nach-forg Fran) in Bamovec. —-21: Plošče 21.10: V. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta: — 22: Čas, vreme, poročila, spored.
Sobota, 15. maja: 12: Plošča za ploščo, pisana zmes. — 12.45: Vreme, poročila — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes. —14: Vreme — 18: Za delopust (radijski orkester) — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Sodobna slovenska dramatika (Ludvik Mrzel iz Ljubljane). — 19.15: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Oprostite, velecenjeni... (en dan iz življenja poštenjaka Peregrina Pajka; zabavni večer; sodelovali bodo člani radijske igralske družine; plošče; sestava in vodstvo Jožek in Ježek). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: O naših izseljencih (Jože Premrov). — 22.30: Za ples (plošče).
MALI OGLASI
AL. PLANINSEK — LJUBLJANA
Beethovnova ulica 14/1, telefon 35-10 — izposluje nakup in prodajo hranilnih knjižic vaeh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje. Informacije daje brezplačno.
BOLEČINE V N0SAH
PET ORALOV POSESTVA,
zidana hiša, gospodarsko poslopje, kamnolom — vse v dobrem stanju, ob banovinski cesti blizu Laškega, se ugodno proda. Cena 42.000 dinarjev. Vprašati pri I. Puncerju, Laško.
NOVOST ! Samo Din 98.-
St. 63.719 Cenena, a dobra Slioocii do, zapestna ura, točno regulirana iep kromiran okrov zapestnica iz usnja — Številčnica in Kazalo osvetljena (Radium)
Din 98.—.
Zahtevajte veliki cenik, ta ga dobite zastonj in poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine In 8rebrnine
Lastna protokoilrana tovarna ui v Svicl
h. suttner, ljubljana 6.
živčna preutrujenost
Znanstveno je ugotovljeno, da izvleček iz žlez močne živali (KALEFLUID) urejuje delovanje vseh žlez, krepi vse telo In vravnotežuje živčevje tako, da človek ponovno postane krepak, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Podroben opis se dobi brezplačno na naslov: Beograd, Masarykova 9, telefon 25981, Miloš Markovič. Kalefluid se prodaja v lekarnah.
R. S. Br. 10.537/33.
V tej m!etni kODeli boste takoi našli oiajšanje
Okslgen — veliki čudolvcrec
Pest Saltrat Rodella enostavno raztopite v topli vodi. Pazite, kako spušča oblake majhnih mehurčkov oksigena Najhujše bolečine v nogah in gležnjih prenehajo ko pomočite v to mlečno kopel noge. Ce so noge vnete, rdeče ali če srbijo, vse to takoj preneha kakor t neko magijo Ozebline in odrgnjena mesta zacelijo. Ta oksigenirana veda prodre do samih korenin tudi najtrdovratnejših žuljev. Kmalu jih boste lahko odstranili s prstom. Otekline izginejo. Čevlji Vas ne tiščijo več. hoja Vam bo v veliko zadovoljstvo. — kakor da bi imeli peruti na nogah. Saltrat Rodell predpisujejo zdravniki. Prodajajo ga In jamčijo zanj lekarnarji
BREZPLAČEN KUPON
Na trpi it Ječ Poslali Vam bomo brezplačno vzorec Saltrat Rodella Olajšanje oc. >akoj nastopilo Sporočite svoie im= n naslov na: M Neu-mann Zagrab. Boškovičeva ulica 44 (oddelek Z2-K). Pišite takoj.
č A T F, š K E p°sta Brežice.žeiez- p°-
^ ** *	** staja Brežice in Do bova,
TO D T V C 17 najbolj vroči 55« C ra-V « La A	dloaktivnl vrelec v
Dravski banovini. — Sezona od 1. maja do 30. septembra. — V pred in posezonl znatni popusti, zahtevajte prospekte. — Z neprekosljl-vim uspehom se zdravijo bolezni, visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevral-gično trganje, kronični katarji, ženske bolezni i. t. d.
HERAKLIT
je najboljše gradivo za hleve, svinjake, kokošnjake. Dobi se pri
material
trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, T.vrševa 36/d
TRENŠKOTI — VETERNI SUKNJIČI
Novosti
LEPE VZORCE ZA PUMPARICE, ŠPORTNE OBLEKE NUDI CENENO
p r e s k e r
SV. PETRA CESTA 14_
Oglašujte v »Domovini«