Poštnina plačana v gotovini
Cena - Prezzo Lir 0*40
Leto VI
V Ljubljani, v ponedeljek, 18. avgusta 1941-XIX.
izključna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega | Uredniitvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva per la pnbblicitft 35 provenienza italiana izvora: Union« Pubblicitfk Italiana S. A., Milano.	5	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	=	ed	estera:	Unione	Pubblicitš	italiana	S.	A.,	Milano.
Prvi sovjetski ujetniki v rekah italijanskih sil na vzhodnem bojišču
Nemško uradno poročilo o zavzetju pristanišča Nikolajeva ob Črnem
morju - Nepretrgane akcije letalstva
Ukrajinsko bojišče, 18. avgusta. 6. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Imeli smo priliko videti prvi oddelek sovjetskih ujetnikov, ki so padli v roke italijanskih čet, nastopajočih na vzhodnem bojišču. Gre za običajno zbirko vzorcev vseh plemen, ki sestavljajo Sovjetsko Zvezo. Ujetniki kažejo izraz zadrege in radovednosti zaradi dejstva, da so v rokah nasprotnikov, katere so srečali prvič. To so ujetniki, zajeti v akcijah 11. in 12. avgusta in sicer po motorizirani koloni, ki nastopa ob dolnjem teku Buga. Med temi akcijami je bilo uničenih več oklepnih voz in zajeti številni kosi topništva ter znaten plen drugih vojnih potrebščin. Sovjetski častnik, ki je bil zajet in ki je pripadal sovjetskim bataljonom, ki so se spopadli z italijanskimi oddelki, je izjavil, da je streljanje italijanskega topništva bilo smrtno-nosno zaradi svoje natančnosti, ki je omogočila Italijanom, manjšim po številu v primeri z nasprotnikom, da so dosegli takojšnje uspehe.
Hitlerjev glavni stan, 18. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
V	južni Ukrajini so nemške čete ob sodelovanju z madžarskimi oddelki zavzele tudi kot pomorsko oporišče važno industrijsko velemesto Nikolajev. Pod pritiskom neutrudljivega zasledovanja vzhodno od Buga zapada poraženi sovražnik čim dalje bolj razkroju. Plen vojnega materiala in število ujetnikov naraščata stalno.
Tudi na drugih delih vzhodne fronte potekajo operacije uspešno.
Berlin, 18. avgusta. *. Kakor poroča DNB, so nemški oddelki na severnem bojišču zasedli nove postojanke. O znatnih uspehih poročajo tudi s finske fronte. Sovjetski protinapadi so povsod spodleteli. Nasprotnik je imel znatne izgube v ljudeh in vojnih potrebščinah.
Stockholm, 18. avgusta, r. Sovjetsko vrhovno poveljstvo poroča, da sta bili izpraznjeni mesti Krivoj Rog ter pristanišče Nikolajev. Pred izpraznitvijo Nikolajeva so bile pognane v zrak pristaniške naprave in ladjedelnice.
Berlin, 18. avgusta, s. V kratki razlagi včerajšnjega nemškega uradnega vojnega poročila, pravi nemški poročevalski urad, da je nemško bojno letalstvo izvedlo uspešno akcijo proti važni zapornici na Stalinovem prekopu. Zajx>rnica je
bila uničena in s tem poškodovana edina vodna zveza med Belim in med Baltiškem morjem, kar bo imelo velik pomen na nadaljni potek. S tem je preprečeno pošiljanje sovjetskih lahkih pomorskih enot v Belo morje. Isto poročilo omenja, da je nemško letalstvo onemogočilo sovjetski fioskus za jx>moč Odesi jk> morju. Potopljeni sta bili dve prevozni ladji. Zlom sovjetskih sil v kolenu Dnjepra je zdaj splošen. Nemško letalstvo jih brez oddiha tolče na bregu proti vhodu.
Berlin, 18. avgusta, s. Nejnški poročevalski urad javlja, da je nemško letalstvo v soboto izvedlo raz-
lične uspešne napade na pristanišče v Odesi in na ladje, zasidrane tam. Letalstvo je pri Hersonu in pri Dnjepropetrovsku razbijalo umikajoče se sovjetske sile ter železniške postaje. Tam je bilo sestreljenih 12 sovjetskih letal. Nekje na severnem bojišču je nemško* letalstvo zadelo večkrat z bom-mami železniške naprave. Bombniki so uspešno napadali tudi številne tovorne vlake. Razbita so bila zbiranja konjskih vpreg in motornih vozil. V soboto zjutraj je bil uničen še neki sovjetski Štiri-motornik. Tako znaša skupno število zbitih letal deset.
Nuovi tentativi inglesi sul fronte di Tobruk decisamente respinti
Un’incur$ione aerea contro Malta - Le vittime delle bombe inglesi in Catania
II	Quartiero Generale delle Forze Armate communica in data di 16 agosto:
L’avi»zione inglese ha compiuto nelia scorsa notte altra azione sulla citta di Catania ed ha at-taccato Siracusa, vivamente contrastata dalPan-tenso fuoco della nostra difesa C. A. Bombe di-rompenti e incendiarie gono cadute su edilici civili: nessuna vittima, alcuni danni. Le perdite accer-tate causate dal I’ineursiouc del 16 corr. su Catania sono: mor ti 18, feriti 25.
NelPAfrica settentrionale sul fronte di To-bruch tentativi di avvicinamento compiuti da elementi avversari sono stati prontamente respinti. Velivoli germanici e nazionali hanno efficace-mente bonibardato piroscafi alla fonda nel porto e apprestamenti difensivi nolla piazza, nonche obiettivi terrestri nei pressi di Marsa Matruk e due unita navali in navigazione ad est di Tobruck. Aerei britannici hanno attaccato Bardia, Derna e Bengasi: due morti e qualche ferito. La difesa contraerea ha ahbattuto un apparecchio da bom-bardamento nemico.
In Africa orientale nel aettore di Gondi ti sul fronte di Cclga vivaci scontri delle nostre truppe con reparti avversari clie sono stati posti
Novi angleški napadi pri Tobruku odbiti
Letalski napadi na Malto — Žrtve angleških bomb v Cataniji
439. uradno vojno poročilo pravi:
_ Angleško letalstvo je prošle noči izvršilo nadaljnjo akcljO' nad mestom Katanijo in je napadlo Sirakuzo, ki jo je naše protiletalsko topništvo živahno branilo z odločnim ognjem. Razdiralne in zažigalne bombe so padle na civilna poslopja, pa niso povzročile niti škode niti kakih žrtev. Ugotovljene izgube, ki jih je povzročil napad 16. t. m. v Kataniji, so 16 mrtvih; 25 ranjenih.
V	severni Afriki na fronti pri Tobruku so bili poskusi približanja sovražnih čet hitro odhiti. Nemška in italijanska letala so učinkovito bombardirala parnike v luki ter obrambne na-
prave v mestu, kakor tudi postojanke na kopnini pri Marsa Matruchu. Napadeni sta bili tudi dve ploveči ladijski enoti na vzhodu od Tobruka. Britanska letala so napadla Bardijo, Derno in Ben-gazi: dva mrtva in nekoliko ranjenih. Protiletalska obramba je sestrelila en sovražni bombnik.
V	vzhodni Afriki so v odseku Gondar in na fronti pri Celgi imele naše čete živahne spopade z nasprotniškimi oddelki, ki so bili pognani v beg s hudimi izgubami. V Uolkefitu je naše topništvo obstreljevalo z vidnimi uspehi močno avto-kolono sovražnih čet. Povzročilo je velike *Kodo na ljudeh in materialu.
Uradne ugotovitve o letalski nesreči Ducejevega sina
Rim, 18. avg. b. Komisija za preiskavo letalske nesreče, pri kateri je izgubil življenje Duce-jev sin, je ugotovila:
Letalo Bruna Mussolinija se je dvignilo do višine 300 do 400 metrov z letališča, nakar je zavilo proti Ponteveri, kjer se je letalo obrnilo proti Massaciucoli, kamor je bilo namenjeno. Med manevrom za pristanek pa je posadka najbrž opazila neko nepravilnost v delovanju merilnih priprav. Poveljnik Bruno Mussolini je takoj ukrenil ■ vse potrebno, da bi pristanek potekel brezhibno, vendar pa se je čez nekoliko trenutkov letalo nagnilo na desno, se obrnilo skoraj za 180 stopinj, izgubilo s tem brzino ter z desnim krilom zadelo ob neko hišo. Nato je zaplavalo še kakih 50 m daleč in treščilo na zemljo.
Po padcu je bil položaj naslednji: Bruna Mussolinija so našli tik ob njegovem pilotskem sedežu ter je gotovo vodil • letalo do zadnjega trenutka. ker pa se ni imel za kaj prijeti, ga je vrglo nekoliko stran in našli so ga pokritega z deli pločevine in ostanki pilotske kabine. Imel je na glavi hudo rano. Takoj so ga pobrali in z zaprtim padalom, ki ga je še vedno nosil, položili tik ob cesti, vendar pa je vrli pilot že štiri minute nato umrl. Po pričevanju delavca Giudrinet-tija in sanitejca Signorinija je pred smrtjo izrekel še naslednje besede: »Atek... atek... Na polju .. .<
Poročnik Musti ni bi] hudo ranjen. Sam si je odpel padalo	in se oddaljil od letala ter so	ga
pozneje našli	kakih	15	m stran. Prenesli so	ga
takoj v bližnjo hišo. Poročnik Vutalini je bil zagozden v razbitinah kabine in njegova osvoboditev je bila precej težavna. Bil je tudi hudo ranjen in je bil takoj prepeljan v bolnišnico v Piso. Narednika Trezzinija	je	vrglo kakih 8 metrov	od
kabine. Prvi	ljudje,	ki	so pritekli na kraj ne-
sreče, so ga našli že v smrtnem boju. Strojnika Turco in Bettinelli nista bila hudo ranjena, pač pa je strojnik Gottardi odnesel hude poškodbe. Veliko srečo je imel motorist Giudrinetti, ki je bil samo nekoliko potolčen ter se je sam izkopal iz ponesrečenega letala
Glede nesreče je komisija izključila vsako okvaro na letalu, izključila je tudi motnje v vijakih ter ugotovila, da je nastala nesreča bržkone zaradi tega, ker je pilot hotel prehitro pristali. Ta odločitev je bila popolnoma pravilna, pač pa so v odločilnem trenutku motorji začeli prepozno delovati. Ko so bili zopet v teku, je bilo njihovo delovanje prej škodljivo • kakor koristno.
Po vsem videzu gre za usodno naključje, kajti letalska sposobnost in izurjenost kapitana Bruna Mussolinija se je bila izkazala že ob neštetih prilikah, ko je izvrševal mnogo nevarnejše polete z vsemi mogočimi tipi letal.
in fugga con perdite. A Uolchefit la nostra arti-glieria ha colpito con visibili gravi danni a uo-mini e materiali una forte autoeolonna di truppe nemiche.
♦♦♦♦♦♦«♦»
Nemške čete ne prihajajo čez Španijo
Madrid, 18. avg. s. Zastopnik španskega zunanjega ministrstva je odločno zavrnil glasove, ki jih širi ameriški in angleški tisk o tem. da prehajajo nemške divizije čez špansko ozemlje v Maroko.
Smrtne obsodbe na Madžarskem
Sombor, 18. avgusta, s. Madžarsko vojno sodišče je obsodilo na smrt nekega srbskega študenta, ker je prevratno deloval. Obsodba je bila izpolnjena.
Subotica, 18. avgusta, s. Madžarsko vojaško sodišče je obsodilo skupino Judov, ki so izvajali sabotažna dejanja na ozemlju, pred kratkim priključenem Madžarski. Obdolženci so zažigali skladišča blaga. Dva sta bila obsojena na smrt ter ustreljena po dveh urah. Trije so bili obsojeni na ječo od 7 do 12 ur.
Zasega vseh tovornih avtomobilov v Bolgariji
Sofija, 18. avgusta, s. Bolgarska vlada je zapovedala zasego vseh tovornih avtomobilov v državi. Osebje, zaposleno pri teh prevozilih, je mobilizirano v civilu.
V Perziji ni zarot
Teheran, 18. avgusta, s. Perzijska brzojavna agencija poroča, da so nekateri tuji listi in poročevalske družbe javile, da je skupina perzijskih civilnih in vojaških oseb s pomočjo tujih agentov pripravljala državni udar za sredo meseca avgusta. Vlada pa je zločinski naklep odkrila, dala več zarotnikov zapreti, nekatere pa na skrivaj usmrtiti. Perzijska vlada naj bi si prizadevala obdržati vso stvar v tajnosti. Perzijska uradna agencija odločno zanikuje poročila o tej zaroti in pravi, da je politika perzijske vlade taka, da ne bi noben Perzijec mogel postati orodje za zločinske tuje načrte proti perzijskemu narodu.
Anglija in Sovjetska Rusija sta sklenili novo trgovsko pogodbo, po kateri bodo Angleži Sovjetom prodali za deset milijonov funtov šter-lingov različnega blaga.
V	Moskvi, Washingtonu in Londonu izdelujejo z vso naglico načrte in predloge za posvet med Anglijo, Ameriko in Sovjetsko Rusijo. Posvet bo veljal skupnemu boju proti državam, ki da-. nes vodijo Evropo.
Angleško-ameriški načrt za obnavljanje sveta...
... kakor sta si ga zamislila Roosevelt in Churchill pri svojem skrivnem
sestanku
Lizbona, 18. avg. s. Predsednik Združenih držav in angleški ministrski predsednik Churchill sta se sešla nekje na Atlantiku. Podpredsednik angleške vlade Atlee je v četrtek po londonskem radiu sporočil, da sta obravnavala vprašanja, ki se tičejo preskrbovania Velike Britanije. Govorila sta tudi o preskrbi Sovjetske Rusije. Nazadnje je Atlee prebral tudi izjavo, ki je bila sprejeta na koncu sestanka med Rooseveltom in Churchillom in v kateri se podajajo načela obeh prizadetih držav takole:
1. Obe državi ne stremita za nobenim ozemeljskim ali kakršnim koli drugačnim {»večanjem.
2. Obe državi ne bosta pritrdili nobeni ozemeljski spremembi, ki ne bi bila v skladu z željami prizadetih narodov, izraženimi v popolni svobodi.
3. Obe državi priznavata vsem narodom pravico voliti si obliko vlade, kakršno si žele, obenem pa skušata obnoviti suverene pravice in neodvisnost, ki »ta bili s silo vzeti tem državam.
4. Obe državi se bo6ta trudili* da bosta v skladu s prevzetimi obveznostmi s svoje strani storjli vse, da bodo velike in male države, zma-
govalke in premagane, pod enakimi pogoji dobile vstop do virov surovin, ki jih svet potrebuje za svoj razvoj.
5. Obe državi želita obuditi med vsemi narodi polno1- sodelovanje na gospodarskem poprišču. Cilj tega pa je zagotoviti V6em delo, gospodarski napredek in socialno zaščito.
6. Po končnem uničenju nacistične tiranije upata, da bo nastopil čas trajnega miru in da bodo brezskrbni v okviru svojih meja in zato jim bosta vsem dali jamstvo za življenje, da bodo živeli prosti strahu in groženj.
7. Tak mir bo dovolil, da bo vsakdo mogel voziti po oceanih brez vsakršne ovire.
8. Obe državi mislita, da se morajo vsi narodi sveta iz 6tvarnih in duhovnih razlogov odpovedati rabi orožja. Ker pa noben mir ne bo mogoč, če se bo nadaljevalo oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku in da narodi ne bi mogli groziti z napadom izven svojih meja, mislita, da bo potrebno popolnoma razorožiti narode, ki ogra-zajo svoje sosede, dokler ne bo postavljen drugačen sistem trajne varnosti.
Evropski tisk se obširno bavi 6 to izjavo, ki
God Nj. Vel. Kraljice in Cesarice
Vsa država se danes s toplimi čustvi spominja godu N j. Vel. Kraljice in Cesarice Helene. To toliko bolj zaradi vojnih časov, v katerih je Vladarica neštetokrat pokazala svojo materinsko ljubezen do ljudstva in svojo skrb za vse potrebne, zlasti za ranjence, vojne vdove in sirote. Najtoplejše želje vsega naroda se danes obračajo k Nj. Veličanstvu in ji kličejo na mnogo leta!
II Duce ringrazia 1’Alto Commissario
II	DUCE in risposta al cordoglio espressoGli dalTAlto Commissario a noine della Provincia di Lubiana ha cosi telegrafato: »Vi ringrazio per la vostra partecipazione al mio lutto — Mussolini.«
Vesti 18. avgusta
Bolgarska kraljica Ivana je zasebno obiskala svetišča v Assisiju, med njimi zlasti pozorno cerkev sv. Damijana, ki ji je že od nekdaj zelo pri srcu.
Romunski državni poglavar general Antonescu je obiskal prve romunske bojne črte v Besarabiji. Tamošnjim kmetom je dovolil, da smejo sami požeti žito, ki je poprej bilo državna last.
Izpraznitev pokrajine okoli Pripeta in okoli Minska je Rusom prinesla veliko gospodarsko škodo, ker so tam izgubili velike množine šote, piše turški list »Son Posta«
Anglija in Sovjetska Rusija sta Turčiji poslali spomenico, v kateri izjavljata, da se ne bosta dotikali turških pravic do Dardanel. Ta korak razlagajo kot angleško-sovjetski poskus, da bi se potegnila v vojno tudi Turčija in to s praznimi obljubami.
Predsednik Združenih držav Roosevelt se je s sestanka, ki ga je imel na Atlantskem morju z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom, včeraj vrnil v Washington in imel takoj dolg posvet z zunanjim ministrom Hullooi.
Ankarski radio je poročal snoči, da sta Roosevelt in Churchill govorila tudi o tem, kateri predeli na svetu naj bi bili prepuščeni sovjetskemu političnemu vplivu.
V švedskem pristanišču Goteborgu so zaprli Štjfi
komuniste, ki so po radiu oddajali - važna Vojaška poročila neki tuji državi.
V bolgarsko luko Varno je pripotovala številna
skupina tujih časnikarjev, ki se vračajo z vzhodnega bojišča.
Angleška propaganda je razširila po svetu novico, da je pri Murmansku padel poveljnik nemških planincev general Dieti. V resnici je general bil le odlikovan za novo junaštvo.
Bolgarska trgovska zbornica v Ruščuku je poklonila 100.000 zavojčkov cigaret italijanskim četam na ruskem bojišču.
Sovjetska vlada je pri irski vladi vložila oster ugovor, ker ji Irska ne prizna pravice do estonskih in letonskih ladij, ki so se zatekle v razna irska pristanišča.
Na švicarskem ledeniku Hochbergu se je ponesrečila skupina 13 planincev. Doslej so našli štiri hudo ranjene, za devet pa ne vedo, kje bi bili. Nesrečo je povzročilo slabo vreme.
Sovjetska Rusija naj bi bila Angliji in Ameriki kot plačilo za vojno pomoč obljubila svojo podporo pri njunih načrtih zoper Jajronsko, poroča agencija Associated Press.
Moskva je bila preteklo noč zopet močno bombardirana. Nemška letala so zmetala večjo količino eksplozivnih in zažigalnih bomb na vojaške cilje.
Bolgarska je poslala protestno spomenico sovjetski vladi zaradi bombnega napada na bolgarski mesti Sumen in Silfero v noči od 11. na
i2	avgust. Sovjetska vlada zanikuje bolgarsko trditev, da bi to bili sovjetski avioni.
Grški državni uradniki bodo odslej morali prisegati na Boga in domovino, da bodo pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti ter z vso močjo pomagali italijanskim političnim in vojaškim oblastem pri delu za koristi grškega naroda in države.
Uradno poročilo angleškega letalskega poveljstva na Bližnjem vzhodu trdi. da so angleška letala od 14. do 16. avgusta pri napadu na italijanski prevoz na Sredozemskem morju potopila vsaj dve ladji ter en rušilec iz spremstva. V resnici pa ni pri teh napadih bjla nobena ladja potopljena ali poškodovana.
v vsej jasnosti razgalja prave angleške in ameri-riške načrte glede Evrope in glede sveta, ter jo odločno zavrača in odklanja kot hinavsko. Listi ugotavljajo, da gre za običajne spletke, ki pa ne bodo mogle ustaviti zmagovitega pohoda oboroženih sil mladih narodov, ki 6i bodo izvoievali pravico, kakršno pojmujejo oni ter li; t varili na svetu nov red, katerega blagodejne učinke občuti že skoraj vsa Evroi^a.
Najlepšo razlago srečanja med Rooseveltom in Churchillom je podal veliki angleški dnevnik »Daily Mailc, ki piše:
»Očeta angleško-ameriške izjave predstavljata državi, ki imata oblast na morju, ki imata v rokah poglavitna vojaška oporišča, ki imata najbogatejše rudninske vire na svetu in največjo industrijsko izdelavo.« Te ugotovitve angleškega lista jemljejo vsako veljavo Churchillovi in Rooseveltovi izjavi, v kolikor se nanašajo na mednarodno krivico, katero hočejo angleški in ameriški bogataši ohraniti za vedno nedotakljivo. S tem angleški list priznava sam po sebi razloge mednarodne pravičnosti, zaradi katerih so se postavili v boj narodi trojne zveze
Po dolgem, težkem bolehanju je dne 16. avgusta 1941, v 76. letu starosti, na svoji domačiji v Komendi, boguvdano umrl gospod
veletrgovec in posestnik
Pogreb bo v torelc, dne 19. avgusta t. 1. dopoldne na župno pokopališče v Komendi.
Prosimo tihega sožalja. Spominjajte se ga v molitvi.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 21. avgusta ob 7 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Komenda, Ljubljana, Gorica, dne 17. avgusta 194L
Rodbine:
Ivan Slokar, dr. Marussi
Obisk Eksc. Visokega Komisarja v Beli Krajini
Predstavnik Velike Italije je bil povsod prisrčno sprejet
Današnjo nedeljo je EkKC. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določil za obisk naše lepe Belokrajine. Ob 7 zjutraj je odpeljal vlak proti Dolenjski. Z Eksc. Visokim Komisarjem je bila tudi njegova gospa soproga. V njegovem spremstvu pa so bili viceprefekt David, tajnik stranke Gatti, načelnik tiskovnega urada comm. Tigoli, njegov osebni tajnik in številni drugi visoki uradniki Vis. Komisariata. Eksc. Visokega Komisarja je spremljal tudi član direktorija fašistične stranke Selani, generalni podpoveljnik lašističnih mladinskih organizacij. Kot član vrhovnega vodstva fašističnih mladinskih organizacij se je Selani ob manifestacijah belokrajinskega ljudstva prepričal, da je to ljudstvo zvesto Veliki Italiji in da je prepričljivo izrazilo svoje zadovoljstvo nad tem, da je bilo vključeno v okvir Velike Italije. V Novem mestu se je Ekscelenci Visokemu Komisarju pridružil še divizijski general Ekscelenca Bomero. Na novomeški železniško postaji je visokega gosta pozdravil tudi komisar za Novo mesto dr. Gris-selli. Po kratkem postanku v Novem mestu je vlak nadaljeval svojo pot proti Semiču.
Ob četrt na 11 je privozil vlak na semiško postajo. Tu so visokega gosta pozdravili komisar za črnomeljski okraj inž. Emilio Cassanego in okr. glavar A. Svetina ter še drugi predstavniki občine. Gostje so se usedli v pripravljene avtomobile in se odpeljali v Semič, ki je bil za to priliko svečano okrašen. Povsod so bile izobešene državne tribarvnice. hiše pa so bile okrašene s cvetjem. Eksc. Visoki Komisar se je ustavil na glavnem trgu pred župno cerkvijo, kjer so bili zbrani občani, pa tudi kmetje iz sosednjih občin. Trška godba je igrala pozdravne koračnice, oddelek vojakov 23. p. p. »Como«, ki ima svoj glavni stan v Črnomlju, je izkazal Ekscelenci predpisano čast. Na prostranem trgu, ki je nudil pestro sliko dobrega ljudstva, gasilcev, šolske mladine % zastavicami, narodnih uoš, je bil postavljen lepo okrašen oder. Preden pa je spregovoril Eksc. Visoki Komisar, so vojaki na visoki drog potegnili veliko državno zastavo, medtem ko so navzoči izkazali zastavi čast z rimskim pozdravom. Ljubka deklica je izročila visokemu gostu šopek cvetja in mu izrekla prisrčno dobrodošlico. Potem je visokega gosta nagovoril semiški župan Pečaver, ki je y svojem govoru priporočil svojo občino, kadar bo prosila za kakšno podporo. Za županom je spregovoril župnik Rajner Erklavec, ki je prav tako želel Ekscelenci iskreno dobrodošlico in mu zagotovil popolno lojalnost svojih župljanov. Preden je odgovoril Eksc. Visoki Komisar na dobrodošlice, ga je pozdravil še podpolkovnik Alfieri, ki je v govoru poveličeval zmagovito italijansko orožje in hrabrost italijanske vojske. Z vzklikom Kralju in Cesarju in Duceju je bil zaključen ta govor. Potem je povzel besedo Eksc. Grazioli in so zahvalil za prisrčen sprejem, ki ga je doživel in ki ga je ponovno prepričal, da je slovensko ljudstvo dobro in da iskreno misli. Obljubil je občanom, da bo vsa gospodarska in kulturna vprašanja tega kraja vedno rad proučeval in da Semičani lahko računajo na njegovo naklonjenost. Ponovno je zagotovil ljudem, da bo Velika Italija držala svojo besedo ter bo spoštovala vero Slovencev, ki je tudi vera Kima. slovensko kulturo, šege in navade. Italija je prišla semkaj, je dejal, vsem pravično vlada. Italija bo vladala slovensko ozemlje z vso dobrohotnostjo in dejanja že kq#ejo prvr uspehe. Potem je naslovil na občane nekaj besed na njihovo lojalnost. Vem, je dejal Visoki Komisar, da je kmeiki človek najboljši del slovenskega naroda. Predstavniki Velike Italije imamo dolžnost, da gremo med narod, da spoznamo njegove potrebe in njegove težave. Fašistična vlada bo z dejanji dokazala, kaj so njenj nameni. Dobrohotnosti pa ne sme ljudstvo zamenjati s slabostjo. Kdor bo to menil, bo lahko občutil vso rimsko strogost. Med seboj ne bomo trpeli ljudi raznih prepričanj, ki izpodkopujejo temelje vere, družine in morale. Take ljudi bomo odstranili, kakor je treba odstraniti težko bolne od zdravih. Na vas pa je, da tudi sumi pomagate oblastem pri iskanju teh elementov. Visok predstavnik Fašistične Italije, ki jo zdaj med nami, pa naj v imenu vseli pozdravi Duceja in izroči iskrene pozdrave tudi glavnemu tajniku Stranke Sereni.
Po govoru si je ogledal Ekscelenca še občinski dom in se zanimal za potrebe kraja. Šel je tudi v cerkev. Po pozdravu oddelka vojske so sc gostje usedli v avtomobile in sc odpeljali na semiško postajo, odtod pa v prestolnico Bolekrajine — Črnomelj.
sc bo lahko z dejanji prepričalo, kaj misli fašistična vlada. Ponovno zagotavljam vsein, da bo Italija spoštovala vašo vero, ki je tudi naša vera, vaše šege in običaje ter vašo kuituro. Od vas vseh pa fašistična Italija ne zahteva drugega kakor strogo lojalnost. Če boste takšni, kakor to želi Velika Italija, bomo lahko dolgo pot prehodili skupaj. Delali bomo lahko skupno in v prid delovnega ljudstva. Še enkrat so vam zahvaljujem za ta lepi sprejem, obenem pa vas prosim, da izročite moje lepe in iskrene pozdrave tudi tistim, katerih danes ni tukaj. Lepe pozdrave izročite tudi vašim otrokom. Delajmo za mir in skupno srečo. — Z vzklikom Kralju in Duceju je Eksc. Grazioli zaključil svoj govor.
Potem si jc visoki gost ogledal občinski dom in so mu bili predstavljeni občinski možje. Pohvalno se je izrazil tudi o Zdravstvenem domu. Iz občinskega doma je odšel Ekscelenca v župno cerkev. Ko se je vrnil iz cerkve spet na trg, kjer je bilo ljudstvo še vedno zbrano, so žrnomeljska dekleta zaplesala ob petju črnomeljsko kolo. Kolo je visoke goste zelo zanimalo. Vidno zadovoljen se je Visoki Komisar poslovil od prijaznih deklet in sc podal na okrajno glavarstvo, kjer ima svoj sedež tudi komisar. Iz okrajnega glavarstva so gostje odšli pred spomenik padlim vojakom, kjer so z molkom izkazali čast. Od tu pa so se gOvStje odpeljali na pokopališče, kjer so prav tako izkazali čast z molkom in rimskim pozdravom vojakom, ki so pokopani še izza zadnje svetovne vojne. — Potem si je Ekscelenza ogledal dela na novi cesti, ki jo grade skozi Črnomelj in si podrobno ogledal stavbne načrte za novi Zdravstveni doni. Ogledal si je tudi komando mesta in bolnišnico. kjer se je z vojaki ljubeznivo razgovarjal. Od <04% je odšel na veliko žago in valjčni mlin »Zora«, kjer se je zanimal za gmotno stanje delavstva.
Po kosilu Dragatušu.
Na piti proti Dragatušu so goste ob cesti pri-
so gostje z avtomobili odšli proti
čakovali številni cigani. Njihov zastopnik je prosil Ekscelenco, naj jim preskrbj za bodoče kaj dela, da si bodo lahko s poštenim delom služili kruh. Nedaleč odtod so goste spet pričakovali občani občino Hrast. Podžupan jc prosil Ekscelenco, da bi odobril prepotreben kredit za vodovodno napeljavo, kar je Ekscelenca tudi obljubil.
Številni okoličani so pričakovali visoke goste. Na velikem trgu pred cerkvijo so najprej dvignili na drog državno zastavo. Pozdravil ga je najprej župan Mušič. Enako prisrčno je pozdravil Ekscelenco župnik Omahen. Po govorih in Komisarjevi zahvali se je Eksc. Komisar podal v cerkev. Med vzklikanjem ljudi so se gostje nato odpeljali proti Vinici.
Na meji občine so visoke goste pozdravili župnik, župan in občinski možje. Visoke goste je pozdravil tudi oddelek vojske, črnih srajc in številni ljudje. Tudi tukaj so v narodne noše oblečena dekleta ponudila Ekscelenci kruha, vina in žita. Pevski zbor je pel narodne pesmi. Na okrašeni tribuni sta Eksc. Visokega Komisarja pozdravila župan Vilko Sterk in župnik Miklavčič. Za pozdrave se jc Ekscelenca toplo zahvalil in je imel na občane lep govor. Nato si je ogledal občinski dom in župno cerkev. V cerkvi je gimnazijec Šutej zapel pesem »Ave Marija«. Šutej se je moral priti predstaviti Visokemu Komisarju, ki se je tudi sicer zanj zelo zanimal. Na trgu so zaplesali fantje in dekleta viniško kolo, za katero so se visoki gostje vidno zanimali.
Ob živahnem pozdravljanju so se odlični gostje odpeljali proti Črnomlju. V Vinico grede se je Ekscelenca ustavil tudi v rudniku »Belokraji-na«, kjer se je zanimal za delovne pogoje in kjer so mu delavski zastopniki razložili svoje stanje. Delavcem je obljubil, da se bo zanje vedno zanimal in jim nudil vso možno pomoč.
Na črnomeliski postaji je bila postavljena četa vojakov z vojaško zastavo in godbo. Od odličnikov so se poslovifi vsi predstavniki črnomeljskega civilnega in vojaškega življenja.
Velikodušen dar Eksc. Visokega Komisarja
Rdečemu križu
Ljubljana, 18. avgusta, f Njeg. Eksc. Visoki Komisar Ljubljanske po- I krajine je že večkrat pokazal svoj socialni čut za uboge in trpeče v pokrajini, ki jo upravlja. Posebno je deležen njegove pozornosti in dobrotlji-
Veličasten sprejem v Črnomlju j
Vos Črnomelj je bil odet v državne zastave in zelenje. Na velikem in prostranem trgu je visokega gosta pričakovala velika množica ljudi. Zelo številna j« bila šolska mladina z majhnimi za-stavicami v rokah in močni gasilski oddelki. Pisan je bil pogled na številne narodne noše, ki so stale od odru, ki je bil postavljen na sredi trga zraven visokega droga. Odličnega gosta so vsi navdušeno pozdravili. Dekleta v narodni noši pa so ponudila, kakor je to narodni običaj, Ekscelenci vino, žito in kruh. Pred nagovori jo državna zastava zavihrala na vis. drogu. Gospcj komisarjevi pa so dekleta izročila lep slovenski šopek. Prvi jc pozdravil goste črnoincljski župan P Klemenc, ki se je zahvalil za izkazano pozornost Beli Krajini, obenem prosil Eksc. Visokega Komisarja še za nadaljno naklonjenost. Zaključil je govor s pozdravom Kralju, Duceju in Ekscelenci Vis. Komisarju.
Poseben nagovor pa je imel tudi na črnomeljskega koloncla Giuseppa Carpitella, kateremu je izročil v dar skromno darilce v zahvalo za vse, kar je storil do sedaj za Črnomeljčane. Vidno ganjen se je Carpitello zahvalil za iskazano pozor-
n°S*Tudi dekan Bitner je pozdravil Eks«. Visokega Komisarja z isto prisrčnostjo, kakor je bil od Črnomeljčanov sprejet leta 12-8 oglejski patri* arh Berthold, ko je prišel v te kraje in postavil temelj župne cerkve, ki stoji še danes. Za tem govorom je mestna godba zaigrala pozdravno koračnico. Potem je spregovoril Ekscelenca med drugim tudi tolo:
Iskreno se zahvaljujem za iskreni pozdrav, ki ste mi ga izkazali. Ponovno zagotavljam, da bo Italija vladala v teh krajih s pravičnostjo, dobrohotnostjo in resnicoljubnostjo. Italija bo tudi v teh krajih sadila sadove svoje tisožletne kulture. Vendar pa opozarjam nekatere, ki jim sedanje stanje morda ni všeč, da ne bo vlada trpela njihove nezadovoljnosti. Dobrohotnost naj nihče nc zamenjuje s slabostjo. Italija bo vedno stala na strani delovnega ljudstva in bo vedno skušala ustreči potrebam delovnega ljudstva. Vsako protiakcijo bomo i vso strogostjo zatrli in uničili. — Armade Osi zadajajo boljševikom zadnje udarce in s tem naj računajo razni prevratne«. Vse želje prebivalstva bomo vestno proučili in jih po človeških močeh sknšali izpolniti. Posebno delovno ljudstvo
Rilascio biglietti ferroviari per stazioni F. S. entro i vecchi confini
Dal I c. m. i viaggiatori in partenza da loca-litži della provincia di Lubiana o delle zone annesse alla provincia di Fiume e diretti a stazioni F. S. entro i vecchi confini, possono acquistare, sia pres-so le stazioni sia presso le Agenzie C. I. T. della provincia o delle zone suddette, un unico biglietto valido per tutto il percorso, tanto seguendo la via cbilometricamente piu breve cjnanto le deviazioni ammesse rispetto a tale via piti breve.
Non ofcorre piu quindi munirsi, eome per 11 pdssato, di biglietto valido soltanto sino a Postumia
0 Fiume ed ivi chiedere altro recapito di viaggio per la localitžl di definitiva destinazione.
Puo essere acquistato un unico biglietto, non valido naturalmente per la travensata maritlinia Civitavecchia Olbia, aiiche per stazioni F. S. della Sardegna.
Analogamente per i bagagli, cbe per il mo-
mento vengono accettati solo se accompagnati dal viaggiatore, pu6 essere effettuata direttamente la spedizione dalla stazione di partenza a quella di arrivo. Non b invece ammessa 1’accettazione dei bagagli destinati a stazioni della Sardegna.
Peraltro, sia per i trasporti di persone sia per quelli di bagaglio, la ferrovia non assum6 aleuna responsabilitil circa i documenti di polizia, di rico-noscimento, doganali ed altri, cbe potranno essere chiesti dalle competenti autoriti.
Oltre ai biglietti a tariffa ordinaria di sola andata ed ai biglietti di andata e ritorno, possono essere acquistati, da chi ne ha titolo ed esibisce
1 preseritti documenti, biglietti con determinate ri-duzioni di tariffa.
Potranno al ripuardo essere chieste piii de-■tagliate informazioni presso le stazioni o le Agenzie C. I. T.
Direktne vozne karte za vse Italijanske postaje
Ljubljana, 16. avgusta.
Od 1. avgusta dalje morajo potniki, ki potujejo iz kraja Ljubljanske pokrajine ali anektirane zone v reški provinci in ki so namenjeni na postaje državnih železnic v starih mejah, kupiti ali na postajah ali pa pri agencijah CIT pokrajine ali navedenih zon eno samo karto, ki je veljavna za vse potovanje, kadar potujejo po poti, ki je kilometrsko najkrajša in v okvirju dovoljenih odsmeritev v primeri s to najkrajšo potjo. Zaradi tega odslej ni treba kot prej kupiti karte, ki velja samo do Postojne ali Reke in tu zahtevati novo karto za potovanje v kraj dokončne namembe.
Lahko se kupi ena sama karta, ki pa naravno ni veljavna za prekomorski prevoz v Civitavecchia Olbia tudi za postaje državnih želcznic v Sardiniji. Slično se more tudi za prtljago, ki je trenutno dovoljeno jo vzeti s seboj potniku, izvršiti ekspedicija naravnost s postaje odhoda do postaje prihoda. Ni pa dovoljeno sprejemati prtljage, ki je namenjena za postaje na Sardiniji.
V	ostalem železnica niti za osebni prevoz niti za prevoz prtljage ne prevzame nobene>od-govornosti glede policijskih dokumentov, legi timacij, carinskih in ostalih listin, ki se morejo zahtevati od pristojnih oblasti. Pole« kart po navadni tarifi za samo potovanje in voznih kart za povratno potovanje se lahko kupijo tudi vozne karte z dovoljenimi tarifnimi olajšavami. To pa je možno onemu, ki ima za to pravico in pokaže predpisane listine. Podrobne informacije se lahko dobijo pri postajah in agencijah CIT.
Grenadirji : SK Ribnica 11:0
Včeraj ob pol 7 jo bila na nogometnem igrišču prijateljska nogometna tekma med SK Rib nico in enajstorico tukajšnje vojaške garnizije gre nadirjev. V tekmi so zmagali grenadirji z 11:0. Igri je prisostvovala vojaška garnizija in tudi pre cej občinstva. V nedeljo bo v Ribnici tekma med Črnomljem in SK Ribnico
vosli pokrajinski odbor Rdečega križa. Naklonil mu je že večkrat izdatne podpore, obiskal njegove odseke in si ogledal njihovo delo. Dal je tudi pobudo za ureditev počitniške kolonije, v katero bodo v kratkem sprejeti otroci staršev, ki jih podpira Rdeči križ. V zadnjem času je Nj. Eksc. Visoki Komisar podprl prizadevanje pokrajinskega odbora še z dvema velikima prispevkoma. Naklonil mu je kolekcijo neveljavnih jugoslovanskih znamk, ki jih je pokrajinski odbor vnovčil za 100.000 lir, razen tega pa je podprl delo Rdečega križa z izdatno denarno podporo v znesku 250.000 lir. Tako je pokrajinskemu odboru omogočil nadaljevanje njegove prepotrebne človekoljubne akcije. Pokrajinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje Nj. Ekscelenci za oba velikodušna darova v imenu vseh svojih podpirancev, ki bodo vedeli pravilno ceniti naklonjenost Nj. Ekscelence in Visoke Kralj. Vlade. .
Ureditev prodaje in uporabe žitnega pridelka
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi svoje naredbe e dne 27. junija 1941-XIX, št. 56, o obvezni prijavi žitnega pridelka, smatrajoč za potrebno, da se določijo količine žita, ki jih sinejo obdržati pridelovalci za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za setvene potrebe,
odreja:
Člen 1. Pridelovalci žita smejo obdržati za prehranjevalne potrebe za kruh in kuho največ dva stota pšenice za vsako osebo rodbine ali uslužbencev, ki živijo z njim v skupnosti.
V popolno ali delno nadomestitev pšenice se smejo obdržati sledeče količine drugega žita:
rži v razmerju 1.30 stota za vsak stot pšenice, ali ječmena v razmerju 1.50 stota za vsak stot pšenice,
ali koruze v razmerju 1.75 stota za vsak stot pšenice.
Za mešanico pšenice in rži (soržico) se šteje mešanica iz pol pšenice in pol rži.
Člen 2. Poleg tega smejo obdržati prebivalci za prehrano prašičev 3 stote koruze ea vsakega vzrejenega in za spitanje določenega prašiča po stanju na dan objave te naredbe.
člen 3. Oves ni racioniran, prodaja pa je Zapuščena le z dovolitvijo Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino.
Člen 4. Pridelovalci pšenice, rži, ječmena in koruze smejo obdržati za sme potrebno zrnje za letino 1941-1942 do naslednjih največjih količin:
pšenice po 2 stota, rži po 1.80, ječmena po 1.80 stota za vsak hektar, ki naj se obdela; koruze po 0.60 stota za vsak hektar žitne površine, koruze po 1.20 stota za vsak hektar za krmo.
Člen 5. Prošnje za količine posameznih vrst žita, ki naj se pustijo za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za seme, se morajo vložiti pri občinah na posebnih obrazcih za prijavljanje žitnega pridelka, predpisano z omenjeno naredbo št. 56 z dne 27. junija 1941-XIX.
Člen 6. Oddaja zgoraj navedenega žita je dovoljena samo za pokritje redne poševne potrebe kmetijskega gospodarstva.
V petih dneh po taki oddaji se mor» preko občine prijaviti Prehranjevalnemu zavodu »» Ljubljansko pokrajino količina vsake posamezne žitne vrste, odstopljena za seme in podatki o prevzemniku.
Člen 7. Kolikor je žita nad količine, ki jih smejo pridelovalci obdržati, se mora oddati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino po pogojih, ki jih določi ta zavod.
Člen 8. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino se kaznujejo v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do petih mesecev.
Poleg tega se odredi zaplemba količin žita, ki so se neupravičeno obdržale ali nedopustno odsvojile. Vis. komisar za Ljublj. pokrajino: Emilio Grazioli.
f Andrej Mejač
V Komendi pri. Kamniku je v soboto umrl znani veletrgovec in posestnik, zaveden naroden mož Andrej Mejač. Dosegel je lepo starost 76 let. Bolehal je dolgo. Pokopali ga bodo jutri, v torek, dopoldne na župnem pokopališču v Komendi. Pokojnika ae bodo kot vedrega moža spominjali vsi tisti, ki so kdaj obiskali njegov dom in bili deležni njegove gostiteljske radodarnosti. — Naj mu Bog poplača vse dobrote, ki jih je storil! Žalujočim pa našo Iskreno sožalje!
VV ■
Kmetje sejejo ogrščico in repico
Ti dve kulturi bi nam dali dovolj olja, če bi jima posvetili več pozornosti
Ljubljana, 18. avgusta.
Precejšnja stiska, ki je zaradi sedanjih razmer nastala v preskrbi z raznimi rastlinskimi olji, je tudi v Ljubljanski pokrajini napotila precejanje število kmetov, da so se odločili za setev oljnih rastlin ogrščice in repice. Obe kulturi sta bili dosedaj v naših krajih precej neznani, kakor kaže, pa se ju bodo oprijeli kmetje v večjem 'obsegu.
V prejšnji Jugoslaviji donos oljčnega olja, dalje olja iz bučnic in semena sončnic ni kril potrebe prebivaistva po olju. Zaradi tega so oljarne v Jugoslaviji propagirale setev ogrščice in repice.
V	resnici je bila večina jedilnega olja, ki smo ga uživali, iz semena ogrščice in repice. Toda tovarne, (skoraj vse na sedanjih tleh države Hrvat-ske) so propagirale setev bolj v hrvatskih pokrajinah in ♦ nekdanji Vojvodini ter v srbski Mačvi, v Sloveniji pa le v Prekmurju.
V resnici je zlasti ogrščica glede tal in vremena, pa tudi načina obdelovanja precej izbirčna in zahtevna rastlina. Ugajajo ji zlasti sončna in ne preveč mokra tla, pri nas na primer na prisojnih tleh Dolenjske. Zlasti dobro uspeva po detelji, zahteva pa precej hlevskega gnoja in nekaj umetnih gnojil, kakor dušika, superfosfata in kalijeve soli.
Ogrščico sejejo konec julija in v začetku avgusta. Najbolj se izplača setev s sejalnim strojem, za kar je treba manj semena in je donos žetve večji. Rastlino je treba v jeseni okopavati, oktobra pa jo tudi osipavajo z osipalnikom in razred-čijo
V	zapadni Evropi spomladi ogrščico tudi presajajo, kar da še večji pridelek. Ako sejemo ogrščico s strojem, potrebujemo za en hektar 8 do
12	kg semena, pri ročni setvi več.
Žetev ogrščice donaša 15 do 30 meterskih stotov na hektar. Ako ogrščica dobro uspe, vrže najhitreje in največ denarja kmetovalcu, več, kakor pa sleherni drugi pridelek. Za pridelek ogrščice je bilo vedno veliko povpraševanje, sedaj pa je še večje. Seme da okoli 50% olja, kar je zelo veliko.
Slama ogrščice pa ni uporabna za drugo, kakor da jo zažgemo in pepel uporabimo za gnoj. Pogače, ki jih dobimo, ko oljar stisne olje iz njih, so pri pravilni uporabi primerne za pokla-danje dorasli živini.
Repica je manj zahtevna kakor ogrščica, zadovoljna je z nekoliko slabšo zemljo, z manjšo količino gnoja, sejemo jo pozneje kakor ogrščico, torej nekako konec avgusta ali v začetku septembra. Žetev je meseca julija. Jaro repico pa sejemo spomladi ter dozori v treh mesecih.
Pridelek repice je manjši kot pri ogrščici, 10 do 15, v najboljšem primeru 20 metrskih stotov na ha, repično seme ima tudi samo 34% olja, vendar je po njem prav tako povpraševanje, posebno v sedanjih časih. Tam, kjer ne more uspevati ogrščica, sejmo torej skromnejšo repico, ki se p/av sedaj še bolj izplača, kakor vsaka druga poljska kultura. Če bi kmetje dolenjskih krajev vsaj nekoliko več sejali ogrščice in repice, bi mogla Ljubljanska pokrajina sama kriti svojo potrebo po olju. —	—r.
Prazniski izlet po Ribniški dolini
do Nove Štifte, Sodražice in do izvirkov Bistrice
Ribnica, 17. avgusta.
Jutranji Dolenjec je odpeljal iz Ljubljane s precejšno zamudo. Glasnii vratar, kateremu so že kar v usta vlite besede: »Odhod, odhod, Novo mesto — zveza s Kočevjem,« je nervozno, kakor bi bil zaskrbljen za vsakega potnika, prihajal k blagajnam, kjer so ae Ljubljančani prerivali v gneči, in miril potnike, da bo vlak odpeljal šele, ko bodo vsi dobili vozovnice.
Ko smo sc bližali v petek Žlebiču in Ribnici, kjer smo izstopili, da pohite s častilci Matere božje iz Ribniške doline in tam od kočevske strani na Novo Štifto, krasno Marijino svetišče, kamor se naš rod zateka že tri sto let. Trume ljudstva so romale po vseh cestah iz Ribnice, Sodražice in od bloške strani na to lepo izletno točko z romarsko cerkvijo. Tam iz Ljubljane, Kočevja, Ribniške doline, Sodraške kotline in z Blok se je zbralo ljudstvo in s pesmijo ter molitvijo častilo zavetnico Slovencev. Kako domače je tu — naši fantje in dekleta s šopki, ženice v čmih oblekah, možje v resnih pogovorih. Vsi so pohiteli v cerkev, pristopali k obhajilni mizi, nato pa še po stari navadi nakupili za svoje romarske spominčke iz Nove Štifte.
Stojnice so bile kar oblegane. Blizu gostilne je bilo prav živahno in fantje so igrati, da bi imeli srečo, možiček pa je spretno ponujal majhnega prešička. ki je čepel na njegovi kapi, da je vlačil »srečne listke«. Pod košatimi lipami so se zbirale družine in se krepčale s praznišldmi priboljški.
Tovarno metana grade v Livornu. Zaradi po-, manjkanja pogonskih goriv se je začel v velikem obsegu uvajati kot nadomestek plin metan. Zato so začeli tudi v Livornu graditi tovarno, ki bo pridelovala metan za mesto in okolico. Nedavno so se tam mudili funkcionarji odbora za metan in pregledali vse priprave za graditev.
Popoldne je bila procesija. Dekleta v belih oblekah so nosila kip Matere božje, iz vseh src pa se je dvigala molitev k Njej, da bi nam bila vedno ob strani. K Mariji je prihitela tudi gimnazijska in akademska mladina, ki se je leto za letom shajala tu pod vodstvom pokojnega prof. dr. Fr. Trdana, ki je hotel tudi danes priti k Novi Štifti. Mladina pa ni odšla od tod brez načrtov* okrepila se je pri obhajilni mizi, okrepila pri Mariji.
Mnogi so pohiteli še k Sv. Gregorju, drugi k Sv. Ani na Mali gori, tretji na Stene, mi pa smo jo mahnili s kolesi proti Sodraški'kotlini k izvirkom Bistrice. Vožnja po cesti proti Sodražici je prav prijetna. Na desni strani bleste na gričkih vasice Jurjeviča s Sv. Križem, Sušje, Vince, Sveti Marko, v ozadju pa razvaline ortenburškega gradu s kapelico. Peljali smo se skozi bogate sadne nasade v Lipovšici, skozi Zamostec, pod Strmco v Sodražico, središče domače lesne industrije. Ogledali smo si cerkev sv. Trojice in pot, ki vodi na znano izletno točko Travno .goro, na Loški potok in na Bloke.
Pri Sodražici se kotlina nekoliko razširi. M^d žitnimi in koruznimi njivami pelje cesta skozi 2i-gmarice v Podklanec, kjer smo zavili v ozko sotesko, kjer izvira na romantičnem kraju pod ozkimi skalami ribniška Bistrica. Pohiteli smo še h Kadi-cam. Izvirki padajo čez majhne slapove v kamnate kotanje in se blešče v sončnih žarkih. Kraj je prav primeren za taborjenje. Posebno značilne so skale, ki molijo svoje konice kot miniaturni Dolomiti. Soteska sliči Iškemu Vintgarju, samo da je krajša in ožja.
Dobre volje smo se vračali po tej lepi kotlini, kjer so ob obronkih Itrasni smuški tereni, ki se lahko kosajo e tereni na Krvavcu in na Veliki Planini.
»SLOV. DOM« v vsako hišo!
Novice iz Države
20.000 angleških cigaret in za 130.000 lir parfuma zaplenjenega. Milanska policija je zatledila, da se neki trgovci bavijo s prepovedano trgovino. Večtedensko zasledovanje je dalo pričakovan uspeh. Prijeta sta bila Josip Matteuci in Scala Agresto, ki sta imela na skritem kraju spravljenih 20.000 angleških cigaret in za več kot 130.000 lir francoskega parfuma. Vse to tihotapsko blago sta imenovana dobila iz Grčije in iz Jugoslavije pred vojno po svojih zvezah s tihotapci. Sedaj pa sta oboje prodajala s krasnim zaslužkom svojim znancem in prijateljem. Policija jima je vse blago zaplenila, nju sama pa zaprla.
Italijanska udeležba na zagrebikem velesejmu.
Vsako leto doslej je bila Italija stalen razstavljalec svojega blaga na zagrebškem velesejmu. Tudi letos se bo udeležila te hrvaške gospodarske prireditve in sicer z mnogo večjo količino in vrstami blaga. Zraven svojega stalnega paviljona je najela še drug paviljon, v katerem bodo razstavljeni predmeti sledečih strok: poljedelski stroji, kemični in i zdravilski izdelki, lepotičje in kosmetični predmeti, modne stvari in parfumi, glasbeni predmeti ter knjige. Posebno velika bo izbera v poljedelskih strojih, v katerih bodo italijanske tovarne pokazale seoje nove pridobitve.
Duhovnik se ponesrečil v hribih. Že pred mesecem se je pripetila nesreča, katere žrtev je postal duhovnik Constantino Sandri iz Aoste v Severni Italiji. V družbi dveh planincev je odšel na hrib Cervinia. Plezalsko družbo je vodil on. Toda na neki polici se mu je pod nogami odkrhnil kamen, nakar je nesrečnik padel globoko v prepad. Tovariša sta sc skušala takoj spustiti za njim, toda prepad je bil preglobok in prenevaren za njuno življenje. Zato sta odšla v dolino in obvestila o nesreči oblast. Šele po več poskusih se je posrečilo planinskemu kapitanu rabru, da je s svojimi planinskimi vojaki našel ponesrečenčevo truplo in ga dal prenesti v dolino. Sedaj so tudi objavili podrobnosti nesreče.
Mars : Korotan 10:1 (4:1)
Tudi Mars je izrabil prosto nedeljo, da se pripravi na bližnje tekmovanje, ki se bo začelo dne
6.	septembra. Šel je v goste h Korotancem in požel bogato žetev. Domačini so nekaj časa nudili precej odpora, kasneje pa so se zrušili in Marsovci so igrali kakor so hoteli. In nasuli so v korotansko mrežo kar deset komadov. Marsovci so poizkusili nekatere nove moči, ki so se zadovoljivo obnesle. Kakor kaže, bo Mars dočakal pripravljen na tekmovanje in borba za prva mesta bo spet ogorčena. Sodil je g. Dolinar. V predtekmi sta se srečali juniorski enajstorici Marsa in Slavije. Zmagali so prvi z rezultatom 6:2.
Ljubljana : Hermes 3:2 (2:1)
Včeraj sta se srečala na igrišču Ljubljane oba finalista v slovenskem pokalnem tekmovanju: Ljubljana in Hermes. Po dolgem času smo spet videli domači moštvi v prvenstveni borbi. Hermes je bil v premoči ves prvi polčas, dočim je imela Ljubljana prvo besedo v drugem polčasu. Veliko krivdo za včerajšnji Hermesov poraz ima njihov vratar, ki je izpustil dva gola, ki bi ju moral ubraniti. Igra je bila živahna in je valovila iz polja v polje. Tudi zanimivih in kočljivih trenutkov je bilo precej, tako da so navijalci prišli na svoj račun. Gole so zabili za Ljubljano:
2	Sandi, 1 pa Smole; ža Hermes pa: Razbornik in Goršič. Sodil je prav zadovoljivo g. Čemernik.
Zmaga Ljubljane je tesna. Če bo hotela dobiti lepi pokal, ki ga je SNZ razpisala za zmagovalca, bo morala drugo nedeljo, ko bo povračilna tekma na Hermesovem igrišču, kar dobro prijeti, sicer se jim zna pripetiti, da ne bodo prišli v posest tega pokala.
Koledar
Danes, ponedeljek, 18. avgusta: Helena, ces.
Torek, 19. avgusta: Ludvik, škof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg št. 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
V	Cerkljah na Gorenjskem je umrla gospa Marija Murnik, žena uglednega tamkajšnjega posestnika. Bog ji bodi večni plačnik!
Pokrajinski odbor Rdečega križa pripominja, da ne smejo paketi za vojne ujetnike vsebovati živil v pločevinastih posodah. Marmelada n. pr. naj bo v papirnatih posodah, v kakršnih se prodaja tudi med, ali pa kar v kockah in papirju. Vsak paket mora pregledati carinarnica, ki posluje samo od 8 do 13.
Novice iz Ribnice
Oddaja poštne vožnje v Ribnici. V sredo 27. avgusta bo v občinskem uradu dražba pred posebno tričlansko komisijo za oddajo poštne vožnje v Ribnici — Ribnica-kolodvor in Ribnica-Dolenja vas. Ponudbe se sprejemajo tega dne od 10. ure dalje, dražba pa se bo pričela ob 11. uri. Izklicna cena 6.000 lir letno, kavcija pa znaša 300 lir.
Živinski sejem za prostovoljni dogon za nakup glavne živine bo 19. avgusta.
Obsojanja vredna brezobzirnost. Na praznik je podrl neki kolesar na mo6tu 87 letnega strojarja Burgerja iz Mlake, da je starček padel in dobil lažje poškodbe po obrazu. Brezvestnež je divjal kar naprej in pustil starčka na tleh.
Poroka. V Novi Štifti sta se poročila danes v ponedeljek g. Andoljšek Lojze iz Brež in gdč. Burja Vida iz okolice Bleda. Bog daj srečo!
Lampade etottricha dl tstti -i Upi a porcpjafeiaei appHenione, prodotts nai grandiaa atebiti-menti di Alpignaoo (Torino), doiatf dl macchtosrio modemisaimo a di lataratori sporimentali perfattt. UMa MUillr
rnun
•nun. ha t ram *>
PHILIP!
u različna uporabe, i znanih, velikih tioroic v Alptgnano (Tortno), opremljenih maj modernejšimi stroji in * dovrlaoimi eksperimentalnimi laboratoriji
ZiMmH« o>Mk prt:
rmm a.*.i.
mm. mri; tutmia jo
Vino
Vino
CHI AN TI
Mario Piccinl, Pog(iboiui (Stena, Italia)
II	m i gl i o r e!	II	Najboljše! — Zahtevajte
Preferitelo!	||	ga na prvem mestu!
ITALVISCOSA
Corso Vittorio Emanuele No. 37-39
MILANO
o	,
Socfotk per la vendita esclusiva delle fibre tessHi artificiali viscosa prodotte da:
Dražba za izključno prodajo viskoznih umetnih tekstilnih vlaken, ki jih izdelujejo:
Snia viscosa
SOCIETA' NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA
Sede Sociale e Direzione - Sedeš družbe in ravnateljstvo: MILANO, Via Cernala No. S
Stabllimenti - Podjet|ai Altessano, Casale Monferrato, Ceri-ano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocquio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino La-vorati, Torino Meccanico, Torino Stura, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Solfuro, Vittorio Veneto, Voghera, Bar-cellona (Spagna), Cittž del Messico (Messico), Oporto (Portogallo).
Cisa viscosa
COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA’ ANONIMA VISCOSA
Sede Sociale e Direzione - Sedet družbo la ravnateljstvo: ROMA, Via del Sabini No. 4
Stabllimenti - Podjetja: Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino.
Societd anonlma Itallana per le fibre tessili artificiali gid chatillon
Sede Sociale e Direzione - Sedež dražbe in ravnateljstvo: MILANO, Via Coneervatorio No. 13
Stabllimenti - Podjetja: Castiglion Dora, Ivrea, Vercelli, Rho, Pogliano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara.
Charlie Chan v San Franciscu
»Vi imate precej čudne pojme o časti,« je pripomnil Duff. »Toda navzlic vsemu temu vam želim mnogo sreče in uspehov!«
»Hvala vam,« je rekel Beatem in vzel svoj plašč. »Sedaj vam lahko priznam, da sem iz sebičnih razlogov željno pričakoval, kdaj boste zgrabili Dirapa. Gospod Chan je to izpeljal z lahkoto. Zatorej, gospod Chan, sprejmite mojo iskreno čestitko. Toda jaz poznam vase rojake in zato me vaši uspehi preveč ne čudijo«.
Chan se je priklonil:
»Vaše besede, lepe in trajne kot jasminovo cvetje, bodo za večno ostale vtisnjene v moj spomin«.
»Moram iti. Na svidenje!« je rekel Beatem iti odšel.
Duff je vzel torbico sira Frederika.
»Ali bi hoteli morebiti pregledati te dokumente, tovariš?« je vprašal Chana.
Chan se je zdrznil, kakor da bi se bil ttoti hip prebudil iz spanja.
»Oprostite mi,	prosim	vas, zamislil
sem se nekam drugam«.
»Rekel sem...	ali bi	morda	hoteli
pregledati dokumente v torbici sira Fre-derika?«
Chan je odkimal z glavo.
»Moja radovednost je uplahnila kakor ogenj pod dežjem. Končrto se nam je posrečilo pogledati za kopreno, kakor je to rekel sir Frederik. Nenavadno 6em srečen, da sem to doživel. Sedai me pa mučijo precej neprijetne misli. Do srede ne	bo ladje za Honolulu.	Moram	počakati še f>et polnih	dni, ki	se bodo	vlekli
kot cela večnost«.
Duff je bruhnil v 6meh, potem pa spet resno nadaljeval:
»Pregledal sem dokumente z vso naglico. Sir Frederik je govoril nekim svojim prijateljem o tistem vratarju v Londonu. Toda tisti mož je umrl prej, preercn ga je policija mogla zaslišati. Njegova družina ni vedela skoraj nič o tem, tako da sploh ni prihajala v poštev pri pričevanju. Edino zanesljivo izpoved bi mogla podati Eva Diran in sir Frederik je bil zato trdno odločen, da jo na vsak način najde.«
»Kako je sir Frederik izvedel, da je Eva Diran v San Franciscu?« je vprašal Barry Kirk.
i	»Izvedel je to iz nekega pisma, ki ga je g06pa Tapper-Brook poslala svoji teti v Šanghaj. Prepis tega pisma se nahaja med temi dokumenti. Gospa Tapper-Brook piše, da je Eva Diran zaposlena ( v Kirkovem nebotičniku. Zato je sir | Frederik^ tako hitro pristal na ponudbo,
da se naseli pri nas. Toda ni st mu posrečilo najti jo. Ubožec je umrl prej, preden je videl uspeh svojega dolgoletnega dela. Sumil je LiUo Barr. Ni smel o tem obvestiti gospe Tapper-Brook, ker 6e je bal, da bi mu Eva Diran spet pobegnila. Tisti večer, ko je bil ubit, je nastavil £ast... Pustil je odprto blagajno in miznico svoje pisalne mize v upanju, da bo nekdo prišel in vtaknil vanjo svoj nos. Razen tega je upal, da bo mogel ugotoviti pravo ime Jenny Je-rome in Marry Lantelly«.
»Ce bi še živel, bi prav gotovo zmagal,« je pripomnil Chan.
»Brez vsakega dvoma. V Peshawarju se mu je v glavnih potezah posrečilo rekonstruirati beg Eve Diran. Nameraval ji je, čim bi jo dobil v roke, povedati vse, kar je vedel, ona pa bi mu potem pripovedovala o vsem svojem življenju, kakor je to storila vpričo na6. In tako bi zaključil svojo dolgoletno preiskavo o umoru Hilarija Gotha. Ubogi sir Frederik!«
Duff je vzel svoj plašč, Kirk pa mu ga je pomagal obleči.
»Vzel bom torbico,« je rekel Duff. »Nam v Scotland Yardu bo še dobrodošla. Tovariš Chan,« je rekel in mu prožil roko,« zadovoljen 6em, da sem vas spoznal in že to je bilo vredno, da sem naredil tolikšno pot. Pridite k nam v London na obisk, pa vas bom seznanil z našim načinom dela«.
Chan se je začel smejati:
»Vi ste preveč ljube znjivi. Toda pismonoša na dopustu je že toliko prehodil, da ga že noge bole. Dovolite mi, da vam povem, da se ta pismonoša ne bo več 'lotil nobenega dela in da ne bo odšel nikamor, pa naj se prekucne ves svet«.
»Razumem vas,« je odgovoril Duff.
»Gospod,« je pristavil obrnjen proti Kirku,« dovolite mi, da tudi vam izrečem svojo zahvalo za vso postrežljivost. Nenavadno mi je bilo drago, da sem vas spoznal. Na svidenje, gospoda! Želim vam tudi za bodoče mnogo sreče in uspeha«.
Kirk ga je pospremil. Ko se je vrnil, je stal Cnan ob oknu, zagledan v strehe niš. Tedaj se je obrnil in rekel:
»Sedaj grem, da se pripravim za pot«.
»Kako to? Saj odplove vaša ladja šele čez pet dni!« se je začudil Kirk.
Chan je zmajal z glavo:
»Gost, ki preveč dolgo ostaja v gosteh, se pokvari kakor poleti riba. Vi ste bili zelo ljubeznjivi in zato ne bi
mogel še naprej izkoriščati vaše dobrote. Skrajni čas je, da grem in sicer takoj«.
. »Ne, niikar! Počakajte malo!« je vrlik-nil Kirk. »Cez nekaj trenutkov nama bo dobri stari Parady pripravil večerjo«.
»Dovolite mi,« je odgovoril Chan, »da vendarle enkrat storim tisto, kar povem«.
Odšel je v svojo spalnico in se kmalu vrnil od tam.
»Prtljaga je bila hitro skupaj,« je dejal in pogledal skozi okno. »Danes zvečer obsiplje mesec ves Honolulu s svojo srebrno svetlobo. Mislim na noči v svoji domovini... na noči, ki 6mo jih prebili v prijetnem klepetanju ob skodelici Čaja... na noči, v katerih se spi globoko m mimo spanje...«
Odšel je v predsobo in vzel svoj plašč.
»Ne vem, kako bi vam izrazil hvaležnost, ki jo čutim do vas,« je dejal, ko se je vrnil v sobo. »Spričo toliko dobrot ...«
Nad vhodnimi vrati je zazvonil zvonec, zvonil dolgo in večkrat. Chan je
odšel v spalnico. Kirk je odprl vrata, v sobo pa je kot vihar vdrl reporter Bill Ramkeen.
»Kje je Charlie Chan?« je vprašal ves zasopljen.
»V svoji sobi. Počakajte ga za hip.«
»Rad bi 6e mu zahvalil,« je glasno začel Rankeen. »Kavalirsko 6e je vedel do mene. Sedaj prihajam iz mesta in imam novico zanj: v Oaklandu je bila ubita neka ženska v zelo tajinstvenrih okoliščinah. Mislim, da bi to uganko Chan prav lahko rešil, saj itak ne more oditi na Honolulu pred sredo.«
»Javite mu to osebno,« je smeje odvrnil Kirk.
Počakala sta za trenutek, nato pa je Kirk stopil v Chanovo sobo. Vzkliknil je od presenečenja: soba je bila prazna! Vrata, ki so vodila na hodnik, so bila odprta. Na koncu hodnika pa 60 bila odprta tudi tista vrata, ki so vodila na stopnice, p>o katerih se je šlo naravnost v pisarno....
»Rankeen, prosim vas, pojdite sem!« je velel Kirk.
Rankeen je šel.
»Kako? Kje je...«
Kirk se je spustil po stopnicah, časnikar pa za njim. V pisarni je bila popolna tema. Kirk je prižgal elektriko, pogledal po sobi, nato pa pokazal s prstom na okno ki je bilo odprto na stežaj. Skozi okno se je dalo priti na pomožno lestev.
Da**
Ko se letalcu stemni...
Kakor utrinek z nebesnega svoda, Švigajoč po vesoljnem prostoru z »nadzemsko« brzino in napolnjujoč vse ozračje s strahotnim bobnenjem, tak se zdi naiim čutom letalec, ki kot polbog v žaru strel vihra nad na&mi imrtnimi glavami.
A za te jezdece Skrivnega razodetja še daleč ni vse tako rožnato, kakor nam prišepetava videz. V silni brzini in višini se človeški stroj premetava, zaradi mraza odreveni in zaradi sredo-Uežne sile izpraznjuje, tako da le z nojvečjo težavo sledi ognjenemu ritmu letalskega stroja. Ali veste, da so še do nedavnega nerazumljivo izgubo nekaterih vodnih letal razlagali tako, da se je letalca lotila »mehanična omedlevica«? Ko se je letajec v drznem strmcu iz višine spustil nad vodno gladino in se nenadoma s silovitim proti-pospeškom spet vzpel v višino, so mu bili možgani nekaj hipov brez krvnega dotoka, »stemnilo« se mu je pred očmi, izgubil je krmilo in ko svinčena krogla je kmalu pljusknil v morje.
Letalo iz leta 1918
so bila razmeroma preprosti stroji, ki so zahtevali od letalca le pazljivo prisebnost. Z glavnim krmilom, ki je bilo v zvezi z globinskim krmom in stranskimi krilci, je lahko obvaroval ravnotežje; z gibljivo ojnico, ki jo je premikal * nogami, je letalec uravnaval smer pri letu.
Zmerna hitrost tedanjih letal, ki se je gibala od 250—300 km na uro, je letalčevemu »telesnemu avtomatu« nudila še zmeraj priliko, da je lahko mirno vodil svoj stroj in posegal v njegovo delovanje. Niso še poznali pilotske table s petdesetimi ali šestdesetimi kazalci in svetlobnimi signali, ki kažejo višino, ^ umetno obzorje, smer, zračni pritisk, dotok bencina in olja, ter dajo pilotski kabini v modernem letalu videz, ko da bi stali v laboratoriju z 10 milijoni voltov.
Nižamo se hitrosti zvoka
Današnja letala presegajo hitrost človekovega refleksa, človekovo misel. Cenijo, da rabi letalec eno desetinko sekunde, če hoče razumeti, kar vidi pred seboj; dve desetinki sekunde, da mu živci in mišice pretvorijo voljo v dejanje, in tri desetinke sekunde, da se mu uporno brzeče letalo pokori. Skupno torej šest desetink sekunde; medtem pa napravi letalo, ki leti z brzino 360 km na uro, pot 60 metrov. To se pravi, da se pilot, ki zagleda oviro v razdalji 60 m, nevarnosti ne utegne več ogniti.
Te zoprne »mrtve poti« se z naraščajočo hi-hitrostjo silno podaljšajo. Zato je močno dvomljivo, da bi se mogel letalec v strmoglavem poletu s hitrostjo 700 km na uro — to ni danes nič nenavadnega več — še pravočasno ogniti oviri, ki mu v razdalji 150* m nenadno prekriža pot. Gotovo je, da se bližamo »letalu topu«. Saj imamo že letala, ki v strmcu drevijo z brzino 925 km na uro. Bližamo se celo preroški »hitrosti zvoka«, t. j. 1220 km na uro. Pri še večji brzini bo treba dosedanjo obliko letala docela spremeniti. Ne bo več imelo debelih kril, marveč zelo plosko telo, tako da bo nekam podobno dvoreznemu rezilu britve 1
Kakšna čudna prikazen bi potem šele bilo »nadzvočno letalo«, ki bi šinilo mimo nas s 1300 WW na uro popolnoma neslifino, kef bi-s svojo Mžifib nadkrililo hitrost zvoka. Videli bi ga ko-iii&j, 'slišali pa šele potem, ko bi ga nikjer ne bilo več!
Žrtev sredobežne sile
Hitrost sama po sebi nima nobenega vpliva na živo bitje, pač pa ga imajo tako zvani pospeški ali splošne spremembe hitrosti. V železniškem vozu, ki teče s hitrostjo 50 km na uro po dobri progi, lahko mirno spiš’ Toda če bo vlakovodja n«nadoma prijel za zavoro, ali če se v vlak zadaj zaleti brzovlak, ki napravi 100 km na uro, veste, kaj vas čakat
Hitrost je spremenljiva tudi glede na smer.
V	gibanju lahko krenemo proti desni ali levi. Tedaj imamo opravka s slavno sredobežno silo ,ki dviga avtomobile, plošči planete, posname mleko v centrifugalkah, in ki je pomagala mlademu^ izraelskemu pračarju, da je s kamnom ubil velikana Goliata.
V brzih letalih ima sredobežna sila kar moč važno vlogo. Vzemimo na primer letalca, vešča-ka v bombardiranju v strmcu, ki hoče napasti določen cilj, recimo kak kolodvor ali ladjo. Najprej leti proti cilju vodoravno v višini 1500 m, nato drevi strmo nizdol z brzino do 800 km na uro, pa se malo nad zemljo zopet bliskovito vzpne, da ne zadene v tla.
V tem kočljivem hipu sta pilot in letalo podvržena sredobežni sili, ki je osemkrat večja ko sila prostega pada, pe čeprav bi bil letalec tako previden, da bi letalo dvignil polagoma, na pri
mer v krogu s premerom 500 m. To pomeni, da bi b!H letaHSevi možgani, ki bi tehtali 1 kg, podvrženi sili 8 kg; če tehta letalec 70 kg, bo podvržen sili 560 kgl Taka sila ga mora skoraj
stisniti, mu vzeti vid, tako da je malo verjetno, da bo po taki poti ostal živ in zdrav. To je eden izmed razlogov, zakaj imajo poleti v strmcu svoje meje.
Letalo bi se med poletom zdrobilo
Predstavite si zdaj letalca, ki drvi z brzino 600 km na uro v krogu z 250 metrskim premerom: zgrabila ga bo sredobežna sila, enajstkrat večja od sile prostega pada. Z drugo besedo: letalo se bo v letu zdrobilo in letalca bo konec.
V	letalskih šolah splošno priznavajo, da človeško telo pri akrobacijah v letu ne zdrži več kakor silo, ki je petkrat močnejša od sile prostega pada. A še to le za prav kratek čas.
Strašanska hitrost prisili torej moderno letalo, da se mora v brzem poletu držati smeri v ravni črti ali v prav velikih krogih. Ravno s tem pa se izpostavlja večji nevarnosti, ki mu v vojnem času grozi od protiletalskih topov. Saj je znano, da se letalo najbolje ogiblje protiletalskih topov, če stalno leta križem sem in tja ali če napade v strmcu. To morajo upoštevati zlasti večje enote bombnikov, kadar se spravijo na sovražne zavarovane postojanke, sicer jih protiletalstvo kar pokosi.
Zračna zavora
Z letalom, brzeč v hitrosti 600 km na uro, ne moreš na mah pristati. Da ne treščiš v zemljo, moraš brzino zmanjšati na 150—200 km na uro.
Zato je moderno letalo zgrajeno tako, da hitrost lahko razmeroma naglo spreminja. Tako ima vijak z menjalno hitrostjo, ki silno pomaga pri hudih vzponih in počasnem pristajanju. Poleg tega pa ima še posebne nosilce, ki držijo letalo v zraku kakor rešilni splavi, tako da letalo lahko leti s prav majhno hitrostjo.
Ali ste si že malo natančneje ogledali, kako golob sede na streho ali na tla? Peruti zgane navznoter in jih zaokroži ko padalo, da prav nalahno pristane. Pri letalih imamo tudi take naprave v obliki krilc, ki jih letalec lahko spušča ko golobja krila. Med letom so ta krilca seveda dvignjena, da ne ovirajo. To velja tudi za kolesa. Letalo bi zgubilo v letu 50 km na uro, če bi bila kolesa spuščena; pa še nadaljnjih 50 km, če bi bila krilca pripravljena za pristanek.
Cim bolj se leteči stroj izpopolnjuje, tembolj presega letalčeve možnosti in njegove nagonske reflekse. Danes ni letalec več športnik, marveč veščak in inženir. Odtod je tudi velika vrednost dobrega kadra letalcev in silna težava v nadomeščanju izgub.
Vedno več denarja gre v zrak
V zadnjih letih se je potro&nja cigaret povsod na svetu zelo dvignila. V nekaterih evropskih deželah se je početvorila ali celo po-petorila, če jo primerjamo s tisto tdk pred svetovno vojmo, v letu 1913. V deželah izven Evrope pa se je ponekod potrošnja cigaret še bolj povečala. Tako so na primer v Združenih ameriških državah leta 1937 pokadili več kot desetkrat toliko cigaret kakor pa leta 1913.
V naslednjem, nekaj številk o tem, kako se je potrošnja cigaret v (posameznih državah dvigala od leta 1913 dalje:
Nemčija leta	1913	12.4	milijard,	1925
29.5 milijard in 1937 42.4 milijard cigaret.
Italija leta 1913 4.6, 1925 16, 1937 22.6 milijard.
Francija leta	1913	4.8,	1925 12.6,	1937
20.9 milijard.
Velika Britanija 1913 17, 1925 52.3, 1937 83.9. milijard.
Japonska 1913	7.4,	1925	38.3. 1937	40.6.
Združene ameriške	države	1913
15.6, 1925 82.9 1937 162.6.
Zastopstva
Rappresentanze
importanti assumonsi per vasta clientela Ita-lia. Reference di primo ordine.
Studio Teenieo Commerciale Rag. Carone — Att. Cenilo — Cimarosa, 84 — Napoli
važna, se sprejmejo za obširno klienlelo v Italiji. Prvovrstna priporočila.
E stata ripresa la vendita della “SAN PELEGR1NO,, ga-ranziata acqua minerale Deposito generale
Obnovljena je prodaja „SAN PELLE-GRINO" garantirane mineralne vode
Glavna zaloga pri
E. GEROVAC LUBIANA LJUBLJANA
Kolodvorska 8
L’alluminio
neirattrezzatura
CASALINGA
Per qualsiasi necessita casalinga esiste un oggetto in alluminio ri-sppndente ad un dato lovoro, ad una data occorrenza. Dai piccoli apparecchi per la pulizia a quelli meccanici o elettro-domestici per tutti gli usi, dagli oggetti necessari al gabinetto da bagno, al porta-ombrelli. dali’attaccapanni al mo-biletto, ecc. Nei negozi di articoli casalinghi, nelle chincaglierie, negli empori, esistono oggetti in alluminio, spesso ignorati, che rispondono a tutte le possibilita di utilizzazi-one nella vita pratica moderna. Con essi e per essi si guadagaa tempo, si riduce la fatica, si accresce il ben-essere e si ha la gioia di avere una casa risplendente, pulita e igienica.
Aluminij
v gospodinjstvu
Za vse, kar koli potrebujemo v gospodinjstvu, najdemo primeren predmet v aluminiju, predmet, ki točno ustreza določenemu delu, določeni zahtevi. Od majhnih čistilnih priprav do mehaničnih ali električnih za vsa mogoča domača opravila; od predmetov, potrebnih v kopalnici, do držal za dežnike; od obešal do kosov pohištva. V trgovinah z gospodinjskimi predmeti, v onih z drobnarijami, na sejmih, povsod se dobe predmeti iz aluminija, cesto nepoznani, ki pa ustrezajo vsem mogočim namenom praktičnega življenja. Z njimi si prihranimo čas, zmanjšamo utrujenost, povečamo ugodje in dosežemo veselje, da imamo bleščečo, snažno in zdravo hišo.
• •
Miminia/lluniiniL
METALLO DEL DOMINIO
E COMPLETAMENTE ITALlflNO*JEPOPOLNOMA ITALIJANSKA
O. L BoneMi
črni križar
Zgodovinski r**maii
Mohamed je nehote nakremžil obraz. V lepo zagato je prišel. Treba se bo na vsak način rešiti iz nje brez prevelike škode.
Tovarišev prihod ga je zbudil iz njegovega vse prej kot prijetnega razmišljanja. Počasi se je okrenil k njemu.
»Tukaj sem!« je dejal Ferdous. »Izpolnil sem svojo obljubo. Sedaj je vrsta na tebi, da izpolniš svojo in me pelješ na kraj, kjer je Al-Alzis skril svoj zaklad. Ali je ta kraj zelo daleč?«
»Zelo daleč,« je dejal Mohamed, ki je uvidel, da nima pomena, da bi še nadalje vodil tovariša za nos in je sklenil, da mu pove resnico. »Zelo dale«; tako, da dvomim, da ga bova sploh mogla doseči«
Ta odgovor in še bolj glas, s katerim je Mohamed izgovoril te besede, so Ferdoosa silno presenetile. Začuden je pogledal tovariša.
»£e se hočeš šaliti, čas sedaj nikakor ni za to primeren, če pa se misliš me na ta način iznebiti, ko sem ti storil tako veliko uslugo... Pazi se!...
Ostro je pogledal Mohameda in pri tem prijel za ročaj bodala, katerega je imel za pasom.
Mohamed je opazil njegovo kretnjo in sklenil vreči vse na eno kocko.
»Zlagal sem se ti, Ferdous. Povest o zakladu sem si sam izmfclil.
»Alh! Tako torej!«
Ferdous je že na pol potegnil bodalo izza pasa, toda Mohamed ga je z naglo kretnjo zadržal.
»Nikar, prijatelj! Moraš me poslušati do konca. Nimam sicer zaklada, toda kljub temu si bova mogla deliti bogat plen.«
»Kakšen?«
»Bogastvo Mabruk-el-Gadija,« je dejal Mohamed s prepričevalnim glasom.
Ferdous se je skušal o6vobodMi iz tovariševih rok, toda ker mn to ni uspelo, se je porogljivo zasmejal.
»Lažnivec in norec! Ali misliš, da je takšna igrača zavojevati Mabrukovo trdnjavo in premagati njegovo številno posadko?«
»Jaz gotovo tega ne zmorem, toda poznam nekoga, ki bi mu bilo to igrača.«
Ferdous ga je začudeno pogledal. Mohamed pa je nadaljeval:
»Črni vrag je premagal in zavzel še večje trdnjave, kot je ta. Tudi ta mu ne bo delala preglavic.«
Ob imenu človeka, ki je vzbujal toliko strahu, je Ferdous prebledel.
»Naj nas čuva Alah vsemogočni!« je zamrmral. »Ali mogoče poznaš tega človeka?«
»Poznam ga,« je odvrnil Mohamed; »in če mi hočeš slediti, te povedem k njemu. Sam ti bo ponovil isto, kar sem ti rekel jaz. Ko premaga Mabruka, nam bo odstopil velik del plena, da si bova razdelila med seboj, čuden vojščak je ta Črni križar! Bojuje se, a se ne zmeni, da bi od ujetnikov zahteval odkup nino, niti da bi si prilastil plen. Poznam ga že dolgo, toda vedno
sem videl, da se je za denar zmenil tako malo, kakor za pesek. Najbolj reven izmed njegovih ljudi, je bogatejši od njega in...«
Pri teh besedah je izpustil tovariša, segel z roko pod plašč in privlekel izpod njega usnjato mošnjo. Odvezal jo je in pokazal presenečemu tovarišu pest zlatnikov.
»Glej!« je končal. »To mošnjo sem prejel samo za to, ker sem ga obvestil o karavani, katero je spremljal šejk Haroun. In takih mošenj imam zakopanih že mnogo na vrtu svoje hise v Damasku.
Ferdousu so se pohlepno zableščale oči.
»In ti si prepričan, da...«
»Prisegam ti! črni križar se ne bo zmenil, če si bova midva prilastila Mabrukovo bogastvo.«
Ferdous je zamišljeno šel z roko preko obraza in se pri tem dotaknil rane, ki mu jo je povzročil Mabrukov udarec z bičem. Ob tem dotiku se je stresel in oči so se mu divje zabliskale. Poteze njegovega obraza so izdajale divje sovraštvo.
»In zakaj ne?« je dejal, kakor da bi govoril sam s seboj. »Vedno je ravnal z menoj, kakor z ničvrednim psom in me tudi pretepal kakor psa. Torej, pazi se Mabruk! Zadnjemu gospodarjevemu udarcu bo pes odgovoril s prvim ugrizom!... Mohamed,« je povzel besedo, obrnivši se k tovarišu; »s teboj grem. Toda pazi se! Če si me tudi sedaj nalagal in če bi me skušal prevarati, nobena puščava ni dovolj obširna, nobeno morje dovolj globoko, da bi te moglo obvarovati pred mojim maščevanjem!«
Mohamed se je nasmehnil.
»Pridi!« je dejal. »Sam se boš prepričal o resničnosti mojih besed.
 v MnMfanlr Vala Kramari* — Icdajatelj: tal. Jole Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov n« vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak -• Javnik ob 12
ŽocTfTitfSSriJ1 Ur| w	“tJ* - Uredništvo: Kopitarjeva ulica B/UI - Uprava: Kopitarjeva nliea 6, Ljubljana - Tel e Ion štev. 40-01 do 40-05 -
PoarvViieat Nevo mesto.