PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 280 (7474) TRST, petek, 5. decembra 1969 PREDSTA E/V/A KPI VZPOREJAL PROBLEME^ NEMŠKE IN SLOVENSKE^ MANJŠINE Poslanska zbornica je odobrila načela o reševanju južnotirolskega vprašanja Za zaključno resolucijo so glasovali poslanci strank levega centra, vzdržali pa so se poslanci KPI, PSIUP, neodvisne levice in PLI, proti so bili samo neofasisti in monarhisti - Glasovalne izjave vseh političnih skupin »I« 4. — Poslanska zbornica je danes z večino glasov le- ^ol«L C6n*ra 0C*0*3-r^a demokristjansko resolucijo glede rešitve južno-0iH, ®9a vprašanja, kateri so se pridružili južnotirolski poslanci Riz, t»ntf ln Mitterdorfer. Za resolucijo so glasovali predstavniki levega fS|np' pri če.mer ie “1° značilno, da so se vzdržali poslanci KPI, 'ii' neoc*v'sne levice in PLI. Končni izid glasovanja je bil nasled-' za- 26 proti (MSI in monarhisti) in 88 vzdržanih. Poslanski zbornici v bistvu ni ’ razen s strani skrajne desni- Wilo7 ^ uo ostrejših nasprotovanj, saj Vj ,Za ukrep, ki pomeni nadalje-o, J* demokratičnega ustroja de-( Etične republike in izvajanje j.noynih ustavnih določil. Zato tu-t presenetilo vzdržanje liberal-« ' Ptedtem ko je leva opozicija 'dložene ukrepe kritizirala z na-P'ed"ih stališč. p/, tej zvezi je za nas Slovence JJNtiiva glasovalna izjava komu-. ucnega predstavnika posl. Sandija v: ____1 __;i ki je med drugim ugotovil, !a.. se je južnotirolsko vprašanje Ha" i °’ ker se niso upoštevala Ce'a protifašizma, demokracije rePublike. Ijevaj0 ie P°slanec Sandri nada- P^ovolite mi, da vas opozorim l|j vPrašanje posebnega pomena, pJa je treba poglobiti na pobudo do e skupine in še zlasti na pobu-komunističnega poslanca Škerlj’ ki pripada slovenski nacionalni »g '‘''osti. Danes dopoldne je izja-t^ljPosIanec Piccoli, da sprejema i^*Ja s «paketom» načelno stalila ’. ki velja za rešitev vseh vpra-1 etničnih manjšin. Zaradi temo spomniti na obstoj slo-,|“*e nacionalne manjšine v okvi-dežele Furlanije - Julijske kra- ja V 1C. saj je ta manjšina druga po #ajlcni moči med manjšinami v 881 državi. tj^kj bo jasno, da nočem vzposta-nL. Nobenega vzporedja ali pri-W'tVe me(i pripadniki manjšine ■ ®a’ ozrroma slovenskega jelo,* 'n to zaradi zelo številnih raz. ^Sje k*, jih ni treba posebej potres pa ne m°remo molčati o tu‘^nem ravnanju s slovensko (vnisino v treh pokrajinah dežele ^.videmski pokrajini se celo za-IW obstoj slovenske manjšine), topvjdnikom slovenske manjšine se jo^te oporeka uporaba njenega fefj a- Moramo opozoriti, da nekaka l.avni uradi zavračajo slo ven-laKjjtege samo zaradi tega, ker so ko 8ane v slovenskem jeziku. Ka->lv0ne hi mogli opozoriti na dej-tiO ’ da Slovencem ni zagotovlje-Dtjja, omatična povrnitev njihovih ki so jih raznarodili med ^ 'onim razdobjem. Cn razprave je dejstvo, da je !ta.!?ska nacionalna manjšina v s rJ'n, ki so v ostrem nasprotju ter “vicami, ki jih zagotavlja duh t , ustave. '4sedaj samo omenjamo to vpra-vl% ln napovedujemo, da bomo lijj1 formalne zahteve, da bo ita-% k' parlament razpravljal o Gre za vprašanja, ki so v S".... splošnem vsedržavnem interesu in ki so v skladu z načelno politiko glede Južne Tirolske, o kateri se je poslanec Piccoli izjavil, da je dolžnost italijanske države. Ostale glasovalne izjave pa navajamo po vrstnem redu, kot so bile izrečene: De Marzio (MSI): Z uveljavitvijo «paikeba» se ne rešuje vprašanje Južne Tirolske, temveč se samo ustvarjajo iluzije za prebivalstvo. Malagodi (PU): Predsednik vlade je ^Dvoril o «šepavem« sporazumu, ker so od pogajanj izločili zainteresiran© prebivalstvo ter i-I alijansike politične predstavnike. Ti zaključki lahko škodujejo nadaljnjemu razvoju in imatjo lahko negativne posledice na sklepe italijanskega parlamenta. Sandri (KPI) je kritiziral po-manjikljiivo pravno obeležje celotnega vprašanja v okviru Evrope, nato pa je govoril o Slovencih v Italiji, o čemer uvodoma podrobneje poročamo. Mitterdorfer (Volkspartei): Treba je preiti iz ozračča nezaupanja do razumevanja s strani ljudi dobre volje z obeh strani. Origlia (neodvisni levičar): Gre za zapleteno vprašanje, vendar ga je treba rešiti v demokratičnem tn evropeistlčnem duhu. Covelli (PDIUM): Monarhisti morajo nasprotovati ukrepom, ki ško. dujejo naciji. Boiardi (PSIUP); Strinjamo se z rešitvijo, ki je vsaj začasna in pričakujemo ustavne ter druge zakone, da se to vprašanje reši. Vandar pa nas zaskrbljujejo nekateri predlogi, ki se nanašajo na narodnostno ravnovesje na Južnem Tirolskem. Poleg tega se ne moremo strinjati z načinom pogajanj. Bemporad (PSU): PSU vztraja na svojih pomislekih, istočasno pa priznava, da sta italijanska in avstrijska vlada, kot tudi večina italijanskih strank in del Volkspartei, napravili pomemben korak naprej, da se reši vprašanje, ki je postalo že anahronistično če se ga obravnava v vedno širšem evropskem o. kvlru. Glolitti (PSI): S tem se zaključuje dolgo ln zapleteno razdobje ln se prehaja na novo pot strogega demokratičnega reševanja odnosov, spoštovanja manjšin in uveljavljanja avtonomij. Samo na tak način se lahko ustavijo dobri odnosi sodelovanja z Avstrijo v okviru širšega evropskega sporazumevanja. Glasovanja se ni udeležil poslanec Cecoherinl (PSU), ki je na ta način prekršil disciplino stranke in ki je dopoldne poslal pismo načelniku skupine, v katerem je izjavil, da izraža «mnenja sevemoza-hodnega prebivalstva Italije, ki Je zaskrbljeno predvsem zaradi usode prebivalstva italijanskega jezika. V pismu nadaljuje Oeccherlnl, da i-rna resne pomisleke glede politične volje voditeljev Volkspartei iz Boema, da bi vodili pomirjevalno politiko v okviru italijanske državne ureditve. Predsednik vlade Rumor je danes zelo obsežno odgovarjal na raz ne pomisleke, ki so jih izrekli poslanci med razpravo o reševanju južnotirolskega vprašanja. V bistvu je zagovarjal stališče, da ni šlo za mednarodno zadevo, temveč za notranjo italijansko stvar in da so se v tem okviru raago. varjali tudi s predstavniki Južno-tl-rolcev in da iz tega okvira tudi sklepa sporazum, ki je bil dosežen z Avstrijo glede pristojnosti raz. sodišča v Haagu. Konferenca tajnikov federacij PSI Mar- RIM, 4. — Tajnik PSI De tirno je zaključil danes zvečer v Rimu zasedanje vsedržavne konference tajnikov socialističnih federacij z govorom, v katerem je povzel zaključke, ki so tešil iz dvodnevne razprave. De Martino je uvodoma ugotovil veliko enotnost stranke ter omenil nekaj spodbujajočih dejstev: več kot 82 tisoč starih članov, ki tega še niso storila, so po razkolu obnovili partijsko izkaznico, poleg te-ga pa se je 35.400 ljudi prvič vpisalo v stranko. Tajnik PSI je ugotovil, da se velika večina udeležen- cev konference strinja s politično linijo strankinega vodstva, po mne. nju katerega je v sedanjem položaju zaradi stališč posameznih strank nemogoče obnoviti levosredinsko vladno koalicijo. Prevladujoča težnja v stranki je za neposredni sporazum s Krščansko demokracijo, pa čeprav v zavesti, da gre za perspektivo bodočnosti, ki v sedanjem trenutku nima možnosti uresničitve. De Martino je tudi poudaril soglasje, da PSI podpre sedanjo vlado do spomladanskih deželnih volitev na podlagi programskih obveznosti. Na podlagi rezultatov teh valitev bo vodstvo sklepalo o problemih sestave nove vlade z neposredno udeležbo socialistov. Tajniki federacij so ob zaključku zasedanja odobrili resolucijo, v kateri obsojajo suspediranja delavcev, ki jih je napovedala FIAT. PROTEST GORIŠKIH DIJAKOV ............................|,m|||,|||„ Protestna povorka goriških srednješolcev včeraj po goriških ulicah, katere se je udeležilo kakih 200« srednješolcev iz Gorice in med njimi tudi dijaki treh slovenskih srednjih šol: trgovskega zavoda, gimnazije-liceja in učiteljišča. Med transparenti na čelu povorke je tudi slovenski, ki izraža solidarnost z drugimi dijaki, kakor je razvidno z našega posnetka. Vsa manifestacija je potekla v najlepšem in dijaki so s posebnimi letaki obvestili meščanstvo o svojih zahtevah in namenih redu """"""""""t""""...."O1""""""""...................................................................iimmuihii.niiiiimiiiMiimminiiiiimiiiiuituiia KLJUB PONOVNI ZAOSTRITVI SE DANES NADALJUJEJO POGAJANJA Sindikati ocenjujejo predloge Confindustrie kot «nesprejemljivo žalitev delavcev» RIM 4. — Confindustria je danes predložila ministru za delo no ve predloge za rešitev spora glede obnovitve pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij. Te nove predloge so vse tri sindikalne organizacije odločno zavrnile m jih označile kot »nesprejemljivo žalitev volje delavcev, ki se bore za svoje pravice«. V skupnem poročilu FIM-CISL, FIOM- CGIL in UILM-UIL je rečeno, da se skuša Confindustria skrivati za nizkotnimi izgovori in da njeni novi predlogi v bistvu samo zelo omejeno spreminjajo že prejšnje ponudbe glede plač in prvikrat v celotnem povojnem razdobju vključujejo tudi absurdni predlog načelne diskriminacije med delavci ednjih in malih industrij ter delavci ladjedelniške industrije. Gre samo za politični odgovor Confindustrie in zavračanja mož nosti podpisa delovne pogodbe za celotno kategorijo. V bistvu gre torej za izzivanje milijona in 400 tisoč kovinarjev, od katerih zahtevajo, da bi jim plačevali nadure šele po 48 tedenskih delovnih urah in ne po že do sedaj uveljavljenih dnevnih delovnih urah. Confindustria je negativno odgovorila na zahteve glede enakosti pogojev med delavci in uradniki in je celo umaknila svoje lastne predloge o počitnicah. Vse tri sindikalne organizacije zaradi tega ugotavljajo, da na tej osnovi ni mogoče niti misliti, da bi prišlo do stvarnih in resnih pogajanj. Popoldne so se v palači Madama sestali predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev z Intersindom- ........................ Zakon o investicijskih skladih * senatni komisiji za zaklad «>&• Minister Colombo o posledicah stavk na industrijsko proizvodnjo V senatu se je zaključila splošna razprava o statutu delavcev 4. — Senatna komisija za K«* ,'n zaklad je danes sprejela te 0stiri člene zakonskega osnut-l'kj, Ustanovitvi enotnih investi-cHien skladov. Komisija je štiri teL odobrila brez bistvenih sprejo l, • Zlasti je treba omeniti, da • (J0i° ohranjeno pravilo (člen 2), l l0ca, da mora znašati začet- I- , > UU l L Iv/A d Č/IIUOUM “MVVH rtefl tetal najmanj 5 milijard lir. Nispazpravo so nekateri člani Je predlagali zmanjšanje zasute kapitala. %) 0 razpravo o tem zakon- te th, ?snutku je zaključil zaklad-Jiou^ter Colombo, ki je najprej da ni bil noben član ko Proti temu, da se da itali-Hk11111 gospodarstvu ustrezno % I? sredstvo, ki bo pospeše-te d 'tenarne prihranke in njiho-% t r.ah° za podporo podjetjem. Sij tej priložnosti je minister go-iteih° 8edanjem gospodarskem po-tej«! v Italiji. Poudaril je, da je ansko leto izredno dobro •tejetersko napredovala in da se Nar u^a’ da bo tudi Ietošnji go-’ naPrectek eden najvišjih 'tel T?Tlem svetu. Toda sedaj, je te . Colombo, še ni mogoče toč-eniti za koliko bo letos itali-tedj a Proizvodnja napredovala za-P°stedic sindikalnih borb. V . temu pa ni nobenega dvo-\ Je ugotovil Colombo, da bo ShveUk° število izgubljenih de-^teu,Ur vplivalo na zmanjšanje “te proizvajalnega razvoja predvidenega za letošnje leto. Zaradi tega bo treba, po mnenju ministra, dati pobude za povečanje naložb, hkrati pa sprejeti ukrepe za povečanje proizvodnje, da se omogoči zadostni izvoz in krije večje notranje popraševanje, da ne bo trpela plačilna bilanca. V senatu se je danes dopoldne zaključila splošna razprava o statutu delavcev. Razprava je bila zelo obširna in večina senatorjev je potrdila važnost načel, ki jih vsebuje zakonski osnutek pokojnega senatorja Brodolinija. čeprav so se govorniki bolj ali manj strinjali s potrebo po izglasovanju ukrepa, ki bo z zakonom zaščitil svobodo delavcev na delovnem mestu, je prišlo vendar pri proučitvi posameznih pravil in popravkov, ki jih je vnesla senatna komisija za delo k izvirnemu vladnemu osnutku, do nasprotujočih si stališč. Celo predstavniki skupin, ki so zadovoljni z omenjenimi spremembami, kot senatorji KPI in PSIUP, so predlagali nadaljnje spremembe k osnutku, da bi zakon določal načelo svobode skupščin političnega značaja v notranjosti podjetij. Tudi nekateri demokri-stjanski senatorji so predlagali razne spremembe. Socialisti so poudarili izreden pomen statuta delavcev, ki bo predstavljal tudi «za-konodaino oporo» delavcem pri pogajanjih za delovno pogodbo. Zelo' kritični pa so bili v svojih pose-' Vujiča. gih liberalni senatorji. Razprava se bo nadaljevala v torek z odgovorom ministra za delo, nakar bodo začeli proučevati posamezne člene. Kmalu se bo senat začel ukvarjati tudi z zakonom o zakonski razvezi, ki ga je pred nedavnim odobrila poslanska zbornica. Dve pristojni komisiji sta že dobili zakonski osnutek v proučitev. Odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 4. — Znano je, da Jugoslavija daje poseben pomen odnosom s sosednimi državami, vštev-ši Bolgarijo, je izjavil na današnji redni tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve D. Vujiča, na eno izmed vprašanj novinarjev v zvezi z bodočim obiskom bolgarskega ministra Baševa, ki bo, kot pred dnevi objavljeno, 8. tega meseca prispel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Z jugoslovanske strani, je nadaljeval Vujiča, obstaja želja in pripravljenost po odprtju odnosov z ljudsko republiko Bolgarijo. Do obiska zunanjega ministra Bolgarije Ivana Baševa prihaja v pogojih tako uspehov kot težav med obema državama. V tem konceptu mi vidim® pomen tega obiska, je izjavil ASAP ob prisotnosti podtajnika za delo Torosa. Obravnavali so vprašanja zdravstvenega zavarovanja-, ureditev nadurnega dela in zagotovitve 48-plačanih tedenskih ur. Dogovorili so se, da se bodo sestali ponovno jutri popoldne. Confindustria je izdala obširno uradno sporočilo o svojih predlogih, ki se načeloma nanašajo na več kategorij delavcev kovinarske industrije in to na zaposlene v avtomobilski industriji, na zaposlene v splošnih kovinarskih podjetjih, v ladjedelniški industriji in v manjših podjetjih. V tem okviru gredo tudi predlogi zvišanja plač od 55 lir na uro do 35 in končno v najslabšem primeru na samo 10 lir na uro. Jutri se bodo nadaljevala pogajanja, vendar v zelo zaostrenem ozračju, saj so stališča med delavci in sindikalnimi organizacijami zasebnih podjetij kovinarske industrije še vedno zelo oddaljena. Kovinarji so danes priredili v Milanu manifestacijo, nekak «tih pohod po mestnih ulicah*. Manifestacija se je vršila v okviru štiri-urne pokrajinske stavke kategorije, med katero so med drugim zahtevali tudi izpustitev štirih delavcev, ki so jih aretirali v preteklih dneh v zvezi z incidenti, do katerih je prišlo 6. novembra pred milansko podružnico podjetja Fiat. Na desetine in desetine tisočev delavcev se je zbralo pred tovarnami, nato pa so se usmerili v številnih povorkah proti Trgu del Duomo. Osrednjo povorko je označeval velik transparent: «FIOM -FIM - UILM: združeni zmagamo*. V prvi vrsti so hodili pokrajinski sindikalni predstavniki vseh treh organizacij in nekateri poslanci. Med povorko in med celotno mani festacijo ni bilo opaziti policije in so za red ter javno varnost vzorno skrbeli delavci, ki so imeli rdeči trak z napisom «FIM - FIOM - Ul LM Milan*. Povorka je postajala vedno mogočnejša in so nosili delavci napise: »Svobodo aretiranim delavcem*, «Policija proč*, «Proti zatiranju*, «Delodajalci, mi smo združeni in bomo zmagali*. Zanimiv je tudi nekoliko daljši napis, ki je bil naslovljen na policijo: «Povej mi, če se imenuješ Felice Riva, če si bogat in močan, takrat te ščitim; toda če sl zidar, študent, kmetijski delavec z Juga ali kovinar, te bom aretiral*. Povorka je postajala vedno večja, kljuib temu, da je bdlo v Milanu izredno slabo vreme in da je padal mrzel dež ter kosmiči snega. Delavcem so se pridružiili številni študenti s knjigami in zvezki pod pazduho. Opazna so bile tudi nekatera gesla in polemične slike. Tako n ,pr. so v povorki nosili sliko velike krave, na viminih pa je piisalo: Produktivne sile, Confindustria, bogastvo, GESCAL in INPS. Neka karikatura pa je prikazovala Rdvo, kako se sonči na plaži, spodaj pa je bil napis: «Zakon je enak za vse, toda niso vsi enaki za za« kon.» Nekaj pred 11. uro je dolga povorka prispela do vrat Vlttorla Promet je bdi ves čas ustavljen, vendar so sindikalni funkloionarji skrbeli tudi za prometna vprašanja in so tako omogočili na križišču Ul. Monforte, da je lahko zdravnik prečkal dolgo kolono v svojem Veličasten «tih pohod delavcev-kovinarjev v Milanu - Danes nadaljujejo tudi pogajanja glede kovinarjev državnih podjetij se avtomobilu. Manifestacija se je brez najmanjšega Incidenta končala ponovno na Trgu del Duomo. V zvezi z napovedanimi suspendiranji delavcev v podjetju Hat so vložili vprašanja na ministrstvo za delo komunistični senatorji KPI, ki zahtevajo, da minister odgovori še pred torkom, ko so predvidene suspenzije. Podobno vprašanje so vložili tudi štirje socialistični senatorji, ki zahtevajo odgovor o razlogih za tako masovne suspenzije in Intervencijo, da se to prepreči. Protesti zaradi kršitev svobode tiska RIM, 4. — Vsedržavna zveza i-talljianiskega tiska je dane6 zaprosila za sprejem pri pravosodnem ministru v zvezi z nedavnimi policijskimi sodnimi ukrepi proti časnikarjem zaradi prekrškov, ki so Jih zakrivili v opravljanju svojega poklica. Vsedržavna zveza se skllouije na mednarodno konvencijo o človečanskih pravicah, ki Jo je podpisala tudi Italija, ter zahteva organsko reformo norm o tisku, ki naj na boljši način zajamčijo delovanje časnikarja v smislu določb ustavne listne. Protestno poročilo v isti zvezi je objavila tudi zveza radiotelevizij-sitih časnikarjev, ki ugotavlja, da so ((nedavni primeri ogrožali na različne načine ustavno svobodo mati ifestilranja in objavljanja mišljenja*. RoldioteleviEljBlki časnikarji poudarjajo tudi obstoječe nasprotovanje med ustavo in določbami fašističnega kazenskega zakonika ter izražajo zahtevo po odpravi tako imenovanih ((zločinov mlšlie-nja». Protesta sta objavila tudi deželni svet časnikarske zbornice Lombardije ter «adbor časnikarjev za zaščiti svobode tiska«. Premirje v Vietnamu za božič in novo leto 45. seja pariških razgovorov SAJGON, 4. — Sajgonski predsednik Van Thieu je naoovedal danes, da bodo njegove sile. ob prihiti božiča in novega leta spošto-24-umo premirje. Isto bodo vale štorih tudi ameriški "vojaki. Južno vietnamski senator Van Don je zaključil danes svojo preiskavo o pokolu civilistov v Song Myju. Ob vrnitvi v Sajgon je povedal, da je med preiskavo u-gotovil, da so južnokorejski vojaki zakrivili v pokrajini Quang Ngai, kjer stoji vas Song My, še hujše zločine. Senator je tudi zanikal trditve predsednika Thieuja, po katerem naj bi civilisti v Song Myju umrli med bombardiranjem vasi s strani ameriškega letalstva in topništva. Dejal je, da je med zaslišanjem preživelih zvedel, da so vojaki s puškami in brzostrelkami streljali na ženske, starce in otroke. O pokolih civilistov v Južnem Vietnamu je bil govor tudi na današnji petinštirideseti seji pariške konference za Vietnam. Sicer pa ni današnja seja prinesla nobenih novih elementov. Zadnjič je bil pri-soten na razgovorih načelnik ameriške delegacije Cabot Lodge, ki je, kot je znano, (Dodal ostavko in bo v soboto zapustil francosko prestolnico. TEL AVIV, 4. — Izraelski vo jaški glasnik je sporočil, da so izraelska letala danes zjutraj napadla _ egiptovske vojaške položaje na južnem predelu Sueškega prekopa. ................................................. ZASEDANJE ATLANTSKE ZVEZE V BRUSLJU Naklonjenost predlogu za sklicanje konference o evropski varnosti Zunanji minister Moro je poudaril, da bi se morale konference udeležiti tudi neuvrščene države, ZDA in Kanada BRUSELJ, 4. — Na današnjem zasedanju miniisifcrsikega sveta atlantske zveze so razpravljali skoraj izključno o odnosih z vzhodnimi državami. Razprava se Je vrtela predvsem okrog predlagane konference o evropski varnosti. Vsi zunanji ministri, ki so danes nasopd-11, med katerimi tudi minister Moro, so v bistvu, čeprav z nekaterimi pridržki, izrazili naklonjenost za sklicanje konference o evropski varnosti. Hkrati pa so pripomnili, da je treba biti za dosego zadovoljivih rezultatov konference, gotovi, da bo uspela. Zato jo je treba temeljito pripraviti in razpolagati z točnimi pojasnili o dobri volji Sovjetske zveze in ostalih vzhodnih držav. Do danes, so ugotovili, zahod nima teh zagotovil, pripravljen pa je, da jih poišče z dvostranskimi in večstranksimi razgovori. Britanski zunanji minister Ste-wart je poudaril, da je treba za razčiščenje omenjenih vprašanj u-'tanoviti v okviru NATO delovno Fkupino med zahodnimi državami, ki naj bi proučila organizacijo konference Izjavil je, da je britanska vlada naklonjena konferenci za evropsko varnost, glede položaja v Sredozemlju pa je dejal, da se po njegovem mnenju, SZ ne namerava neposredno spoprijeti z zahodnimi državami na tem morju. Tudi zunanji minister ZDA Ro-gers je poudaril, da se strinja z nadaljevanjem politike pomirjenja v Evropi. Glede konference o evropski varnosti je dejal, da nedavne izjave na konferenci varšavskega pakta niso bile dovolj jasne. O položaju v Vietnamu pa je potrdil, da bodo umaknili 60.000 vojakov in da bodo v bhžnji prihodnosti še bolj zmanjšali število vojakov in vojaško dejavnost v tem delu sveta. Glede Bližnjega vzhoda pa je poudaril, da se morajo razgovori med štirimi velesilami v okviru OZN nadaljevati, da omogočijo Jar-ringu, da bo lahko ponovno prevzel pobudo. Rogers je nato povedal, da so sovjetsko-ameriški razgovori v Helsinkih v predhodni fazi pogajanj, da pa so ugotovili resne namene Sovjetske zveze za nadaljnje razgovore o proučitvi splošnih vprašanj. Danski zunanji minister je na konferenci povedal, da se je nedavno srečal z Gromikom in da je ugotovil, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti udeležbo ZDA in Kanade na morebitni bodoči konferenci o evropski varnosti. Danski minister je poudaril, da Gromiko meni, da bosta morah obe nemški Zaključen moskovski vrh Previdna ocena nove zahodno-nemške politike MOSKVA, 4. — V Moskvi se je danes zaključila konferenca na vrhu držav članic varšavskega pakta, ki so se je udeležili partijski in vladni voditelji Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike, češkoslovaške in Romunije. Ko so delegati že začeli zapuščati sovjetsko prestolnico, je bilo objavljeno skupno poročilo o konferenci, ki je potrdilo napovedi političnih opazovalcev, da je bil vrh v veliki meri posvečen položaju, ki je nastal v Evropi«po socialdemokratski zmagi v Zahodni Nemčiji. Poročilo uvodoma trdi, da so si udeleženci vrha izmenjali mnenja o dolgi vrsti vprašanj, ki zadevajo utrjevanje miru in varnosti v Evropi. »Socialistične države — je rečeno v dokumentu — bodo odločno nadaljevale napore za odpravo napetosti v Evropi z vzpostavljanjem dobrososedskih odnosov z namenom, da postane miroljubno sožitje splošno veljavna oblika odnosov med evropskimi državami z različnim družbenim sistemom! Poročilo trdi dalje, da so države članice varšavskega pakta naklonjene razvoju odnosov med vsemi državami ter za nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav na podlagi načel suverenosti, teritorialne nedotakljivosti in priznanja obstoječih meja Udeleženci so utrdili svoje prepričanje — je še rečeno v poročilu — da zahtevata mir in varnost vzpostavitev enakopravnih odnosov med Nemško demokratično republiko in vsemi drugimi državami na podlagi mednarodnega prava ter priznanje obstoječih meja, vštevši mejo na Odri in Nisi, kot dokončnih in nespremenljivih. Udeleženci vrha izražajo v skuj> nem poročilu mnenje, da so rezultati nedavnih volitev v Zvezni republiki Nemčiji ter sestava nove bonske vlade izraz sprememb, do katerih je prišlo v delu zahodno-nemškega javnega mnenja. Poročilo ugodno ocenjuje zahodnonemški podpis pogodbe proti širjenju jedrskega orožja ter trdi, da bo zahodho-nemško stališče naletelo pri socialističnih državah in pri vseh miroljubnih narodih na ugoden' sprejem, če bo znala nova bonska vlada upoštevati nauk zgodovine ter pokazati realizem' v problemih, ki povzročajo napetost med evropskjjni državami. Po drugi strani pa se v poročilu omenja «dejavnost neonacističnih sil v ZRN*, ki jih ne kaže podcenjevati in ki jih je treba skrbno zasledovati. Zadnji del poročila je posvečen problemu razorožitve; v tej zvezi se poudarja, da je prekinitev oboroževalne tekme ter splošna in popolna razorožitev tudi na jedrskem področju prvi pogoj za ustvarjanje trajnih pogojev za mir. Socialistične države pozivajo vse vlade, naj pokažejo v tem oziru svojo dobro voljo in svojo pripravljenost za dejansko razorožitev. državi sodelovati na konferenci na enakopravni ravni. Popoldne je govoril italijanski zu nanji minister Moro, ki je dejal, da ni dvoma, da se vse zahodne države strinjajo, da je potrebno zagotoviti mir v Evropi na vseh področjih, zlasti pa na političnem področju. Zato ne sme atlantska zveza zasledovati samo vojaško politiko, am pak tudi zunanjo politiko. Moro je izjavil, da atlantska zveza mora pripraviti pogajanja z vzhodom in jih voditi na primernih področjih za pripravo morebitne evropske konference, na kateri bi morale sodelovati vse evropske države, vključno neuvrščene ter ZDA in Kanada. Ob zaključku je minister Moro poudaril, da je to viprašainje zelo delikatno in aktualno in da predstavlja najvažnejšo politično nalogo, ki jo mora danes obravnavati atlantska zveza. Cilj, ki si ga zadajamo, je izjavil Moro, mora biti uresničitev trdnega miru v Evropi, se pravi rešitev osnovnih vprašanj, ki se nanašajo na nemško vprašanje, na varnost v Sredo, zemlju, na odpoved odkrite ali prikrite uporabe sile, na sprejetje obveznosti, ki bodo omogočile mir- zakon oziroma drugi akti in pro-ne in plodne mednarodne odnose. I stovoljni sporazumi. Seminar o samoupravljanju BEOGRAD, 4. — Na mednarodnem seminarju o udeležbi delavcev o odločanju v podjetjih, se je nadaljevala danes razprava o sistemu delavskega upravljanja v podjetjih. člani jugoslovanske delegacije so na današnjem sestanku seznanili udeležence seminarja z večletnimi izkušnjami delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji. Na seminarju, ki ga je organiziral mednarodni urad za delo v Ženevi, so v teku včerajšjega in današnjega dneva izmenjali misli o udeležbi delavcev pri odločanju v podjetjih na podlagi možnosti, ki jih nudi PO POUBM RAZISKOVANJU V PARIZU Ameriška znanstvenika izolirala redek virus rakastih obolenj V Los Alamosu izpopolnjujejo nov postopek za zdravljenje raka PARIZ, 4. — Dva ameriška raziskovalca z Državnega znanstvenega lnAtltu>ta v ReUhesdi v Marylam-du, Djnald Morton in Priederlc Eilbert, sta odkrila enega Izmed virusov človeških rakastih obolenj. Odkritje Je včeraj zvečer prof. Etibert potrdil na Onkološkem zavodu v Vlilejulfu v pariški periferiji O tem odkritju sta znanstvenika že pisala v «Medical Wortd Revie-wu» in v reviji «World Medicine«. V Parizu so važnost odkritja po. trdili z diokazom. Dokazu Je prisostvoval prof. Lloyd Old Iz «Sloan Kettering Instituta« v New Yor-ku, nekaj francoskih in tujih znanstvenikov ter študenti ki so jih izbrali v Villejufu, v zavodu, k.1 ga vodi prof. Georges Maithš. Ameriška znanstvenika sta najprej odkrila protiteiesca v serumu bolnikov, kt so zboleli za sarko-nom. Rakaste celice so gojili v kiuiituiri, Jih nato filtrirali, nato pa so jih tnokulirali v zdravo tkivo, Pri spremembi zdravih celic v rakaste, sta znanstvenika prišla do spoznanja, da lahko to spremembo povzroča samo virus. Z elektronskim mikroskopom so potem ta virus odkrili in ga izolirali. Maligni tumorji, k.1 se pojavijo v različnih delih organizma, dobijo različna imena po kraju nastanka. Tumorje, ki nastanejo v epltehju (površinskem tkivu), imenujejo epitelijome ali carcinome. Druge, ki nastanejo v veznem tkivu (v kosteh, mišicah v linfl in v krvi), pa imenujejo sarkome. Tl so najhujše oblike rakastih obolenj, ker se zelo hitro razmnožijo po telesu. Virusi so v telesu tujki, ki vnašajo v organizem protiteiesca. Ta nastajajo ob stilfcu virusa z antigeni. Pri tej reakciji nastane veliko problemov In potek ni vedno brezhiben. Da bi vedno dosegli nastanek protitelesc moramo virus izofliraiti, kar ni mogoče, če je tumor zastarel To je prvič, da so znanstveniki odkrili virus sarkama v človeškem telesu; pred tem so odkrili nekaj virusov živalskega raka. NO-vo odkritje bo veliko pripomoglo k zdravljenju rakastih Obolenj z načinom zdravljenja, ki ga že uporabljajo za zdravljenje levkemije. Sarkom je (rakasto obolenje, ki se pojavlja v Tažličnlh oblikah, katere so lalhtoo malignega In benignega značaja. Rakaste celice se pri tej vrsti Obolenja na hiter način množijo ln razširijo po telesu, če bo po odkritju ameriških znanstvenikov mogoče pripraviti oepi-vo, bo to velik napredek v boju proti raku. Znanstvenika sta kljub odkritju hotela opozoriti javnost, naj ne bo preveč optimistična. Doseženi uspehi navdihujejo sicer s pogumom, vendar bo preteklo veliko let, preden bo mogoče sarkom uničit!. Prof. Maithč je dodal, da Je bistvo tega odkritja, da so prvič v zgodovini dokazali, da sankam povzroča lahko tudi virus. V preteklosti so virus odkril! v Buiktt-tovem tumorju, ki je najbolj razširjen v Afriki, pri levkemiji in pri melanomih, doslej pa še ni bilo dokazano, da ta virus povzroča raka. Virus so izolirali v enem primeru na enajst, vendar ni mogoče povedati če bodo viruse lahko Izolirali tudi pri drugih vrstah rakastih obolenj. V Rimu Je prof. Mario Tomrioll kamcerolog z zavoda «Regina Ele-na», ki je že leta 1941 toraeil domnevo, da levkemijo povzroča virus in so to domnevo pozneje potrdili, Je ponovil Eilbertove besede, da ne sme biti javnost preveč optimistična. Dodal je. da je kljub temu odkritje zelo važno. LOS ALAMOS, 4. — V znanstvenem laboratoriju v Los Alamosu so odkrili noto učinkovitejšo terapijo za boj proti rakastim obolenjem. Za uničenje rakastih celic bodo odslej uporabljali jedrsko e-nergijo, ki bo preprečevala rast obolelih celic. V Los Alamosu v Novi Mehiki, znanstveniki bombardirajo rakaste celice z mezoni, najmanjšimi deli atomskega jedra Doslej je bil uspeh zadovoljiv. Znanstveniki v Los Alamosu so nadaljevali raziskave iz Berkeleya in iz Dallasa, vendar bodo do obsežnejših rezultatov prišli, ko jim bo uspelo »ujeti« več mezonov. Mezon »izstrelijo* v rakasto celico kot kroglo iz puške in ta majhen del atoma uniči obolelo celico. Zaradi svojega majhnega obsega mezon z lahkoto gre od enega atomskega jedra do drugega in jih kot kemično lepilo spoji. Mezonova energija je lahko negativna ali pozitivna, in ko pride v dotik z neu tronom, ki je brez pozitivnega ali negativnega naboja, ga poveže z drugimi neutroni. Doslej niso še dokončno raziskali delovanje mezona, vendar so raziskave precej napredovale, ker je končno mogoče uporabiti atomsko energijo za izredno humanitarne smotre. Največja mezonova prednost je v tem, da pri svojem delovanju uničuje le rakaste celice in ne poškoduje tkiva okoli njih. Dr. Wright Langhan je povedal, da je mezone mogoče razporediti kot naboje v mitraljezu in jih poslati precej globoko v rakaste celi ce. Ta metoda ie veliko boljša kot prejšnja s kobaltovo bombo, ki je včasih s sevanjem poškodovala tudi zdravo tkivo okoli rakastega obolenja. Poleg tega so kobaltovi žar ki težko prodrli skozi tkivo in bili precej oslabljeni, ko so prišli v stik z obolenimi celicami. Mezoni ne izgubijo svoje moči med prodiranjem v tkivo in lahko nolnomoč-no učinkujejo, ko se spoiiio z elementi rakaste celice, ki vsebuje kisik, ogljik in dušik. Da bi te poskuse lahko izvedli in izpopolnili novo terapijo pa je potrebnih nad 50 milijonov dolarjev. Ti milijoni so potrebni za izboljšanje metode raziskovanja. Ko bodo dokončno lahko izboljšali produkcijo mezonov, bo leta 1972 Ameriški kongres odobril načrt o denarni pomoči, od katerih bo odvisna zmaga nad rakom. Seveda je tu govor samo o terapiji in še vedno ni znano »bistvo« rakastih obolenj. Po tragični nesreči v Moskvi V Beogradu so pokopali časnikarja Veselinoviča BEOGRAD, 4. - Ob udeležbi članov družine, več tisoč Beograjčanov in velikega števila novinarjev, družbeno - političnih delavcev, tovarišev in prijateljev, so danes v Beogradu pokopali tragično preminulega dopisnika Tanjuga Aleksan dra Veselinoviča, ki je našel smrt v prometni nesreči v Moskvi. Ob smrti uglednega novinarja sta jugoslovansko veleposlaništvo v Moskvi in agencija Tanjug v Beogradu sprejela številne brzojavke iz Jugoslavije in tujine. Po najnovejših poročilih se stanje težko poškodovanega dopisnika »Politike« Mirodra-ga Maroviča izboljšuje. Doslej še niso znane podrobnosti avtomobilske nesreče, v kateri sta poleg Veselinoviča izgubila življenje tudi dva sovjetska državljana. O sami nesreči krožijo razne verzije. Zanimivo je vsekakor, da doslej sovjetske oblasti niso dale jugoslovanskemu poslaništvu v Moskvi dokončnega uradnega sporočila o rezultatih preiskave o vzrokih nesreče. ki so razveljavili določbe kazenskega zakonika o prešuštvu (člen 559) in priležništvu (člen 560). S tem so hoteli ustavni sodniki potrdili enakopravnost med možem in ženo. Znano je namreč, da so lahko ženo vedno obsodili za pre-šušništvo, moža pa za priležništvo le, če je do njega prišlo pod zakonsko streho ali pa drugje, vendar pod pogojem, da je bilo njegovo početje splošno znano in javno. Kazensko sta ta dva člena neveljavna, vendar bodo upoštevali prešu.šništvo in priležništvo v civilnih pravdah za razvezo zakona. C. T. MANSON — Satan v človeški podobi ZASTOJ V PREISKAVI 0 UMORU STEVANA MARKOVIČA? I rancoisa Marcantonija so proti jamšeini izpustili po 11 mesecih zapora na svobodo Ponovno zaslišanje ln soočenje filmskega igralca Alaina Delona Po enajstih mesecih zapora je j danes Frangois Marcantooi, ki so' ga obtožili soudeležbe pri umoru dvojnika v filmih Alaina Delona bivšega tajnika, telesne straže in Jugoslovana Stevana Markoviča, končno prišel na svobodo. Seveda je moral položiti jamščino v višini 60.000 frankov (približno 7 milijonov lir), a Korzičan je to storil rado volje, saj je prvič po 17. januarju letos, ko so ga aretirali, stopil med ljudi. Frangois Marcantoni verjetno ne bo dolgo na svobodi. Brž ko bo stopil iz versajskega zapora, se bo ......""""............................................ NOVE GROZNE PODROBNOSTI O POKOLU V »VILI POLANSKI* Mansonova sekta «•Satanovih sužnjev» ima na vesti poboj osemnajstih ljudi Oče pokojne Sharon Tate je štiri meseee živel med hipiji in zbiral podatke Zopet nov potresni sunek Sneg in mraz v Banjaluki BANJALUKA, 4. — Prebivalce Banjaluke je danes zjutraj malo po četrti uri močan potresni sunek nagnal iz toplih prostorov na sneg in mraz. Ljudje so se kmalu vrni li v svoja stanovanja. Sneg, ki je zadnje dni zapadel, je povzročil prizadetemu prebivalstvu nove težave. Pod težo snega so se usedli šotori, vsled česar so se vsi, ki so živeli pod šotori, preselili v svoja poškodovana stanovanja in hiše. Tudi mnogi, ki so se vselili v prikolice in tovorne vagone, razmišljajo o vrnitvi v poškodovana stanovanja, ker se v prikolicah in vagonih ne morejo ogreti. Zaradi slabih stanovanjskih razmer se v Banjaluki veča število prehlajenih in obolelih od gripe. Nič boljše, nasprotno še težje, je stanje od po tresa prizadetih v vaseh okolice Banjaluke, kjer večina prebivalcev živi v na pol porušenih hišah pri temperaturi, ki se je sinoči spustila na 15 pod ničlo. Razveljavljena dva člena kazenskega zakonika Ustavno sodišče potrdilo enakopravnost med možem in ženo RIM, 4. — Zakonska nezvestoba ni več »kršitev zakona«. Tako so odredili sodniki ustavnega sodišča. SANTA MONICA, 4. — Zagovornik 31-letne Shelley Nadeli, ki je v zaporu zvedela od 21-letne Susane Atkinsovc podrobnosti o zverinskem umoru filmske igralke Sharon Tate in njenih gostov, odv. Wesley Rus-sel, je izjavil, da je skupina hipijev pod vodstvom »Jezusa«, »Satana«, «Boga» Charlesa Texa Wat-sona umorila 18 oseb in je imela v načrtu, da ubije še drugih 11. Policija ima v rokah seznam »bodočih žrtev«, ki vsebuje imena 34 znanih osebnosti. Nadellova, ki je v zaporu zaradi ponarejanja zdravniškega potrdila za nakup mamil, je spravila policijo na pravo sled. Tako so Manson in številni člani in članice njegove sadistične sekte «Satana’s Slaves« (Satanovi sužnji) ali kakor so se včasih imenovali »The Family», (družina) sedaj v zaporu pod raznimi obtožbami. Mansona je včeraj sodišče v In-dipendencu (Kalifornija) obtožilo tatvine, namernega požiga in drugih manjših kršitev zakona, vendar bodo že jutri začeli preiskavo 6 zločinih, ki jih je pod njegovim vodstvom izvršila njegova sekta. Jutri se bo v Los Angelesu sestal »Grand Jury» in če bo ob zaključku uvodne- razprave imel dovolj dokazov krivde, bo zahteval premestitev Mansona iz Indipendenca v Los Angeles. Ponoči so iz Concorda pripeljali v Los Angeles Lindo Louise Kasa-bian, ki je obtožena sodelovanja pri pokolu v »vili Polanski«. Šerif Merril Curtis je izjavil, da so se tri dekleta, ki so pripadale Manso-novi sekti, slekle in hodijo gole po svojih celicah. Tudi oče pokojne Sharon Tate, bivši podpolkovnik ameriške vojaške informacijske službe Paul Tate, je osebno vodil preiskavo za odkritje hčerinih morilcev. Možakar si je pustil rasti lasje, brke in brado in je živel s hipiji, od katerih je marsikaj zvedel. 0 pokolu v »cvili Polanski« se je zvedelo, da so dekleta ubila Tateje-vo, medtem ko so drugi člani Man-sonove sekte ubili Vaitycka Fro-kovvskega in bogato dedinjo Abigail Folger med begom. Najprej so ju poklali z noži in ju nato ustrelili. Umirajoči Frokovvski je ponudil de- KMALU PO VZLETU Z LETALIŠČA PRI CARACASU Frantoski štirimotornik strmoglavil v morje 11 članov posadke in 51 potnikov, med katerfani je bil tudi en Jugoslovan, izgubilo življenje CARACAS, 4. — Vse kaže, da od 70 oseb, kolikor jih je bilo v letalu družbe Air France »Boeing 707», ki je sinoči kmalu po vzletu z mednarodnega leteMšča v Maiquei» strmoglavilo v morje, ni nihče preživel nesreče. Letalo je strmog avilo v morje približno 8 km od letališča. Na kraj nesreče so nemudoma šle enote mornarice in gasilcev ter zas» ne jahte, ki so združeno sodelovale v reševalni akciji. Žal niso našli ni česar razen razbitin letala. To je potrdil vodja reševalne odprave kapitan Francisco Rosas. Letalo je pristalo v Limi, Quitu in Bogoti ter v Caracasu ter je bilo namenjeno v Point-a Pitre (Gua daiupa). Lizbono in Pariz. Neki očividec nesreče je izjavil, da je le talo med vzletom nepričakovano za čelo navpično padati proti morju. Priča je slišala dve eksploziji. Po prvi se je prikazal zelen plamen, po drugi pa je letalo zajel rumeno-vdeč plamen Nesreča se je pripetila ob zelo lepem vremenu: nebo je bilo jasno in vidljivost odlična. Štirimotornik je vzletel z mednarodnega letališča Madcjuetia ob 19.03 po krajevnem času. Samo minuto in petnajst sekund kasneje je začelo letalo pa dati istočasno, kot je kasneje po jasnil funkcionar letališkega nadzornega stolpa, je poveljnik letala kapetan Valter javil: »Padamo in ne morem nadzorovati letala.« Tedaj je »Boeing 707» letel v višini 450 metrov. Iskanje morebitnih preživelih je dokazalo, da so vsi člani posadke in potniki mrtvi. Kmalu po nesreči so namreč potegnili iz morja le pet trupel. Glasnik družbe Air France je pojasnil, da je bilo v »Boeingu 707» 11 članov posadke in 51 potnikov, med katerimi je bilo deset članov posadke, ki je upravljala letalo od Pariza do Santiaga. V Caracasu je vstopilo v »Boeing 707» še 17 oseb. Po izjavah venezuelskega funkcionarja so bili med novimi potniki 1 Čeh (verje.no diplomat), 8 Francozov, 2 Španca, 1 Jugoslovan, 1 Avstrijec in 1 Sirijec. Poveljnik venezuelskega letala, ki je letelo nad Boeinigom, je izjavil, da je francosko letalo ob dotiku z morjem eksplodiralo. Kamor je letalo strmoglavilo, je morje globoko 15 m in je polno morskih psov. U-gotovili so, da je letalo, ko je kapetan Henri Valter sporočil, da ga ne more nadzorovati več, letelo « višini 1.370 m. Predstavnik oblasti, ki vodi pre iskavo, je izjavil, da ni nobenega dokaza, da bi letalo strmoglavilo v morje zaradi sabotažne akcije al) zaradi poskusa preusmeritve. Zelo verjetno je do nesreče prišlo zaradi mehanične okvare. Do sedaj so pdtegnili iz morja trupla 23 potnikov. Trupla niso razmesarjena, kar je najboljši dokaz, da ni prišli do eksplozije. Med ponesrečenimi je tudi Italijan Salvatore Tru-pia, ki je bil kot tehnik zaposlen pri gradnji električne centrale v Bocamini. Trupia je bil v Venezueli ie nekaj mesecev in se je vračal domov. nar, da bi se rešil, vendar so ga s strelom iz samokresa dokončno pokončali. Brivca Jaya Sebringa so zaklali nekaj metrov od Sharo-nove. Medtem ko sta dva morilca pobrala _ nekaj stotin dolarjev, sta dve »sužnji« napisali z okrvavljeno brisačo na zidu in na vhodnih vratih »Pigs« (svinje). Isto brisačo so ovili okoli glave ubitega brivca. Takoj nato so »simbolično« obesili Sharonovo in Sebringa. Da jih ne bi zajela «živčna kriza« je Manson ukazal morilcem Sharonove uboj zakoncev Labianca. NEAPELJ, 4. — Agenti javne varnosti so zasačili 3(>letnega trgovskega potnika Giovannija Tedesca iz Verone, ko je v Neaplju v bli- PO TISKOVNI KONFERENCI 0 MATERIALU Z LUNE Ugotovili so vzrok razlike med kameninami Po padcu meteoritov je ostalo na površju kamenje iz Lunine skorje Vesoljsko središče v Houetoou, 3. — Dr. Latham, izvedenec za Lunino seizmologiiijo, je povedla! med tiskovno konferenco, da so tresljaje na Lunini površini, ki sta jih na zemljo oddala oba seizmografa, ki so ju postavili na Luni, povzročili meteoriti. To domnevo potrjujejo ‘tresljaji, kd sta jih seizmografa zabeležila, ko je na Luna padel prazni lunarni modul Apolla 12. Modul je padel v oddaljenosti 70 kilometrov od aparatov v Morje viharjev in seizmografa sta tresljaje zabeležila. Prvi seizmograf, ki sta ga na Lunini površini pustila Aldrin in Armstrong je v kratkem času oddal na zemljo signale o tresljajih, ki so jih sedemkrat povzročili padci meteoritov. Kljub novim odkritjem, ki so jih po obeh vesoljskih potovanjih dobili, ni o našem satelitu jasnih idej. Kamenine, ki jih je z Lunine površine prinesla posadka Apolla 12, so zaradi različnosti od prvih, spremenila nekatera znanstvena dognanja. Da bi postali pojmi o Luni bolj jasni, je znanstvenikom potrebno veliko več materiala s površja Lune. Antony Calio, ravnatelj odseka za znanost in njeno praktično uporabo, je povedal, da vsi aparati, ki sta jih na površju Lune pustila Conrad in Bean, razen enega, nemoteno delujejo. Sedaj se je začela na Luni noč, ki traja 14 dni. Tokrat je prvič, da se aparati srečujejo z lunarno nočjo; med tem časom seveda ne bodo mogli oddajati signalov na Zemljo. Geologi so med tiskovno konferenco razložili razliko med prejšnjimi in zadnjimi kameninami. Wil-liam Kemmerer je povedal, da so že Inokulirali lunarni material v tri različna tkiva živih bitij. V ponedeljek bodo začeli poskuse na rastlinah in živalih. Največja razlika med temi in prejšnjimi kameninami je po Dow-nesu ta, da imajo nove kamenine v sebi velike kristale, od katerih so nekateri dolgi tudi do dva centimetra in da so kamenine raskave. Vzrok te raskavosti naj bi bil v tem, da so verjetno meteoriti pri svojem padcu na Lunino površino prinesli na površje kamenje, ki je bilo približno 1 kilometer pod površjem. Kamenje se je v globini Lunine skorje počasi ohlajalo in zaradi tega so iz kake tekoče prvine nastali kristali. Morrison meni, da je Luna vsaj delno nastala iz tekoče snovi. Ross Taylor je ob koncu povedal, da je v novih kameninah približno polovico manj titana kot v tistih, ki jih je z Lune prinesla posadka Apolla 11. Iz Washingtona medtem poročajo, da je predsednik Nixon imenoval Neila Armstronga za predsednika posvetovalnega zbora «Borcev za mir«, prej je bil na tem mestu bivši podpredsednik Humphrey. Armstrong je star 39 let, bil je poveljnik posadke Apolla 11, čeprav je civilist, bo še vedno vpisan v seznam osebja NASA. Iz gradu grofa Cinlja paznik Adolfo Cattin med rednim ogledom grajskih soban. Tatovi, ki so se skrili na grajskem vrtu, so prežagali železno mrežo na oknu v pritličju ter vdrli v notranjost, od koder so odnesli 18 samokresov, 5 lovskih pušk, 15 bodal, 2 bronasta svečnika in dve posteljni pogrinjali iz velurja vse iz 17. stoletja. zini grškega obzidja, urejeval promet. Tedesco je imel v ustih piščalko, v rokah pa je držal palico z znakom ministrstva za javna dela. Na kvesturi, kamor so ga odpeljali na zasliševanje, je mož rekel, da se je postavil sredi trga, ker je njegov najljubši hobby urejevanje prometa. ZARADI GROŽENJ NIXONE V S. Franciscu aretirali vplivnega člana gibanja «črnih pantcr» WASHINGTON, 4. - Agenti ameriške tajne službe so včeraj aretirali v San Franciscu najbolj vplivnega člana gibanja »črnih panter«, ki je še na svobodi, 27-letnega Davida Hilliarda Obtožili so ga, da je predsedniku Nixonu grozil s smrtjo. Vest o aretaciji je sporočil v posebnem poročilu, ki so ga izdali v Washingtonu, načelnik tajne službe James Rowley. Rowley je pripomnil, da je David Hilliard med zborovanjem v okviru »Moratorium Daya» v Golden Gate Parku izjavil pred množico 100.000 oseb: «Mi bomo ubili Richarda Ni-xona». Tajna služba skrbi tudi za predsednikovo varnost. moral, že danes, predstaviti sodniku, ki ga bo obtožil tatvine in poneverbe. Če bi ga sodnik obsodil na več kot leto dni zapora, se bo moral Korzičan vrniti v ječo. Marcantonijevi odvetniki so se že mesece in mesece potegovali, da bi Korzičana spustili, pa čeprav proti kavciji, na svobodo, a šele včeraj je preiskovalni odsek prizivnega sodišča sprejel predlog obrambe in to kljub temu, da se je tožilstvo upiralo temu. Prizivni sodniki so nam reč prišli do zaključka, da »za iskanje informacij ni več potreben Marcantonijev pripor«. Mladi preiskovalni sodnik Renč Patard, kateremu so poverili nalogo, da razčisti ta v zadnjih letih najbolj skrivnosten, a zato zanimiv in predvsem «žgoč» zločin, je M»»-cantonija zaslišal najmanj tridi — krat. čeprav so ga soočili s šte.u nimi pričami, niso akte obogatili z novimi dokaznimi elementi, zaradi česar kaže, da preiskovalni organi niso dosegli od 1. oktobra lani, ko so v smetišču v predmestju Pariza odkrili izmaličeno telo Stevana Markoviča z zvezanimi rokami in nogami, nobenega pomembnega uspeha niti vidno napredovali s preiskavo. Marcantonija so baje aretirali na podlagi pisem, ki jih je žrtev pred smrtjo naslovila bratu v Beogradu. »Če se mi bo kaj zgodilo« je bilo pisano v pismih, »bodo za to odgovorni Delonovi in Marcantoni.« In prav ta pisma so Marcantonijevi odvetniki izkoristili do skrajnosti; ali izpustijo na svobodo priprtega Korzičana ali pa spravijo za rešetke tudi Alaina Delona in njegovo ženo Nathalie, ki sta se letos spomladi sporazumno ločila. Preiskava pa se nadaljuje. De Ion, ki snema pri Marseillu, je moral včeraj prekiniti delo in oditi, že drugič v tem tednu, v Versailles, kjer ga je sodnik Patard ponovno zaslišal in ga soočil z dvema pri čarna. Fran golš Marcantoni je zapustil versajski zapor ob 13.30. Kakim 50 novinarjem, ki so ga čakali ob izhodu, je Marcantoni rekel: »Zahvaljujem se tisku za objektivnost in hrabrost. V teh desetih mesecih zapora sem zelo trpel, sedaj hočem nadaljevati svoje mirno življenje.« Marcantoni je nato stopil v avto svojca, ki ga je odpeljal v Pariz. Korzičan bo verjetno le malo časa na svobodi: samo tričetrt ure po njegovi izpustitvi ga je sodišče v CorbeiMu obsodilo za prevaro na 4 mesece zapora. Marcantoni ni prisostvoval procesu, kjer ga je zagovarjal odvetnik Isornd. Ob belem dnevu sredi Bejrut* (i oboroženih oseb ugrabilo direktorja sudanskega časnika BEJRUT, 4. - Libanonska P°jj; cija je uvedla preiskavo, da krije ugrabitelje lastnika, ka in direktorja časnika iz Kj* .1 ma (Sudan «A1 Nas» (Ljudstvom 50-letnega Mohammeda Mak«J / Makki je zbežal iz Sudana po ^ ski revoluciji. Tedaj je glasnik ^ kega ministrstva izjavil, da Je «Makkijev časnik črn madež * * * * v dovini sudanskega novinarstva« ■etF Nas« je bil filoameriško ustrt Makkija so ugrabili sredi dno*J v neki bejrutski ulici. Oči vid0 j izjavili, da je bilo zapletenih K, ugrabitvi vs-i *ps* oboroženih so tudi streljali proti avtoi1*^ lom. ki so jim skušali slediti ^ begom iz mesta. Kasneje so n avto ugrabiteljev. Pet žensk na otoku samcev OTOK ASCENS10N, 4. - J toku Ascension je prebivalstvo .j. raj izključno moško. Dekleta s0.(j, la do pred nekaj meseci sam® jcJ ri. Ko je na otok prišla urad 25-letna Beryl Gritton, je bilo ^ selje tisoč neporočenih mlader** na otoku nedopovedljivo. ‘®rj. bolj so je bili veseli, o je na '"j, sanje časnikarjev odgovorila’ niti najmanj ne misli na P°r ,?ia- Pred nekaj dnevi je deklo vila, da se namerava 13. dece|1,|j( poročiti z Lesliem Homanom ^ vprašanje časnikarjev, ki s.°. lf, mudoma pohiteli k njej, da bi ',|fc deli za vzrok poroke, je odgovor, da niti sama ne ve, kako jo P do tega. Njen bodoči mož trdi, je bila verjetno odločilna njo« trmoglavost. Berylina odločitev je sPrg8r na otoku skoraj revolucijo. ^ merje se je namreč spet spr ^ nilo: ženske so že spet Štirn ys8. ročenih mož pa je ostalo 9™ 88ti kakor si skušajo sedaj P0?1 po-tako, da bi ustanovili na ročno poslovalnico, ki naj bi dekleta s celega sveta na /,»-Vsaj nekaj deklet bi lahko Uf četku bilo zaposlenih v pošlo ^ ci, ki bi gotovo imela ogromn la in povpraševanja. Tatovi ukradli starinsko orožje ESTE (Padova), 4. — Neznani tatovi so ukradli iz gradu last grofa Vittoria Cinija v Monselice starinsko orožje v vrednosti 10 milijonov lir. Tatvine m Je zavedel 53-letni TRGOVCI S PREHRAMBENIM BLAGOM, NAJAVLJAMO VAM NOVOST ALTH E A1970. Althea je pripravila za vaše klijentke posebnost, da se bodo izkazale v kuhi: nove omake “svež okus’ v belo emajliranih konservnih Škatlah. Gre za posebne konservne škatle, ki omogočajo, da se ohrani ves vonj in ves okus svežih ' paradižnikov, ki jih Althea izbere za svoje omake. Nove omake Althea “svež okus” v njihovi belo emajlirani konservni Škatli so novost, ki bo navdušila vaše klijentke in Vas, v to smo prepričani... še bolj kot njih! Omake Althea “svež okus’ v belo emajliranih konservnih škatlah. TITOVA IZJAVA O SREDNJEM VZHODU Podpora pravicam arabskih narodov Izreden odmev opozorila jugoslovanskega predsednika v vsem svetovnem časopisju Kiva, kii jo je bi J v ponedeljek ^Jugoslovanski predsednik 'bito Tanjug v zvezd s poslabšanj®. položaja na Srednjem vzho-m ^ v svetu nadela na velik o njej so poročali domala j, najvažnejši svetovni časopisi. vsa poročila agencij in ča-rfsni članki poudarjajo, kako javlja ta izjava glede na se-politiko Izraela in podporo, 1° ta pirejema od določenih kro- ja* ua Zahodu, nekakšno opozo-l ,na nevarnost novih širših o- o-*ei»i.h spopadov, ni katerih po-mogoče niti predvideti. . Bencija France Press« — opo-po Ja’l°č, _ da je do izjave prišlo s sponičalu šestih vzhodnoevrop-*oh zamisliti, da bi se otroci ^tarosti sploh zavedali, kaj i?^li so namreč skupinico treh §?v> starih osem let, ki jim je tj l® v enem samem tednu ukra-Ve**ko dvajset koles. Pri tem je . obetajoča* trojica pazila, (oj® kradla že dobro rabljenih tj/' Pač pa je izbirala le nova p dobro ohranjena kolesa. treh tatičev bi se ver-kjj, , to dolgo nadaljevalo, kajti Vj1 sploh sumil, da to počno ij, ]■ Toda pred podjetjem »Can-ilj, "■? je zalotil neki 37 letni mo-^je *e poklical karabi- so seveda na svobodi, kajti 1 Jadi SOi ča bi jih spravljali !%'b°r, kaj šele pred sodišče. Ji j®1** to jih odpeljali na njiho-[tak?Ve 'n izročili staršem. T todo morali najprej poskrbeti ^^'-je škode tistim, ki so jim V nePridipravi ukradli kolesa, \J* Poskrbeti, da bodo njihovi Ubrali drugačno pot. K. sredstev, ponovno pridobe ozemlja, ki jih je bil zasedel Izrael.* United Press Interniational meni, da je predsednik Tito obtožil ZDA, dia s svojo finančno in vojaško pomočjo Izraelu podpirajo njegovo napadalnost in ekspanzio-nisitično politiko. Ista ameriška a-genoija zraven še pristavlja, da je juigoslovanskd diržavni sekretar Tepavac v svojem nedavnem poročilu pred zvezno skupščino opozorili, kako da nekatere zahodne sile povezujejo svoje interese z interesi izraelskega aneksdonizma. Tudi arabski tiisik in radijske postaje so izjavi predsednika Tita posvetili največjo pozornost, poudarjajoč po eni strani obsodbo iz-zraelske politike in stališča ZDA, po drugi pa podporo Jugoslavije v prid pravic arabskih narodov. E-gdpfovska časnikarska agencija MENA pravi, da je v Titovi izjavi izražena zaskrbljenost Jugoslavije zairadi poslabšanja krize na Srednjem vzhodu, do katerega je prišlo na osnovi izralske politike in stališča ZDA. Ta moment je zlasti poudarjen v kairskem tisku, ki je te dni objavil vsa glavna stališča jugoslovanskega predsednika o tem vprašanju. Kairski tisk predvsem omenja podporo Jugoslavije v borbi arabskih narodov, da se jim vrnejo ozemlja, ki jih je Izrael zasedel pred dvema letoma in pol. «Jugoslovanski predsednik je izjavil, da je kriza na Srednjem vzhodu skrajnje zaostrena in da tašna situacija grozi privesti do širokih oboroženih spopadov z nepreglednima posledicami,* pravi med drugim komentator Radia Al-žir, ki še posebej omenja, da je predsednik Tito »ponovno zagotovil razumevanje Jugoslavije za ukrepe, ki jih arabske dežele sprejemajo v zvezi z vprašanjem vrnitve zasedenih ozemelj. On je poudaril,* pristavlja Radio Alžir, «da brez sodelovanja Palestincev ne bo mogoče doseči rešitve te krize.* Tudi v socialističnih državah, na Poljskem, češkoslovaškem, v DR Nemčiji, je bila ta izjava jugoslovanskega predsednika deležna pozornosti tako , v tisku kot javnosti. Med drugim ugotavljajo tu, da je jugoslovanski predsednik v stremljenju, da bi se našla nagla in pravična rešitev vprašanja, podpri tudi nedavno izjavo šestih dežel vzhodne Evrope, nanašajočo se na stanje na Srednjem vzhodu. Ta moment poudarja v svojem poročilu tudi zahodnomemški časopis »Frankfurter Allgemeine*, ki čpozairja hkrati, dd ”jč bil Tito pobudnik skupne deklaracije socialističnih dežel Evrope v času junijske vojne leta 1967. V Zvezni republiki Nemčiji je radijska postaja Deutschland Funk omenila, da je «predscdnik Tito zameril ZDA, ker nudijo vojaško in finančno pomoč Izraelu, povečujoč tako nevarnost izbruha novega spopada na Srednjem vzhodu.* Tudi številni drugi časopisi in evropske radijske postaje so Titovo izjavo o kritičnem položaju na Srednjem vzhodu objavili v izvlečkih. Izvlečke izjave predsednika Tita so na vidnih mestih in pod velikimi naslovi objavili mnogi bejrutski časniki, s poudarkom na treh momentih: na pravici arabskih dežel, da se bore za osvoboditev svojih ozemelj, na nevarnosti pred novo vojno na Srednjem vzhodu in na obsodbi ameriške podpore Izraelu. V krogih opazovalcev v Bejrutu je izjava jugoslovanske ga predsednika bila označena za skrajnje resno opozorijo, da se nadaljnje poslabšanje položaja nikakor ne sme dovoliti. Jesenski motiv na kmetih (Foto M. Magajna) ■•m umi ■■ minil m n mini iiiiiii im iu hi m min iiiiiiiiifiiiiiititfiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiu POLEMIKA V SOVJETSKEM TISKU So kratka krila dopustna ali ne? Večina je proti administrativnim ukrepom MOSKVA, decembra. — Zelo kratko krilo ali tako imenovano mini krilo, ki ga ponekod na Za hodu začenja v zadnjih časih zamenjavati zelo dolgo krilo v duhu tako imenovane maksi-mode, je tu postalo povod za ne tako enostaven spor, katerega vsebina ni le «višina» krila nad kolenom, pač pa vprašanje, ali naj se družba uradno zaplete v ta problem, namreč v modo, v način oblačenja nasploh. Kakor se pogosto dogaja, se je spor začel z anonimnim pismom nekoga, ki je kratso krilo napadel. Pred nekaj meseci, potem ko so se kratka krila (v Moskvi in v Sovjetski zvezi nasploh je to le nekaj prstov nad, kolenom) začela češče pojavljati, je neki strogi moralist poslal luslu ..»Literatur-naja gazeta* zelo ostro protestno pismo, v katerem je med drugim zapisal: «Protestiram, odločno protestiram proti mini krilu. Za inene je veliko bolj elegantno, če je koleno ženske pokrito. V avtobusu, v parku, v gledališču, na ulicah, povsod, prav povsod spremlja človeka mini krilo, tako da človek ne more oči usmeriti drugam.* Ko tako, kot sam pravi, jemlje «v obrambo človeškost*, se strogi kritik huduje, ker da je ženska «napeta do skrajnih meja in do skrajnih meja gola*. In kritik v zvezi s tem zameri sovjetskemu zavodu za modo ter Domu mode, nadalje zameri televiziji in drugim ustanovam, ki da »priporočajo mini-modo*. , In povsem v duhu svojega dojemanja družbe, mode, načina urejanja odnosov v družbi, v duhu svojega dojemanja oblačenja strogi, srditi moralist svoje protestno pismo zaključuje: »Mini krilo je treba onemogočiti, treba ga je prepovedati. Ko gre v človeškem življenju nekaj pre- TRST A 4>5. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po L.a* 7.30 Jutranja glasba: 11.30 : 12.00 Skupina kitar; 12 10 Po Jftokogar nekaj; 13.30 Glasba Ijjtoljah; 17.00 Trio Boschetti; C, Program za mladino; 18,15 lp. ,n,|st in prireditve; 18.30 So-a Sodobni slov. skladatelji; Uti , Šport; 20.35 Gospodarstvo in \l;, / 20.50 K. Širok; «Ovca sv. oj /®vža»; 21.20 Zadovoljni Kranj-n drugi ansambli TRST iU'05 Plošče; 12.25 Tretja stran; Ot x. kebussyjeva opera »Pelleas *tohsande» (II. dej.). 4*0. 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Po V*; 6.40 Glasba za dobro jutro; S.jn ;®sela glasba; 8.00 Popevke: 1,3? Zbori in baleii; 9.00 Plošče; Dj; Pevci lahke glasbe; 10.00 Stra-tolJ; albuma; 10.30 Ansambel Mot-l)sa' 11.00 Poje Rita Monico; 11.30 IjSpi motivi; 11.45 Znani pevci; K >n 12.45 Glasba po željah; ci domače kronike; 14.00 Učen Ijjf^bene šole; 14.20 Popevke; pops tops; 16.00 Kulturna pa llišfka; 16.40 Sledijo si pesmi; Simf, koncert; 18 00 in 19.30 pO°s RL; 19.00 Orkester Free-Nq* \ 22.10 Pisana glasba; 22.35 jJ®1 recital. AClONALNI program 4u°’ 8-00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-ZviJJ®' 8-30 Jutranje pesmi; 9.06 Ti?1* trak; 10.35 Ura glasbe; Sopranistka G. Cigna; 12.05 llr8punkt; 13.18 Pojeta W. KOPER PETEK, 5. DECEMBRA 1969 Goich in E. Vianello; 14.45 Ital. popevke; 15.30 Nove knjige; 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Program za mladino; 19.15 Radijska priredba; 20.15 Gerusalemme li-berata; 21.15 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Nove pesmi; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Komedija v 30 minutah; 14.10 Juke box; 15.00 Nove plošče; 16.00 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Program z A. Lupom; 21.10 Knjižne novosti. III PROGRAM 10.00 Schubert in Strauss; 10.45 Glasba in podoba; 11.35 Sodobna ital. glasba; 12.20 Mozart in Hoff mann; 14.30 Portret avtorja: I. Ibert; 15.05 E. Elgar, Oratorij opus 38; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 Strukturalizem in evolucija; 21.00 Neoklasicizem. FILt DIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasbu; 10.10 Bachov kon cert za klavičombalo; 10.20 Madrigali; 12.20 Haendel: Julij Cezar (izvaja newyorška Opera). SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Operna ma tineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Ansambel Sepe; 9.45 Jug. pesmi in plesi; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Violinist J. Andrade; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zbor «Stane Žagar* Iz Krope; 13.30 Priporočajo vam.,.; 14.05 Skladbe za mladino; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Med uverturami; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek iti zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.50 Ogledalo našega ča sa; 19.15 Ansambel Štirje kovači; 20.00 Komorni zbor RTV; 20.30 Top pops 13; 21.15 Oddaja o mor ju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz — club; 23.40 Godala v noči. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Velika verstva; 13.00 Zgodovina letala; 13.30Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Komorna glasba; 19.15 Življenje v SZ; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Skupno življenje; 23.00 Dnevnik- II. KANAL 17.00 Konjske darke; 18.30 An gleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 E. Roda: «Diritto di cronaca*; 22.15 Sincro. IUG TELEVIZIJA 20.00, 23.00 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Dogodivščine Huckleberryja Finna; 18.15 Mladinski koncert; 19.00 Svet na zaslonu; 19.30 Naš globus; 19.50 Cikcak; 20.35 F. Kafka: Proces — franc. ital. nemški film; 22.30 Glasba ne pozna teme. ko določenih meja, je obvezno, da se sprejmejo tudi ustrezni skrajni ukrepi. Po mojem mnenju je pojav mini krila za našo družbo zelo škodljiv in je krepko prekoračil dopustne meje.* Na protest tega anonimnega kritika (morda naročenega?) je na straneh lista »Literaturnaja ga zeta* odgovoril sovjetski pisatelj A. Raskin. Poudarjajoč, da tudi sam ni pristaš in pobomik mini krila, da mu kratko krilo sploh ne ugaja, sovjetski pisatelj, čigar angažiranost v družbenih problemih je znana, protestira proti vsakršnemu poskusu, da bi se lotili administrativnih ukrepov, torej u-radnega vmešavanja v vprašanje mode. v način oblačenja. »Imam dve odrasli hčeri, — piše A. Raskin. — Ne prikrivam svojega odnosa proti mini krilu, proti mini-modi. Toda nikoli mi ni padlo na misel, da bi zaradi tega preganjal hčere, da bi hčere pognal od doma.* Temu pojasnilu sledi tudi sklep, nekakšen zaklju ček: nedopustno je kakršno koli nasilno vmešavanje v modo.* Protest pisatelja A. Raskina je Po pisanju lista »Literaturnaja gazeta* naletel na precej močan odmev in je bil povod za tako imenovano konfrontacijo mišljenj, za ostrejšo izmenjavo mnenj. Prebiranje pisem, ki so prišla v zvezi s tem v uredništvo lista in tudi v druge časopise, kaže, da ni malo tistih, Iti menijo, da je moda eno tistih področij življenja, na katerem se da marsikaj predlagati, svetovati, eno tistih področij življenja, o katerem morejo nastati tudi spori. Pretežna večina pa izraža mnenje, da se moda ali na čin oblačenja ne more in ne sme vsiljevati. Če je pretežna večina sovjetskih ljudi takšnega mnenja, ni anonimni kritik iz »Literaturnaje gazete* ostal osamljen. Mislimo na tistega anonimnega kritika, ki je tako ostro napadel mini krilo in mini-modo, in ki je bil pravzaprav pobudnik ali vsaj povzročitelj polemike, ki se je v zvezi s tem vprašanjem razvila. Ob obilnem navajanju centralnih listov je neki kritik mini-mode, B. Go-rovog, med drugim zapisal: »Vedno večje poklanjanje pozornosti modi in to buržujski modi, raznim frizuram, obleki in obutvi, vse to po navadi spremlja manjšanje zanimanja v duhovni razvoj človeka.* Kritik mini mode B. Gorovog, kakor vidimo, navaja vsaj neki «argument», ki pa prav gotovo ni preveč utemeljen, so pa med kritiki mini mode tudi ljudje, ki z vso resnostjo in »temeljitimi* dokazi predlagajo kaznovanje tistih deklet in žensk, ki se pre-drznejo obleči mini krilo. V zvezi s tem pa pisatelj A. Raskin v svojem članku pripominja, da ta predlog spominja na dobo, ko so na policijske postaje vabili kopalce z nekoliko skromnimi kopalnimi oblekami in jih zaradi »prevelike golote* celo kaznovali. Navedli bomo tudi mnenje ti-tih, ki kratka krila zagovarjajo. Učitelj Udodov iz Voroneža v svojem pismu med drugim piše: »Meni mini krilo ugaja. Toda ne govorim o krilih, ki so tako kratka, da se povsem upravičeno postavlja vprašanje, ali ima dekle na sebi še krilo ali ga že nima več.* Delavec Vasilij Danilin iz Do-necka pa daje naslednjo oceno o mini-modi: »Dolžnost mode je, bolj izrazito pokazati pri člove-ku, kar je lepega, da postane človeški lik lepši. V tem primeru gre za lepoto ženske. Vsa zadeva je v tem, kdo nosi kratko krilo in kako ga nosa.* Ko A. Raskin v ljstu »Literaturnaja gazeta končuje spor o mini krilu, piše takole: «Mnogo bolj nevarni od golih kolen so nazori ljudi, ki zahtevajo upravne ukrepe in kaznovanje tistih, ki nosijo mini krila.* S. V. rotfoke ki imajo Ko smo v zadnjem nadaljevanju govorili o knjižicah za predšolske otroke, smo že omenili, da lahko iste kot za najmlajše kupujemo tudi za prvošolce in sploh za vse šolsko otoke, ki zaradi tega ali onega razloga dotlej niso dovolj brali. Pri takšnih je pač treba začeti od začetka in jih človek ne sme siliti h knjigam, ki bi bile zanje jezikovno še pretežke. Tako veljajo doslej naštete knjige torej tudi za tiste osnovnošolske otroke, ki začenjajo tako rekoč skoraj od začetka in šele postajajo pravi bralci. Od pravljic, ki so pač najidealnejše branje za vse osnovnošolce, so Grimmove med najbolj branimi. Pravkar so izšle v priročni darilni obliki, zbrane v šopek po sameznih knjižic kot pred časom Andersenove. GRIMMOVE PRAVLJICE so priporočljive tako za ustno branje za predšolske otroke kot za samostojno branje za šolarje, posebno ker otrok prezgodaj ne naveličajo, ker je v vsaki knjigi samo po ena z lepimi ilustracijami. Lepo bi bilo, ko bi postala prav ta zbirka temeljni kamen bodoče otrokove domače knjižnice, katero bi urejal in bogatil sam po svojem okusu in postal tudi sam posojevalec svojih «dragocenosti*. Tako bi si otroci knjige izmenjavali med seboj in se jih tudi počasi naučili kritično presojati. V ostalem pa velja za pravljice, kakor je bilo rečeno že prejšnji-krat, da so od ANDERSENOVIH do najmodernejših pravljice najbolj klasično branje za šolsko mladino. V današnji dobi pa otroka pravljica kmalu ne zadovolji več, saj mu je resnični svet prav tako zanimiv in privlačen. Prav hitro lahko bralec pravljic preide k lažjim realističnim povestim tako starejših kot novejših pisateljev. Da takšnih knjig ne manjka, je poskrbela s posebno zbirko knjig, že prirejenih za posamezne starostne stopnje, Mladinska knjiga. To je zbirka MOJA KNJIŽNICA. Vendar napotki, za katere razrede so knjige primerne, niso popolnoma v skladu z dejanskim stanjem pri nas. Marsikatera je za naše, jezikovno navadno manj pripravljene otroke, pretežka, tako da je tudi tu bolje, če se pozanimaš pri učitelju, kaj bi vzel. Med temi želim omeniti predvsem nekaj takšnih, ki so med šolarji in nižje-gimnazijci, — eni in drugi so si namreč po okusu in večinoma tudi po pripravljenosti precej enaki, — najbolj uspele. Tako npr. Seliškarjev DEČEK Z VELIKE CESTE, lngoličevo TAJNO DRUŠTVO PGC in najnovejša Hudale-sova POSTELJA GOSPODA Fl-BRIHA. Prva je Seliškarjev življenjepis otroških let, v katerem močno izstopa čudoviti lik njegovega očeta. Zgodba je prepletena z drobnimi doživljaji predmestnih otrok in je vzgojno priporočljiva, ker pokaže otroku poleg veselih tudi resne plati življenja. Med njimi ne manjka niti pisateljevega srečanja s Cankarjem. Odlikuje jo tudi humor. Ingoličeva knjiga je bišu zarejdi napete vsebine in živahnih dialogov že dramatizirana in zaradi spretnega zapleta ugaja, čeprav nima ne vem kakšnih literarnih odlik. Bolj resno je zastavljena Huda-lesova POSTELJA GOSPODA Fl-BRIHA, povest, kako je iz smrek nekje v Savinjskih planinah nastala razkošna spalnica. Povest govori o trpljenju in stiskah vseh, ki so spremljali nastanek končnega izdelka, od drvarjev in splavarjev do vajencev v delavnici. V otroku vzbuja socialni čut in jih sooča z resnostjo življenja. Za mestne otroke je takšno branje prepotrebno. Za ljubitelje realističnih zgodb je ena najuspešnejših TOVARIŠIJA PETRA GRČE hrvatskega pisatelja Mata Lovraka. Ta knjiga spodbuja k tovarištvu in je vzgojno posebej priporočljiva. Sicer pa se bomo k tej zbirki najbrž ponovno vrnili drugič. Za ljubitelje realističnih povesile, napisanih s humoristično žilico, tudi ne manjka izbire. Na grajena, uspela tudi pri nas, moderna in sveža je Smiljana Rozmana REPORTER TEJČ PORODA. Deček, deklica, pes in prijatelj, ki je vedno poln sijajnih idej, to so junaki zgodbe, ki kot reporterji marsikatero nakuhajo in so večkrat v nevarnosti, kljub temu pa jim pogum ne upade, dokler ne dosežejo svojega cilja. Prav tako posrečena je Bahdaje-va knjiga: POZOR, ČRNA MARE-T-A! Otroci razpletejo okrog skrivnostnega dežnika vrsto dogodivščin, na koncu pa se izkaže, da je to zares poseben dežnik, saj se v njegovem ročaju skriva,,,, no, preveč pa tudi ne smemo povedati! Podobno snov na drugačen način obdela Kastner v MALEM DETEKTIVU, pravi otroški kriminalki, id pa ji ne manjka ne humorja ne vzgojnosti, ki sta glavni odliki tega odličnega nemškega pisatelja. Ne pozabimo tudi na knjige, ki na prijeten način poučujejo. Tu bi zlasti poudarili odlični deli Franceta Bevka, prijetna potopisa po Sloveniji in po Koroški. To sta bogato ilustrirani PISANI SVET ter ROZ, PODJUNA, ZILJA. Kdor pa bi želel seči nekoliko globlje v žep in dati otroku nekaj, kar mu bo široko razširilo obzorje in mu služilo tudi pozneje, v srednji šoli ali v poklicu, si lahko izbere najnovejše delo Franka Debenha-ma, prevedeno v slovenščino ODKRITJA IN RAZISKOVANJA. Tu najdemo v poljudni, tudi otroku razumljivi obliki povedano vse najvažnejše o postopnem odkrivanju: Amerike, Afrike, Azije, vesolja. Severnega tečaja, slapov, morskih in za tiste, otroke radi globin. Večbarvne, večkrat celo dvanajsterobarvne slike, reliefni zemljevidi, skice, fotografije, poročila, časopisni izrezki. Razkošna, sicer res nekoliko draga, a za šolarja, posebno nižješolca (pa tudi višješolca) več kot koristna knjiga, dodatno branje za marsikateri šolski predmet. Slovaški pisatelj Zubek pa je prišel na originalno idejo, da bi največje mladinske in svetovne pisatelje prikazal na zabaven način, v obliki odlomkov iz njihovega življenja in z življenjepisi v obliki prijetnih povestic, ki pa so 'hkrati resnične, saj so povzete iz usod posameznih pisateljev, od Cervantesa mimo Tolstoja tja do Tivaina. Pisatelj je knjigi dal naslov VITEZI BREZ MEČA. Seveda je nekoliko dražja kot običajne knjige. Po tem kratkem sprehodu skozi novejšo mladinsko književnost se prihodnjič morda ozremo na stare, pa še vedno žive klasike naše in tuje književnosti za otroke. Za starejše mladince pa kdaj pozneje. SOLNIK Dr. Ivo Juvančič sedemdesetletni ik Modna novost: obleka iz časopisa. Kdo bi takega časopisa ne bral? nillHHIIHIIHIIHHHH IHHIII IIIIIII lllllllll II11111111111111 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Romano Notari v Tribbio Romano Notari si je sam napisal spremno besedo v katalogu razstave, ki jo ima v galeriji Tribbio. Verjetno zato, da bi mogli pravilneje doumeti njegovo ustvarjanje, ponazorjeno v velikih risbah in temperah, ki niso prav radostnega videza. Njih o-gled je prej tiha spoved opravljena s samim seboj, razgovor z ivstjo. Bi pa zaman iskali v njih ganljivost romarskega križevega pota, ker v njih ni likovne lepote, ljube našim dedom. Od daleč gledane, so te risbe s svinčnikom blede, neizrazne. So pa sicer vse prekrite s skrbno izrisanimi podrobnostmi prirode. Naj-češče se ponavlja ptič, ki žalostno dviga glavo k nebu; pa še sonce, kaplje vode, zrak in rosna vrtnica. Notari imenuje ta dela «Med nebom in zemljo». Nasprotno pa občutimo v oranžno rumenih temnerah prikrito kipenje žive snovi pošastno nemirne, ki pa se zdi za sedaj še varno zaprta v nesomemost lika ognjeno žarečih barv sredi deviške beline lista. So to podobe, ki jih slikar naziva s skupnim imenom *Razvoj* in to življenjski, verski, vesoljski, blazni itd. Oboževanje česa pa morda zaslutimo v listu «Foto 2000», kjer se zdi. da v gnojno krvavo rdeči gmot zaplodki kovinskih robotov postajajo meso in kri. Moje ustvarjanje» piše o sebi Notari, »je boleče obseden razgovor med menoj in sliko, med prividi, ki jih želim ohraniti in okužbami, ki se jih moram braniti». V tem stavku je vsekakor ključ do te navidezne zaprtosti oblikovnega slikanja tega šestintridesetletnega umetnika iz Foligna, ki poučuje na umetniškem zavodu v Spole tu in je večkrat prejel prve nagrade za risanje in slikanje ter bil povabljen na XXXIII. beneški bierial, kakor tudi predlanskim na mednarodno razstavo grafike *Diinension du Peeh v Beogradu MILKO BAMBIČ (in nekaj o nekdanjih kočljivih cerkvenih razmerah v Gorici) Ko poslušam Juvančičevo gladko tekočo, zavzeto in temperamentno govorico, mi je jasno, da je dr. Juvančič kot prefekt, kot vicerek tor in kot profesor v goriškem centralnem semenišču navduševal mlade dijake goriške škofovske gimnazije, vsevedne pubertetnike škofijskega liceja in načitane semenišč nike ter tudi redke mlade laične slovenske intelektualce, ki so po nekem čudežnem naključju obstali na nemirnih valovih fašističnih na silij in nezakonitosti. Ni mi pa popolnoma jasno, kako se je temu novopečenemu teologu innsbruške univerze, obremenjene mu s teoretičnim znanjem vatikanskih cerkvenih visokih šol v Rimu, louvadnske belgijske univerze in še tolikih drugih virov zahodne in vzhodne Evrope med dvema vojnama, posrečilo dvajset let vzgajati čisto praktično v slovenščini v rednih šolskih in zavodskih učil nicah okoli sto mladih slovenskih dijakov v starosti 10-25 let. Ne, res mi ni znano, kako se je mogel izogniti vsem raznarodovalnim ukrepom apostolskega administratorja goriške nadškofije Giovan nija Sirottija, ki so kratko in malo prepovedovali slovenščino v malem in velikem semenišču. Sirot-tijev naslednik, goriški nadškof Carlo Margotti je prišel kot nuncij sv. Stolice iz Carigrada v Gorico s prakso prebrisanega diplomata, ki je kmalu zvedel, da mla di vicerektor na škofijski gimnaziji, vsem ukazom fašističnih fe-deralov navkljub, goji slovenščino v večernem čtivu, v povečernib osebnih pogovorih,' v rednih večkratnih slovenskih predavanjih in še s spretno organiziranim izposo jevanjem slovenskih knjig iz zavodove in svoje osebne knjižnice. Kaj kmalu je Margotti dosegel, da je Juvančič dobil častni naslov monsignorja in ga še on sam povišal za profesorja na goriškem semenišču, da bi ga odtegnil od mladih dijaških duš, žejnih čiste slovenske studenčnice. In čisto slovensko gorsko studenčnico je nalival ta bovški prefekt in predavatelj natančno po navodilih apostolskega administra torja Sirottija, da je samo uradni jezik na škofijski gimnaziji in škofijskem zavodu dovoljen in da narečje, da dialekti niso dovoljeni. Tudi dr. Juvančič ni trpel narečja in preganjal je «svojo», kratki «ben», niti besedici «ma» ni prizanesel, skratka dijaki so morali govoriti čisti slovenski jezik in ne neko spačeno pogovorno mestno goriško slovenščino, naphano z italijanskimi in furlanskirtii izposojenkami. Razvilo se je čudovito tekmovanje med dijaki, ki so sami od sebe ustanovili neke vrste organizacijo «Metlo», ki je pometala ta tuji prah. Kakor zmerom vsem Italijanom, laičnim in cerkvenim iz notranjosti Italije, ki se jim o slovenskem jeziku ni sanjalo, je bila ta «metla» neke vrste hudo «karbonarstvo». Zakaj bi ne bila ta «metla» neka paaslovanska šifra za bogve kako podtalno slovensko antifašistično organizacijo. O-vaduhi fašističnega režima, ki so se rekrutirali tudi v vrstah, kjer bi se zaradi katoliške razsežnosti cerkve ne smeli, so še bolj z bed no razkrinkano »metlo* okrepili pozicijo bovškega monsignorja, da je sprejemal in bodril vrsto mladih krščansko usmerjenih slovenskih laikov in klerikov. Zelo rad je prihajal k Juvančiču Stanko Vuk, pisatelj in pesnik. Dr. Milko Matičetov, proučevalec slo venske ljudske prozne umetnosti, in dr. Boris Pahor, pisatelj in ese jist, sta vzrasla v njegovi vzgoji. Skupaj z Virgilom Ščekom, ki je bil s svojim realizmom v politiki precej drugačen značaj od Juvančiča, sta znala v najmrzlejših šapah fašizma vzgojiti kali novih slovensko zavednih intelektualcev zlasti po Krasu in na Tržaškem, ki so bili nujno potrebni v preizkušnjah druge svetovne vojne. Slovenski in hrvaški duhovniki v Italiji so že od vsega začetka po prvi svetovni vojni začeli dol goletne pravde, po Kristusovih načelih, za enakopravnost njunih materinih jezikov v cerkvi. Zaradi na cionalističnega duha v malih in velikih semeniščih Italije, kamor je zašel s srednjih šol liberalne, framasonske in končno še fašistič ne Italije, so se morali skromni duhovniki bojevati z najvišjimi cerkvenimi oblastmi za materini jezik vernikov v cerkvi. Nehote so bili zaradi duševne in verske 0, ... .. ,. . , . stiske predhodniki sedanjega kon- Slovensk' izseljenski koledar 1970. čilskega duha. Ne maramo ponav- Izdala Slovenska izseljenska ma- Ijati strahovito izpačemh nekrščan- tiča v Ljubljani 1969. IIIIIIIIIIIHUU||,|||li|||||||,||||,,|||||,,,,|,,(|,,,|,||,|I|m||||1|I|||||||||||U|,|I||1||||||(|||(||((||||||||((|||1(|||liHMw skih odgovorov, ki so jih naši duhovniki dobivali na svoje številne spomenice, niti ne objavljati sezname slovenskih in hrvaških duhovnikov, ki so jih fašistične oblasti konfinirale in opominjale samo zaradi zvestobe temeljnim načelom katoliške cerkve proti občasnemu pragmatizmu mnogih dostojanstvenikov rimske kurije. Ta boj naših duhovnikov je trajal do konca fašizma in še nekaj let kasneje, pri beneških Slovencih pa do samega koncila in je še vedno nerešen. Dr. Juvančič je tudi pomagal z vso svojo teološko erudi-cijo pri sestavljanju takih spomenic tik pred vojno in med samo vojno. Ko sta se Slovensko primorje in hrvaška Istra dvignila proti fašizmu, je dr. Juvančič v Zboru svečenikov sv. Pavla v Gorici in v laičnih krogih goriških krščanskih socialcev, jasno in bistro povedal, da mora duhovščina stati ob strani svojega ljudstva, ki bojuje svoj osvobodilni boj, kot jih je ljudstvo podpiralo, ko so se bojevali pri rimski kuriji za jezik slovenskih in hrvaških vernikov. S tremi italijanskimi visokimi pastirji v goriski nadškofiji, je imel opravke dr. Juvančič, ko je vzgajal novi duhovniški rod v ljubezni do slovenskega jezika: s Si-rottijem, neizprosnim istrskim kon-verbitom, ki je tekmoval v sovraštvu do jezikov vernikov s fašisti, z omahljivim Margottijem, ki je kaj kmalu pozabil na plemenite namene svojega zadnjega pastirskega pisma v Carigradu, da se bo bojeval za pravice svojih novih vernikov na Goriške . ko je prišel v stik z brutalnostjo fašizma in s pragmatizmom pos.konkordat-ske rimske kurije. Veliko doživetje pa trnu je prinesla Margottijeva era, da se je seznanil v Margotti-jevi sprejemnici z nuncijem Ron-callijem, ki je po Margottijevem odhodu iz Carigrada prevzel mimo sofijske še carigrajsko nunciaturo. Po svojih izkušnjah v pravoslavnem svetu je seveda hotel nuncij Roncalli kaj izvedeti še od slovenskega semeniščnega profesorja o slovanskem pravoslavju, je hotel dobiti njegovo potrditev za svoje spoznanje o svetosti pravoslavja in njegovega izpolnjevanja Kristusovih načel po njegovih zastopnikih na zemlji. Shajala sta se v Margotti jevi škofiji in dostikrat bolj na varnem v zakristiji sv. Ignacija, kjer je kaplanoval dr. Juvančič. Ni potrebno, da b« na skromnih nekoliko razmajanih vratih zakristije na Travniku v Goriai postavljali neke spominske plošče, morda celo dvojezične v spomin na velikega papeža Janeza XXm, Id je na teh incognito potovanjih snoval svoje velike enciklike o združevanju z bratsko vzhodno pravoslavno cerkvijo malce tudi preko skromnega služabnika božjega, slovenskega profesorja teologije dr. Iva Juvančiča. Roncaki na Petnv vem prestolu ni dovolil, da bi San-tinova nacionalistična drevesa zrasla do neba, da bi nebeška Devica v svojem cementnem svetišču na Vejnd, po nacionalistični zamisli Santiinovi, kraljevala, kot «Reg|ina degli Italiani. Dr. Juvančič je samo podpisal z drugimi intelektualci javen apel na jugoslovansko javnost, da se ne bi Sanbinova ideja uresničila, naj izvolijo in pošljejo na mirovna pogajanja delegacijo, ki bo nagradi a boj Slovencev in Hrvatov v Italiji za osvoboditev. Ko so Juvančiča suspendirala zaradi tega od službe, je odšel v Slovenijo in tam ostal. Svoj duhovniški poklic, svojo zvestobo načelom izvaja drugje z isto resnostjo in nepopustljivostjo Zakopal se je najprej v velikanske arhive, ki so jih italijanski korpusi zapustili v ljubi janskd pokrajini, jih uredil ter prikazoval javnosti, kaj so razni Robotiji in Grazioliid, kaj prefekti in kvestori pletli, zapeti! in z mečem razrešili v naših krajih. Nadaljnjih deset in še več let pa proučuje v Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki jih je stara doba zavozlala na mejah in ki jih nova z zgodovinsko počasnostjo skuša reševati v milejših časih. AI.BFRT RKJEC OVEN (od 21.3. do 20.4.) Našli boste delo, ki ste si ga želeli. Viharen spopad med dvema družinskima članoma. BIK (od 21.4. do 20.5.) Cenite in upoštevajte izkušnje drugih. Sreča nje, ki vam bo ostalo v nepozabnem spominu. DVOJČKA (od 21.5. do 21 6.) Pre den se lotite neke naloge, se s strokovnjaki dobro posvetujte. Uspela rešitev neke zagonetke. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neka posel boste zaključili tako, kot ste že prej predvidevali. Ne bojte se lastne sence. LEV (od 23.7. do 23.8.) Posvetite vso pozornost problemu, ki ste ga vse preveč zanemarili. Verjeten obisk pričakovanega prijatelja. DEVICA (od 24.8. dc 22.9.) Posli: izpodbili boste zapovrstjo vse očitke nekega tekmeca. Srečna združitev dveh sorodnih duš. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspešen dan za one, ki delajo v industriji. Optimizem v zvezi z neko žensko osebo je pretiran. ŠKORPIJON (od 23 10. do 22.11.) Preboleli boste udarec, ki vas je nedolgo tega zadel. Ne dvomite o sleherni besedi drugih. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Polni boste občudovanja nad nekim pogumnim odporom Izpolnite sprejeto obveznost do drage osebe. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Zamisel, ki je že dolgo v vas, boste danes uresničili. Povečana zaskrbljenost zaradi sorodniškega spora. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naučite se, da se s težkočami pogumne) spoprimete. Tvegan čustven poizkus. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko srečanje vam utegne odpreti vrata do čudovitega uspeha. Ljudje vas cenijo zaradi vašega optimizma. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,7, najmažja 5,1, ob 19. uri 8,4 sto-puje, vlaga 89 odst., zračni tlak 994,1 rahlo pada, veter 6 km/h se-verni, nebo pooblačeno, morje mir. no, temperatura morja 12,2 stopinji, padavine 4,7 mm. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 5. decen>W' STOJAN Sonce vzide ob 7.30 in pj. 16,22 — Dolžina dneva 8.M na vzide ob 2.43 im zatone 00 Jutri, SOBOTA, 6. decemM* MIKLAVŽ DANES OB 18. URI V DVORANI «DI VITT0RI0 Skupščina kovinarskih delavcev zasebnih industrijskih obratov Razčlenjene stavke in pričakovanje za izid rimskih razgovorov - Podpisana uspešna pogodba za delavce v cementarnah - Stavke in skupščina v ENEL Danes konec stavke občinskih uslužbencev - Banke odprte v ponedeljek Tržaški sindikalisti so se vrnili prejšnjo noč iz Milana, kjer so se udeležili posvetovanja z vodstvi kovinarskih zvez in preučili nastali položaj. Stvari se, seveda, odvijajo sedaj mnogo hitreje. Delavci so po nekajdnevnem posvetovanju dali sindikalnim predstavništvom mandat za nadaljevanje pogajanj, včeraj p« je Confindustria izročila ministru za delo Donat Cattinu svoje predloge za novo delovno pogodbo. O tem podrobneje na prvi strani, kjer poročamo o poteku dogodkov v Rimu. V Trstu se medtem pritisk kovinarjev, ki so tudi včeraj izvedli več razčljenjenih stavk manjših zasebnih podjetjih, zmanjšal. Le delno so omilili svoje nastope v velikih javnih podjetjih, kjer pa so pripravljeni boj v vsakem trenutku zaostriti in obnoviti, za primer, da bi tudi pogovori s predstavništvom Confindustrie ne rodili zaželenega rezultata. Kovinarji zasebnih podjetij se da nes zvečer zberejo na splošni skup-_ ------------------ ■ ■ v ščini v sindikalnem sedežu Pondares 8 (dvorana «Di Vittorio«), kjer jim bodo pokrajinski tajniki treh enotnih zvez poročali o poteku pogajanj s Confindustrio in perspektivah močnejših nastopov stroke po možnem podpisu delovne pogodbe za kovinarje javnih podjetij. Glede teh zadnjih pogajanj zgleda. da je sedaj ključno vprašanje, okoli katerega se bo gibala razprava, o enakosti med delavci in uradniki v primeru bolezni ali drugače v primeru nesreč. Druga zahteva, ki jo morata InTersind, pozneje pa tudi Confindustria, preučiti pa zadeva javnost vzrokov za napredovanja v uradih in delavnicah. Sele na zadnjem mestu postavljajo delavci in njihovi sindikati vprašanje mezdnih poviškov, ker menijo, da je dejanska enakopravnost delavcev z uradniki važnejša od nadaljnjih 5 lir poviška za uro dela. Predvčerajšnjim pozno zvečer se je na vsedržavni ravni uspešno zaključil spor za obnovitev delovne pogodbe delavcev v cementarnah, o SESTANEK ŠOLSKEGA ODBORA Danes ob 17. uri se sestane šolski odbor na sedežu sindikata slovenske šole. vsebini katere bomo poročali v naši nedeljski številki, prav tako, kot bomo objavili glavne določbe pogodbe delavcev kamnarske stroke in uslužbencev opekam. Včeraj zvečer so se na sedežu v Ul. Diaz sestali uslužbenci državne ustanove za električno energijo — ENEL. V tiskovnem sporočilu ugotavljajo sindikati električne stroke, da je stavka, organizirana dne 2. decembra letos, popolnoma uspela. Uslužbenci ENEL so tudi izvolili iz svoje srede, po zgledu dru- a vseeno bojevite gih, sicer industrijskih podjetij, poseben delavski svet (comitato di a-gitazione), ki vodi borbo te sicer maloštevilne, stroke. Nadaljuje se stavka uslužbencev občin, pokrajine in drugih krajevnih ustanov. Večjih zastojev v mestu, zaradi stavke mestnih stražnikov, ni, ker opravljajo službo a-genti cestne policije in drugi policisti. Nekoliko so se okoristili s to stavko nedisciplinirani avtomobilisti, ki so se v marsikaterem primeru izognili plačevanju glob zaradi parkiranja na prepovedanem mestu. Vendar se stavka danes zvečer zaključi in mesto se v tem pogledu vrne jutri k normalnosti. S stavko nadaljujejo tudi bančni uradniki. SEJA OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU Ustanovljen sklad za pomoč delavcem zgoniške občine 50.000 lir za žrtve potresa v Banjaluki, 100.000 lir za revne šolarje itd. Sinoči je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, na kateri je bilo odobrenih nekaj siktapov občinskega odibora. Seja je bila precej kratka, ker je morala delegacija zgoniške občine z županom na čelu na sejo Kmečke zveze na Prosek. To obveznost je župan v uvodnih besedah tudi poudaril ter sklenil, da ne bo zaradi lega podal običajnega poročila. V uvodnih besedah se je župan tudi spomnil stavkajočih delavcev ter izrazil popolno solidarnost občine z njihovim pravičnim bojem. V ta namen jie izrazil predlog naj bi občinski svet pooblastil občinski odbor za ustanovitev sklada za podeljevanje pomoči delavcem iz zgoniške občine, ki so v tem sindikalnem boju za izboljšanje delovnih pogojev najbolj prizadeti. Zu- pan je pri tem poudaril, da ne obvezujejo občine za to humano .................."•..............................................■um................................... PO SPOROČILU DR. CAIDASSIJA Zasedanje o cestnih tarifah med Italijo in Zah. Nemčijo bo prihodnji teden v Trstu Zbornica bo ponovno zahtevala uveljavitev ronskega letališča Več sredstev za gospodarsko propagando v korist naše luke Italijansko ministrsko in zahodmonemško odposlanstvo, ki naj uredi vprašanje medsebojnih storitev na področju avtoprevozništva, in Iti nai pripravi osnutek za ustrezen tarifni pravilnik, se bo pri- hodnjič sešlo v našem mestu, in na na razpolago tudi večja finančna sredstva kialkor doslej Njegova prizadevanja nai bi se v bodoče pospešila in okrepila zlasti glede propagiranja storitev tržaške luke, sodelovanja na raznih sejemskih sicer na trgovinski zbornici, kjer se bo zasedanje začelo 10. decembra in nato nadaljevalo do vključno 12. decembra. Vest je posredoval odbornikom na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice predsednik dr. Caldassi. Dr. Caidassi je na seji poročal še o nekaterih drugih vprašanjih, med temi tudi o manipulaciji z nevarnim blagom v tržaški luki. O problemu smo še pred kratkim poročali v našem listu ter naglasili, da je trgovinska zbornica svo] čas zaprosila osrednje oblasti za določene oaajša/ve v zvezi z manipulacijo tega blaga v luki, da bi Lah-vzdržali v konkurenci z drugimi pristanišči. Čeprav ni Rim doslej odgovoril v tej zvezi nič do-končnega, je vendarle iz raznih dejavnikov sklepati, da so pristojna ministrstva sprejela tržaško zahte-) in da bo problem lahko kma-l ugodno rešen. Predsednik je v zvezi s poslovanjem Enotnega odbora za gospodarsko propagando naglasil, da se ta odbor v prihodnjem letu občutno okrepil ter da mu bodo da- iimiiiiinmiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimntiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z ZADNJE SEJE PREDSEDSTVA SGZ Ponovno poudarjena potreba po industrijsko-tehničnem zavodu SGZ obsoja zavlačevanje s pričetkom tečajev srbohrva- v v sčine - Živahna razprava o številnih drugih problemih Na zadnji seji razširjenega predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja, ki jo je vodil predsednik Stanko Bole, so med drugim ponovno obravnavali problem slovenskega industrijsko-tehničnega zavoda v Trstu. Govorniki so utemeljili nujnost odprtja takšnega zavoda na našem področju ter opozorili na potrebo po strokovnem izobraževanju mladine zlasti na področju gradbeništva, elektromehanike in kovinopredelovalne industrije. Nadaljnja razprava je veljala napovedanim tečajem srbohrvatskega jezika, za katere je SGZ dala otipljivo pobudo že lani, in ki naj bi se letos le pričeli v našem mestu. V tej zvezi pa so bile izrečene zelo ostre kritike na račun Konzorcija za strokovno izobraževanje, kateremu je bila poverjena naloga, da organizira tečaje, ker iz nerazumljivih razlogov zavlačuje s pričetkom pouka. To zavlačevanje je toliko bolj nerazumljivo, ker je tudi trgovinska zbornica že dala na razpolago ustrezen denarni znesek za organizacijo tečajev. Že lanska zamuda je povzročila vsemu tukajšnjemu gospodarstvu veliko škodo, zato je upati, da se bodo vsaj letos tečaji res čim prej lahko začeli, da "ne bo škoda še večja. Predsednik združenja Bole je na seji poročal o zbiranju pomoči za Banjaluko s strani tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Akcija se je u-spešno zaključila z izročitvijo zbranega zneska jugoslovanskim konzularnim predstavnikom v Trstu, o čemer smo poročali v včerajšnji številki našega dnevnika. Razprava je nadalje zajela še druge probleme z raznih področij krajevnega gospodarstva. Tako so odborniki in prisotni strokovnjaki obravnavali problem sodelovanja med grosisti z vinom, problem u-streznih priprav na volitev v bolniško blagajno za obrtnike, ki bodo spomladi prihodnjega leta, problem poslovanja v okviru Alpe Adria 1969, pri čemer so gospodarstveniki naglasili, da se to poslovanje prepočasi odvija, in sicer predvsem zaradi zamude, s katero pristojne oblasti izdajajo potrebna dovoljenja, itd. Na koncu je predsednik Bole poročal še o sestanku, ki je bil pred dnevi na trgovinski zbornici z nekaterimi uredniki reškega lista «La Voce del Popolo». List bo namreč ob novem letu izdal posebno številko, posvečeno gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, s posebnim poudarkom na valutne probleme ter so se njegovi uredniki zato obrnili za sodelovanje tudi na tukajšnje poslovne kroge. Na seji so končno sprejeli sklep, naj se tradicionalni avtomobilski rallye SGZ ponovi tudi v letu 1970. Rallye bo po vsej verjetnosti v marcu 1970, cilj pa naj bi to pot bil nekje v Sloveniji, morda na Bledu. Že iz dosedanjih priprav pa je možno sklepati, da bo rallye po obsegu mnogo večji od lanskega, in prav tako tudi bolj zanimiv in privlačen, tako za udeležence kakor tudi za spremljevalce. Trčenje pri Bazovici Včeraj popoldne so z zasebnim avtom pripeljali v splošno bolniš-nioo 30-letoega Luciana Crisanija, ki se je ponesrečil pri trčenju s svojim fiatom 600 v opel, ki ga je vozil 39-letni Hara Dalalič z Reke, Ulica Isatea št. 7. Do trčenja .je prišlo na velikem ovinku na poti v Bazovico. Crisani se je ranil po obrazu, udaril v glavo, ima pa tudi precej poškodovana kolena. O kreval bo približno v dveh tednih. dn drugih gospodarskih prireditvah in razstavah, in podobno. V okviru razprave o pristaniških dejavnostih, je predsednik dr. Oai-dassi naglasil, da se je Posvetovalni odbor za produktivnost dela v ljati v pristanišču posebno ugod-ukvarjal s problemom, kako vpeljati v pristanišču posebn ougod-no tarifo za manipulacijo blaga v kontejnerjih. Doslej je problem žal ostal brez rešitve, medtem ko se v nekaterih konkurenčnih lukah sorodna problemi že ugodno rešujejo. Govornik je zato naglasil nevarnost. da bo tržaška luka ostala izven velike »kontejnerske igre«. V zvezi z nedavnim zasedanjem o letalskih progah v Treh Bepečl-jah, ki je bilo letaš prvič v našem mestu, so odborniki iznaziU svoje razočaranje spričo dejstva, da so prizadete -letalske družbe in organizacije odlbile zahtevo trgovinske zbornice in tukajšnjih poslovnih krogov, naj bi ronško letališče vključile v vozni red letanja nekaterih prog. Zbornica bo ponovno postavila pred letalske družbe in organizacije to svojo zahtevo, ter jo podprla z novo, popolnejšo in širšo dokumentacijo. Odbornik prof. Plorit je na seji prebral daljše poročilo o tem, kje in kako naj se na novo organizira ladjedelnica Creaglietto, ki se kakor znano mora v doglednem času seliti iz Lesnega skladišča pod Skednjem, ne da bi njegovo vodstvo vedelo, kam naj pravzaprav prenese obrat. Ta zaposluje okoli 50 ljudi in se ukvarja z izdelova, njem športnih čolnov in podobnih plovil. Odbor je na koncu Izrekel pohvalo osebju, ki se je ob nedavni povodnji prizadevno lotilo Obnovitvenih del in preureditve pritličnih prostorov zbornice, katere je zalila voda z arhivom in precejšnjim inventarjem vred. V zvezi s povodni j o pa je ravnatelj zbornice dr. Steinbach poročal o stikih, ki so jih funkcionarji ustanove doslej imeli s tržaško prefekturo, deželnim odbomištvom za Industrijo in trgovino, ter z ministrskim inšpektorjem dr. G Penuom. Podatki o številu oškodovancev in razsežnostih škode se še vedno zbirajo: dokončen obračun bo po vsej verjetnosti možen le čez nekaj tednov. Dijaško stavkovno gibanje se širi Tržaški dijaki nadaljujejo z demonstracijami In stavkami v znak protesta zaradi policijskega nastopa In izgona iz zavoda za geometre «Lenordo Da Vinci« prejšnji petek, že vei dni potekajo v Gižaških višjih zavodih dijaške skupščine, na katerih razpravljajo o namenu šolskega ministra. Fer-rarlja Aggradija, da se v prvotni sistem zrelostnih izpitov vnesejo nekateri, tudi bistveni popravki in da bi ti popravki stopili v veljavo že v tekočem šolskem letu. «Nočemo biti preizkusni kamen«, trdijo dijaki in protestirajo, ker ni minister čutil potrebe, da se posvetuje z najbolj zainteresiranimi, t. j. dijaki in njihovimi družinami. Po skupščinah oklicujejo šolski sveti razčlenjene stavke, tako dia je skoraj vsak dan nekaj tisoč dijakov na ulicah. Stavkali so že »Petrarca«, «Carriucci», «Volta», «Oberdan» in drugi zavodi. Medtem so objavili svoj -protest tudi demokratični starši, ki se združujejo v društvu za obnovitev šole. V svojem tiskovnem sporočilu so zelo ostro grajali nastop policije in izrekli dijakom vso svojo solidarnost. akcijo le zgledi drugih okoliških občin, temveč predvsem dolžnost. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je občinski svet. kot rečeno, odobril nekatere sklepe občinskega odbora. Prvi sklep, ki ga je občinski svet na sdmočji seji soglasno sprejel, se tiče prispevka občine v znesku 50.000 lir prizadetim ob nedavnem potresu v Banjaluki. Nadaljnji sklep se nanaša na spremembo v letošnjem proračunu zaradi nepredvidenih izdatkov za dograditev spomenika padillm v Zgoniku, ki so za 350.000 lir presegli prvotni preventiv. Na seji je bilo med drugim sklenjeno, da se prispeva za pomoč šolarjem in dijakom na podlagi deželnega zakona št. 19 iz leta 1965. V ta namen bo občina izdala 100.000 lir za razne šolske potrebščine revnejšim šolarjem in dijakom, nadaljnjih 900.000 lir pa bo prispevala dežela. Naslednja točka je bilo imenovanje predstavnika občine v pokrajinski odbor za zdravstveno vzgojo. Občinski odbor .je sklenil imenovati v omenjeni odbor Jana Godniča in občinski svet je ta sklep odobril. Poleg drugih izdatkov občine v obliki nakupov, podpor raznim občinskim delavcem in prispevkov, kot n. pr. prispevek zadrugi Naš Kras ob priliki kraške ohceti in prispevek Združenju bivših deportirancev in političnih preganjancev, U občinski svet odobril sklep odbora za nakup motofurgona, ki je občinski upravi neobhodmo potreben. Prihodnja seja zgoništoega občinskega sveta bo najbrž prihodnji teden. GLASBENA MATICA - TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V SOBOTO, 13. DECEMBRA 1969 OB 21. URI V KULTURNEM DOMU, ULICA PETRONIO 4 JUBILEJNA AKADEMIJA OB 60. OBLETNICI USTANOVITVE IN 25. OBLETNICI OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE Sodelujejo: ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE SOLISTA: ŽARKO HRVATIC — violina ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir MLADINSKI PEVSKI ZBORI iz Devina. Nabrežine, z Opčin in iz Trsta. DIRIGENTA: OSKAR KJUDER BORIS ŠVARA Skladatelji: Bruch, Hačaturjan, Ota, Vodopivec. Prodaja in rezervacija vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) od 10.12. dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Trčenje treh avtov Včeraj se je na Videmski ulici b.jzu Trga Belvedene pripetila prometna nesreča, v kateri je prišlo do trčenja treh avtomobilov. V fiat 600, ki ga je vozil 65-letni u-pokojenec Gualtlero Pros iz Ulice delte Ginnestre 5, je trčil 52-letni Antonio Pasano s Scale Santo 66 s fiatom 850. Nato je Faaano še zadel v fiat 1100 25-letnega Franca Poropata z Opčin, ki mu je privozil nasproti. Pri nesreči se je Pros ranil po čelu, zaradi česar so ga odpeljali z avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo 8 dlni. Z avtom v zid v Miramarskem drevoredu 18-letna dijakinja Marisa Quarte-ro iz Miramarskega drevoreda 311 je včeraj popoldne vozila s svojim fiatom 500 proti Barkovl.jam. Avto ,ie začel nenadoma drseti po mokrem asfaltu in dekle ga ni moglo več obvladati. Zavila je s cestišča desno in trčila v zid, kjer se je avto seveda ustavil. Nekaj mirna idočih se je ustavilo in pomagalo dekletu iz avta, nekdo pa je nadaljeval pot proti Barkovl.jam, kjer je obvestil karabinjerje in telefoniral Rdečemu križu. Dekle so nato odpeljali v splošno bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da se je precej hudo ranila po glavi, poleg tega je imela tudi zlomljeno levo zapestje in odrgnjen desni bok. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku s prognozo 40 dni. Te dni je doktoriral na tržaški univerzi FRANC MLJAČ. Iskreno mu čestitajo prijatelji in znanci. ■Hlinil ■■iimun...................................... SEJA ČETRTE DEŽELNE KOMISIJE Odobritev zakona o decentralizaciji za določanje urnikov v trgovinah Začetek razprave o zakonskem osnutku o prispevkih za razvoj obrti iiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiituiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiufiiiiiiimiii USTAVILI BODO TOVORNI PROMET IZ JUGOSLAVIJE Nad 1000 vagonov ustavljenih na openski železniški postaji Razlogi: porast prometa, nezadostnost železniških naprav in počasnost carinjenja Na openski železniški postaji je že nekaj dni ustavljenih nekaj desetin tovornih vlakov. Na postaji sami, ki je glavno železniško vozlišče za blagovni promet z vzhodnimi državami, je trenutno nad tisoč vagonov, približno 240 vagonov pa je ustavljenih na tržaški postaji. Uprava železnic je sklenila ustaviti po 8. decembru ves železniški promet, ki bo prišel iz Jugoslavije, kar bo pa seveda imelo velike posledice tudi za železniški promet iz ostalih vzhodnih držav. Razlogi omenjenega zastoja so številni. V prvi vrsti je na ukrep vplival porast prometa, ki je naletel na neprimerne in nezadostne železniške naprave. Nadalje ,1e bila za ta zastal odločujoča počasnost carine, ki se mora pri svojem delu še vedno naslanjati na zastarela pravila! Pri tem se dogaja, da so cariniki sposobni pregledati nad sto vagonov na dan, železnice pa lahko razpošljejo le 40 vagonov. Kljub številnemu osebju se tako nabere toliko vlakov, da pride do zastojev. Pregledi oarinikov so počasnejši tudi zaradi tega, ker je železniški mejni prehod med Opčinami in Sežano namenjen predvsem takemu blagu, ki zahteva pa drobnejše preglede kot pa se to dogaja na drugih železniških mejnih prehodih skozi katere prevažajo v glavnem les in živino. Včeraj je četrta komisija deželnega sveta soglasno odobrila zakonski osnutek deželnega odbora o decentralizaciji dejavnosti, ki jih predvideva člen 2 zakona št. 973 iz leta 1932. Seje se je udeležil tudi odbornik Stopper. Ukrep, ki ga je orisal predsednik komisije Metus, predvideva, da se prenese na občine določanje urnikov trgovskih podjetij, za kar so bili prej pristojni prefekti na podlagi omenjenega zakona in kar so s predpisi o uresničevanju deželnega statuta prenesli na deželo. Sedaj pa prenese dežela to pristojnost na občine, kajti na ta način bodo na kraju samem hitreje ugodili zahtevam in prošnjam prizadetih. Da se bodo ravnali pri tem povsod po istih kriterijih, predvideva ukrep, da se izdajo županom točni predpisi za izdajanje odlokov. Po govorih svetovalcev Calabrie (KPI) in Trau-nerja (PLI) so, kot smo dejali, o-dobriid zakonski osnutek soglasno. Zatem je četrta komisija začela razpravljati o zakonskem osnutku o ukrepih v prid obrtniškim podjetjem. Zaradi važnosti obrtništva v deželnem gospodartsvu je deželna uprava pripravila Ukrep, s katerim hoče pospeševati razvoj obrti. Na podlagi tega zakona bo dežela dajala obrtnikom prispevke v kapitalu in za plačevanje obresti od posojil. S tem se bo tudi povečalo število zaposlenih obrtniških pomočnikov. Namen teh prispevkov bo predvsem spodbujanje obrtniške dejavnosti, za katero so odgovorni obrtniški mojstri. S prispevki za obresti bodo omogočali obrtnikom najemanje posojil za povečanje obrtniških delavnic, za poslovne izdatke ter za pospeševanje izvoza. Končno bo dajala dežela tudi jamstva za najem posojil. Skupno finančno breme bo znašalo po 300 milijonov lir za dobo 15 let. Denar bodo nakazali ustanovi za razvoj obrti. Zakonski osnutek sta orisala odbornik Stopper in predsednik komisije Metus, ki je nastopil tudi kot poročevalec. V razpravo pa so posegli: Pascolat (KPI), Pittoni (PSI), de Rinaldini (KD), Trauner (PLI), Zanin (KD) in Zorzenon (KPI). Po kratkem odgovoru odbornika Stop-perja so odložili podrobno razpravo na prihodnji teden. Združenje bivših političnih deportirancev (ANED) wbi svojce žrtev Rižarne, ki niso še vložili prošnje za odškodnino, naj se čim-prej zglasijo na sedežu v Ul. C. Battisti 8/1 zaradi nujnih sporočil. Pešci žrtve prometnih nesreč Na nevrokirurškem oddelku so včeraj zvečer sprejeli 62-letno Ca-terino Fontanot vd. Tiepolo iz Ul. dtAlviano št. 80. Prečkala je Ulico d’Alviamo, ko jo je podrl na tla 25-letni Emilio Rupena iz Ulice Pa-trlzio, ki je vozil s svojim fiatom 1100 proti Skednju. Zenski, ki je obležala na tleh, so prisotni pri. skočili na pomoč in jo skušala dvigniti. bila pa Je tako hudo ranjena, da so mogli nujno poklicati RK, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Precej hudo Je bila ranjena po a brazu in desnem očesu, imela je odrgnjene roke in kolena, zlomila sd je levo nogo, poleg tega je da bala tudi možganski pretres. Zdrav, miki so izrekli prognozo 40 dni. Na istem oddelku so sprejeli tudi 44-letnega zidarja Francesca Zude-cha iz Ulice delle Rose 33 zaradi ran po čelu, odrgnjemja po rokah in udarca v piščal. Zdraviti se bo moral 10 dni. Ranil se je pri prečkanju Miramarskega drevoreda, ko ga je podrl na tla 21-letni Vladi, mir Ota iz Doline ,kt le vozil proti Trgu Libertk. V bolnišnico so ga odpeljali z avtom Rdečega križa. 68-letma upokojenka Maria Coret-ti vd. Tarda je prečkala Ulico pri Sv. Jakobu, ko jo je podrl na tla 66-letni Enr.ico Visentin s Skorklje št. 69 s svojim fiatom 850. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, ki so tudi telefonirali Rdečemu križu. Corettijevo so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo zaradi udarca v glavo sprejeli na orta pedskem oddelku s prognozo 8 dni. Trčenje na križišču pri Domju Na Ulici Flavia blizu križišča za Dornjo, sta včeraj popoldne trčila fiat. 1100, ki ga je vozil 234eitni Benlto Bel lemo lz Ulice Battisti 20, In fiat 750 z značko KP-20153, ki ga je vozil 47-letmi Albin. Co-loblč iz Izole. Golobič je privozil z leve strani in nadaljeval svojo pot, ne da bi dal Bellemu prednost. Pri trčenju sta se ranila Golobič, ki so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo 10 dni zaradi udarcev po obrazu in lažjega vinjenega stanja, In Belle-mova žena 28-letna Anina, ki so ji samo dali prvo pomoč in jo od. pustili domov, čeprav je bila že deveti mesec noseča, ker si je samo laže odrgnila desno koleno. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 6. decembra ob 20.30 Abonma red «A» (prva sobota po premieri) V nedeljo, 7. dec. ob 16 uri Okoliški abonma V ponedeljek, 8. decembra predstava ob 16. uri. JAKA STOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: motive H. O. VOGRIČA izvaja A. ROJC Režija: MARIO URSIC Avtobus za okoliški abonma: Avtobus štev. 1: Nabrežina 15.10, Sv Križ 15.15. Avtobus štev. 2: Sesljan 14.15, Vižovlje 14.20, Mavhinje 14.25, Prečnik 14.30, Sempola.j 14.35, Trnovca 14.40, Salež 14.45, Mali Repen 14.50, Briščiki 14.55, Vel. Repen 15.00, Repentabor 15.05, Col 15.05, Prosek 15.20, Konto vel 15.20. Gledaljšča VERDI V foyerju balkona je odprta grafična razstava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 15. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19 ure ter ob vseh predstavah in prireditvah v Kulturnem domv. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav: ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265 Šolske vesti Znanstveni licej (France Prešeren« v Trstu vljudno vabi starše, bivše dijake ter vse prijatelje slovenske šole, na proslavo ob 25-letnici slovenske šole na Tržaškem in ob odkritju Prešernovega kipa. Prireditev bo dne 11. decembra 1969 bb 20.30 v Kulturnem domu. Vabila dobite v tajništvu znanstvenega liceja, pri dijakih in v Trža Skl knjigarni. SPD Igo Gruden iz Nabrežine priredi v soboto, 6. t. m. M1KLAV2EVANJE za otroke ob 16.30 in za člane ob 21. uri. Darila sprejemamo od četrtka dalje v večernih urah na sedežu društva. GODBENO DRUŠTVO NA PROSEKU sporoča, da priredi v soboto, 6, t. m. v prostorih prosvetnega društva na Proseku ob 20.30 KONCERT S PODELITVIJO GALLUSOVIH ODLIČIJ Po koncertu in kratki svečanosti bo sledila prosta zabava. Za soboto Je najavljena prva pred-stava Menottijeve opere «Svetn-ca iz Blecker Streeta«, ki bo prvič izvajana v Trstu. Opero bo dirigiral Maurizio Arena v režiji samega avtorja, scene In kostume je zasnoval Bernard Dayde, scenska postavitev pa je tz Opere v Lyonu. V glavnih vlogah bodo nastopili: Anna Maria Miranda, Franco Boni-soll', Gloria Lane, Pierre Fillppi, Anna Assandri, Gemma M a rangom, Maria Minetto in Gianni Socci, po-leg njih pa še Giuseppe Rotta, Eno Mocchiutti, Laura Cavallero, Rita Lantieri, Vito Susca, Enzo Viaro, Mareilla Suban, Dario Žerjal In Glo-vanni Goggia. Zbor gledališča Verdi Je uvežbal Gaetano Rlccitelll. Za to prvo predstavo se danes začenja prodaja vstopnic. POLITEAMA HOSSETTI Danes se v gledališču Rossettl nadaljujejo predstave igre «1 Vlcere« Federica De Roberta v priredbi Dle. ga Fabbrija. v režiji Franca Enri-queza in v Izvedbi Stalnega gledališča iz Catanie. Predstava je tretja v letošnjem abonmaju sezone Teatra Stabile. Med okrog 40 nastopajočimi so vidnejša imena: F-llppo Scelzo, Ave Nlnchl, Turi Ferro im Umberto Spadaro. Ciklus predstav bo kratek, ker je za 16. t.m. predvideno go-stovanje gledališča za Emilio - Ro-magno s Tollerjevo dramo «Uomo massa«. Začetek današnje predstave ob 20.30. Razna obvestila Ukinjeni obiski v psihiatrični bolnišnici Zaradi stavke osebja krajevnih ustanov so ukinjeni obiski sorodnikov bolnikov v umobolnici, v nevrološkem sanatoriju, v zdravniško pedagoškem zavodu In v bolnišnici kroničnih bolnikov. UMOVANJE V ZG. GORJAH Prosimo prijavljence, da do sobote, 6. t.m. poravnajo vpisnino in prinesejo potrebne dokumente za potovanje. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ POTOVALNI URAD AURORA priredi 7. in 8. decembra smučarski izlet v Kranjsko goro Cena 7.500 lir, v kateri Je vključena vožnja in oskrba v hotelu Prisank v Kranjski gori. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ulica Cicerone 4, tel. 29-243 Nazionale 15.30 «Un uomo da mar-capiede«. John Voight. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15,30 «Un maggiollno tutto matto«. Dean Jones. Technlcolor Grattacielo 16.00 «Bitka na Neretvi«. S. Bondarčuk, Y. Brynner, S. Ko-ščna, F. Nero. O. VVelles. East-mancolor. Eden 16.00 «La caduta degll del« Dirk Bogarde, l. Thullln. Prepovedano mladini pod 18 letom Excelsior 15.00 «Certo, certlS9imo, anzi . . probabile«. C. Cardinale, C. Spaak. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Quel temerari suile lo-ro pazze, scatenate, scalcinate car riole«. Bourvll, W. Chiari, T. Cur tis. Technlcolor. Filodrammatico 16.30 »Brucla, ragaz-zo bruda«. Monica Strebel, Fran-gaise Prevost. Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «L’ncesto». Technl-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Butch Cassldy». Paul Nevvmann. Technlcolor. Cristallo 16.00 «11 commlssarlo Pepe«. Ugo Tognazzl. Technlcolor. Capitol 16,30 «Pensando a te«. Al Bano. Technlcolor. Impero 16.30 «11 cervello«. David Nl-ven, J. P. Belmondo. Technlcolor Vittorio Veneto 16.15 «L’oro dei Mackenna«. Gregory Pečk. Omar Sharif. Technlcolor. Ideale 16.00 «La gramde sflda a Scotland Yard». S. Granger. S. Camipshice. Technlcolor. Abbazia 16.00 «1 red vivl«. Dana An. drevvs. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «C’era due volte«. Filmske risanke. Technlcolor. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al L!oyd, Ul. Orologio 6, Ul. Dla2 2. AUa Salute, Ul. Giuria 1. Pic-dola. Ul.. Orlanl 2. Vernarl, Trg Valmaura 11. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.3« do g.30) Alla Basillca, Ul. S. Glusto 1. Cro-ce Verde, Ul. Settefontane 39. Ra-vasinl, Trg Llbertž 6. Testa d'Oro Ul. Mazzini 43. Darovi in prispevki # ★ ¥ * * ☆ Malčki dragil RAKETA, ki bo z brzino btidP ponesla SV. MIKLAVŽU vaša pisentčka . z najraznovrslnej^ prošnjami in željami, je & pripravljena na Štetje navzdol *e le torej že začelo••• ,oJN V počastitev spornima pok. Ane Ostrouška darujeta Marčelo Im Ani. ca Malalan 3000 Ur za športno dru-štvo Polet. Namesto cvetja na grob pok. Ane Ostrouška vd. Skerlavaj poklanjajo Kukovol z Opčin 8000 Mr za spo-m eni k padlih partizanov na Opčl. na h. V spomin pok. Ane Ostrouška daruje Marjuča Lapanja - Agostirvi 2000 l r za športno združenje Bor. Samo še nekaj ur je do Miklavževe pristanka, kajti darila vam bo razdelil že DANES, 5. DECEMBRA ob 17.30 v liiailu fr*« 61 TRST • Ulica sv- fr>2 Telefon čiika 20 PROSVETNO DRUSTV0 »SLAVKO ŠKAMPER11*1 Sv. Ivan — Trs* p r ir e j a MIKLAVŽEVANJg pr za osnovnošolske otrok* ^ Sv. Ivanu. — Priredit*’ ^ v petek, 5. t. m. ob 16 ® „ Ifl Obenem vabi vse čl®116 in prijatelje n® MIKLAVŽEVANJČ ki bo v petek, 5. t.m _ obp^il» v društvenih prostorih- J se sprejemajo pol aTe^V^ začetkom. — Vljudno v®D m c !»■ priredi v soboto, 6- m ik la vževdflj6 f v prostorih PD Ivan Montecchl 6. Igral kester The Troppers. ob 20. uri. Sprejemajo »e Prosvetno društvo Rlcmanje ^ prireja v soboto, 6. t- 01 19, uri miklavževaflje v društveni dvorani-Sprejemanje daril od 18.30. Vljudno vabljeni! čfi Ljudska prosveta ur‘ ^ Dne 8. decembra ob 17- stopil v svetoivanskeni „jac po- aomu v Trstu pevski Gallus«. Namenjen J« ® v8& tresa v Banjaluki. Vljud Člani uredništva S02ALJE plin morskega dnevnika 'zr® td^jč no sožalje ženi delovne»^,jil Franca Kavsa, Aniti, o® nega očeta Ivana PiP®*V' KRITIKE IN POROČILA TRŽAŠKA PREMIERA V KINU GR A TTACIELO «Bitka na Neretvi» - zgodovinski dokument * globokim humanizmom partizanske epopeje Komaj pet dni po sarajevski pre- veže neomejena ambicija po politič-Jj' je film «Bika na Neretvi» ni moči. Logično, da tudi v njenih £el včeraj tudi v Trst. Predva- krogih nove politične sile povzro- čijo neki prelom. Navzkriž pridejo {j' . v kinu Grattacielo in glas „ le šel o njem po svetu še ko tj J?.3 snemali, je ze prvi dan pri-v kinematograf veliko število kot četrt stoletja je že poln- 0c*. resnične bitke na Neretvi j„ J"3* je že zacelil skeleče rane trni- otno razdejanje, pa tudi v Pdfj-nu preživelih borcev Titove ft "ronske vojske so se zabrisale Marsikatere podrobnosti na to li,'*0 epopejo jugoslovanskega par-»a Toda v zgodovini bo bitka kjitii «toi ostala kot eno najsvet ■ ‘u dejanj generacije, ki si je op priborila v nadčloveškem *»olvLi^ejonj generacije, ki si je inZT0 priborila v nadčloveškem I'? nacifašističnimi hordami "Movimi kvizlinškimi pomagači {« £eno nedopovedljivih herojstev p*tfohovitih žrtev. trjirv je zato, da je ta epopeja j^.3 tudi na film kot na eno iz-^ najbolj komunikativnih, čeprav Hjil®3? v umetniškem smislu ne Nch b°yt°blienih sredstev pripo-tiidj 'ania in posredovanja. Prav lfSa ker tudi po zaslugi K Hma prišla v svet in med nL-ešt°rijo ljudi, ki se iz ene-kjf".drugega razloga ne poslužu-P|sonih virov za spoznavanja hS,,.ne- resnica o dogodkih, deti jjjj 1,1 ljudeh, ki so to zgodovino ^tvom svoi° krvjo in svojim ju- vtis po gledanju skoraj 3 in frolajoče filmske predstave je, tiJe Veljku Bulajiču uspelo kot rj|j“ scenarija in režiserju ustva-fd™- monumentalen po '“fcj!? množičnih prizorih in pre-„5,1,v po kolektivnih in individual-\ dramah akterjev. Kolikor polii "J0 dokumente o bitki na Neret-je Bulajič kar zadeva bitko j P filmsko največji možni me-zgodovinskih dejs‘ev ne - zadeva strategijo bitke, it,™0 celo nekaterih nastopajočih liijj, Zato je prikaz tega drama-ii i:?3 boja za nad 4000 ranjencev bttjdsarjev avtentičen in kot tak ilijC*‘)toa slika globoke humani-l«jjj *. vsebine ne samo te bitke, Ifljje? vsega narodnoosvobodilnega tej,, Jugoslovanskih narodov. In v \J'!mu gre zlasti za to, kajti ji (i ni*etn, ki ga izžareva s svo-tHn.P°udar\om na pomenu neret-bitke je tisti, ki mu od-j,^o značaj vojnega filma, kakrš-te|0 STn° v povojnih letih videli že lr( Jffdo, čeprav skozi tri slabe predvsem daljnovidni, a tudi hinavski Gaspare, ki takoj naveže stike s Piemontom, zastareli a pošteni Don Bosco in ambiciozni vikar Lo-dovico: Istočasno s tem trenjem pa nastane še drugo, ki ga povzroči testament stare Margherite, pravega voditelja družine, ki v svojih poslednjih odločitvah hudo oškoduje starejšega sina Giacoma v korist razposajenega Raimonda. Okoli teh osrednjih oseb, ki jih je režiser En-riquez odlično prikazal, pa se vrstijo vsi ostali člani s svojimi velikimi in malimi problemi. V svoji celoti pa družina Uzzedda predstavlja bur-žuazni razred, ki vidi v revoluciji in zedinjenju italijanskih pokrajin le priložnost, da razširi svojo moč in imetje. Delo je v tem pogledu demitizacija pneporodovske miselnosti, ki jo v poznejših dobah toliko poveličujejo, ki pa je, kot samo delo priča, vzplamtela predvsem po političnih dogodkih in postala last tistih ljudi, ki so se ji bili prej najbolj upirali. Značilne so zadnje misli v igri, ki jih izreče don Blasco. Spremenilo se r resnici ni nič: mi smo gospodarili prej in mi bomo gospodarili še naprej. V tem pogledu so torej kraljevi namestniki tudi socialni dokument, ki prikazuje zastarelo južnjaško družbo, katere tradicije in razredni razkol ne more omajati niti tako radikalni politični preobrat. Če je na vsak način delo lahko podvrženo kritiki, tega ne moremo reči o izvedbi, ki je bila med najboljšimi, kar smo jih videli v zadnjem času v tržaških dvoranah. Turri Ferro je v svojem don Blase« podal na izreden način vso značajno razdrobljenost poštenega podeželskega duhovnika burnega temperamenta in grobih a odkritih potez, ki do zadnjega dosledno zagovarja svoje trditve in le navidezno klone pred zmagovitim republikanskim gibanjem. Ennio Balbo pa je ravno tako prepričljivo podal lik lakomnega Giacoma, ki v svojem lovu za bogastvom brez oklevanja pogubi tudi bližnje sorodnike. Gaspareja, ambicioznega in spletkarskega politikanta, je odlično podal Filippo Scelzo, v splošnem pa je celotni ansambel (ki je izredno številen), znal prikazati silno pestro paleto značajev in družbe. Lepe so bile tudi scene in duhoviti tehnični pripomočki Francesca Con-trafatta. Odlična je tudi glasbena spremljava, ki jo je pripravil Gian-carlo Chiaramello. uk Opozorilo političnim preganjancem Združenje političnih preganjancev (ANPPIA) vabi vse tiste, ki so bili s prefektumimi, policijskimi ali sodnimi ukrepi zaradi svoje politične in antifašistične dejavnosti zaprti ali poslani v konftnacijo, naj se čimprej javijo na sedežu v Ul. C. Battisti zaradi zbiranja podatkov, ki bodo objavljeni v posebni knjigi. Obvestilo vinogradnikom iz nabrcžinske, zgoniške in repentabrske občine Trošarlnskl konzorcij med občinami Devin - Nabrežina, Zgonik ln Repentabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta predložiti krajevnemu trošarinskemu uradu najkasneje do 10. decembra prijavo količine med letom pridelanega vina ter količino vina, ki so ga imeli v zalogi dne 30. novembra 1969, Prijave sprejemajo na županstvih: Zaradi stavke uslužbencev konzorcija (od 3. do 5. decembra), bodo prijave sprejemali po naslednjem sporedu: občina Devin Nabrežina: 6„ 9. in 10. decembra (od 8. do 12. ure); občina Zgonik: 6. in 9. dec. (od 9. do 12. ure); občina Repentabor: 10. dec. (od 9. do 12. ure). Konzorcij ne bo izdal spremnega lzkazila za prodajo vina Ustim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu (globa od 100.000 Ur do 1.000.000 lir). Prispevajte en DIJAŠKO MAIKO! ltlUl|||||||H|||||||||||||||||M||,|||m|M„||||M|m|||||||||||||||||||||||||||mM|M|||||||||||||||||m|m|||(||||||||||||" V KROŽKU «PINKO TOMAŽIČ* Roman Albreht o temi «Slovenija v Jugoslaviji» Drugi večer, ki ga je krožek za družbene in politične vede cPinko Tomažič» posvetil jugoslovanski stvarnosti, je bil posvečen temi «Slovenija v Jugos'aviji». Pred številnimi poslušalci, med katerimi smo opazili tudi mnogo mladih, je nastopil poslanec SRS v zboru narodov, Roman Albreht, član stamega dela konference ZKJ. Svoje izvajanje je Albreht osredotočil na bistveno vprašanje družbene in gospodarske reforme v Jugoslaviji, vsestranskega uveljavljanja samoupravljanja in od tega odvisno odmiranje države v svojih osrednjih funkcijah, ki jih nadomešča čedalje bolj in bolj praksa vzajemnega sporazumevanja. Glede narodne politike pa je temeljil predvsem na misli, da so široke ljudske množice, vse prebivalstvo, nosilec narodnostnega bita in da je zatorej krepitev narodnostne zavesti in kulture v neprestanem osvobajanju dela in delovnega človeka. V ta okvir se vKjučuje vprašanje odnosa slovenskega narodnega in samoupravnega telesa do zveze jugoslovanskih narodov, v kateri opravičuje svoj nacionalni gospodarski in druž- TUDI VČERAJ PO GORIŠKIH ULICAH Protestna povorka srednješolcev ki zahtevajo temeljite reforme V povorki okrog 2000 dijakov so sodelovali tudi slovenski srednješolci s transparentom v slovenščini - Krajevni predstavniki obljubili posredovanje na pristojnih mestih ^Prisostvujemo eni sami nepre cjj akciji jurišev in bitk, in žnu Vfčat izrazitega protivojnega beJ^ma, ki je zaradi svoje grozit "?kumentamosti klic po miru J^toečji dobrini ljudi. %l°raf nujno je, da so v tako za-'ie “tem filmu individualne zgod-kiilcp "s°de akterjev neretvanske \ nekoliko v ozadju, čeprav je 'ilt, Vrsta odličnih igralcev ustva-i, eudovite vloge in krasne drob-VJ?Ql!JOre. ki so kot kamenčki v nere vanske epopeje. Gle-"a primer morajo presuniti umiranja, i posti vsake pate-ti, p", včasih celo grobo realistič-•A Aetresljivi so prizori z bolniki ^ m j ? trpljenje, ki jim povzročanje in celo blaznost. Izred-le v f^mu figura Italijan-'i “j3 kapitana (Nero), ki prestopi haitijske vojske v partizanske in pade v skupni borbi za •trSL ""dočnost dveh domovin. Moj-*iilf3 ie podan lik partizanskeg« irfctezca (Samardžid), pa bolni-t (Milena Dravič), prepričljiv Yula Brgnnerja («Se-k^Vodiram, a mislim nato, kako aiiiniiiiiiitiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiuiiiiiiiii PISMA UREDNIŠTVU mru gradih), topel lik deleža, ki je v filmu od-Sj)’1 Posameznim osebam, bi go-ft iJJnko našel Bulajič enakovred 'L.,lerprele med jugoslovanskimi % i''1”1! igralci, toda tudi dejstvo, hj „A n em zoral toHkšno število ^ ‘nien iz sodobnega film-Tt)n S-Ve!a- ima svoj pomen, v ka-jjitg3 19)'a komercialni interes dru-"togo. Prvotna je namreč v MjA da se prisotnost igralcev narodnosti odseva v vse-P ^ vrednotah osvobodilnih bo-h, jJčbto.vo ni bila samo kurtoazi-Bondarčuft, Brj/nner, Jur-dL Vščina. Nem, Orson Welles jfo, u8t o svojih izjapah poudarili \lvla moment Iti prav v tem 1% U ugotavljali svoje zadovolj-\ da „„ lahko sodelovali v i ■'humanističnih kvalitet. 1 jjn10 ;vsega tega pa je naravno •k veškn razumljivo, da najdemo ‘doT/danju ta rega filma največ \e£e3.a mi primorski in tržaški iftosl1, ki smo v skupnem boju 'rievjUnskih na # lov za osvobo-Jfl- uj-ffli vse, kar smo mogli. Zla-t t'e i„a to m bivše partizanske \ ' Ki so sami šli skozi podobne 1' mani strahotne po svoji a nič manj pomembne S; e"jih, smotrih in pripravlje-na totalno žrtvovanje. .1- k. Pritožba slovenske matere V otroški bolnišnici Burlo Garofolo premalo slovenskih zdravnikov in bolničark - Pojasnilo ravnateljstva «Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika Rada bi vas opozorila na stvar, ki mi je zelo pri srcu in ki zanima tudi druge slovenske matere. Želela bi, da bi to moje pismo objavili in tako opozorili odgovorne oblasti. Upam tudi, da boste vprašali za pojasnila in razčistili zadevo. V otroški bolnišnici tBurlo Garofolo» v Istrski ulici je precej slovenskih otrok. To sem zapazila, ko sem šla obiskat svojega otroka in se srečala z drugo materjo, ki ima tudi svojega otroka v tej bolnišnici in ki jo poznam že mnogo let. in mora v bolnišnico. Obe sva bili žalostni, ker sta se o'roka jokala in se potožila, da ju nihče ne razume. Jaz sem potem rekla zdravniku, da tako ni prav, da mali otroci, posebno iz vasi, ne razumejo italijansko. Zdravnik m’ je potrdil, da imam sicer prav, da pa on ne more nič pomagati. Na ravnateljstvo nisem šla. ker se mi je zelo mudilo domov in sem bila preveč razburjena. Zato pa pišem vam tudi v imenu drugih slovenskih mater. Mislim, da bi v taki bolnišnici morali imeti tudi slovenske zdravnike in bolničarke, saj mali otrok, ki je bolan in ki ga nobeden ne razume, je še bolj nesrečen in nestrpen». (Sledi podpis) Odgovor uredništva: Lepo se vam zahvaljujemo za o-pozorilo in pismo, ki ga v celoti objavljamo. Predvsem želimo, da bi kraljevi namestniki» gledališču Rossetti it # Oledališču Politeama Rossetti teh dneh na sporedu De Ro-fi» rpo delo «Kraljevi namestni-n«, 0a izvaja Stalno gledališče Vt3«ie- k k. delo v svoji prvotni izvedbi %! °, namenjeno gledališki uprizo-j/ kar pazljivemu gledalcu tudi %a u^°’ Vrav zara(ti težkega pre-^ * knjige m oder pa moremo Si » vse njegove pomanjklji-»o ' Poudarimo lahko celo njego-8q ?ednost političnega in socialne-\e2,Unenta svoje dobe, «Rissor-So;ta* iz katerega so črpali tudi [Vi* sicilski pisatelji tiste dobe ^Du!La’ Capuana, Tommaso Di *Qjjf®dusa). Temeljna zgradba te V*r* je premožna sicilska drtiži-'tinjčjzedda, katere člane, sicer Cn® po značaju in stremljenjih. vaš otrok in vso drugi malčki, ki se morajo zdraviti v bolnišnici, čimprej okrevali in se vrnili k svojim mamicam. Popolnoma vas razumemo in se z vami strinjamo. Obrnili smo se na vodstvo bolnišnice in vprašali za pojasnila. U-pravni direktor nam je zagotovil, da imajo v bolnišnici tBurlo Garo folo» tudi slovenske zdravnike in bolničarke. Ko smo mu povedali, da smo dobili pritožbe, je hotel vedeti, kdaj se je zgodilo in za katere otroke gre. Teh podrobnosti mu nismo mogli povedati in smo ga vprašali, ali Lahko pride do takih ne všečnosti. Priznal je, da se lahko nekaj takega zgodi, če takrat ni v oddelku bolničarke ali zdravnika, ki govori slovensko. Zdi se nam torej, da je premalo slovenskih bolničarjev, ali bolničark, ki bi se znali pogovoriti z otrokom po slovensko. Da bi se odpravile nevšečnosti, je upravni direktor svetoval, naj bi slovenski starši ob sprejemu otroka v bolnišnico opozorili ravnateljstvo da otrok ne razume italijansko. Našim materam priporočamo, naj upoštevajo ta nasvet, vodstvo otroš ke bolnišnice pa naj poskrbi, da bo imelo več bolničark in zdravnikov, ki govorijo slovensko. bend obstanek, spričo najtesnejše povezanosti interesov in gospodarstva. Albreht je zatem polemiziral s kritiki take zamisli, ki se pojavljajo na levi in desni. Prvi bi radi utrjevali upravno - državne elemente v družbi, v mednarodnem merilu pa zagovarjajo tako imenovano ^Cricx.'nc: *' v'\ __v, • *• V'—>v 1. Črna vojska Narednik je bral polkovno povelje. Vojaki so bili izmučeni in so komaj poslušali. Nenadoma se je infamterist Amun Mohor zdrznil, kajti nepričakovano je začul svoje ime: «... infanterist Amun Mohor je transferiran k bataljonu št. 100. Zglasi naj se jutri zjutraj ob 7. uri pri bataljonski komandi.» Po razhodu je Amun še zmeraj nepremično stal na mestu, medtem ko so se njegovi tovariši že razhajali. Tedaj je pristopil narednik k njemu. «Ste razumeli, infanterist Amun?» Ker se Amun ni zganil, je nadaljeval: ((Bataljon št. 100 je v barakah za lazaristovsko kasarno!« Potem se je sklonil čisto k Amunu, ki je nepremično stal pred njim z rokami ob hlačnih šivih, in strupeno pristavil: «Takih vojakov, kakor ste vi, pri nas ne potrebujemo. Tam vas bodo že naučili kozjih molitvic.« Narednik se je odstranil, Amun pa se še vedno ni mogel premakniti, tako je bil iznenaden. Način, kako mu je narednik sporočil odlok, ga je prepričal, da mora za tem tičati nekaj posebnega. Tudi kompanijski tagšarž, tisti f raj tar z očali, ki je ves čas stal za narednikom, ga ni izpustil iz oči Kaj neki to pomeni? Ko si je naposled opomogel, je videl, da je skoraj sam ostal na dvorišču. Tedaj se je spomnil večerje in odhitel ie za drugimi v kasarno. Prišel je zadnji h kotlu. Kuhar ga je neprijazno nahrulil : «No, lahko bi se bil prej prikidal! Ali misliš, da moramo vedno tičati v tej luknji?« Kljub neprijaznemu sprejemu pa mu je molče pridejal še po eno zajemalko golaža In polente. Ko je stopil v sobo, ga je sprejel hladen mir. Nihče ga ni pogledal. Druge krati je med večerjo vladal razposajen hrup, vojaki so hitro jedli in se odpravljali v mesto, danes pa so vsi trdovratno molčali. Pri dolgi mizi je bilo na koncu še prostora, toda ko je Amun hotel prisesti, se je sosed neprijazno nakremžil: «Kaj pa siliš sem? Ali ne vidiš, da ni prostora?« Amun se je usedel na svojo posteljo in začel jesti. Toda medtem ko je še malo prej občutil velik tek, ga je zaradi ponašanja tovarišev začel izgubljati. Slednjič je postavil posodje na polico in se zleknil po slamnjači. Soba se je medtem začela prazniti, vojaki so odhajali na hodnik, kjer je pri umivalniku rožljala pločevinasta posoda, nato so se vračali in koj nato je večina zapustila sobo. Amunov sosed je imel navado, da se je po večerji zleknil na posteljo, si nažgal pipo in se spustil z njim v razgovor. Nocoj pa je tudi tiho zginil. Bilo je očitno, da se ga tudi on izogiba. Amuna je to hudo zabolelo, če ga črta ta, o katerem Je mislil, da mu je najbolj vdan, mora biti za to tehten vzrok. Ali pa se je motil? Mogoče tudi ta ni bil odkrit in je hlinil prijateljstvo le zadelj tobaka za pipo? Naposled... Skušal je biti ravnodušen. Ali ni popolnoma vseeno, kaj mislijo tovariši o njem, ko gre tako stran, že jutri? Toda ta tolažba Je KOŠARKA . GORICA, 4. - Alberto član goriške peterke Spliigen ,js|i() k; se je ponesrečil med nede grdo mačo tekmo z Noalexom netk, ne bo mogel na igr‘sC. <0 približno en mesec. Košarka!? -g sprejeli v tržiško bolnišnico, so mu ugotovili kostne poškodb Sosed je molčal. bila Jalova. Sklenil je, da gre iskat soseda, ki gotovo ni odšel v mesto, temveč mora biti kje na prostranem dvorišču. Izvleci mora iz njega skrivnost nenadne spremembe, naj velja, Kar noče. Zunaj je polagoma legal mrak, toda žarnice še niso gorele. Dvorišče je bilo skoraj prazno; suh, a ne prehud mraz sej e zgrinjal nad kasarno, ki je samevala na robu mesta. Pred kantino, ki je bila na koncu stavbe, je zapazil dve skupini Soldatov v živahnem razgovoru. V eni teh skupini Je opazil dolgimastega kompanijskega inšpekcijam, ki je mahal z rokami in glasno vpil: «To je svinjarija, največja svinjarija! Sramota za naš polk...« Nenadoma so ga vojaki opazili in kompanijski inšpekedjon je umolknil. Amunu se je zahotelo stopiti k njim in jih izzvati, da mu povedo resnico v obraz, kajti bilo je očito, da so govorili o njem. Toda toliko poguma le ni imel. Hkrati je zagledal soseda v samotnem kotu dvorišča kjer je slonel sam zase in kadil. Vojaki pred kantino ga niso mogli videti. Amun se je previdno približal, boječ se, da bi mu tovariš ne pobegnil, če bi ga prej opazil. To se mu je posrečilo; sosed ga je zagledal šele, ko se je Amun vštric njega naslonil na ograjo. Nekaj hipov sta tako slonela in molčala. Prvi je spregovoril Amun: s «Ker grem Jutri zjutraj, sem ti prinesel še nekaj tobaka. Tukaj m samem ga boš gotovo vzel, čeprav bi ga v sobi morebiti ne...» Pri tem je Izvlekel zavojček tobaka iz žepa in mu ga pomolil. Sosed se je najprej previdno ozrl po dvorišču, in ko se je prepričal, da Ju nihče ne opazuje, Je hlastno segel po daru ln ga stlačil v žep. Rekel pa ni nič. Tedaj se je Amun opogumil in vprašal naravnost: «Povej mi, kaj imate nocoj z menoj...« ^Te? Jp0VetŠ,>> ^ ^lteda?eSazr ms trpnhT’' " Tedaj se je tovariš zganil- hni f\RV- Politično sumljiv...,) Njegov g*sA b l Ipnl;H?St° tuj’ inlk0 ie govoril, ni pogledal Amunu v 1 (Politično sumljiv!« je vzkliknil Amun ves iz sebe-kaj pa...» «Ne vem!« Tovarišev glas je bil suh, odrezan. «Ali sem zategadelj transferiran?« ('Zategadelj, pravijo...« ^ Selc zdaj se je sosed zravnal in se na pol obrnil k Je zagledal Prestrašen, razočaran in bolesten Občutil je veliko potrebo prepričati tovariša ob svoji stfl s katerim je preživel nekaj tednov v miru in spoštovanj11’ ga po krivem dolže, da je nedolžen. Zato je rekei: «In ti vse to verjameš?« »Tako pravijo; kaj jaz vem...?« ■aflt «Jaz ti pa lahko rečem, da ni vse skupaj nič res JjL ^ee?,a.r,..I?3„ vem, kaj bi moglo biti! Politično sumljiv? ga zlodeja? Nikoli se nisem pečal s politiko Kako M moji mladosti in pri tem, da sem živel doma na Slovenec sem že, to je res, ali kaj morem za to? Tudi « ^ moreš za to, da si Nemec. Najbrž je to kaka pomota me Je kdo iz zlobnosti očrnil pri komandi. Nimam P0J kaj bi moglo bitd!» .rOi” UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECUH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: (iOKICA: UUca 24 Maagio l/l Telefon 33-82 »naprej, Četrtletna 2 250 ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur. SFRJ posamezna Številka » tednu tn nedeljo 50 pare (50 starih dinarjev) meseCno Trat 11-5374 - Za SFRJ ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoO raCuo pri NarodnJ bank) v Ljubitan) - 501-3-270/1 beseda — Oglas) za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — ' Amun je govoril hlastno, prepričevalno in med g°v°Ztt ni izpustil tovariša iz oči. Zdelo se mu je, da se sosedov b ^ počasi jasni in postaja zaupljivejši. Osamelost, ki je Arn do zdaj dušila, Je začela polagoma popuščati. Ta hip se je izpred kasarne sčm zaslišal klic: ((Infanterist Amun, v pisarno!« (Nadaljevanje FRANČIŠKA »t 20 - Tetetor« 37-338, 05-823 - NAROČNINA: mesečne BO" oSS°cin.?g.8iirzr^ZirJeV,«!T ,0° ^ mm 8tarih