LETO V. ŠT. 4 Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice v v T R Z I C -j* • ~j4Xm y/\ »itt ’ ' t *. ; /o re j e i j e SI /A il U ! pod j e i/o V sredo 8.4.1964. je zasedal Centralni delavski sv-et.' Kot poJ oebna točka dnevnega reda zasedanja je bila razprava in sprejetje statuta» Pc obrazložitvi člana centralne komisijo za iz delavo statuta se je razvila krajša debata, bilo je danih še nekaj pojasnil v čem se novi. statut razlikuje od starih pražil podjetja, Pojasnjeno je bilo', kakšne spremembe prinaša Lfcatut v sami organizacijski strukturi, izoblikovanje komisij in odborov samoupravnih organov itd« Kljub temu, da je bilo organiziranih šest razprav po tem vprašanju z željo, da se vsak posameznik čimbolje upozna z vsebino Statuta, da bi prišlo čimveč konstruktivnih predlogov in pripomb, da bi bil Sta tut res odraz in želja delovnega kolektiva, se je teh razprav udeležilo le dobra petina zaposlenih* Prav vsled tega se je komisija odločila, da da osnutek Statuta v tisk in da vsak član kolektiva prejme po en izvod. Prod sprejetjem Statuta je vsak imöl možnost dati svojo, predloge in mišljenja na posamezne člene. Vsoh predlogov in pripomb od strani posameznih elanov kolektiva jo bilo preko štirideset in jih je komisija na svojih osmih .sejah obravnavala. Centralni delavski svet jo na svoji 33. redni seji dne 8. apr la 1964, Statut potrdil in ga sprejel s pripombo, da stopi osmi dan po sprejetju v veljavo. Vsi pravilniki in poslovniki pa morajo biti izdelani in vsklajoni, v šestih mesecih po sprejetju Statuta, Centralni delavski svet je sprejel in potrdil predlog, da noj komisija, ki jo bila postavljena za izdelavo statuta, obdrži to funkcijo in je odgovorna, da bodo vsi pravilniki in poslovniki do določenega časa prilagojeni. Trač sprejetjem Statuta je ta osnutek preglodala še posebna komisija pri Občinski skupščifti.Tržič ter mu v glavnem dala pozitivno oceno: bila je le pripomba, da bi mogoče le kazalo bolj konkretno obdelati planiranje v podjetju. Seveda je treba vedeti, da bo potrebno tudi ta Statut prilaga jati in ga dopolnjevati. Že temeljni Zakon o volitvah 'delavskih svetov .'in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki jo bil objavljen v Uradnem listu št, 15. dno. 8.-4-1964. > nakazuje nekatere spremembo glede delovnega razmerja tor jih bo treba v našem -Stata vskladiti, Komisija bo vse eventualne spremembe v Statutu objavljala, v našem glasilu Tržiški Tekstilec. Vsako leto praznuje Praznik dela - 1. maj vse več svobodnih delovnih ljudi. Revolucionarna misel Marksa, Engelsa in Lenin si utira pot k narodom Azije, Afrike, Amerike in Evrope. Prebujajoči narodi, do nedavna tlačeni s peto kolonializma razvijajo noseč v sebi revolucionarne ideje, vse kvaliteto delavskega razreda. Izkušnje delavskega razreda Jugoslavije so vz^t ne malemu številu mladih držav. Zato je prav, da se prav ob tora prazniku spomnimo revolucionar.' poti delavskega razreda Jugoslavije, žrtev predvojnega režima, žrtev štiriletne borbe naših narodov za. osvoboditev, kakor tud: naporov narodov Jugoslavije za izgradnjo socializma, za lopo in zadovoljno sedanjost in prihodnost. Z dolom svojih rok, z umnim in skrbnim gospodarjenjem realizirano pogoje za boljše življenje, za boljši življenjski standard. OB PRAZNIKU LELA ČESTITAJO VSEM ČLANOM NAČELA KOLEKTIVA TER JIM ŽELE ČE VELIKO NOVIH DELOVNIH ZMAG - DELAVSKI.SVET PODJETJA - UPRAVNI ODBOR PODJETJA - SVETI EKONOMSKIH ENOT - TOVARNIŠKI KOMITET ZKS - TOVARNIŠKI. ODBOR SINDIKATA - TOVARNIŠKI KOMITET MLADINE - UPRAVA PODJETJA • - ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILCEV - SEKCIJA MOJSTROV PRI ZITTS - INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO - UREDNIŠKI ODBOR TEKSTILCA • • • OBVESTILO Tradicionalna zabava v naravi'bo kot vsako leto tudi letos i dan 1. maja. Točnega'kpa/ja še no vemo, v slučaju slabega vr-na pa bo zabava še isti dan v dvorani TVD Partizan. Na zabavo, kjer boste vsi pogoščeni, ti, vas vabimo polnoštevilno ! ! ki se nameravate udelo Sindikat PROIZVODNI USPEHI IN PROBLEMATIKA V PRVEM TROMESEČJU Za-jaaiaiJe,jprvo^hefrtiet je . čas je, da se ozremo na že prehojeno pot in pogledamo, s kakšnimi uspehi so bila poplačana naša prizadevanja v prvih treh mesecih tekočega leta. Predilnica je izdelala v prvem četrtletju pri številki Nm 34 6C j.306 kg preje in izpolnila s tem svojo plansko zadolžitev s 95,7 V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je povečala proizvodnja le za 3,24 čeprav se je število vreten v predilnici povečalo za 8,64 Izkoriščanje strojev se je v-primerjavi z lanskim prvim tromesečjem poslabšalo od 18,7 na 17,61 g na vrotonsko uro. Število ur potrebnih za proizvodnjo 100 kg preje znaša v prvem tromesečju lanskega leta 26,93. Na vprašanje, zakaj predilnica no dosega planiranega obsega proizvodnje, zakaj se je poslabšalo izkoriščanje strojev in zakaj se jo povohala proizvodnja le za 3 ko bi: smeli.z ozirom na 2.112 novo montiranih .'•.roten pričakovati 8 $ povečanje, odgovarja obratno vodstvo predilnice z naslednjimi pojasnili : (Jo - izvzamemo kratek zastoj ob •oncu tromesečja, je bila predilnica sorazmerno dobro založena -s surovino, kakor po količini, tako tudi po kakovosti. «Diradi prehoda na avtomatično menjavo votka tkalnic j odklanjajo votek na PC formatih, vsled cosar so se poj vili na prstančnih strojih za votek nepredvideni zast' -ji. Te zastoje bi bilo mogočo deloma zmanjšati, če bi stalež v predilnici ne bi • za 10 do 14 ljudi manjši od planiranega števila zaposlenih; (K temu je treba prišteti še povprečno 14 oseb, ki so zaposlene dnevno le 4 ure in pa takoimenovano dnevne delavko, ki nimajo stalnega delovnega mesta.;, če upoštevamo še težave, kr’ # so nastalo v torn tromesečja, zaradi poman jkanj a.e1okfcr! V nega toka (klima) in pa z -stoje, ki jih povzroča n . • dotrajana čistilnica, smemo reči, da je zaključila naš; predilnica prvo četrtletje z uspehom, Tkalnica jo izdelala v prvem tromesečju 3,728.058 tkanin, oziroma 6,675'.0,67 votkov in izpolnila svojo plansko zadolžitev z. 58,31 oziroma 55,65 Rezultate dosežene v prvem tromesečju je težko primerjati z rezultati istega obdobja v lanskem letu,.ker se je med tem znatno spremenil sestav strojnega parka, (lani 900« letos 843 statev s povprečno 154,5 vrtljaji na minuto, medtem, ko so v.lanske obdobju statve tekle s hi- trostjo 161 vrtljaji .na minuto.)* K manjši proizvodnji in k rio izpolnit vi plana je prispevalo svoje: pomanjkanje električnega toka (avtomatska tkalnica ni priključena na domače omrežje), pomanjkanje-pare (težave -v škrobilnici, povečan odstotek zastojev zaradi čakanja na osnovo in s ten nekoliko nižji izkoristek statev), pomanjkanje delovne silo (v mesecu marcu je stalo dnevno v tkalnici tudi po 100 strojev). Vsled spremembe sestave strojnega parka je tudi primerjava proizvodnosti (lani smo potrebovali za 1000 kvadratnih metrov 83,88 delovnih ur, letos pa 87,-34) osnovana na majavih nogah. Upoštevati moramo, da je zaradi montaže IO8 širokih statev znatno norastla nedokončana proizvodnja, ki ni zajeta v končnem proizvodu, izračun proizvodnosti pa je zajel tudi delovne ure montažne ekipe na Kovo avtomatih 275, vsled česar je trpela nekoliko tudi utečena proizvodnja. Rezultati tkalnice v prvem četrtletju 1964. niso slabši od rezultatov prvega četrtletja lanskega leta, bili pa 'bi nedvomno še boljši, če se tkalnica ne bi mogla ubadati z navedenimi problemi. Belilnica je obdelala v prvem četrtletju letošnjega leta 4,152.891 kvadratnih metrov tkanin in izpolnila svojo plansko obvezo s 95,26 Obdelana količina je sicer za 15,3 t večji o d 00ličin ■ ki smo jo bili obdelali v belilnici v prvem četrtletj lanskega lota, vzroke za no izpolnitev planskih zadolži tov pa' moramo iskati v pomanjkanju natrijevega hipe-klorita in natrijevega, lug: do katerega jo prišlo zareč redukcij .električne energije. Pri beljenju si je belilnica pomagala s klorovim apnom, izpada zaradi p omari j kanja luga pa s tem ni mogi preprečiti. Če bo dobila bo lilnica dovolj blaga za beljenje (som spadajo tudi st ritve drugim podjetjem), b. izpad mogočo nadoknaditi, v kolikor bo to dopuščal sta-lež delovno sile, saj belil niča ni tako ostro vezana na kapaciteto, kot tkalnico, ali predilnica. Mogočo vas bo zanimal tudi tale podatek: V prvem tromesečju éno predali !neupoštovaje 4.708 kg ostankov) 3,929.536 kvadre t nih metrov tkanin, kar pro: stavi ja- 23,4 /- planirane letne količino,, in izvozili 1,738.561 kvadratnih metrov in s ton izvršili letno obveznost z 29,64 A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A L a di.'j?..-v lì zin 0 PRODUKTIVNOSTI IN ŽIVLJENJSKEM STANDARDU Mnogo jo tilo žo napisanega, še več pa v vsakodnevni praksi -govorjenega, kaj je produktivnost dola, kako produktivnost dvigniti in podobno. Posebno v zadnjem času se postavlja vse resnejše ta zahteva s'strani najodgovornejših državnih organov in ne.nino dan, da problem ni postavljen pred nas z vso resnostjo. Zahteva • povečanju produktivnosti dela pà je tem bolj življenjska, ker jo -dobila vzporedno po ocenitvi nivoja življenjskega standarda odločilen pomen. Lahko trdim, da se do nedavnega še nismo spoprijeli z nakazanim problemom resneje,.kor srno verjetno ži voli v prepričanju, da nam bo normalen dvig produktivnosti istočasno reševal in dvigal tudi življenjski standardi Previ sok porast življenjskih stroškov nas opominja in zahteva, da moramo vložiti vso sposobnosti in povečati našo napore v cilj dviga produktivnosti delai Da bi se nam ta naloga cin boljo vtisnila v spomin in da bi jo lažje reševali pri našem dnevnem delu, sen se odločil, da v nekaj! poglavjih, po jasnim osnov na načela, ki nas morajo voditi pri nadaljnjem delu. Poslužil se bon novejšo literaturo "Proučevanjo. rada" tor skušal princ po čin bolj prilagoditi našim izkušnjam in,zahtovarn. Povdaril pa bi že rad uvodoma, da reševanje tega problema ni. sano dol:.: host le nekaj članov kolektiva, temveč vseh nas no glede na r, poslitev. Kako zagotoviti rast družbenega in osebnega stand:, r da delovnega. človeka, je vprašanje, ki se n fin postavlja vse bolj ostro ter nas sili, da s podvojenimi prizadevanji išče: • ; odgovor nanj na vsakem delovnem mestu, pri vsakem dolu. Življenjski standard•delovnega človeka jo v svetu zelo različen in zavisi od mnogih pogojev, katere imam namen, v,te j razp prikazati. Patere so v glavnem potrebe, ki naj zagotavljajo delovnemu čl voku minimalen, standard? - v hrani - takšni količini in takšne kvalitete, da lahko človek, nadoknadi energijo, ki jo zahteva življenjska funk cija in energijo, katero porabi pri dolu; - v obleki - da se oblači primerno in da z njo zagotovi pri marno čistočo telesa, kot tudi zaščito prod vremenskimi n prilikami; - v stanovanju - da si z njim zagotovi osnovno higiensko p goje; - v higirrni— da se nu nudijo sanitarno—zdravniško usluge v .su. I. }jJ: ni , ahi prevortivh-e-.-.. Polog teh osnovriih življenjskih potrei) pa Dorano dodati še: - v izobraževan ju - da sc ©u' omogoči, da razvija, o s ohne : 'sohnosti, katere potrchuje v življenju; - v zavarovanju - da nu proti tatvinam, nasilju, izguhi si sohnosti do dela,•vsied štarosii in bolezni omogoči nur maino življenje'itd. Vse to so potrebe, katero nora-ineti delovni človek za sv j življenje. Vsak narod, vsaka skupnost se nora truditi, da ju v stanju,, .da zadovolji te potrebe. V glavnem govorimo, da so na dva načina lahko poveča.količina dobrin in uslug, ki jih potrebujemo. Prvi način jo doveijna zaposlenost, drugi način pa povečana produktivnost. Mislim, da je v sedanji naši družbi drugi način edino merodajen. Prehrana - boljša in cenejšo, bo tokrat, kadar se bo dovolj p-* večaiaaproduktivnost dola v pol jedeljstvu. Več ja količina obleko in več stanovanj po zmernih cenah bo takrat, kadar se b še bolj'večala produktivnost dela v industriji. Boljši bigie a ski pogoji, boljše zavarovanje, in izobraževanje bo lahko nas + pilo s povečanjem.produktivnosti v vseh vejah družbeno aktiv nosti in z večjim odvajanjem sredstev za te svrhe. .Pa- so nekaj o tem, kaj jo produktivnost ? Produktivnost je razmerje ned doseženo vrednostjo proizvod:!; in vloženimi sredstvi, ki so so za njo porabila. Suhe. ugot -vitov, da je produktivnost proizvajalca ali strojev porog'1-v nekom podjetju, še ne pokaže na to, zakaj je do tega priča : Do povečanja produktivnosti lahko pride na osnovi boljše,.. planiranja proizvodnje, smotrnejšega izkoriščanja osnovnega uSateriala (bombaža), ali pomožnih materialov (cevko, naziva, itd,), O povečani produktivnosti govorimo, kadar proizvode:; neko količino proizvoda z zmanjšanimi stroški, to jo, dr ; ■»• rabimo manjše količino' materiala (odpadki !), da vložimo manj truda pri manjšem številu delovnih ur (dobra organizacija iu priprava dela). Govorimo lahko o več vrstah produktivnosti dela in nm. gih načinih povečevanja. Pri nas so. je nekako ustalilo mišljenj', da jo osnova za boljše gospodarjenje le v fizičnem dvigu duktivnosti dela. Ta produktivnost dola. jo.dosegla v našem p djot ju že zadovoljiv rezultat. Količina proizvoda jo nekako doseženo, in lahko trdimo, da'smo sedaj pred .nalogo, kako d o s.) či, da bo izdelani proizvod (preja, tkanina) boljše kvalitet .• in cenejša-lastna cena. To zavisi predvsem od tega, kako upo i o >otr e trio os-tarli^j>et. materiala V ilustracijo samo primer: V letu 1963. smo porabili v naši proizvodnji 3>960»399 kg bombaža s povprečno- »«no. -PQO-din za kg, kar znaša v skupni vredno- oti J „980 milijonov din. Ce se zamislimo ; ih si zadano vprašanje, kako smo bili pri obdelavi surovine pazljivi; -ali smo se zavedali, s kakšno visoko postavko v finančnem pogl-l razpolagamo? Vzemimo primer, da zmanjšamo odpadke v surovini (predpreji, preji, ponetu itd,) za samo pol proconta, kaj nam to pomeni? Prihranek 3.0 milijonov dinarjev letno. To jo samo en primer, da pa bi nam bilo še lažje razumljivo, bon v naslednji številki našega časopisa podal nekaj ostalih ko- ličin in cen izvodnji. materiala, ki ga rodno uporabljeno v naši pro- Daljo prihodnjič! A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A ■ A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A .-.zim Omerovič RAZVOJ IN PROBLEMI.STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (nad al j ovanje) V ton obdobju izobraževalna dejavnost centrov za, strokovno izobraževanje v gospodarskih organizacijah prihaja do vedno večje veljavo. Le-ti prevzemajo in obvladajo celotno izobraževalno pot za potrebo dola in delovnih most. Pri tem lahko izhajajo vodno na osnovi ugotovljenih dejstev, oziroma, kot po navadi to v naši strokovni terminologiji imenujemo, na osnovi "PROFILOV". Šele na zbranih zahtevah poklica oziroma dela, kot to dobimo -s profilom, je nožno točno nadaljnje pin niranjo izobraževalne dejavnosti oziroma izobrazbene vsebine, To programiranje je še vedno izključno domena.ravno speciali stov za strokovno izobraževanje. V letu 1961. ko so bili storjeni prvi poizkusi, jo bilo žo jasno, kako važno je pri nadaljnjem izobraževanju Profil ir n ,ie 1 n lir an jo. Danes si noben organizator stroke, vr izobraževanja no moro predstavljati pod brazbeno vsebine brez utrjenih dejstev, filu in brez analitično pripravljenega a j an j a Pompi., ti, ki jih zbere v izobraževali! e p. 1 i ,0- ■j roče ■ - r mi gr planira s programom na osnovi profila. L; m? s pot lahko-olci--profili...grupirani po pa-aagaJwuzkajzu^^jo-osInapxn^jz^ j a, ki jih navadno imenujemo znanja panoge, Ozki profili mnogokrat (skoraj v vicini primerov) izkazujejo skupna znanja, ki jih zasledimo ne le pri panogi-, temveč-n.a.4vocierà.t celo šo prò- poRomozni h širokih profilih, Iz tega lahko povzamemo: - poklici in nomenklatura v panogi šole dajo celoto, ki imajo skupne osnove; - grupiranje poklicev v panogi je potrebno zato; ker imajo grupne osnove; - v panogi je lahko veš osnov; še za primor vzamemo kmetijstvo, kjer poznamo poklice oziroma grupo poklicev, ki imajo skupna znanja o živalstvu; druga grupa poklicev pa ima skupno osnovo o rastlinstvu* Danes že lahko govorimo o celotnem kompletu strokovnega izobraževanja, vendar je prav, da pogledamo, kaj takšen komplet v celoti zajema. Pri tem ne mislim obravnavati metod in tehnike dela, temvoš logišno sestavo kompleta glede na potek dela, 1*.Sestava nomenklature, ki obravnava poklice po panogah in grupira poklice v panogi glede na njihove skupne osnove. Pri torn loši široke profile od ozkih profilov in tehniška profile. 2, Profili - izdelovanje, ^rofil mora sestavljati oseba, ki je sposobna to delo zadovoljivo opraviti. Seveda mora pri tem imeti na razpolago dovolj poklicnih oseb, ki so sposobne podati verodostojne strokovno podatke. Iz profila morajo biti razvidni naslednji podatki: - podatki o poklicu, ki zajemajo - splošno podatke, tehnične podatke in podatke o pogc- ■ jih dela, - podatki o znanjih, ki jih zahteva poklic. Pri tem je navesti: - praktična znanja, kjer upošrevano strokovna znanja in splošna znanja. (Daljo prihodnjiš) r r r r r r r r / r / / r f r //•/// / / r / r \ \ ^ n > \ % \ \ \ \ N N N > N N N V \ N \ \ \ \ % \ \ +++ +++ o e o +++ 4-4-4- « • r 4+4 e • c +++ +++ • • • +++ • • • +++ +++ • • • +++ • • • +J- + +++ • • • +++ - • • • . —++ +++ « • • +++ • •* • +++ - CA n j —t NOVìjGA ìhA i'ODiiüCoü itiiiLaiiAOS<}& Da bi dosegl±~5djn~bol jšo izkoriščenost;- in -čin daljša_čas le- tovanja, sno se edlcčili, d£ prične naš don z obratovanjem že 7, junija,. Na ta način in pa s prinennin—r-azperedon letnih dopustov, nan bo prav gotovo uspelo zagotoviti prostor v našen donu no sano članom našega kolektiva in njihovim svojcem, ampak tudi članom l-coiektivov ostalih tržiških podjetij. V času od 7junija do 1, julija tor za čas po 31; Irvgu^tu velja kot prej'-:..j lota 2ü-jcr-po.pust na ceno abonmaja za vso koristnik-našega doma, Delavskemu svetu podjetj i bodo predložene v potrditev cone in regres za člane kolektiva, kot za vso KORISTNIK r-dr asi i uroči do 5 let Otroci od 5 do 10 let Otroci nad 10 lot Nezaposleno zone članov kolektiva in upokojenci ostale koristnike. Člani kolektl Novogradnje in Zdravstvo 900.-200.-25-0,-350,- - do 7 dni -od 7 do 14 dni - nad 14 dni 1.000.- 300,- 400.- 600,- Ost li 1.200;-400. -500,-70C • •> • o » din 600,-din 900,-din 1200.- Da ne bo kaj nejasnega, v pojasnilo šo to, da ina podjetje Novogradnjo lastne hišice, katerim bi se priključili še dve hišici Zdravstvenega doma, .seveda, če bo potrjen predlog Upravnega odbora, lani Dipekcije za surovine in njihovi svojci so pojmujejo kot člani našega kolektiva. Cb oventuclnem letovanju članov Društva prijateljev mladine in članov taborniške or-janizacije iz Tržiča še jim j j določila povprečna'cena >Vy'- -n, za otroke elanov -addoga kolektiva pa za 50 -L n nižja od našo cene, sevo- TOPLO MORJE IN KORISTEN ODDIH ŽELIMO VSEM GOSTOM NAŠEGA DOMA da računajoč starostni razred. Da bi bil razpored čin bal j ši in zasedba oziroma možnost letovanja ostalih interesentov zagotovljena, je bilo prvo vpisovanje z-čas od 7,VI. do 12.VII. Lo izvršeno. Prosimo interesento, naj no ustvarjajo mnenja, da b ; zmanjkalo prostora. Člani kolektiva imajo prioriteto pri vpisovanju in jo tako prostor zasiguran. Tuje interesente pa prosimo, da so javijo pri poverjenikih zn rekreacijo v svojih podjetji ? t 'tu\zX:.. Onorovi č NAJVEČJI PRAZNIK MEDNARODNEGA DELAVSKEGA RAZBEDÀ 7,gr>dmrdLn n. jü slava k j ga praznika 1, na j a sega v leto 3 886., ko ja. A0-.0^O o j Vrečki h ripa —pyjySoln-.a-tavko in jo prešlo do SpO- i^a- s policijo, katera je streljala na trbavkujoča, Tega dne 1 ja Padlo 6 delavcev, naslednjega dno pa se jo na trgu Hooardita zbralo zopet 30.000 delavcev, ki so protestirali proti volji policije in delodajalcev tor je vse kazalo, da so bo zborovanje mirno končalo, kar je nenadoma eksplodirala bomba, v ten trenutku pa so policaji začeli streljati, vslod česar jo nastal preplah. Nihče ne ve, koliko .delavcev■jo padlo, nad 2000'pa je bilo ranjenih.. Niso pa mogli ugotoviti, kdo jo vrgel bombo. Vladalo je namreč prepričanje, da je bil atentator na delavce agent delodajalcev> saj so tovarnarji žc dolgo želeli, da bi se zgodilo nekaj, s čemer bi J-ahko, opravičili napad na delavsko gibanje. Dogodek v Chikagu jo odjeknil po vsem svetu. Spomin na ta dogodek jo ohranjen v praznovanju 1, maja, ki ga ves delavski razred sveta vsako leto praznuje. Leta 1889. je II, Internacionala na svojem ustanovnem kongresu, ki je bil od 14. do 20. julija v Parizu, proglasila 1. maj za mednarodnji praznik delavskega razreda, V resoluciji, s katero poziva proletariat'sveta, naj proslavlja 1. maj v znamenju boja za 8-urni'delovni dan, jo bilo med drugim rečeno, da jo potrebno, da se vsako leto tega dne organizira velika mednarodna manifestacija tako, da bi v vseh deželah sveta postavljali buržoaznim oblastem zahtevo, naj uveljavijo 8-urni delovni dan in uveljavijo ostale sklope mednarodnega kongresa v Parizu. Kakor -po drugih deželah sveta, tako je tudi jugoslovanski proletariat aktivno sodeloval združen v organizacijah in sindikatih pri raznih manifestacijah, demonstracijah, stavkah in to predvsem pe vseh. večjih mestih naše dežele, take v Ljubljani, Beogra :u, Skopju, Sarajevu, Zagrebu, Novem Sadu, Mariboru itd, boreč so pri ten za- svojo pravico delavskega razreda, '8-urni delavnik, svobodo združevanj, organiziranj a.v skupino itd. V obdobju konsolidacije KPJ .1 ■„cola let-. 3 937, ko je tovariš Tito postal njen generalni sekretar, se jo Partij' v; bolj povezovala z množicami in jih vključevala v Ljudski fr orti, ki je imela vedno večji vpliv. Člani Komunistične par ti jc Jugoslavijo so se bojevali V Španiji, jugoslovansko množico so izrazilo solidarnost, s čehoslovaškir. narodom itd. Dea-....bra „ ;*eo se vršilo--danonstraclje proti vojni draginji, lakoti, . jj ^ r: ki dar -, kr delavci niso več s n k- zapuščali ~ol deneneirrirali, pač pà so'prirejala množično. ini et.j. m tar ^r Tavali rovai nei nnarne pesni. Nosili s ròcco aravate in ~ -e nagelja...in se navadno^aspopiadli- z zandai*ji« v teh množičnih sv... gadih se je kalila, enotnost delavskih jonežin. iugoslavi jo. Ta- . kritno geslo je bilo: "V Jugoslaviji /cono izvejevali kruh, svobodo in nir sano z bojen in obrambo prod napadom nemških ix itali Janških’ imperialistov tar donečih kapitalistov11 ! « ..'krat .je v. üvr oni d e d iv j al . vojna. lota 1941. je delovno l judstvo proslavljalo, že 53. mednarodni praznik delavskega pr --In. diviata. Delovni ljudje Jugoslavijo so pozdravljali ta vèlici poraznih dela v znamenju strašnih tragedij, ki jih jo. prizadele, preteklost. Komunistična partija jo bila edina- politična sila, ki je pozvala delovno ljudstvo k uporu- in borbi proti okupatorju in bonačin izdajalcem. Tako je načo ljudstvo mod n-.rodno-:'SV bodilno vojno nadaljevalo s praznovanjem 1. no. ja, borci so z orožjem'v rekah'v ‘juriših 'in ofenzivah proslavl jali svojo zv: in na ta način praznovali največ ji praznik proletariata vsega svetri. ' Stara prvomajske gesla sc danes, pri nas zastarela. Socializem postaja vsakdanja praksa milijonov in milijonov delovnih ljudi vsega sveta. Vsobolj so krepi enotnost ljudstva v boju za mir in enakopravnost in gospodarski napredek vseh narodov. 'Delavski razred Jugoslavije je vsa povojna lota proslavljal 1. naj'kot praznik naših uspehov v socialistični graditvi vso svobodne ustvarjalne noči in mednarodne delavske solidarnosti. že stirinajstie z velikimi uspehi dolavi.-':• samoupravi janja, kar jo garancija, da bo dolov* o slavi jo še nadalje vključil vse sv oje silo pri ki onemogočajo še hitrejši razvoj naših Letos ga prosiavl j ano go in družbenega oki razred Jug i' • e o o v '.n j u p r o b 1 o n c v, goop"tarskih zno glj ivc s ti. A A /S f / f N \ N f f f a a a / r r ' \ \ r f r a a a r r r \\\ r r r V mesecu marcu jo bilo skupno 10 nezgod, od toga 8 pri delu in 2 na poti na delo. Ponesrečenci pa so bili sledeči: Janez .SLATNAR, strugar se je poškodoval pri poliranju leso- n \ n r f f -\ \ \ r r r a a a \-\\ f f f N N \ f f f A A A V\\ f f f \>\ f f f A A A se- nuqod noga'modela na stražnici na ta način, da mu jo spodrsnilo in mu desno roke odrinila na stružni nož. Velo d togo. je bil v bolniškem Veniežu 11 delovnih dni.. Vzrok - naglica pri delu. skladišču" blmga.*_J?r i.jnanl.pnlhU«-ranju z voz on za prevoz '-bPaga si jo poškodoval tretji prat desne roke. Dona 30;bil 12'delovnih. . dni'. Vzrok - neprevidnost. KATI PAVLIN, vodnica-snenalne kolone v predilnici. Pri zagonu prstancgvoga stroja je izpadla j omeni ca iz osi, še razletela in jo pri ton nočno oplazila po desni roki in po hrbtu. V bolniški oskrbi jo bila 7 delovnih dni. Vzrok - motnje v nornalnon tehnološkem procesu. PETER GRAŠIČ, žagar na eirku-larki si jo poškodoval prste love roke pri vpenjanju krožne žage, Boloval je 4 delovne dni. Vzrok - naglica pri delu. VINKO HAPNAR, mojster na prst ančnih strojih si je na poti na delo-poškodoval desno roko. V mesecu marcu je bil 10 delovnih dni doma in je’ v aprilu šc v bolniškem stale-žu. FRANCKA ZADNIKAR, delavka v ' oplenenitilnici je na poti na delo padla in si’ poškodovala glavo (pretres možganov. V bolniškem staležu jo bila 22 delovnih dni. MARJETA KING, tkalka. Pri po-služevanju stroja se je sklonila pod stroj, pri tern-pa so' jo odtrgal vijak pri stroju in ji priletel v glavo. Dona je bila z o. te nezgodo 4 'dpi. Vzrok - motnje v normalnem- VILI "PANGERC IČ , mizar.' I ri p opravi j an^u-^kaLsknguAhtr "ja mu jo nekdo novele za,mr stroj., pri tem pa je ponesrečencu presekalo in stia 1ovo r ek c v zapes t ju. V marcu jo bolovai 6 dol vai dni. Vzrok - nepazljivost sodelavcev. VERA NkMEC, tkalka! Pri *.v ganju blagovnega valja na voziček ji je le-ta zdrkni iz roke in ji poškodoval prstanec desne roko. V zdr niškem staležu jo bila v marcu 2 dni. Vzrok - neprevidnost. EDVARD ŠVEGLIJ, tkalski mojster, Pri brskanju po orodju v omarici ni vnos opazil niža, pri ton pa -so je urezal na kazalec desne roke.. V bolniškem staležu je bil v marcu 2 dni. Vzrok - nepoznavanje novar nosti in nezadostna nopazl vest, ! V mesecu nar*u jo bilo torej izgubljenih 80 delovni dni zaradi vseh nezgod, . toga 48 delovnih dni zarodi nezgod pri delu in 32 d lovnih dni zaradi nezgod n poti na delo. Iz meseca februarja pa s;: ostali Še sledeči -izgubi'j0 ni dnevi : Ida Podakar -, na .poti na delo ......a.'«,,, o Konrad Lorenčič - -na poti na delo ............ 22 Zofija Huber - aa poti Z dol''; .•••...••••••• 12 culi Skupaj izgubljenih delovnih dni v nesocu februarju - tokrat vsi od nezgod na poti na delo oziroma z dela, jo bilo 44. Vseh izgubljenih delovnih dni (fobrut-r in marec) jo bilo? - pri- delu ..... 48 del, dni - na poti ...... 76 dol. dni Vseh skupaj ... 124 dol. dni + +++ ++ 44 +4* ++ + 4- 44 44 44 44 44 44 44 44 4-4- 44 4-4-4- + 4-4- 44 444 4 444 44 44 44 44 44 44 4 44-4 44 44 44 44 44 ' 44 4 444 44 44 'H—I-44 44 44 444 4 44 44 444 4 444 . 44 44 44 44 44 44 44 44 444 4 44 44 44 44 44 44 . 44 44 44 cjjatov-alo ao Jt/H/ Znano nam jo, da je s 1. januarjem 1964. prenehala delovati Transfuzijska postaja na Golniku. Po enotnem programu je tudi občina Tržič, občinski odbor Rdečega križa in komisija za kr v., •la j al st vo skupno z družbenoo-političnini organizacijami uspev-no izvedla letošnjo krvodajalsko akcijo, V dneh 15. in 16, aprila je v Zdravstvenem-domu Tržič darovalo svojo kri 535 naših občanov, od tega 127 članov sindikata BPT. Čeprav je v začetku kazalo, da bodo težko uresničljivo planirane količino krvi, kot najdražjega zdravila v številnih potrebah zdravstvenih zavodov, sO naši občani z velikim razumevanjem izpolnjevali posebno prijave in se ob določenem času tudi odzvali. Kmalu po šesti uri zjutraj napovedanega dne - je ekipa Zavoda z transfuzijo krvi iz Ljubljane že pričela z delom. Prva skup:n 35 krvodajalcev, članov sindikata BPT jo že čakala v vrsti, k so posebno ekipe urejale vse potrebno za nemoteno in odgovoru delo zdravstvene službe. K uspehu krvodajalsko akcije pa je brez dvoma veliko priporno, o aktualno priporočilo Skupščine občine Tržič vsem delovnim or. nizacijam, da se omogoči vsem krvodajalcem izredni plačani d -pust. S skupnim prizadevanjem smo nudili zdravstvenim zavod--:: 173 litrov krvi, ki bo mod na j drago c eno j š imi zdravili pomagal -, mnogim bolnikom pri uspešnem zdravljenju. Povprečno jo darov- n- v h cm: krv-oda j aloe 3 >-2 31 __sv rj o Irv i♦ V našen podjetju inano člane kolektiva, nosilce zlatih in srebrnih značk, ki so dali kri že petnajstkrat in več. Njihove posebne legitimacije so dragocene.vrednosti. Vsen tistin članen delovnega kolektiva, ki se doslej še niso vključili v krog i'ostovoljnih krvodajalcev iz različnih vzrokov, naj hi zgledni; primeri naših sodelavcev pomagali k razumevamju-in pripravljenosti, da bo vsak zdrav človek daroval kri. Imamo sicer .podat*. o prijavah 156 članov sindikata v podjetju, vendar se določeno ga dne niso vsi javili v Zdravstvenem domu. Podatki izkazujejo, da-je 18,6 $ prijavijencev odpadlo. Krvodajalska akcija je torej tudi letos dobro uspela, zato se vsen darovalcem za Vaše plemenito dejanje prisrčno zahvaljuje Rdeči križ Slovenije. » •• •• r-» »M* ••»•••- *•*•!*« v M )* it i * ti n d ••«•«•••• i« m ;i >• ti • »• •• .... ..•»***>•'".' _ «MIM '• «5 •* M yicLärovski vesti, V mesecu marcu so bili v naše o: jet je na novo sprejeti sle Čeči delavci in delavke: - v predilnico: Filip Rožič - v tkalnico: Janez Kogoj. Jožefa Kleindienst, Helena Halkič in Vinko Dolerlet, - v opismenitilnico: Vladimir Japelj, - v tehnični sektor: Jože Zupan» - v finančni sektor: Ignac Ahačič, Iz podjetja pn so v ten mesecu odšli sledeči: - pravilna odpoved: Marija Hladnik - iz iskalni Ivan Dolinar - Iz tkalnico Ana Leban - iz tkalnice Francka Papier - iz tkalni Anton .Meglič - iz tkalnico Vida Kosmač - iz bellini c- -■ s-enovoljno so izstopili: Renato Senic - iz gradiv grupe Jožica Dolenc - iz tkalnic Jože Klemenc « iz predli..,» Tončka G-aberc - iz prodi:; - v JLA so odšli: Alojz Lovrenčak - pr v if 1 Janez Razinger - predi' ■ Janez Meglič . - predili: Franc Aljančič - bolida -Dušan Nučič - elektrodo! Filip Jazbec - predilnic- Anton Božič - tkalnica Jože Aljančič - predilnica Jože Rondulie - tkalnica^.- - invalidsko jipuPka-jenT" ...jlA-ne^Tiuclolin - iz gradbene grupe ilni C; ■ v podjetje "Otlaeila-N,>v tv Križe pa je bila promeščo• nas Marija Mlinar - konfekcija - v pokoj so odšli: Antonija Barabon - prediln / / / frt? / r f f. f / f r r s /fr/ r r / r f 0 / / / / /f. f s r/r r r f oi ra. j L 1* oi * 1° lo. V tor. letu že od januarja sprašujejo starši, prav tako pa tudi posanezni mladinci in -Mladinka, kakšne bodo. letos r-o znesti za zaposlitev ned poletnimi počitnicami. Zato želimo seznaniti vse interesente, da bomo le.t.oš’ sprejemali dijake raznih šol na. enomesečno delo med šolskimi počitnicami v poletnih mesecih, in sicer v juniju, juliju in avgustu. Ker predvidevano, da bo lotos veliko prosilcev, bomo omogočili vsakemu le enomesečno zaposlitev, Sprejem bo 1. in 15. v mesecu. Nato bo enodnevni seminar, kjer se bodo seznanili z organizacijo dela delovanjem organov delavskega samoupravljanja, poslovno politiko podjetja, vlogo in nalogami druž-eno-p:litičnih organizacij, .m smanili se bodo s tehnološkim procesom ter z nalogami in disciplino na delovnih mestih. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. formular, ki ga dobite v Centru za izobraževanje, soba št. 10., je treba izpolniti in vložiti naj- g.; kasne je do 15» -maja prav tako v Center za izobraževanje , 2. Prosilec nora biti dušov-’ ne 1-n telesno zdrav za lažja dela. 3. Prosilec nora biti star - najmanj 15 lot (Zakon c delovnih razmerjih ml .a -ših ne dopušča!) V formularju jc treba t ' : izpolniti vsa vprašanja, : prejetju vseh prošenj bo prosilci obveščeni . o s pr.. j Ó— mu do 20. maja. Vsakdo ino možnost dobiti delovno obleko za čas dola, seveda pr -ti r ever zu. Io konce nem -d.n bo vsakdo nagrajen po Pravilniku c delitvi osebnih dohodkov, kar pa bo seveda odvisno tudi od prizadevnosti discipline in učinka dela. ZAPOSLITEV' MLADINE MAD. ŠOLSKIMI POČITNICAMI 9 3-T 9 SEMINAS ? A i ill u ^ u v ...u r,* *********ft***AA*A*&AAA RIU? EV'LISE "Haneetir-zastscr-elih in dotrajanih“^trx^9^~prihajajo v našo delovne prostore nodsrni n.vfrfyg-airi, ki kot rezultat dela človeškega razuna nadomeščajo delo človeških rok. Upanje, da bo ■: pravi jäh. pro d i 1 n i co s__3.0-.000 vreteni, ali tkalnico z 900 st vani čez nekaj 1st en san čl.o.vek za komandno nizo, je žal pr c nagi j eno. Na prste' ene’ roke bi lahko prešteli v naši tkalnici z Sliteks avtomati tiste stroje, ki bi lahko za nekaj ur pogrešili delo človeških rok. Za dokaz, da je človek še vodno najvažnejši faktor proizvodnje, menda res no potrebujemo bolj šega.primera. Kljub mehanizaciji in delitvi dela postaja opravljanje str -jev zaradi zamotane j š ih naprav in prehod'!, na več strojni siete zahtevnejše. Psihologi trdijo, da je racionalno delo ljudem tuje. Določeno delovno operacijo je mogočo opraviti z več rii manj truda, z manjšo ali večjo’ porabo časa in bolj ali nar.j kvalitetno, če želimo, da bo naše delo produktivnejšo, nanj utrudljivo in kvalitetnejše, moramo poiskati najboljši način izvrševanja delovnih operacij in ga prenesti na proizvajalca s pomočjo posebnih izobraževalnih metod. Zaradi te potrebe r ao razvile, posebne v industrijsko razvitih deželah, posebne strokovne službe za znanstveno proučevanje dela ih posebne oblike izobraževanja na delovnem mestu. Ali je pametno, da porabimo za priučitev predico nekaj lot, da dobimo dobro tkalko šele po onem lotu, če . jo lahko usposob za produktivno in kvalitetno delo v enem mesecu. Za bo jo prirodi! Center za izobraževanje ob pomoči- Zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju preti koncu nesoča marca 6- dnevni seninah za deset bodočih priučovalk. Udeleženke - 4 iz predilnice, '4 iz tkalnice in 2 iz oplemeniti].nice - so se seznanile na seminarju z metodo analiziranja praktičnega dela, z načinom sestavljanja priročnika in z metodo prenašanja znanja. Upajmo, da nam bo’ ob razumevanju obratnih vodstev in ob sodelovanju mojstrskega kadra kmalu uspelo pokazati, da smo el pili na pot, ki vodi v. krajšem času do kadra, ki jo odini 1-hko kos zahtevam moderne proizvodnje. 0 0.0 0 0 0 0 ZOBJE IN ZDRAVJE / Ker so zobje važen faktor v človeškem ' organiznu in slabi zobje.lahko mnogokrat lahko -povzroče marsikatero belesen, smo se namenili, da zaprosimo na- . še ga-den tista---tovariša Maksa Ošabnika, da nam napiše nekaj o zobeh in zdravju, nakar se je naši prošnji radevolje odzval in nam prispeval .sledeči sestavek? ' Zobna gniloba se je v zadnjem času tako nočno- razširila, da predstavlja važen socialno-medicinski problem. Človeško zobovje je z'ostalimi Glorienti ustne votline pomemben sestavni del na začetku prebavnega trakta. Razlikujemo im, ene in stalne zobe. Mlečno. zobovje šteje 20 zob, stalno pa 32. Pri stalnem zobovju imamo na vsaki strani zgoraj in spodaj pc ■dva sekalca, en podočnik, dva ličnika, in tri kočnike. Tretjo-pnu kočniku, ki ima korenine največkrat spojene, pravimo modre-- stni' zob. Vsak zob ima krono, ki moli iz dlesni, vrat, ki ga dlesni oblin zobno korenino. Znotraj zoba je zobna votlina, ki jo izj,- I--njuje tkivo bogato z žilami in živci* Znano je, da bolni zobje niso samo izvor slabega počutja in bolečine, temveč, da imajo kvarne posledice za cel. organizem. Zobna gniloba (karies) je najčesče obolenje zoba. Najprej podležejo prvi kočniki, poten ličniki in sekalci, nazadnje spodnji sekalci. Zob jo na zunaj pokrit z zobovino in prav to napadajo kislino, bakterije. Globji vzrok pa je v hrani? preveč jo izboljšujemo z mnogimi močnatimi izdelki in sladkarijami j Tako nastane v ustni votlini vrenje, ki bakterijam odpre pot v zobe. Hrana prav rada zastaja ned zobmi in če jih rodno ne čistimo, hrana razpade in nastanejo kisline, ki načenjajo zobovino. Zato je važno, da se odstranijo ostanki hrane takoj po jedi, Posebno važno je, da čistimo zobe pred spanjem* Nego sob vršimo s zob-•no ščetko, Ker so zobje postavljeni v krivulji, lahko, naenkrat očistimo samo po 3 do 4 zobe* Zato naj bo ščetka tako volile , da pri čiščenju ne zapre vseh ust* Ščetko postavimo na rob dlesni in jo potem potegnemo proti zobem* Če pa je dlesen vno-- ta, poten prst črvijjeim^-4a*pico. in .revnano- taire} kot c Sect: , S- pravilLao^retirano pa lahko tudi vplivamo na zdravje zob, Jo sti inorano Sin tršo in. z vitamina rbognto/hrano,. S kuhan j eri so uničuje jo 'vitaminizate inorano jesti Sin več surovo hrano. . Sadje, posebno jabolka, inorano jesti neolupljena, kajti ravr. v lupinah jo na j v-eč~v±tar lino v. U živan j e sladkarij, lepljivih • o Ö nat ih jedi inorano nadomestiti s, sadjem in . a el on j avo. Jibe moramo popraviti tako j, čiri občutimo bolečino na hladne, ladko, ali' kislo, kajti mnogi bolni zobje ne povzročajo bole-ine, vendar j pa so ža zdravje nevarni, S pravočasnim popravilom zob-bono preprečili marsikatero težjo obolenje. 4- 4* + 4* ' + .+ + + +++ 4-4"f 4-4-4- 4-4-4- 4-4-4-4-4- 4-4-4-4-4- 4* 4-4-4-4- 4—i—!—h -4- 4-4-4-4-4- 4*4-4- 4-4*4-• 4-4-4“ 4-4*4- . 4-4-4- 4- 4* 4- 4- 4* ■ $ J/, kongresu/ Dne 20,4.1964. se je v Beogradu v delovni dvorani Doma sindikatov zbralo na peten kongresu Zveze 'sindikatov Jugoslavije 1100 delegatov in več kot 50 : tu j ih'de1e gač i j, ne katere v nacionalnih oblačilih afriških in azijskih dežel, pa delegati iz Evrope in Ameriko. V: naslednjih .3?£.rih. dneh "so prod: tavniki delovnih ljudi ■'■Cvn j ovali dosedanje delo, pred sen pa razpravljali o nadaljnih nalogah sindikatov, ki so pastaio v zadnjih letih vse obsegajoče in zato še posebej ■zahtevne in odgovorne. Can Tito jc že v uvodnem govo-■ ru povdaril veliko vlogo zdajšnjega kongresa in je ned drugim tudi dejal, da je vprašanje standarda bistvena točka SindikcdCu našega nadaljnjega gospodarskega razvoja. Povdaril da je skrajni čas, da proučimo- našo investicijsko politiko' tor prepustimo voi sredstev za razširjeno ro~ produkci j c delovnim organi -nacijam. Dejal je, da je povsem'zmotno mišljenje, ds Sano- nove investicijo zbolj sujej o standard in prcizv ■ ker sno do 'sedaj žc zgradili na. stotino tovarn, ki ni so dovolj izkoriščeno. Pri ton pa smo hudo’zanemarili zastarelo industrijo. Podjetjem c staro opremo smo jemali celo sredstva, ki so . 'bila namenjena za amortizacijo, take da jim niso ost la niti minimalna sredstva preprosto reprodukcijo. Teh problemov so je še b:lj v podrobnosti dotaknil re- f er at predse dnika. Cerrtralne-ga -•veta Zvezo virdikatov Ju~o- Vukuanoviča - Tempa. Tudi ostali delegati so na Kongresu obravnavali nnoga bistvena vprašanja našega nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja, / / / r f / r / r / / / / / f :,x,\V .70 LETNICA NAGEGA GASILSKEGA DRUŠTVA t n • *•>-'»•« O O 9 O o • • 3 « a « ^ t • • • • V ton letu bo našo industrijsko gasilsko -društvo, proslavilo 70 letnico svojega obstoja, Posebni pripravljalni odbor je že pripravil predlog prograna za to jubilejno proslavo, ki bo v'dneh 15. in 16. avgusta-. Naše glasilo "Tržiški Tekstilec" bo v prihodnjih številkah objavilo nekaj sestavkov o delu društva, pa tudi zgoščeno zgodovino razvoja gasilstva v podjetju, K sodelovanju na proslavi bodo vabljena tudi ostala industrijska gasilska društva iz Tržiča , Vse starejšo člane kolektiva naprosano, da po svojen spominu napišejo kakršnokili zanimivost, ki doslej še ni bila objavljena in se nanaša na gasilsko službo v podjetju, da bo naš list bolj natančno infornirai bralce tudi o dejavnostih gasilskega društva. 2/sve-dajno se pomembnega doprinosa, ki ga ina gasilrt j n razširi.■ našo' vrsto r mladini člani kolektiva, I •-sehnc v letošnje::, lotu nor- • no dobro izvežbati mlado gasilce, da bo praktična trd tična vaja, katero bono izvedli v počastitev naše 70. letnice, res dobro uspela, /% A A A A A A A A A A A A A A OBVESTILO Obveščano interesente, ki bi želeli preživeti prvomajsko praznike ob norju v Matcradi, da bono nudili prenočišča v naših hišicah, Cena za člane kolektiva in njihovo ožje svojce bo 200 din postelja za eno noč, za vso ostale pa 300 din. Predhodnih prijav ne homo sprejemali; interesenti b::r> lahko uredili vse zadeve ri našem poverjeniku v domu,, Glasilo delovnega kolektiva Bombažne preobilni e e in tkalnico Tržič, Ureja uredniški odbors Mato Mežek, ing, Lado Halužan, Franc Meglič, Vida Radon i:i Dorca Kraljeva, Glavni uredi: Nace Pirjevec-Tehn« urednik: Franc Šarabon Zunanja oprema: Viktor Ivnii: Tiska Center za izobrazbo Bombažno predilnice in tkalnico Tržič v nakladi 1„600 izvodove Izhaja vsak nosco„ turxsxiSns iNVBS.5Jpx.ja na območju naše občine fermar, «*