Leto 1904. 483 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XC. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1904. Vsebina: Št. 165). Dopustilnica za lokalno železnico od Daudleba v Rokitnice. 169. Dopustilnica z dne 27. decembra 1904. 1. za lokalno železnico od Daudleba v Rokitnice. Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi mestni občini Rokitnice v družbi z mestno občino Wamberg, po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomo-tivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od stične postaje Daudleb, ki se na novo napravi blizu postajališča za osebe Daudleb na progi Praga—Mittelwalde c. kr. priv. avstr, severnozapadne železnice, čez Wamberg v Rokitnice. § 1. Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživata koncesionarja, v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti. § 2. Koncesionarja sta dolžna, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo. Daše bosta držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvršita in opremita železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dasta koncesionarja na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevala gornja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina. § 3. Da izdelata dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica se podeljuje koncesijonarjema tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda še naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi. 8 4. Koncesijonarjema seje ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, ki jih postavi ministrstvo za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic (SJo»cnlneb.; 124 z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.). potem po zakonih in ukazih, ki se dado morebiti v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice. § Koncesionarjema se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih postavi, naredita delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zavežnosti koncesijonarjev. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave. Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa za dotacijo glavnične reserve, ki jo določi državna uprava, in se prav izkažejo, prištevši inter-kalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnici', postavljati v račun nikakršni drugi stroški. Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če privoli državna uprava v na-merjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški pravilno izkažejo. Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava. Družbena pravila in pa obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave. § 6* Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice. ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore. Koncesijonarja sta dolžna, pristopiti k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbam: zastran nabave in imetja opremnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoina-ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje pristopiti k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške hlagajnice prevažati ležeče. Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah in pa vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč: za koncesijonarja moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdadö šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar se jima priznanijo uradoma. Te dolžnosti imata koncesijonarja samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata. Koncesijonarja sta dolžna, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872.1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe. § 7. Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze. § 8- Dopustilna doba in ž njo vred v § 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obrana zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka. Državna uprava smé izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic. § 9- Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila za račun koncesijonarjev država, in koncesionarja naj upravi državnih železnic povrneta stroške, ki ji res nastanejo vsled tega obratovanja. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarjema. § 10. I '.. . Koncesionarja imata dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.), vsakčas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo v bodoče in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih. § 11. Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih: f 1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let. 2. Ako se odkupi železnica pred pretekom začasne davčne prostosti, ustanovljene v § 1, je za ostalo dobo davčne prostosti tako najdeni poprečni čisti donos teh petih letih odkupna renta, ki se izplača davka prosto. Za čas po preteku davčne prostosti je hkratu ovedeti odkupno rento tako, da se od donosov, privzetih v poprečni preračun, izračuni davek z dokladami vred po odstotnem postavku do-tičnih let in se odbije od donosov. K ostanku se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je odslej plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa. 3. Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v § 1. tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z dayki, dokladami ter drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški. Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa. * K tako najdenemu poprečnemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220). prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih donosov. 4. V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesionarjema kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti. 5. Ako bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za počrležno obrestovanje in razdolžbo hipotečnega zajma, ki se vzprejme v nabavo novcev pri deželni banki kraljevine češke s poroštvom te kraljevine, ter za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država prevzame, da sama plača namesto koncesijonarjev omenjeni hipotečni zajem, dokler ni docela poplačan, ob dogovorjenih plačjlnih ro-kovih ter da plača spredaj navedeno letnino v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, 1er da povrne koncesionarjema rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente. 6. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesionarjema. plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti teh plačil, računaje obresti od obresti, — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavkov 2 in 3 v teh plačilih. Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste. 7. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, ko izplača oškodnino, predpisano v št. 1 do 6, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odobri-lom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagaj-nične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesionarjev, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odo-brilom državne uprave. 8. Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom. V tej izjavi se določi: a) čas, od katerega se opravi odkup; b) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železničnega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo ; c) znesek odkupnine, ki jo država plača že-lezničnemu podjetju, eventuvalno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 6), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja; 9. Državni upravi se pridržuje pravica, vročivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi. Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve tega posebnega komisarja. » Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost. 10. Koncesionarja sta dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov. Ako bi koncesijonarja ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesionarjev in brez sodnega posredovanja v fizično posest prevzeti oznamenjene imovinske predmete. I Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so od tedaj vsi obratni dohodki na korist vsi obratni stroški pa na škodo državi. Čisti doneski, ki se pokažejo, po obračunu do časa odkupa, ostanejo železničnemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do zgorenjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove. 11. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 8) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo. Koncesijonarja sta dolžna dati državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne z njune strani. § 12. Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve v obsegu, povedanem v § 11, odstavku 7. Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§11) obdržita koncesionarja last pričuv-nega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih oziroma pridobljenih iz lastne imovine, katera sta si koncesijonarja sezidala ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice. § 13. Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo. Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonar-ev, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se zvaja gradnja po projektu in pogodbi. Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu zdi primemo, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstoj-ništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, ki naj se dâ brez odloga in ki veže družbo. § H. Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Wittek s r (Slovenisoh.) 125 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja y založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj. Singerstraße št. 26, tudi v letu 1905. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, nimunskem, inalo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1905 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samo, če se je plačala prej naročnina zanj Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo 1849. za 4 K 20 h Letnik 1868. za . . . . 4 K h Letnik 1887. za . . . 5 K — h 1850. 10, 50 , 1869. . . 6 — 1888. . 8 , 40 r 1851. 2, 60 . 1870. * • • . . 2 80 1889. * • • . 6 „ r 1852. 5, 20 . 1871. . . 4 — 1890. . 0 . 40 1853. • 6, 30 1872. . . 6 40 1891. . 6 1854. . 8, 40 , 1873. . . 6 60 1892. . 10 1855. • 4, 70 , 1874. . . 4 60 1893. . 6 1856. • 4, 90 , 1875. . . 4 — 1894. . 6 1857. 5, 70 . 1876. T • • . . 3 * — 1895. . 7 # — 1858. • 4, 80 „ 1877. . . 2 » — 1896. . 7 1859. • 4, 1878. . . 4 s 60 1897. . 15 1860. • 3, 40 , 1879. . . 4 60 1898. . 6 1861. • 3, 1880. . . 4 » 40 1899. 71 • • . 10 1862. ■ 2, 80 , 1881. . . 4 40 1900. * • • . 7 n T 1863. • 2, 80 , 1882. 1» • • . . 6 — 1901. 71 • • . 6 n ,, 1864. • 2, 80 , 1883. . . 5 — 1902. . 7 , 50 1865. • 4, „ 1884. . . 5 — 1903. JI • • . 9 „ n 1866. 4, 40 , 1885. „ . • . . 3 60 1867. » • 4, n 1886. , • • . -4 n 60 Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja. Prodajna cena za letnik 1904 se naznani začetkom januarja 1905. 1. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, lil. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samri vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.