GOSPODARSTVO
LETO XVI. ŠTEV. 417
CENA LIR 30
POST. PLAČ. V GOT.
SREDA, 4. JULIJA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
KANCLER GORBACH S POPOTNO PALICO
Avstrijska trgovina odvisna od EST
V Parizu je šlo dobro
Zaradi carinske pregraje, s [ uvoznike v države Evropskega katero se obdaja Evropska go- skupnega trga, in sicer glede spodarska skupnost, oziroma I na to, ali pripadajo državam iz-
zaradi postopnega zniževanja carin med državami — njenimi članicami je avstrijska zunanja trgovina zašla v resno nevarnost. Že sredi junija je vodeči funkcionar avstrijskega trgovinskega ministrstva dr. Augen-thal izjavil, da je verjetno velik del avstrijskega izvoza v tujino postal nedonosen zaradi velikih razlik v carinah za
ZSSR v bistvu ni nasprotna?
Sovjetska zveza v istem položaju kakor ZDA?
Zadet
bo predvsem Trst
Nedavno je bil parlamentu Predložen zakonski osnutek finančnega ministra, s katerim se bo «nenacionalizirano» (tranzitno) blago (merce «allo stato estero») uvrstilo v spisek blaga, ki je podvrženo davku na Poslovni promet (IGE). To blago je bilo več kot 20 let, odkar je bil vpeljan davek na poslovni promet, prosto davka. Gre torej za blago, ki ga carinske oblasti ne smatrajo' za Uvoženega. S tem novim ukrepom si misli vlada zagotoviti sredstva, ki bi krila izdatek Predviden v zakonskem osnutku o povišanju oziroma izravnavi pokojnin INPS.
Za nove pokojnine je potrebnih kakih 296 milijard lir; polovico tega zneska bodo krili delodajalci, četrtina bo šla v Preme uslužbencem in ostalo četrtino ali približno 75 milijard znaša državni prispevek *NPS. Glede na to, da znaša višina davka na poslovni promet 3,3%, bi moral obseg prometa, ki bi dal 75 milijard doseči okrog 2500 milijard. Nastaja upravičeno vprašanje, ali res posli oziroma transakcije z nen acionaliziranim blagom dosegajo to vsoto. Danes ne; kajti dejanski uvoz je 1960. leta znašal v celoti 2953 milijarde in leta 1961 nekaj čez ?264 milijard. Teh 2500 milijard torej ni mogoče doseči. Logično, da dohodek iz davka Pa «nenacionalizirano» blago ne bo mogel kriti izdatka države za izplačilo pokojnin iz Socialnega zavarovanja.
Od katerega prometa oz. na katere posle se bo pobiral nori davek? Tu gre za nakupe m prodaje blaga, ki jih vršijo °Peraterji živeči v Italiji, blaga ki je tujega izvora, in sicer še v tujini ali deponirano v skladiščih pod carinskim nadzorstvom, ali v tranzitu čez nalijansko ozemlje. S takimi Posli se predvsem bavijo nekaka tržišča kot so TRST, Genova in Milan, ki so uspela Posebno po zadnji vojni pridobiti m ohraniti to dejavnost, kljub hudi konkurenci operaterjev iz Hamburga, Marseilla *> dr., ki svoj čas niso poznali mkrnecev.
V predpisih o davku na ponovni promet se ti posli do danes niso omenjali. Nasprotno, Nada jih je celo spodbujala s Posebnimi carinskimi -in valu-drnimi olajšavami. Sedaj pa bo nastal problem, koliko se bodo tovrstni posli skrčili, če £e ne popolnoma odpravili po krivdi novih dajatev. Posledica bo občutna tudi v plačilni bi-ionci, ker se bo polagoma odpravila postavka iz teh poslov, ki jo lahko primerjamo s pomorsko prevoznino ali turizmom, torej dohodkom iz postavk »nevidnega izvoza», t. j. 12 uslug, ki jih pri teh tran-Sakcijah nudijo operaterji, ži-veči v Italiji.
Finančni minister opravičuje bvedbo novega davka z izgovorom, da dosedanja oprostitev bi bila na mestu, češ da iz teh Poslov izhaja pravtako dobiček-5°hodek kot iz poslov, ki se pršijo doma in ki jih je zakonodajalec obdavčil. Izgovor ne o rži, ker vemo, da iz katerekoli kupo-prodajne pogodbe, ki vsebuje del rizika, izhaja tudi namen po dobičku ali zaslužku. ce se na te posle ni plačeval 'Javek na poslovni promet, je bilo zato, da bi se ta dejavnost razvijala tudi v Italiji, da bi Pri teh poslih, s katerimi so se °bogatila nekatera tuja pristanišča, smeli sodelovati tudi tukajšnji oz. italijanski operaterji.
..Vlada se ni ozirala na negativne odmeve prizadetih in ni-ll na pristojnega organa, kot je Ministrstvo za trgovino s tuji-n°, ki je izrazilo svoje pomisleke o učinkovitosti predloga. Če bo parlament predlog zavrnil, bo ta dejavnost ostala vsaj na Oosedanji višini, kar bo v ko-rist tudi našega pristanišča, ki 2e tako polagoma izgublja svoj Prvotni pomen. Vlada naj po-^če kritje za pokojnine iz socialnega zavarovanja tam, kjer Se davčni vijak še ne občuti T, meri kot ga čuti velika ve-ciha delovnega ljudstva in naj Poskrbi, da ne bi »italijanski gospodarski čudež zatrl koristne in podpore vredne dejavnosti.
RADO LAUTIN
ven tega trga ali pa državam ki so v njem včlanjene. Avstrijski izvozniki ne morejo več vzdržati konkurence izvoznikom, ki pripadajo katerikoli državi Evropske gospodarske skupnosti. Mnogi avstrijski izvozniki so še ohranili zveze s svojimi odjemavci v državah Evropskega skupnega trga samo v pričakovanju, da se bo položaj razčistil. Novo znižanje carin med državami EST, do katerega pride 1. julija, bo položaj za avstrijske izvoznike še poslabšal. Osamljen j e Avstrije med blokoma Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč in Evropskega skupnega trga bi dovedlo do naj hujšega gospodarskega nazadovanja.
KANCLER GORBACH
S POPOTNO PALICO
Spričo takšnega položaja ni ostala avstrijska diplomacija s prekrižanimi rokami. Kancler Gorbach se je v spremstvu zunanjega ministra dr. Kretskega odpravil najprej na pot v Washington, nato v Pariz in nazadnje tudi v Moskvo. Kakor Švica in švedska, je tudi Avstrija vložila pri vodstvu Evropske gospodarske skupnosti
Sodeč po komentarjih francoskega tiska je nenadna prekinitev trgovinskih pogajanj med Francijo in Sovjetsko zvezo tik pred podpisom novega dogovora presenetila Francoze.. Rusi so_ se nenadoma postavili i na stališče, da ne morejo podpisati trgovinskega sporazuma s Francijo, preden se ne zaključijo pogajanja s Francozi glede carin, ki so bile napovedane za jesen. Sovjetska zveza je postavila Franciji zahtevo, da prizna tudi za sovjetsko zunanjo trgovino naj večje carinske ugodnosti, kar bi pomenilo iste carinske olajšave, kakor jih priznava Francija državam EST. Pierre Drouin je v listu »Le Monde* zapisal, da v bistvu zahtevajo Rusi iste u-godnosti, kakor Američani, ki si prizadevajo, da bi razvoj Evropskega skupnega trga ne škodoval njihovi zunanji trgovini. V tem pogledu obstajajo sicer razlike, toda le v tem, da razvoj trgovinske izmenjave med Evropo in Sovjetsko zvezo ne odvisi od carinskih pravic, temveč od potreb sovjetskega na-
prošnjo za pridružitev, torej ne črtovanja. Zanimivo je, da je
za pravi pristop, ker hočejo nevtralne države ostati res nevtralne. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 še izrecno nalaga Avstriji nevtralnost.
Rimska pogodba o Evropskem skupnem trgu omenja sicer možnost »pridružitve*, vendar ne opredeljuje določneje tega pojma. Gorbach je to tudi izrecno izjavil časnikarjem v Parizu. Nevtralne države si ta pojem razlagajo tako, da bi u-živale gospodarske ugodnosti, ki jih predvideva rimska pogodba, ne da bi se politično vezale. V resnici pa kaže, da bi vsaj nekatere države Evropske gospodarske skupnosti hotele izkoristiti zadrego gospodarsko nevtralnih držav za to, da bi jih prisilile, da se odločijo tudi politično za Zahod. Kakor smo že omenili ob drugih priložnostih, je tako odločno postavil problem zlasti belgijski zunanji minister Spaak.
ODVISNOST AVSTRIJSKE
TRGOVINE OD DRŽAV EST
V	kakšni meri je avstrijsko gospodarsko povezano z državami Evropskega ■ skupnega trga, nam dovolj zgovorno povedo podatki o avstrijski zunanji trgovini. Nič manj kakor 55 odstotkov avstrijske zunanje trgovine se razvija z deželami EST, 14 odst. z vzhodnimi evropskimi državami, 15 odst. z državami Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) in 14 odst. s prekomorskimi državami. Države EST torej so deležne na avstrijski zunanji trgovini z več kakor polovico.
O prošnji Avstrije za pridružitev EST bodo razpravljali v Bruslju 23. julija. Avstrijski diplomati bodo vztrajali pri svojem dosedanjem gledišču in si prizadevali, da izbojujejo čim-več gospodarskih ugodnosti, ne da bi se politično vezali ter kršili nevtralnosti.
V	PARIZU
JE SLO DOBRO
O dosežkih svojih razgovorov v Parizu je Gorbach dal časnikarjem optimistično izjavo. General de Gaulle in zunanji minister Couve de Murvil-le sta mu obljubila, da bo Francija podprla Avstrijo glede njene želje, da se pridruži EST. Gorbach je dodal, da si mora Avstrija toliko bolj prizadevati, da bi se ugodno rešilo vprašanje njene pridružitve, ker se približujemo vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost če se hoče obvarovati gospodarskega mrtvila. Predsednik republike de Gaulle in zunanji minister sta Gorbachu izrazila upanje, da bodo našli za Avstrijo ugodno rešitev.
SOVJETSKA ZVEZA
NAČELNO NASPROTUJE?
Med obiskom avstrijskega kanclerja Gorbacha je predsednik Hruščov sicer ostro napadel politiko Evropske gospodarske skupnosti in obsodil zahtevo, da se morajo nevtralne države odločiti za Vzhod ali Zahod, toda zdi se, da ne namerava Moskva delati Avstriji posebnih težav glede pridružitve Evropski gospodarski skupnosti pod pogojem seveda, da ostane Avstrija politično popolnoma nevtralna. Verjetno je tudi, da bodo Rusi za svoj pristanek postaviti isti pogoj, kakor so ga na primer Finski, da se namreč prizna klavzula »največjih carinskih ugodnosti*, to je, da Avstrija dovoli sovjetskemu uvozu vse carinske olajšave, ki bi jih dovolila uvozu iz držav Evropske gospodarske skupnosti.
isti pisec dodal, da se ne smejo izključiti pogajanja s Sovjetsko zvezo glede znižanja skupne zunanje-carinske tarife Evropske gospodarske skupnosti; teh pogajanj ne smemo izključiti, temveč jih moramo celo želeti, pravi pisec. Seveda bodo nenavadno težavna. P. Drouin dodaja, da bi morala v ta namen šestorica enotno nastopiti v pogajanjih s Sovjetsko zvezo; hkrati pa naj bi ZSSR pristopila h GATT (Splošnemu carinskemu in trgovinskemu sporazumu) .
TUDI HALLSTEIN ZA
KOMPROMIS Z RUSI?
Tudi iz izjav predsednika izvršne komisije Evropskega sKup-nega trga W. Hallsteina, ki jih je dal francoskim časnikarjem med svojim bivanjem v Parizu, se da sklepati, da Evropski skupni trg ne izključuje pogajanj s Sovjetsko zvezo, ki naj bi ublažila naraščajočo napetost na gospodarskem področju. Hallstein je dejal, da so absurdni očitki, da Evropska go-| spodarska skupnost hoče preprečiti industrializacijo afriških dežel. (Prve ostre izjave proti politiki Evropske gospodarske skupnosti je predsednik Hruščov podal prav v prisotnosti predsednika republike Mali.) Hallstein je še pripomnil, da reakcija držav Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč ni pravilna in naravna, morala bi biti povsem drugačna. Moskva naj bi menjala naočnike, potem bi gledala na ta vprašanja drugače in bi se ji na obzorju pokazale možnosti sodelovanja. V krogih Evropske gospodarske skupnosti, je dejal Hallstein, upajo, da bodo vzhodne države lahko prepričali o koristnosti takšnega sodelovanja.
Po teh izjavah z Vzhoda in Zahoda postaja iz dneva v dan jasneje, da obstaja pred evropsko trgovino velika nevarnost, to je nevarnost zastoja in celo medsebojnega carinskega boja. Kaže, da je tudi vodstvo Evropske gospodarske skupnosti za-
PREDSEDNIK DE GAULLE, KI POSTANE VSELEJ NAGLUŠEN, KO GRE ZA AMERIŠKE NASVETE, RUSKU, AMERIŠKEMU DRŽAVNEMU TAJNIKU ZA ZUNANJE ZADEVE: «KAJ STE HOTELI REČI, G. RUSK?»
Samo en prizor z dolgega potovanja g. Ruska po Evropi s postajami Pariz, Berlin, Bonn, Rim in Lizbona. Najbolj trdo je šlo seveda v Parizu. Rusk je Francozom priznal pravico, da si lahko organizirajo neodvisno «udarno silo» z atomskim orožjem, čeprav je Francija članica Atlantske zveze (NATO) in bi se morala popolnoma pokoriti vojaškemu poveljstvu NATO. Na kosilu s francoskimi senatorji je de Gaulle dejal: «Raje imam Evropo kakor NATO, in sicer Evropo šestorice (Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga),* toda drugih pet članic hoče, da pristopi tudi Anglija. De Gaulle noče Angležev, ker bi po njegovih načrtih morala, sama Francija ob sodelovanju Nemčije prevzeti vodilno vlogo v novi Evropi. V ponedeljek se je pri de Gaullu oglasil zahodnonemški kancler dr. Adenauer. Govorila sta seveda zopet o politični in gospodarski organizaciji male Evrope. V Franciji ostane kar pet dni. Blizu Reimsa bodo mimo njega in de Gaulla defilirale francoske in zahodnonemške čete
Hruščev: sporazum ali dezorganizacija
Hruščov je med obiskom kanclerja Gorbacha jasno izjavil: Sovjetska zveza ne skrva svojega negativnega stališča do Evropske gospodarske skupnosti. Po njegovem mnenju takšna gospodarska politika desorganizira evropsko trgovino, vodi gospodarsko vojno proti drugim državam ter krši neodvisnost majhnih držav, ki so povezane z EGS in spravlja v odvisnost njihovo državno politiko. Hruščev je še dodal, da Evropski skupni trg ustvarja gospodarsko oporišče napadalnega bloka NATO v zahodni Evropi; zato mu Sovjetska zveza nasprotuje. V razgovorih z Gorbachom naj bi bil Hruščev tudi izrazil mnenje, di bi bilo treba iz sedanjega položaja poiskati izhod na mednarodni konferenci za ureditev svetovne trgovine. S podobnim predlogom je prišel na dan že poprej predsednik Tito, in sicer že v času konference nevezanih držav v Beogradu.
RAZVOJ TRGOVINE MED
ZSSR IN EVROPSKIMI
DRŽAVAMI
Pri vseh težavah politične narave se trgovina med Sovjet-
čutilo potrebo po kompromisnih i sko zvezo in evropskimi drža-rešitvah in sporazumevanju z vami razvija r^meroma ugod-državami izven Evropskega no. Izvoz iz držav Evropske go-skupnega trga.	1 spodarske skupnosti v Sovjet-
sko zvezo in njene evropske zaveznice se je v času od 1956 do 1960 dvignil od 620 na 1235 milijonov dolarjev, izvoz iz držav Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) pa od 550 na 770 milijonov dolarjev; uvoz iz vzhodnih držav v države EST je napredoval od 665 do 1.090 milijonov dolarjev, v države EFTA pa od 710 do 950 milijonov dolarjev.
TRGOVINSKA POGAJANJA
MED JUGOSLAVIJO IN
ZSSR
V okviru splošnega trgovinskega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo se te dni prično pogajanja za razširitev gospodarskega sodelovanja med obema državama. V ta namen odpotuje iz Beograda v Moskvo gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika Izvršnega sveta Mihajla Todoroviča, ki svojo dejavnost posveča predvsem gospodarskim vprašanjem.
PROIZVODNJA ITALIJANSKIH ŽELEZARN NAPREDUJE
Meseca maja so italijanske železarne, ki so v sklopu Assi-der, proizvedle 792.000 ton litega železa in 820.000 ton jekla, kar pomeni 4,3 odsto oziroma 3,5 odsto več kakor maja 1961.
Jugoslavija med Vzhodom in Zahodom
Jugoslovanski državniki se ne bodo prenaglili
Znani angleški časopis »The Economist*, ki se bavi z gospodarskimi in političnimi vprašanji, je v svoji zadnji številki posvetil daljši članek jugoslovanskim političnim in gospodarskim odnosom z Vzhodom in Zahodom.
Posebni dopisnik omenja, da se kaže Hruščev posebno prijaznega nasproti Jugoslaviji prav v trenutku, ko niso poteze na licu Zapada — kljub prijaznemu sprejemu državnega tajnika Popoviča v Washingto-nu — nasproti Jugoslaviji posebno prijateljske. Razvoj Evropskega skupnega trga in možnost pristopa Velike Britanije predstavljata za jugoslovansko gospodarstvo grožnjo. Treba tudi omeniti sklep ameriškega senata, ki je odbil Jugoslaviji gospodarsko pomoč. Kljub vsemu ne kaže, da bi Jugoslavija, ki si je pridobila med nevezanimi državami močan vpliv, krenila na novo pot. Jugoslovani so samozavestni, a hkrati tudi previdni, čeprav njihovi odnosi s Hruščevom v zadnjih šestih letih nihajo — tako da se je Jugoslovanom nastop Hru-ščeva proti Albaniji zdel preveč stalinski — imajo Hrušče-va za enega izmed najboljših predsednikov sovjetske vlade.
V zadnjem letu oziroma po 22. kongresu se odnosi med Beogradom in Moskvo nenehoma boljšajo, a hkrati tudi z ostalimi vzhodnimi državami. Sfe-vjetski zunanji minister Gro-miko je bil aprila v Beogradu; Tito je bil povabljen na počitnice v Sovjetsko zvezo; v Rusiji se mudi jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi Petar Stambolič; sovjetski predsednik Brežnjev obišče TT -	... -_- „ .. .__.
septembra na čelu sovjetske £	JfJZ
parlamentarne delegacije Beo-
slu ob vsaki priložnosti, na sestankih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu, GATT v Ženevi in po drugih zahodnoevropskih prestolnicah; v zadnjem času na primer je to razložil podpredsednik Ranko-vič rimski vladi.
Predvsem stiki
z nevezanimi državami
Težave, ki jih ima Jugoslavija z zahodnim trgom, na drugi strani tudi njeno prizadevanje, da ohrani svojo neodvisnost nasproti komunističnim deželam, silijo Jugoslovane, da čimbolj razvijejo trgovinske stike z nevezanimi državami. Za zdaj še ni jasno, ali bo nameravana gospodarska konferenca nevezanih držav v Kairu prinesla Jugoslaviji kaj praktične pomoči v tem pogledu. Toda za Jugosla-
vijo je ta konferenca pomembna, in sicer kot sredstvo pritiska in opozorilo, naj svet ne pozabi na nerazvite nevtralne države. S političnega in gospodarskega vidika so pogledi Jugoslovanov uprti v prvi vrsti na svet nevezanih držav. Maršal Tito je za svojo državo kot vodja izgrebel vdolbino v azijskem in afriškem svetu in — tako upajo — tudi v Latinski Ameriki, ki jo je v zadnjem času obiskal državni tajnik Popovič. Jugoslovani so prepričani, da se jim prav v tem svetu nudi priložnost, da lahko vplivajo na narode s svojimi socialističnimi idejami, in ne med komunističnimi sosedi. Prijateljstvo in moralna pomoč teh držav omogočata Jugoslovanom, da lahko ohranijo ravnotežje med svobodnim Zahodom. Na koncu vseh koncev iščejo Jugoslovani poti, kako bi ohranili svojo neodvisnost.
Odločna obramba kanadskega dolarja
Sedanja kanadska vlada, ki ji I ni deli. Uvoz tega blaga znaša predseduje John Diefenbaker, je okoli 200 milijonov dolarjev na iz zadnjih volitev izšla sicer precej oslabljena in kakor kaže si bo morala zagotoviti v bodoče podpro kanadskih pužadistov (iz francoskega Quebeca), vendar se pri vseh teh političnih težavah bori z vso odločnostjo, da bi ohranila kanadsko valuto na novem tečaju 92,5 stotinke ameriškega dolarja. Kakor znano je bil kanadski dolar v zadnjem času nekoliko raz vrednosten in pesimisti so napovedovali, da bo vlada prisiljena še bolj znižati njegovo vrednost.
grad; Hruščev je na svojem potovanju po Bolgariji izredno prijazno govoril o Jugoslaviji. Pri vsem tem so Jugoslovani previdni in se gospodarsko nočejo preveč vezati na Sovjetsko zvezo, ker so jim še vedno v spominu posledice Stalinovega gospodarskega bojkota iz leta 1948 in ne vedo kdo utegne priti za Hruščevom. Poleg tega upoštevajo tudi, da preti-
ta so kanadske zlate in devizne rezerve padle za okoli 400 milnonov dolarjev in se danes sučejo izpod 1500 milijonov dolarjev; domnevajo, da so meseca junija nazadovale za okoli 250 milijonov dolarjev.
Nova pristojbina na uvoz
Med ukrepi, ki jih je sprejela vlada za zaščito valute in gospodarsko ustalitev, naj omeni-stavlja Zahod ugodnejši trg za mo samo nekatere Kanadska njihove kmetijske pridelke ka-	zvišala obrestno mero
leto. Posebne pristojbine so začasne.
Kanadski turisti, ki so namenjeni v inozemstvo, ne bodo u-živali več olajšav v dosedanji meri. Pri povratku bodo smeli uvoziti carine prosto samo za 100 dolarjev blaga na leto (doslej 300). S tem bo Kanada prihranila okoli 300 milijonov dolarjev na leto. Poleg tega bodo državne izdatke znižali za 250 milijonov dolarjev. Povišanje pristojbin in znižanje bo državni primanjkljaj znižalo za 450 milijonov dolarjev. Vlada ne bo uvedla posebnega deviznega nadzorstva, da ne bi preplašila tujega kapitala, ki ga hoče privabiti v državo. V resnici ni pobegnilo iz Kanade ob nastopu najnovejše gospodarske krize mnogo tujega kapitala. Prodanih je bilo samo za 43 milijonov ameriških dolarjev raznih kanadskih vrednostih papirjev. Vsekakor mora Kanada za plačevanje obresti in dividend izdati velike vsote tujemu kapitalu, katerega investicije znašajo več milijard dolarjev.
kor Sovjetska zveza.
Oblak na obzorju
Toda na obzorju jugoslovanskih odnosov z Zahodom se je pojavil oblak, to je Evropski skupni trg. Jugoslovani se čutijo od njega močno prizadete, ker grozi njihovemu gospodarstvu in ker tudi sicer odklanjajo kapitalistično gospodarsko ideologijo. Računajo tudi, da bi navezava afriških držav na Evropski gospodarski trg utegnila tudi politično povleči te dežele na Zahod.
Jugoslovani ne morejo kratko obsojati Evropske gospodarske skupnosti, kakor to lahko delajo Rusi, temveč morajo poskušati skleniti z njo kakršen koli sporazum. Več kakor polovica njihove trgovine je odvisna od Zahodne Evrope in polovica od Evropskega skupnega trga, samo 20 odst. jugoslovanske zunanje trgovine se odvija s sovjetskim blokom. Oni se bojijo, da bi mnogo jugoslovanskih kmetijskih in drugih na pol obdelanih proizvodov zgubilo zahodnoevropski trg, ako bi se Jugoslavija ne sporazumela pravočasno s posameznimi državami Evropske
od 5,17 na 6 odst. Zagotoviti si hoče okoli milijardo dolarjev tuje finančne pomoči, in sicer 300 milijonov dolarjev bo najela pri Mednarodnem denarnem skladu; pri Ameriški Export-im-port banki posojilo 400 milijonov dolarjev; Združene ameriške države ji bodo odobrile valutni kredit 250 milijonov dolarjev. Velika Britanija pa 100 milijonov dolarjev. Začasno bodo uvedli posebne pristojbine na uvoz, in sicer 5 odst. na u-voz »nenujnih vrst* blaga, kakor na obdelane kovine, plastične snovi, tkanine, nekatere vrste celuloze in surovine za izdelavo papirja in mazivna o-lja, ki jih lahko proizvajajo v Kanadi. Lansko leto je uvoz teh vrst vlaga dosegel vrednost 2,3 milijarde ameriških dolarjev; 10 odst. pristojbine na u-voz potrošnega blaga, kakor avtomobilov, porcelana, pohištva, biškotov, športne nr>reme, radijskih in televizijskih aparatov ter igrač; uvoz tega blaga znaša na leto približno 650 milijonov ameriških dolarjev; 15 odst. na luksuzno blago, kakor na šampanjec, vino, zlatnino in parfume. Uvoz tega blaga doseže letno okoli 150 milijonov dolarjev.
Plačila posebne pristojbine
gospodarske skupnosti oziroma I bodo oproščene nujne vrste bla-Veliko Britanijo. Jugoslovanske ga, kakor glavna živila, suro-delegacije nastopajo v tem srni-Ivine, kmetijski stroji, nadomest-
Londonski «Observer» poroča, da namerava ameriška politika čim bolj izkoristiti gospodarsko stisko na Kubi ter prav v tem trenutku okrepiti svojo gospodarsko ofenzivo v Latinski Ameriki z znano akcijo pod geslom »Zavezništvo za napredek« (Alliance for Progress). Po velikem mednarodnem porazu, ki ga je povzročil slabo organizirani vojaški vdor na Kubo, se zdaj Američani zadovoljujejo s politiko gospodarskega dušenja Kube, in sicer z gospodarskim in diplomatičnim bojkotom. Sodelavec londonskega lista je mnenja, da niti Rusi ne kažejo posebne volje, da bi pri podeljevanju gospodarske podpore Fidel Castru izzivali Američane. V Washingtonu so celo mnenja, da se bodo vezi med Moskvo in Kubo zrahljale; Fidel Castro teži za večjo diplomatsko neodvisnostjo.
Iz Havane poročajo, da je bil med Kubo in Kitajsko dosežen važen trgovinski sporazum. Kuba bo dobavila Kitajski 1 milijon ton sladkorja, dobavljala bo tudi nikelj, baker, zlato in sadje. Kitajci bodo izvozili na Kubo 120.000 ton riža in še nedoločene količine soje, mesa v konservah, kmetijsko orodje, tkanine in kemikalije. Trgovinski sporazum je bil podpisan v Havani.
Po vesteh nekaterih zahodnih obveščevalnih agencij naj bi v kraju 16 km od Havane v neki tovarni umetnih gnojil prišlo do eksplozije, kateri je sledi! požar; ta naj bi bil uničil to-
Posledice ameriškega bojkota Kube
Fidel Castro ne sovraži Američanov - Amerika sovražnik št. 1
varno. V zadnjem času so kubanski vojaki postavili nepro-dorno pregrajo iz kaktusa med ameriškim oporiščem Guatana-mo in ostalim otokom, ki je v rokah kubanske vojske; sicer so že prej Američani oporišče za svojo vojno mornarico obdali s plotom, ki je dolg 35 km.
Gavin Young, dopisnik londonskega »Observerja«, ki se je razgovarjal s Fidel Castrom v nekem nočnem lokalu v Havani, opisuje kubanskega voditelja kot človekoljubnega državnika, ki tudi s svojo osebnostjo daleč nadkriljuje druge kubanske politike, in ljubljenca kubanskih množic. Njegov osebni položaj je toliko krepkejši, ker nima Kuba množične stranke, saj ni število članov komunistične stranke posebno veliko. Fidel Castro govori gladko angleško.
KAJ MISLI O AMERIČANIH
O Američanih je dejal: Jaz sem prijatelj Američanov, ameriškega ljudstva ne sovražim. V Ameriki sem bil zelo popularen. Toda ameriško ljudstvo ne zve resnice. Ameriški radio in tisk sta pod nadzorstvom poslovnih ljudi; ti obveščajo ljudstvo laž-njivo. Fidel Castro je dalje izjavil, da ni mogel ohraniti Kube
na črti nevezanih držav, ker je bila Kuba v drugačnih okoliščinah kakor Jugoslavija ali Egipt, »Sčasoma sem odkril, da imamo več skupnega s socialističnim blokom,» je dejal.
MED STARIMI IN MLADIMI
Fidel Castro je meseca marca 1962 odločno likvidiral notranji spor v komunistični stranki ter je izgnal komunističnega prvaka Escalanta, ker je izrabljal svoj položaj v centralnem vodstvu ORI oziroma Združeni revolucionarni socialistični stranki za to, da je utrdil svoje lastne postojanke. Med starimi in mladimi komunisti ne gre nikakor za ideološki spor, temveč za boj za oblast. V Moskvi so odobrili nastop proti Escalantu in potegnili s Fidel Castrom, ker cenijo bolj politično moč Fidel Castra kakor ideološko zvestobo.
KUBANSKI POLITIČNI
VODITELJI
Vpliv kubanskih voditeljev je nekako ustrezno razdeljen. Revolucionarno vojsko ima v rokah Raul Castro, mlajši brat Fidela Castra, ki napravlja vtis fanatika. Imajo ga za naslednika Fidela Catsra toda niti zdaleč ni tako popularen kot ta. Varnost-
prejme meščan okoli 30 dkg mesa na teden, 5 jajc na mesec ir en liter mleka na dan za vsakih pet ljudi v družini; vendar prejemajo otroci izpod sedmega leta en liter mleka na dan. Vse to ni tako strogo; saj srečaš po cestah kmete, ki prosto prodajano službo G-2 vodi zvest pristaš | jo purane, perutnino sploh in
Fidela Castra. Inštitutu za izvajanje agrarne reforme (INRA) načeluje komunist Carlos Rafael Rodriguez. Minister za industrijo je bivši argentinec Ernesto «Che» Guevarra, ki je Castrov zvest pobočnik. Splošno je propaganda v rokah »starih komunistov«.
VELIKE TEZA VE S PRE-
HRANO
Politični organizatorji si zdaj prizadevajo, da bi ustvarili novo zvezo med industrijskimi delavci in kmeti. Načelno so kmetje mnogo pridobili od revolucije; poprej so delali na posestvih veleposestnikov, zdaj pa delajo ali na državnih farmah, v zadrugah ali pa tudi neodvisno v okviru združenja malih kmeto-vavcev, ki ga nadzira vlada. Toda zaradi neizkušenosti voditeljev oziroma kmetijskih »tehnikov«, ki jih postavlja Havana, je proizvodnja živil močno trpela Hkrati je pridelek sladkorja padel na 4,800.000 ton, to je na najnižjo dosedanjo stopnjo v zadnjih letih; sicer je res, da je bila tega kriva tudi spomladanska suša.
Mnogo živil prejemalo orebi-vavci na izkaznice, v Havani,
jajca.
IZSELJEVANJE JE
SVOBODNO
Vlada se oslanja na vojsko, milico in mladinske organizacije. Tudi pri prehrani imajo javne ustanove, kakor bolnišnice, šole in druge, prednost pred zasebniki. Kubanci se lahko svobodno izseljujejo. Približno 6000 državljanov zapusti zdaj Kubo vsak mesec. Računajo, da se je doslej izselilo (povečini v ZDA) okoli 250.000 do 500.000 Kubancev. Izseljevanje se je začelo takoj po padcu diktatorja Batiste leta 1959; v začetku so se izseljevali bogati ljudje, pozneje pa so se jim pridružili tudi Kubanci iz manj premožnih slojev, kakor mali trgovci in obrtniki. Zato se čuti zdaj pomanjkanje obrtnikov,
Opozicionalcev je v notranjosti več tisoč, toda ti so neaktivni in pričakujejo, da bo prišla zanje rešitev od zunaj. Za zabavljanje proti vladi po javnih lokalih se policija ne zmeni, vendar nastopa Fidel Castro proti prepričanim opozicional-cem strogo. Fidel Castrovi pri-
nase
i 11
senoe
(Nadaljevanje na 2. strani)
• Težko
je biti kmet
f-Slavec pa še vedno poje'* se je žena začudila tisto jutro po strahoviti toči, ki je do golega oklestila vrt in sadno drevje. Visoko na gabru je pel, kakor vsak dan in ni videl pod seboj okleščenega listja. Niti paradižnikov, ki so še v sredo dopoldne tako krasno cveteli in obljubljani debele plodove, a so zdaj moleli z golimi stebli proti nebu, ni videl; tudi ne zelenih hrušk pod drevesi ne razcefrane solate tam nekje blizu napihnjenega soda, kamor je v hudi vročini večkrat priletel po vodo
In prav tako so pele tisto jutro ptice tudi na drevesih o-koli okleščenih vinogradov od Piščancev visoko gor proti Krasu. Niso se zmenile za žalost naših kmetov in vrtnarjev, ki so bili v hipu ob letino. Nam je bilo hudo zaradi vrta, ki ga obdelujemo bolj za šport kakor iz resnične potrebe, kako je moralo biti šele kmetom in vrtnarjem, ki se mučijo na zemlji, da bi od nje živeli!
Kdor še ni videl skrbno obdelanega vinograda in z obetajočim zarodom obloženih trt pred nevihto in vinograda po toči ter ni še ujel srepega pogleda nesrečnega kmeta na odpadke odbitega zaroda in listja pod trtami, ta ne ve, kaj se pravi biti kmet, osamljen med nebom in zemljo. Letos ne bo pridelka in vrh vsega je več les še pokvarjen za prihodnje leto. In vendar kupuje vinogradnik z vinom kruh zase in za svoje otroke; ne v Piščancih, ne na Krasu ni zemlje za pšenico, le malo je ostaja; kvečjemu za ajdo. V jeseni bodo sodi prazni in prazne kašče, a davkar bo prišel natančno tisti dan, ko zapade rok.
Ko bi vsaj ptice ne pele! Njihovo žvrgolenje izzveneva v kmetovih ušesih kot labodji spev. In vendar bo kmet zopet pričel znova, če se ga zemlja še vedno drži, kakor se je njegovih očetov, ki so v njo verovali in na njej kljub vsem nesrečam svobodno dihali.
—Ib—
* * *
EVROPA IN AFRIKA
«Lačni Afrikanec se prav nič ne zanima za kosilo, s katerim mu mislimo postreči leta 1970». (J. Savi de Tove, togoleški poslanik v Zahodni Nemčiji.)
* * *
Čebula lahko pri ljudeh izzove krik. Toda do sedaj še ni človek odkril rastline, ki bi ga spravila v smeh.
t
MEDNARODNA TRGOVINA
KENNEDY PRODRL S	| ki jih imajo živilski proizvodi
SPROSTITVIJO TRGOVINE j iz Poljske, zlasti še pršuti in Predstavniški dom v \Vashing-, specialitete v škatljah.
Zopet nevarnost na Daljnem tonu je z 253 glasovi proti 171! vsuouu. Že delj časa prihajajo ! aiasovom sprejel zakonski na-i POVIŠANJE UVOZNE CENE ZA
__-	_ i -a •	1 V , m 1	.	.	,	, . TA T.OA t7 r? TVmv/r/STTT
Preti
o novem razvoju
v^ri. da se zbira močna kitajska vojska v deželi Fukicn nasproti oocka Taivvan (Formoze), kjer vlada general čankajšek kot voditelj kitajskih nacionalistov. Poročila iz Singapura trdim. da namerava Maotsetung zbrati tam vojsko 300.000 mož. Kitajci obtožujejo čankajšeka, da hoče vdreti s Formoze na Kitajsko. Kitajski nacionalistični tisk poziva Ameriko, naj izkoristi sedanjo priložnost in u-dari na Kitajsko, češ da tam razsaja lakota in da se bo ljudstvo uprlo proti Maotsetungu. Hroščev «e v svoiem govoru po televiziji izrazil popolno solidarnost z LR Kitajsko: Kdorkoli si drzne napasti Ljud. republiko Kitajsko, je dejal, bo naletel na uničujoč odgovor velikega kitajskega naroda narodov Sovjetske zveze in iz vsega socialističnega tabora.
Neofašistična bomba proti Jugoslovanskemu poslaništvu. Preteklo soboto zvečer so rimski neofašisti vrgli bombo na dvorišče jugrsiovanskeea veleposlaništva v Rimu. Veleposlanik Mi-hajlo Javorški je v zunanjem ministrstvu protestiral. Državni podtajnik C. Russo je izrazil svoje obžalovanje in obsodil vandalsko dejanje neodgovornih elementov; to ne odraža razpoloženja italijanskega ljudstva, ki goji prijateljska čustva do Jugoslavije, je izjavil podtajnik Russo
Dve jugoslovanski odposlanstvi v ZSSR. Že več dni je na obisku v Sovjetski zvezi delegacija Zvezne ljudske skupščine FLRJ pod vodstvom njenega predsednika Petra Stamboliča. Delegacijo je sprejel tudi predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Brežnjev, ki se je z njo razgovarjal eno uro. V Moskvo je prispela tudi gospodarska delegacija, ki jo vodi M. Todorovič, član izvršnega sveta. Pogajala se bo o poživitvi trgovine med obema državama.
Alžir neodvisen. Kakor je bilo pričakovati, se je na nedeljskem glasovanju alžirsko ljudstvo izreklo za neodvisnost. Tudi v Parizu so s tem že davno računali. De Gaulle je pri pogajanjih s alžirskimi predstavniki postavil zahtevo o ljudskem glasovanju pač z namenom, da bi laže zlomil odpor francoskih nacionalistov, ki se niso mogli sprijazniti z zgubo Alžirije. Med alžirskimi voditelji je prišlo do nevarnega spora, še preden so prevzeli oblast. Ben- He^a, ki predseduje začasni vladi - ta se je organizirala v Tuniziji - je pozval osvobodilno vojsko, naj se še nadalje pokori začasni vladi. Poveljnik alžirske osvobodilne vojske Mohamed Ben Bela bi namreč rad sam prevzel tudi politično oblast. Predsednik Združene arabske republike je alžirske voditelje opozoril pred nevarnostjo razkola. V tem primeru bi utegnili zopet posredovati tujci. Hkrati je pozval tudi tunizijskega predsednika Burgibo in maroškega kralja Kasna II, naj skušata vplivati na alžirske voditelje, da bi ostali složni. Al-žir je bil 132 let pod.francoskim pokroviteljstvom. Pariški «Le Monde« pripominja, da so Fran-cozi v tem času napravili več napak; tako na primer so se
črt «Trade Expansion Act«, ki ga je izdelala Kennedyjeva vlada in predvideva sprostitev a-
JAJCA V Z. NEMČIJI
Sredi meseca junija je zahod-...	. i nonemški parlament, oziroma
meriske zunanje trgovine. Racu. odbor za zunanjo trgovino spre-
najo z gotovostjo, da bo zakonski osnutek prodrl tudi v senatu. Kennedy je pristaš sprostitve trgovine, to je znižanja carin na uvoz za Ameriko. Njegov politični svetovavec Mac George Bundy jc že pred meseci napovedal, da bo tako možno ustvariti podlago za gospodarsko sodelovanje ob Atlantiku, to je med Ameriko in državami Evropskega skupnega trga. Tako naj bi se ustvarila «atlantska unija», ki jo predlagajo tudi drugi politiki oziroma gospodarstveniki.
Več lesa iz Jugoslavije
Lesna trgovina med Italijo in Jugoslavijo postaja v zadnjem času živahnejša. Tudi v tržaških poslovnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli novejše ponudbe jugoslovanskega lesa na podlagi znižanih cen. Mehak les III, ki se uporablja zlasti kot stavbni les, stane zdaj f.co Sežana 24.000 do 26 000 lir kubični meter, boljše vrste pa 30000-32.000 lir. Najbolj je cenjen mehki les iz okolice Bleda, medtem ko je v pošiljkah iz okolice Postojne,, iz Trnovskega gozda in s Snežnika več jelke. Tržaški trgovci so zlasti v poslovnih stikih s podjetjem «Slovenijales». Jugoslovanske pošiljke imajo zdaj tudi to prednost, da je les povsem suh, kar predstavlja za kupca velik prihranek. Med avstrijskimi pošiljkami se tu pa tam pojavljajo pošiljke svežega lesa.
Ugodnejša je tudi konjunktura za izvoz trdega jugoslovanskega lesa v Italijo, ker so se Jugoslovani tudi na tem področju bolj prilagodili konkurenci tujega lesa. Bukovi parketi, ki jih prodaja v Trst bosensko podjetje «Krivaja», in sicer iz Zavidovičev, stanejo zdaj 1.050 do 1.200 lir prva kategorija, medtem ko stane druga okoli 1.050 lir kub. meter f.co Sežana. Hrastovi parketi stanejo okoli 1000 lir pri kub. metru več.
Sestava jugoslovanskega izvoza spremenjena
Zvezna ljudska skupščina je sprejela predlog zakona o prometu blaga in uslug s tujino, s katerim se v marsičem spreminjata .dosedanji predpisi. Predvsem zahteva novi zakon določene pogoje za vpis podjetij v register uvozno-izvoznih podjetij ; urejeno poslovanje, tehnična opremljenost, razpolaganje s strokovnimi kadri ter potrebna sredstva poslovnega sklada. V obrazložitvi zakona je državni tajnik za zunanjo trgovino Sergej Kraigher podal pregled zunanje trgovine v zadnjih 10 letih. Iz njega posnemamo, da se je zunanji promet dvignil od 172,3 na 443,8 milijarde deviznih dinarjev v letu 1961, to je za 157 odstotkov. Spremenila pa se je obenem bistveno tudi struktura izvoza. Leta 1953 je odpadlo na surovine 33,4 odst., na pol
jel sklep o povišanju cene 'aj-cem iz tujine. Ta sklep velja samo za mesec junij ter določa, da bo dovoljen uvoz jajc iz tujine samo, ako bo dogovorjen za 100 kg f.co meja-. S tem u-krepom hočejo preprečiti prenaglo upadanje cene na škodo kmetovavcev.
Pocenitev goriva zaradi naftovodov
Na Bavarskem pričakujejo, da se bo cena tekočega goriva pocenila, ko bosta pričela obratovati naftovoda iz Marseilla in Genove, ki bosta speljana do Ingolstadta. Bavarski minister za gospodarstvo je izjavil, da bi tekoče gorivo tedaj ne smelo biti dražje, kakor j e danes v Hamburgu. Na Bavarskem računajo, da bodo zgradili več petrolejskih čistilnic s skupno zmogljivostjo 7,5 milijona ton, pozneje bodo dogradili še čistilnice z zmogljivostjo 5 milijonov ton. Samo za kurjavo bodo potem na Bavarskem porabili pet milijonov ton nafte.
italijansko - jugoslovanske trgovine
Na «politični tribuni« Italijan- i voza iz Jugoslavije. Zdaj je bi ske televizije je preteklo sredo j lo nujno, da se italijanski izvoz minister za zunanjo trgovino j ustrezno skrči in uvoz iz Jugo-Preti podal pregled italijanske j slavij e poveča, da bi Jugoslavi-zunanie trgovine. Nato so posa- Ja lahko poravnala nastali dolg, ----------=- -i-i.--.i-M —i i sicer bi ji Italija morala dovo-
mezni novinarji postavljali ministru vorašania. Predstavniki desničarskega tiska so hoteli ministra spraviti v zadrego z dvema vprašanjema: Kako je mogel Preti skleniti v Beogradu snorazum, ki je v tolikšni meri
liti nove kredite.
Glede uvoza sovjetskega petroleja, ki naj bi se povečal od 14 kar na 25 milijonov ton letno, je minister Preti pripomnil, da v bodoče ne izključuje pove-
pripomosel do povečanja izvo- j Čanje uvoza sovjetskega petro-iz Jugoslavije v Italijo, a leja. Vprašanje je samo, kje bo
hkrati do skrčenja izvoza itali-janskeea blaga v Jugoslavijo. To vprašanje je postavil ministru urednik neofašističnega lista «11 Secolo«. Drugi časnikar je izrazil bojazen, da bo trgovinska pogodba s Sovietsko zvezo, ki o-mogoča povečanje uvoza sovjetskega petroleja, spravila Italijo v popolno odvisnost od Sovjetske zveze: to je za Italijo nevarno s strateškega vidika.
Minister Preti, ki pripada socialni demokraciji ,je z lahkoto odgovoril obema in prvemu celo dokazal, da je s svojim utemeljevanjem v nasprotju s samim seboj. Italijansko - jugoslovanska trgovina je postala močno pasivna za Jugoslavijo, ker je italijanska industrija v zadnjih letih izvozila mnogo svojih izdelkov, a ni Italija hkrati sorazmerno povečala u-
Jadranska pristanišča in Južna Nemčija
prekasno lotili industrializacije izdelke 50 in na finalne komaj
Alžira. Z novo industrijo bi lahko zagotovili kruh alžirskemu prebivavstvu.
Kennedv v Mehiki. Predsednik Kennedy je obiskal Mehiko, da bi se tam porazgovoril s predsednikom Adolfom Lope-zom Matoesom o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo obe državi in Latinsko Ameriko. Američani očitajo Mehikancem. da imaio predobre zveze s Kubo. Z druge strani se Mehikanci pritožujejo nad a-meriško gospodarsko politiko. Mehika kupuje od Amerike industrijske proizvode, medtem ko Američani zapirajo pot mehiškim surovinam v ZDA. Tako na primer j e uvoz mehiškega cinka in svinca v Ameriko kontin-gentiran. Na dnevnem redu je tudi vprašanje ameriške gospodarske pomoči. Američani bi.si radi z gospodarsko pomočjo, ki io podeljujejo južnim državam v okviru ((Zavezništva za napredek«, zagotovili politični vpliv na .". Južno Ameriko.
ČEŠKOSLOVAŠKI STALINIZEM NA ZATONU. Po vesteh iz Prage postaja položaj češkoslovaškega komunističnega voditelja Novotnyja nevzdržen. Na zadnjem sestanku centralnega komiteja je Novotnj/ doživel poraz. To pomeni konec odpora proti destahnizaciji, ki je trajal razmeroma dolgo. Predsednik Novotny je na omenjenem sestanku ponudil svoj odstop, ko je bil z vso odločnostjo postavljen predlog, naj se obnovi proces proti bivšemu podpredsedniku Rudolfu Baraku, ki je bil 15 let v ječi. Ker je predsednik vlade široky, ki bi lahko nasledil Novotnyja bolan, je bilo vprašanje odstopa Novot-nyja sporazumno z Moskvo odloženo.
Z ADENAUERJEM NISO ZADOVOLJNI. V vrstah krščanskih demokratov raste nezadovoljstvo proti kanclerju Adenauerju; večina zahteva njegov odstop, vendar je nasproti njemu še tako obzirna, da ne nastopi javno. Želeli bi, da bi se sam odločil za pokoj. Gisde na-dalnje taktike prevladuje v njihovih vrstah mnenje, da bi stranka ne smela preveč nagla-šati v svoji propagandi krščanskih načel, da ne bi odbijala liberalcev, ki podpirajo vlado.
16,6 odst. Lani pa je bilo od celotnega izvoza 25 odst. surovin, 38,9 odst. polizdelkov, končnih proizvodov pa že 36,1 odst. Jugoslavija ima redne trgovinske obveznosti s 70 državami, trguje pa s 100 deželami. Že spričo tega dejstva, še bolj zaradi vedno hujše konkurence na tujih trgih, je nujno treba dvigniti raven zunanje trgovine, in to tako z zboljšanjem storitev kakor še posebno z večjim izborom blaga visoke in tipizirane kakovosti ter z zadostnimi zalogami. Odveč je poudarjati potrebo dobro izvežbanega strokovnega kadra za stike s tujimi podjetji in zastopniki, tako doma kot v tujini.
TUJ KAPITAL V ELEKTRIČNIH PODJETJIH. L’«Informa-tion» iz Pariza navaja, da je v italijanskih električnih družbah naloženega 150 milijard m 264 milijonov lir; to je bilo pred enim letom. To predstavlja 85 odst. vsega tujega kapitala, ki je bil investiran v Italiji. K temu je treba dodati še zasebna posojila italijanskim e-lektričnim družbam. Tako se tuji kapital investiran v italijanske električne družbe poviša na 166 milijard 71 milijonov lir.
POLJAKI SE ZANIMAJO ZA ITALIJANSKI ŽIVILSKI TRG
Italijanski trg doslej ni polagal posebne pažnje poljski živilski industriji. Da bi to dosegli, je prišlo v Milanu do sestanka med predstavnikom Poljske in italijanskimi podjetniki. Poljski zastopnik je navzočim prikazal način industrijske obdelave živil in prednosti,
Pri glasovanju o zadevi FIBAG so prišli krščanski demokrati v parlamentu v manjšino, ker so liberalci potegnili s socialisti.
SPOR BERTRAND RUSSEL— H. GAITSKELL. Voditelj laburistične (delavske) stranke H. Gaitskell grozi znanemu filozofu Bertrandu Russellu, da ga bo izgnal iz laburistične stranke zaradi njegove propagande proti uporabi atomskega orožja. Z Gaitskellom se ne strinja levo krilo te stranke; poslanci tega krifa so priredili Russellu, ki ima že 90 let, kosilo, da bi
((Deutsche Zeitung« (Koeln-Stuttgart) poroča iz Muenche-na o odnosih med jadranskimi pristanišči in Južno Nemčijo ter o razvojnih možnostih prometa med temi pristanišči m Bavarsko. Tri pristanišča ob Severnem Jadranu, Benetke, Trst in Reka, so lani dosegla v celoti promet okoli 20 milijonov ton, in sicer Benetke 10,9 milijona (leta 1960 9,5), Trst 5,18 (5,06) in Reka 3,34 milijona ton, to je približno toliko kot prejšnje leto. Benetke so dosegle ta vrhunec kljub skrčenju ladijskega prometa in Trst kljub nazadovanju prometa z množičnim blagom.
Vsa tri pristanišča računajo, da se bo promet še povečal Benetke in Trst računajo pri tem na Nemčijo. V obeh mestih pripravljajo načrte za graditev novih cest, ki bi ju povezovale z Bavarsko. Benetke še vedno upa.io na avtomobilsko cesto, pa tudi na naftovod, čez Alpe, čeprav kažejo Avstrijci zanimanje samo za cesto do Toblacha. Trst misli na cesto Trbiž - Beljak - Salzburg - Muenchen. Avtomobilska cesta do Trbiža, tako kaže, je Trstu zagotovljena. O cestnem sektorju, ki seka avstrijsko o-zemlje, bodo verjetno razpravljali v kratkem na Dunaju. Tudi Reka gradi svoje zveze z zaledjem.
Na drugi strani se je lani nemško-avstrij ski promet v pristaniščih ob Donavi skrčil, in sicer zaradi nizke vode. V Regensburgu je dosegel 2,37 milijona ton (leta 1960 2,73), v Linzu 3,17 mil. ton (3.61 in na Dunaju 2,04 mil. ton (2,27).
NKRUMAH ČISTO ODLOČNO Iz Akre poročajo, da je predsednik republike Gane Nkrumah odločno nastopil proti ministru za industrijo E-duselu, ki se je predal razkošnemu življenju. Edusela je odstranil iz vlade, ker so se pričeli o njem širiti glasovi, da si je nabral ogromno premoženje, čeprav bi se ne mogel povzpeti do takšnega bogastva s svojimi rednimi dohodki (675 tisoč lir). Njegovo premoženje cenijo na 840 milijonov lir. Prav pred odstavitvijo je pričel zidati luksuzno vilo, ki bo stala okoli 105 milijonov lir. Do škandala je prišlo, ko so veliki zahodni listi priobčili vest, da si je njegova žena kupila v Londonu pozlačeno posteljo, za katero je plačala okoli 5 milijonov lir.
Indija na braniku svoje neodvisnosti
Indijska vlada se Je skoraj že dogovorila s sovjetsko vlado glede nakupa večjega števila ruskih letal tipa MIG, ki jih potrebuje za obrambo svoje dežele. Toda na Angleškem in v Združenih ameriških državah so Indijcem javno zagrozili, da bodo Indiji ustavili gospodarsko pomoč, ako v resnici izvede to kupčijo za katero se je zlasti navduševal minister Krišna Me-non. Nehru je v parlamentu protestiral proti vmeševanju tujih držav v indijske posle; vendar so Indijci zdaj našli kompromisno rešitev. V sovjetski zvezi bodo kupili samo motorje za nov tip letala HF-24, ki so ga izdelali sami po načrtih nemškega strokovnjaka Kurta Tanka iz znane zahodnonemške tovarne letal Fokker-Wolf. Prvotno so mislili kupiti motorje na Angleškem, toda ti so bili predragi.
Cene petroleia na debelo so samo navidezne.
Francoski inštitut za proučevanje razmer na energetskem trgu v Grenoblu (Institut eeo-nomique e juridique) je dal pobudo za sestanek francoskih in italijanskih strokovnjakov na področju energetskih virov. Ti so glede petroleja prišli do zaključka, da cene, ki jih navajajo razne borze glede zaključenih kupčij oziroma dogo-
janske cene so drugačne. Do tega je tudi prišlo zaradi konkurence sovjetskega petroleja, ki prihaja na trg po nižjih cenah, kakor so jih doslej postavljale velike zahodne petrolejske družbe. Uradne kotacije so torej samo dozdevne.
totiotru	=====—
e-	UT HINKI
Nosečim ženskam nevarna pomirjevalna zdravila. V Italiji in Belgiji je močno vznemirila vso javnost vest, da se je v Turinu v kratkem času rodilo pet otrok brez rok in da je v Belgiji mati takšnega novorojenčka brez rok umorila. Do teh nesreč je prišlo, ker so matere v prvih mesecih nosečnosti u-živale mamilo Softenon. ki je bilo izdelano v Nemčiji kot pomirjevalno sredstvo. V Zahodni Nemčiji, na švedskem v Belgiji, Švici in Veliki Britaniji so porabo tega zdravila prepovedali že lani. Ameriška zdravniška revija «Medical Letter» svari noseče ženske pred uporabo podobnih zdravil, ki krožijo pod raznimi imeni, kakor Thalido-mide, Triparanol in v najnovejšem času Atronid. Ta zdravila širijo z raznovrstno reklamo, češ da ne vsebujejo strupenih snovi. Nevarna so zlasti v prvih treh mesecih nosečnosti.
PO 40 UR NA TEDEN
Delavci zaposleni pri milanskem tramvajskem podjetju (ATM) bodo odslej delali samo po 40 ur na teden. Uradniki pa bodo delali samo 5 dni na teden. V tem smislu je bil te dni sklenjen sporazum med predstavniki podjetja in sindikalnih organizacij. V Milanu je zaposlenih okoli 12.000 tramvajskih vozačev in sprevodnikov.
Italija lahko sicer kupila petrolej ceneje. Ako kupuje petrolej od Sovjetske zveze, se s tem ne spravlja v odvisnost od te, ker je petroleja na svetovnem trgu celo preveč in ga lahko v vsakem trenutku nabavi na trgu izven Sovjetske zveze. •JUGOSLOVANSKI ČEVLJI V AMERIKO
Tovarna čevljev v Mariboru ima letos v načrtu izvoz okoli 100.000 parov čevljev. Od tega pojde 61.000 parov na ameriški trg: te dni odpremi j o prvo pošiljko 4.000 parov. Ameriški kupec je prvotno meseca marca naročil le 7.200 parov, pozneje pa je svoje naročilo povečal na 61.000. Mariborska tovarna čevljev bo izvažala svoje izdelke tudi na druge trge, tako v Sovjetsko zvezo (20.000 parov); računajo, da bodo sklenili posel tudi z Zahodno Nemčijo. Tovarna si prizadeva, da tli kupce čimbolj zadovoljila s kakovostnim izdelkom.
PREVOZNE LADJE NA ATOMSKI POGON
Sovjetska zveza namerava graditi petrolejske ladje na a-tomski pogon. Načrti za graditev 30.000-tonke petrolejske ladje so že izdelani. Takšna ladja bo porabila samo tri kilograme urana 235 na leto. Dolga bo 245 metrov, široka 35 in visoka kakor stanovanjska hiša z osmimi nadstropji. Njen atomski motor bo razvijal 30.000 konjskih moči. Znano je, da imajo Rusi ledolomilec «Le-nin», (16.000 ton), katerega pogonski stroj na atomski pogon razvija 44.000 konjskih moči! DUNAJSKI JESENSKI SEJEM
Dunajski jesenski velesejem bo letos od 9. do 16. septembra. V poslopju narodov bo na podlagi dosedanjih prijav sodelovalo 15 tujih držav z uradnimi kolektivnimi . razstavami.

Finska dobi novo marko. — Finski finančniki pripravljajo izdajo nove «trde» marke, do katere bo prišlo proti koncu tekočega leta. Nova. finska marka bo veljala 100 današnjih (1,25 zahodnonemške marke). Finska bo po vpeljavi čvrste marke imela najmočnejšo valuto med skandinavskimi državami: švedska krona velja danes okoli 62 današnjih finskih mark, a danska in norveška krona sta še nekaj manj vredni. Stotinka marke je «pening». Ta drobiž je prišel po vojni skoraj ob veljavo, po uvedbi novega denarja pa bo veljal eno današnjo finsko krono. FRANCIJA VRNILA AMERIKI 60 MILIJONOV DOLARJEV Prejšnji teden je Francija nakazala Združenim ameriškim državam 58,7 milijona dolarjev, in to kot obrok za a-mortizacijo posojila, ki še ni zapadel. Francozi so torej vrnili denar predčasno. Po tem povračilu se je francoski zunanji dolg znižal na 1600 milijonov dolarjev.
Ameriški bojkot Kube
(Nadaljevanje s 1. strani)
staši so prepričani, da se bo podobno levičarsko gibanje razširilo po vsej Južni Ameriki. Kubanci ne kažejo posebnega nerazpoložen] a proti posameznim Američanom, ki prihajajo na Kubo, čeprav tisk nenehno napada ameriško vlado in ameriške bogataše.
Kubanski voditelji ne krivijo samo ameriškega gospodarskega bojkota za neuspehe in današnjo gospodarsko stisko, temveč tudi priznavajo, da so sami storili mnogo napak. Dopisnik zaključuje svoje poročilo z ugo tovitvijo, da tudi mnogi «stari komunisti« želijo, da bi se obnovili trgovinski stiki z Združenimi ameriškimi državami; to pa ne pomeni, da si želijo tudi politično zbližanje. Castro je dejal: Amerika je naš sovražnik št. 1.
KAJ MENI DRUGI
DOPISNIK
Še pred «Observerjem» je drugi londonski list «The Sunday Times« poslal na Kubo svojega sodelavco Toma Staceya, čigar ugotovitve se ne razlikujejo mnogo od navedb dopisnika (Observerja«. Dopisnik omenja, da se je Kuba naslonila na vzhodne evropske države in da uvaža tehnično opremo zlasti iz Sovjetske zveze in češkoslovaške. Težave nastajajo vedno, kadar se stroji oziroma tovorniki in razne elektrotehnične naprave pokvarijo, ker ni takoj na razpolago nadomestnih delov.
Dopisnik trdi ,da je v Castrovi milici organiziranih 200.000 do 350.000 fantov in deklet; poleg tega ima država redno vojsko, ki šteje okoli 100.000 vojakov.
POLITIČNA ORGANIZACIJA
Dopisnik pravi, da so v Moskvi svetovali kubanskim komu-1 ljivost dveh milijonov ton na
cijsko osnovo razširijo in naj se vključijo v širšo socialistično organizacijo, ki je bila na to tudi ustanovljena pod imenom Partido Unido de la Revolucion Socialisto. Castro je napovedal odločno borbo nepismenosti in je v tej borbi že uspel. Kuba si prizadeva, da bi svoj politični vpliv razširila na vso Južno A-rneriko. V ta namen prihajajo na Kubo študentje iz drugih južnoameriških držav; tu se na posebnih političnih tečajih izpopolnjujejo v revolucijski tehniki. Dopisnik zlasti naglaša, da ni revolucionarni duh v Latinski Ameriki antiklerikalen; tudi ni v glavnem gospodarski ali razredni. To je revolucija proti vsaki nadvladi, ki bi se naslanjala na Amerikance.
MAJHNA POSESTVA SO . VRNILI LASTNIKOM
Kubanski list «E1 Mundo« poroča, da je država vrnila 55 malih posestev, ki so bila v prvih letih revolucije podržavljena, bivšim lastnikom. Gre za posestva v pokrajini Matanzas, ki so bila podržavljena na predlog neodgovornih uradnikov. Ta posestva zdaj zopet obdelujejo prejšnji lastniki.
Kubanska vlada je pripravila zakon, ki ostro kaznuje špekulante z živili. Vsak takšen prekršek bodo kaznovali s šestmesečnim zaporom in zaplembo blaga. Inštitut za izvedbo agrarne reforme bo omogočil — tako določa nov zakon — zasebnim kmetovavcem, da sami prodajo svoje pridelke; zato je treba o-nemogočiti špekulacijo vmesnih trgovcev, ki izkoriščajo ljudi.
Sovjetski načrti za petrolejsko čistilnico Sovjetski inženirji sestavljajo načrte za graditev petrolejske čistilnice pri Santiagu na Kubi Čistilnica bo imela zmog-
mu pokazali svojo solidarnost. I vorov v petroleju, ne držijo; de-1 nistom, naj politično organiza-' leto
Kaj smo še videli na tržaškem velesejmu
Več ministrov v Trstu
• jo. Iz leta v leto se ta veča in | je lani dosegla že 7.800 mili-
V	sredo si je v spremstvu generalnega konzula dr. Žige Voduška ogledal velesejem podpredsednik Narodne skupščine FLRJ Franc Leskošek. Posebno se je zanimal za jugoslovanski paviljon, kjer so ga sprejeli predstavniki razstave z dr. Burgerjem na čelu.
V	zadnjem tednu je obiskalo velesejem mnogo italijanskih in tujih osebnosti. V petek je prišel podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino posl. Storchi ter je izjavil, da proučujejo zahteve tržaškega sejma za primerno povišanje dosedanjih sejemskih kontingentov. Glede odnosov do Jugoslavije je dejal, da Italija skupno z ostalimi 5 državami EST ne predstavlja avtarhične-ga tržišča. Italija se noče omejiti samo na trge v okviru EST, ampak hoče povečati trgovski promet z vsemi državami. V ta namen je šel pred kratkim minister Preti v Beograd, Budimpešto in Poznanj.
Finančni minister sen Trabuc-chi je obiskal sejem v soboto dopoldne. Novinarjem je izjavil, da je z zadovoljstvom ugotovil, da se naš sejem iz leta v leto bolj specializira na določene razstave, kot so les in pohištvo, ki so za Trst postali že tradicionalni artikli. Prav tako je podčrtal vedno tesnejše vezi tega sejma z zaledjem, zlasti z Jugoslavijo in Avstrijo.
V	soboto je bil na sejmu minister trgovske mornarice posl. Macrelli ter se je razgovarjal z mogimi predstavniki tujih držav-rastavljavk. Naslednji dan je imel na trgovski zbornici sestanek z raznimi gospodarskimi osebnostmi. V četrtek, to je zadnji dan razstave, pa pričakujejo obisk pos. Gasparija, podtajnika v ministrstvu za industrijo in trgovino.
Avstrija in Trst
V	okviru velesejemskih prireditev je bil prejšnjo soboto avstrijski dan. Udeležilo se ga je mnogo osebnosti avstrijskega gospodarskega življenja, med njimi bivši kancler ing. J. Raab in dr. Korinek, glavni tajnik zvezne gospodarske zbornice na Dunaju in avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Hessenberger. Skupno s predstavniki velesejma so v avstrijskem paviljonu razpravljali o pomenu te razstave na trgovinsko izmenjavo med obema državama. Letos je hotela dati Avstrija večji poudarek na les in lesno industrijo. Zato je svojo razstavo omejila na stroje in utenziiije za obdelavo lesa. Na razstavi, pri kateri sodeluje okrog 30 podjetij, vidiš od velike verižne žage za podiranje drevja, preko raznih tračnih in krožnih žag ter drugih priprav za polfinalne izdelke do stružnic, strojnih obličev in drugih mizarskih ter industrijskih strojev ih orodij za dokončno obdelavo lesa. Tu najdeš tudi večje število miniatur-nih mizarskih strojev in uten-zilij, ki delujejo brezhibno. Privlačne so tudi garniture mizarskega orodja in priprav za rezljanje, namenjene naj mlajšim, a dobro uporabne tudi za ljubitelje te obrti. Tudi na lesni razstavi je Avstrija udeležena s svojimi izdelki, med katerimi vzbujajo pozornost lesene spiralne stopnice, grajene po naj novejših metodah, proti ognju odporni sestavljeni tram, razni arhitektonski elementi iz lesa ter model sestavljive lesene weekend hišice.
Odlikovanje tržaških gospodarstvenikov
Popoldne je zvezna gospodarska zbornica z Dunaja priredila v hotelu Excelsior svečano pogostitev, katere so se poleg krajevnih oblasti in konzularnega zbora udeležile tudi inozemske delegacije, ki razstavljajo na sejmu, ter tržaški gospodarski predstavniki. V imenu avstrijske vlade je ob tej priliki ing. Raab izročil veliko zlato medaljo, najvišje odlikovanje za gospodarske zasluge, predsedniku tržaške trgovske zbornice dr. Caidassiju, inž. So-spisiu, ki je 12 let predsedoval tržaškemu velesejmu, ter glavnemu ravnatelju Javnih skladišč dr. Bemardiju. Vladni komisar dr. Mazza pa je dva dni nato odlikoval tri avstrijske lesne strokovnjake, predsednika in podpredsednika sveta za lesno gospodarstvo dr. Milota in grofa Stuergkha ter dr. Feesta.
Razvoj trgovine z Avstrijo
Po pogostitvi v Excelsior je zvečer imel v avstrijskem paviljonu dr. Korinek tiskovno konferenco o razvoju trgovinske izmenjave med Italijo in Avstri-
jonov šilingov vrednosti obojestranskega prometa. Avstrijski uvoz iz Italije je v 1961. prvič presegel vrednost 3 milijard šilingov (72 milijard lir). Letos se kaže težnja povečanja uvoza iz Italije, istočasno pa nekoliko upada izvoz v Italijo. Glede tržaškega pristanišča, ki je najvažnejše oporišče avstrijske zunanje trgovine, je podčrtal, da so se izboljšale luške usluge v polno zadovoljstvo Avstrije. Ugodno je vplival na avstrijski tranzit čez Trst zlasti nedavni dogovor o avtomobilskih prevozih, kakor tudi odprava 'fiksne pristojbine’.
Češkoslovaški tranzit napreduje
V torek, 26. junija je bil na tržaškem velesejmu dan češkoslovaške. Za to priložnost so prišli češki veleposlanik v Rimu dr. Pudlak, trgovinski svetnik dr. Balcar, trgovinski predstavnik v Milanu Vacek in drugi. Dr. Balcar je ha tiskovni konferenci podčrtal naraščajoči češkoslovaški tranzit čez Trst. Od leta 1959., ko je šlo čez naše pristanišče komaj 34.000 ton blaga, se je lam dvignil na 450.000 ton. Količina blaga, ki bo izmenjano v štirih letih po dogovoru od 7.7.’61., ne predstavlja skrajnih meja medsebojnega prometa. Toda češkoslovaška republika mora biti v stanju povečati svoj izvoz v Italijo, da bi mogla nabavljati več blaga v Italiji ter uporabljati tržaško luko. Visoko razviti in specializirani industriji obeh dežel dajeta velike možnosti povečati dosedanje količine, posebno še na področju mehanične industrije. Trgovinska izmenjava med Vzhodom in Zahodom v zadnjem času hitreje narašča kot svetovna zunanja tršo vina v obče; vendar med češko in Italijo niso bile izkoriščene še vse možnosti, čemur je treba iskati vzroka tudi v zaprekah, ki jih postavlja Evropski skupni trg.
Nato je očrtal na kratko razvoj industrijske proizvodnje v CSSR, ki je bila 1961. leta, 4,4 krat večja kot pred vojno. Zunanja trgovina je bila lani za 9 odst. večja od 1960. ter je dosegla 29,300 milijonov čeških kron vrednosti (skoraj 600 milijard lir). Poudaril je veliko udeležbo italijanske industrije na velesejmu v Brnu ter ter izrazil prepričanje, da bo na letošnjem še večja. Prisotnost češkoslovaške na tržaškem sejmu izraža ni en o željo povečati v bodbče medsebojno izmenjavo. Pri tej kolektivni razstavi sodelujejo češkoslovaška podjetja za zunanjo trgovino z izbranimi vzorci izvoznega blaga. Tu je v prvi vrsti zastopan svetovno znani češki kristal, brušena steklenina in porcelan, ki je našel že davno not na vse svetovne trge; dalje porcelanske obložne ploščice, sanitetni aparati in oprema, vodne instalacije. Najstarejša tovrstna tovarna
v	Evropi razstavlja gumijaste pode_ in sorodne izdelke. Tu je vzorčni izbor napredne češke papirne industrije, nekaj glasbenih instrumentov, precej gumijastih, lesenih, plastičnih in kovinskih igrač ter neprekoslji-
vi	češki stekleni nakit in razna kovinska, usnjena in steklena galanterija.
Seveda je ta razstava le medel odraz velikega gospodarskega potenciala ČSSR. Na rudah in gozdovih izredno bogata dežela se je industrijsko začela razvijati že v srednjem veku. Podjetnost in marljivost ljudstva je pretvorilo deželo v eno najnaprednejših v Evropi; njena specializirana kovinska, strojna in lahka industrija se lahko kosa z nemško in angleško. Zelo je razvita usnjena, čevljarska in gumijasta industrija, katere izdelki gredo širom v svet. Bogata na kaolinu je češka že pred stoletji stala na prvem mestu v Evropi glede porcelanskih izdelkov. Specialna češka stekla, zlasti svinčeno, kobaltno in vsakovrstno barvano steklo .posebno pa še češki kristal nima konkurence v tujini. Zelo visoko je razvita kemična in farmacevtska industr.ja Znane so tudi avtomobilskega tovarne Škoda, Tatra in druge po solidnosti svojih izdelkov.
Stiki med Trstom in Madžarsko
V četrtek je bil na velesejmu dan Madžarske. Ob tej priliki je imel tiskovno konferenco madžarski poslanik v Rimu Gyula Simo, na kateri je podal nekaj zelo zanimivih in za naše mesto spodbudnih izjav. Trst, kot .gospodarsko okno’ Srednje Evrope, predstavlja za
njegovo deželo vedno velik interes. Prepričan je, da se bo povečal madžarski zunanji promet preko našega pristanišča, čeprav ima njegova država že zelo ugoden dogovor z Jugoslavijo glede blagovnega tranzita preko Reke. Glede na pogajanja, ki jih je zadnje dni vodil ravnatelj .Masped’ (državno špedicijsko podjetje) iz Budimpešte s predstavniki Tržaške trgovinske zbornice, Splošnih skladišč in špediterjev, je pcr slanik izjavil, da se vse bolj ukvarjajo z mislijo, da bi sklenili glede madžarskega trgovskega prometa preko Trsta poseben dogovor, ki naj bi bil zelo sličen dogovoru pred našim pristaniščem in Češkoslovaško. Madžarska nima predsodkov in ne bo dajala nobene prednosti ne enemu ne drugemu pristanišču, temveč se bo posluževala onih luk, ki ji lahko nudijo večje gospodarske ugodnosti. Iskanje ugodne rešitve v tem pogledu je v interesu obeh prizadetih strank. Madžarska razvija vedno bolj svojo trgovinsko dejavnost, posebno še nap ram novim afriškim državam. In prav spričo blagovne izmenjave s temi mladimi državami prihaja v poštev tržaško pristanišče. Na neko vprašanje je Simo odgovoril, da njegova država ni vezana dajati prednost pristaniščem držav, ki so članice COMECON (gospodarska skupnost socialističnih držav). Popoldne je bil madžarski veleposlanik sprejet od vladnega komisarja dr. Maz-ze in župana Franzila.
Zanimanje za jugoslovansko pohištvo
Na letošnjem tržaškem velesejmu je med jugoslovanskimi izdelki vzbudilo še posebno zanimanje pohištvo, ki je razstavljeno na lesni razstavi, že sama razstava je bila lepo urejena. Obiskovavci so se kaj radi ustavljali in ogledovali pohištvo; toda tudi kupovali so Zadnje dneve si lahko skoraj na vseh razstavljenih kosih opazil 1 napis: ((Prodano«. V resnici so bile cene razmeroma nizke za tako okusno izdelano pohištvo, čedna spalnica podjetja Slovenijales je na primer stala 130 tisoč lir, kar je za naše razmere res malo. Nerazprodani so ostali samo posamezni stoli, ki so bili razstavljeni kot vzorci.
Gospodarske težave Vzhodne Nemčije
Vzhodnonemški časopis «Ein-heit» poroča o razvoju gospodarstva v Vzhodni Nemčiji takole : Lani sta industrija in kmetijstvo sicer znatno napredovala glede proizvodnje, toda na mnogih področjih nista dosegla stopnje, predvidene v gospodarskem načrtu. Industrija	!
je izpolnila gospodarski načrt	'
samo za 98,9 odst. To predstavlja zgubo več milijonov mark. Tudi v pogledu kmetij-	'■
ske proizvodnje niso bili lani doseženi predvideni cilji Te pomanjkljivosti se kažejo v raz- i voju tudi leta 1962. Tako ni bila dosežena v prvem tromesečju na industrijskem področju določena stopnja. Glede nekate-	,
rih postavk je nastopilo v primerjavi z lanskim letom celo	j
nazadovanje. Zaradi tega nazadovanja ie bilo treba seči po povečanem uvozil, da bi lahko zagotovili preskrbo prebivav-stva; ta uvoz je treba plačati 9 sredstvi izven predvidenega izvoza. Razno blago, kakor oseb" ! ne avtomobile in briket, iz rja' vega premoga, ki je bilo name njeno za prodajo na notranjem trgu, je bilo treba izvoziti. > kumulacijski količnik v našem gospodarstvu je v zadnjih letih nazadoval. Investicije so zelo nazadovale v primerjavi z. načrti. Namesto, da bi se dvignilo za 6,5 milijona mark, so lani napredovale samo za 3,7 milijona mark. Pri tem ne gre samo za višino investicij, temveč tudi za njihovo visoko gospodarsko korist. Ne potrebujemo in-	]
vesticijskih polomov, to je investicije v neplodne namene, temveč krepko in naglo proizvodno dejavnost ter visok gospodarski učinek investicij.
ŽIVAHNEJŠI PROMET S KAVO. V času od 1. januarja do 31. marca letos so v tržaškem pristanišču izkrcali o-koli 200 tisoč vreč kave za skupno težo 118.711 stotov. Za primerjavo naj navedemo, da so v ustreznem razdobju lanskega leta izkrcali le 58.846 stotov, leta 1960 pa 68.239 stotov. Največ kave prihaja iz Brazilije za skladišče Brazilskega inštituta za kavo v našem mestu. V prvem letošnjem tromesečju so za to zalogo pripeljali 100.000 vreč blaga po 60 kg vreča.
H
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov.-: BANKRED
Rojanska šola vzgaja prave mojstre
Razstava ročnih del in risb učencev in učenki Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Rojanu je prepričljiv dokaz, v kako veliki meri uspejo požrtvovalni šolniki posredovati svoje znanje naši do-raščajoči mladini. Mnogi predmeti so bili izdelani že s popolnostjo pravega obrtnika prefinjenega okusa, zlasti tam, kjer to ni toliko odvisno od strojne obdelave kot pa od ročne spretnosti. Verjetno zaradi tega prednjačijo v tem pogledu deklice v pletenju in vezenju. Pajčevinasto rahli kvačkani šali, apartne volnene jopice, dekliška krila in prtne garniture čudovito ubranih barv, bi gotovo bile v ponos še tako zahtevne modne trgovine.
V	treh učilnicah so bili zvrščeni ti in podobni izdelki z o-kusom izložbenega aranžerja med stenami, ki so jih krasile v enotnih skupinah nameščene Pestre risbe, enoletni sad vzgojene ljubezni profesoric Žerja-love, Sosičeve in Skrinj ar j eve, ki poučujejo ročna dela, strokovno risanje in gospodinjstvo. Profesorica gospodinjstva bo torej odgovorna v veliki meri za zakonsko srečo nastopajočega rodu, če je res, da gre ljubezen skozi želodec; saj so učenke razstavljene pijače in pecivo, vloženo sadje in podobno, Pripravile pod njenim vodstvom, kot tudi lično obarvane blazine in oblekce okrašene z naslikanimi ornamentalno-Predmetnimi vzorci. Pri prostoročnih risbah, kjer se uveljavljata Chagall in Van Gogh, so zlasti zanimive one vrste, katerih predmetnost je mozaično sestavljena iz barvnih krpic. To so sicer dela raznih rok, vendar napravljajo enoten vtis. Skoda le, da jih motijo slabo izvedeni podpisi z oznako razredov. V dveh učilnicah so leseni in kovinski izdelki dečkov.
Kosi pohištva so izključno ročno delo, ker šoli primanjkuje strojev. Tu smo lahko videli cele postelje, moderne police, mizice, omarice in podobno, vzorce utorov, vezav, na kratko vse, kar more novemu mizarskemu naraščaju posredovati izkušenost mojstra, kot je to inštruktor Lesjak. Prof. Starc Pa .vzgaja bodoče kovinarje in v teh delih prihaja še bolje do izraza dosežena spretnost v obdelavi kovin in ljubezen do Predmeta, saj se pri mnogih tu izdelanih merilnih instrumentih v danih merah ni smela prekoračiti toleranca nekaj desetink milimetra.
Stene obeh učilnic pa so krasile tehnične risbe. Ta predmet Podučuje v I. razredu strokovni izvedenec, v ostalih pa od-jični strokovnjak ravnatelj šole, dr. ing. Stanič. In prav v njegovem primeru se pozna, kaj lahko doseže razumen vzgoji-ielj, ki se ne drži šablonskega Programa, temveč si prizadeva, da bi pri učencih zbudil prirojene sposobnosti za ta ali dru-8i poklic in sicer s tem, da Pčeneem ne sili tega, kar jih ne zanima. Zato dosežejo skoro vsi zavidljivo risarsko višino, ki Presega učne zahteve. To se pač Zgodi v zaletu veselja do predmeta, ki učenca najbolj zanima.
V	učilnicah in zlasti na dolbem hodniku ter na stopnjišču Smo lahko proučevali vzorne načrte motornih ladij, športnih Igrišč, stanovanjskih hiš, posnetih po konkretnih primerih hfš, ki se grade v Trstu; nadalje z Vsemi konstruktivnimi podatki opremljene načrte na železna stopnjišča oz. ograje, parne zaklopke, razpršilce za gorilnike
in nafto, razne tehnične elemente itd.
če upoštevamo vse te pozitivne učne uspehe potem nas ni prav nič presenetilo, ko smo či-tali na oglasni deski, koliko tržaških podjetij išče prav na tej šoli svoje vajence. Iz te šole sta bila letos nagrajena z denarno nagrado za najboljše u-čence Racman Marija iz I.b in Klavdij živec iz Il.a.
Milko Bambič
kronika
NOVI DOKTORJI. Na tržaški univerzi je diplomirala v ekonomskih vedah Marija Marc -Škrinjar; doktorat iz političnih ved pa je dosegel Alojzij Tul iz Mačkovelj.
ZRELOSTNI IZPITI V TRSTU. Dne 2. julija so se na vseh višjih šolah začeli zrelostni izpiti. Letos je na slovenskih šolah v Trstu skupno 85 kandidatov, in sicer 14 na realni gimnaziji, 11 na klasični gimnaziji, 21 na učiteljišču in 39 na trgovski akademiji. Predsednik izpitne komisije na klasični in realni gimnaziji je profesor Arturo Cronia, na učiteljišču prof. Um-berto Urbani in na trgovski, a-kademiji prof. Bruno Meriggi.
DOLGA STAVKA ITALIJANSKIH GRAFIČARJEV. Stavci v tiskarnah dnevnega tiska v Italiji so po vsedržavni stavki pričeli stavkati v presledkih; zdaj stavkajo v tej, drugi dan pa v drugi tiskarni. Zahtevajo 30-od-stotno zvišanje plač.
NOVO ŽUPNIJO so ustanovili v Trstu pri Sv. Alojziju s tem, da so novo področje odcenili od župnije sv. Vincencija Pavlan-skega. Za gradnjo cerkve, ki je bila posvečena Piju X., je prispevala tudi država. Novo župnijo, ki jo vodi Dario Chalvien, je bila priključena k svetoivan-skemu dekanatu.
Na političnem obzorju
Glas is občinstva
Potovalnemu uradu «Kompas»
Gospod urednik! V ponedeljek, 1. julija sem se vračal iz Jugoslavije čez Ferneče v Trst. Bilo je to okoli devete ure zvečer. Da je carinar od mene zahteval, naj menjam nekaj lir, ker sem nosil s seboj nekaj mesa, me ni posebno začudilo, čeprav se na tem prehodu redko dogaja, da carinar ji to zahtevajo. Zato sem odšel v menjalnico potovalnega urada »Kompas)) onstran ceste, da bi menjal nekaj lir. Opazil sem, da tam že čaka več drugih potnikov na isto opravilo, ki ni šlo nič kaj od rok. Menjalnica je bila namreč zaprta. Kmalu nato se je vrnil uradnik in odprl urad. Pripomnil sem, potem ko sem že precej časa čakal, zakaj bi ne bila menjalnica že prej odprta. Uradnik mi ni posebno ljubeznivo razložil, da mora tudi on na večerjo. To mi je šlo seveda v glavo. V glavo pa mi ni šlo, da bi se zadeva ne dala drugače urediti, da namreč potniki ne bi čakali. Ko mora uradnik na kosilo ali na večerjo, bi bilo treba to delo prepustiti nekomu drugemu, recimo carinarju, če že potovalni urad ne more toliko potrošiti, da bi namestil še drugo osebo. To bi bilo prav gotovo v korist jugoslovanskega turizma.
—ok.
AVTONOMIJA IN SLOVENSKE PRAVICE. Posebni statut za samoupravno deželo Furla-nija-Julijska krajina, ki je že drugi teden v razpravi poslanske zbornice, je predmet ostre borbe med desnico in ostalimi političnimi silami. Fašisti, monarhisti in liberalci so odkriti nasprotniki vsakršne avtonomije sploh, posebno pa še, ko gre za deželo ob vzhodni meji, v kateri bivajo povrh še Slovenci. Ker so nasprotniki v neznatni manjšini, skušajo sedaj sabotirati razpravo z neštetimi in brezkončnimi govori, da bi tako zavlekli razpravo čez parlamentarne počitnice in praktično onemogočili sprejetje tega ustavnega zakona v tej zakonodajni dobi. Da je borba za napredne stranke še težja, pa tudi vladne stranke (KD, PSDI in PRI) nočejo nič slišati o zahtevah demokratov za kar najširšo zakonodajno, finančno in upravno samoupravo; to se vidi že iz osnutka, ki ga je vlada predložila parlamentu. Zato so si socialisti pridržali pravico, da bodo svoje predloge postavili neposredno pred parlament in skušali tu doseči zahtevane izboljšave. Tu gre v prvi vrsti za priznanje narodnih pravic Slovencem, za katere predvideva vladni osnutek le platonično priznanje «ena-kopravnosti» brez vsakršne stvarne pravice. Socialisti pa zahtevajo, naj se izrecno prizna pravica do rabe jezika v vseh javnih uradih, kjer je treba namestiti potrebno število slovenskih funkcionarjev in prevajav-cev; dalje enakost pri podeljevanju prispevkov iz javnih sredstev v kulturne, prosvetne, športne in vzgojne namene; dvojezične napise in slovenska krajevna imena, odprava fašističnih zakonov, ki omejujejo naše pravice itd. Socialisti zahtevajo tudi posebno samoupravo za Trst, ustanovitev pokrajine Pordenon in precejšnje zvišanje finančnih sredstev iz davkov, ki se plačajo v deželi. Podobne so zahteve ko. munističnih poslancev in slovenskih organizacij.
»TRŽAŠKE NOVICE)). Pod naslovom »Notizie Triestine» je tiskovni urad Tržaške avtonomne federacije Komunistične partije Italije pričel izdajati bilten. Iz tega posnemamo, da je Tržaška avtonomna federacija izrazila svojo solidarnost z županom devinsko - nabrežinske občine A. Škrkom, kateremu je generalni vladni komisar pisal svarilno pismo zaradi njegovega nastopa proti graditvi stanovanjskega bloka (250 stanovanj) za istrske begunce v nabrežin-skl občini.
NOV PREDSEDNIK SZDL SLOVENIJE. Po odhodu Tomšičeve, ki je bila izvoljena za predsednico Ljudske skupščine LRS, je bil za novega predsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije soglasno izvoljen član tega odbora dosedanji tajnik o-krajnega komiteja ŽKJ Koper Albert Jakopič-Kajtimir.
PR AVICE SLOVENCEV IN SAMOUPRAVA. Okoli 200 slovenskih dijakov je podpisalo spomenico, ki je bila poslana italijanskim parlamentarcem :n zadeva pravice Slovencev v bodoči samoupravni deželi Fur-lanija-Julijska krajina. Dijaki zahtevajo uvedbo slovenskega jezika v javne urade; v te urade je treba namestiti ljudi, ki popolnoma obvladajo naš jezik. Treba je zajamčiti primerno predstavništvo našega ljudstva V deželnem svetu; krajevni napisi v krajih, kjer bivajo Slovenci, naj bodo poleg italijanskih tudi slovenski; tudi slovenskim kulturnim, socialnim
in športnim organizacijam pripada pomoč iz javnih skladov. Obseg pokrajin in občin se ne sme spremeniti z namenom, da se izpremeni narodnostni sestav teh upravnih enot..
SLOVENSKI KOMUNISTI ZA PRIZNANJE MANJŠINKIH PRAVIC. Na sestanku dne 21. julija so slovenski komunisti iz dežele Furlanija-Julijska krajina ponovno poudarili, da mora posebni statut bodoče samoupravne dežele zajamčiti slovenski narodnostni skupini popolno enakopravnost na političnem gospodarskem, socialnem in kulturnem področju.
PROTI PRAVICAM SLOVENCEV. Dopisnik milanskega liberalnega lista «11 Corriere delia Sera» Cesco Tomaselli zavrača v dveh svojih dolgih dopisih iz Trsta in Gorice ustanovitev samoupravne dežele in se pr; tem posebno sklicuje na «ne-vamost», ki jo predstavljajo Slovenci v obmejnih krajih.
KAKO BI PRIVABILI VEC ITALIJANSKIH GOSTOV
Rimski gospodarski dnevnik «Ii Globo» piše, da se pripravlja načrt o skupnem nastopu Italije in Jugoslavije na področju turizma. Jugoslavija bi lahko povečala svoj dohodek od turizma zlasti s tem, da bi privabila več Italijanov. Z valutnimi, sredstvi, ki bi se tako nabrali, bi potem lahko krila primanjkljaj nasproti Italiji za tehnične dobave in sploh v trgovinski bilanci z Italijo. V smislu novega načrta naj bi se nekaj gostinskega osebja v bodoče izučilo v Italiji ter se tako seznanilo z željami italijanskih gostov, z njihovimi običaji in zahtevami. Poleg tega nameravajo predstavniki italijanskega in jugoslovanskega gostinstva nastopati skupno na področju turistične propagande.
TURIZEM PRINAŠA ITALIJI
NA MILIJARDE DEVIZ
Poročilo ministra za državni proračun La Malfe ceni devizni dohodek Italije od turizma v lanskem letu na 462 milijard lir. Po drugem viru cenijo dohodek Rima od turizma v lanskem letu na 200 milijard lir.
Vprašanje najemnin za trgovske prostore
Kot je znano, so bile z zakonom št. 1309 od 18. decembra 1961 odložene odpovedi najemnih pogodb za trgovinske, obrtne in druge prostore, ki ne služijo stanovanju, do 30. junija letos. Ta ukrep je bil sprejet od parlamenta komaj 12 dni pred iztekom prejšnjega roka, in to iz razumljivih in v celoti upravičenih razlogov, da bi male trgovine, obrti in mali obrati sploh, mogli nemoteno nadaljevati svoje delovanje v dosedanjih prostorih brez neutemeljenih in samovoljnih poviškov ali celo odpovedi s strani hišnih lastnikov. Treba je namreč vedeti, da so bile zadevne najemnine v večini primerov že tako povišane na 140-kratno predvojno višino in da bi vsako nadaljnje povišanje težko prizadelo široko plast malih obratov.
V šestih mesecih se kajpak predvidevanja zakonodajavcev, da se bodo cene poslovnim prostorom uravnovesile po zakonu ponudbe in povpraševanja, niso uresničila. Obstaja nevarnost, da bi zasebna špekulacija s poslovnimi prostori mogla uničiti prav najskromnejše trgovske in obrtne obrate. Spričo te nevarnosti je skupina poslancev predložila 14. junija 1.1. zakonski osnutek, s katerim naj se sprostitev najemnih pogodb za takšne obrate odloži še za dve leti in pol, to je do 31. decembra 1964. V poslanski zbor niči je ta zakonski osnutek naletel na ugoden odmev, toda pravosodna komisija v senatu je predlagala, naj navedeni zakonski osnutek predlože v presojo Državnemu svetu za gospodarstvo in delo.
Vsekakor pa prizadeti trdno upajo, da bo ta njihova upravičena zahteva naletela na polno razumevanje pristojnih oblasti in da bo zadevni zakon sprejet v najkrajšem času, in to z vzvratno močjo od 1.7.1962.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrla 71-letni Josip Ižanc in 82-letna Ema Adamič vd. Škerlj, na Kontovelu 82-letni Jakob Štoka.
gj ©-***	* o ^ r O
PROGE JUG0LINIJE
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan: Dinara 8.7.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: Romanija 4.7.
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: Ivan Mažu-ranič 4.7.; Zadar 13.7.
Proga Jadransko morje —	|
Severna Amerika: Trebinje 7. julija.
Iz Trsta v Istro in Dalmacijo
PROGA TRST-POREČ Ladje Jadrolinije odhajajo iz Trsta vsako nedeljo ob 8.00 uri m pristajajo v Kopru (ob 8.45), Portorožu (9.50), Umagu, Novem gradu in Poreču (ob 12.10). Iz Poreča odhajajo proti Trstu ob 16.30 uri in pristanejo v Trstu ob 20.45 uri.
PROGA TRST-KOPER-UMAG Ladje odhajajo iz Trsta ob nedeljah ob 21.30 in pristajajo v Kopru, Piranu in Umagu; ob ponedeljkih, sredah in petkih odhajajo ladje iz Trsta ob 13.00
Zakaj se radi odločijo za Portorož
Tujim turistom vendar ni vse všeč
PORTOROŽ junija *Audiatur et altera pars»
'Udi druga stranka naj se zasliši — to je staro pravilo za objektivno obravnavanje vsakega vprašanja, pri katerem 'Shajajo v poštev raznolike, 'časih tudi nasprotujoče si koristi. Tega pravila sem se Pomnil, ko mi je bilo rečeno, Naj zopet kaj napišem o turizmu v Portorožu. Doslej sem 'edno le verno poročal, kaj je ' glavnem bilo všeč portoroškim predstavnikom turizma, ^aj bi pa bilo prav, sem si Oajal, če napišem tudi nekaj o tem, kakšne vtise imajo v ■ortorožu tuji gostje, kaj jim !e tu všeč in kaj ne. Zato sem ‘klenil, da se o tem pogovorim — na kraju samem — z Nekaterimi gosti iz različnih ježel m z različnimi pogledi Na stvari, ki prihajajo v po-stev. Tu imate prve dosežke boje radovednosti.
Kaj pravi star Tržačan
. Prvi gost, s katerim sem pri-iel v razgovor ,je Tržačan, starši gospod, ki pozna mnogo l«žel in jezikov in ki prihaja ' Portorož vsako leto tudi po 'ečkrat .Že ta okolnost dokaze, da mu tu ugaja, kar on :udi izrecno potrjuje. Všeč mu le Pa v prvi vrsti bližina Trsta,
ima s portorožom po moril in še bolj po kopnem od-Nčne zveze. To je zanj zato Nomembno ,lter ga gospodarje koristi vežejo na Trst, kjer !e udeležen pri nekem podjetju tekstilne stroke in kamor Nrez težav lahko vsak čas odpotuje, če je zaradi poslov to Potrebno Pozna tudi Gorenjko in Dalmacijo, a Portorožu
daje prednost prav zaradi bližine Trsta ,četudi je drugje privlačnost pokrajinskih lepot ponekod tudi večja. Vse mu je v Portorožu všeč, le poštnih in telefonskih zvez s Trstom ne more prav zelo pohvaliti. Navadno pismo ,ki potuje iz Portoroža v Trst ali pa tudi v nasprotni smeri, doseže naslovnika navzlic tako mali razdalji šele čez dva ali pa tudi tri dni in niti ekspresno pismo ne potuje hitreje. Telefonski pogovori s Trstom so pa sorazmerno dragi. V Trstu stane triminutni pogovor s Portorožom 540 lir, v Portorožu pa enak pogovor s Trstom 1.125 dinarjev. Mojemu sobesedniku in drugim interesentom je ta neskladnost nerazumljiva .
Mnenje simpatične
Nemke
Drugi tuj gost, čigar prijaznost sem izkoristil za svoje poročilo, je simpatična gospa iz Muenchena. Prihaja v Portorož kot gost hotela «Central» že šest let zaporedoma, in kraj sam se ji je zelo priljubil. Pozna sicer razna druga letovišča in kopališča ob Jadranu, tudi ob njegovi zapadni obali, a Portorož ji je zato posebno všeč, ker je obala tu bolj razčlenjena in romantična, drugje pa bolj dolgočasna. Z razmeroma kratkimi sprehodi po stezah in poteh ,ki vodijo v hrib in so priljubljene, čeprav so kamnite in slabo vzdrževane, doseže turist v Portorožu brez posebnega truda krasne razgledne točke in ljudje so povsod prijazni in uslužni .Tudi je tu manj ropota in trušča kot v drugih obmorskih le-
toviščih in tudi zabavne prireditve so v splošnem manj glasne kot drugje. Prostora za svobodno gibanje je tudi več, obala ni tako natrpana kakor v drugih kopaliških krajih. Ljudje iz velikih mest, posebno starejši ,si želijo v letovišču resničnega oddiha in mirnega nočnega počitka in teh možnosti nudi Portorož več kot mnoga druga kopališka mesta. železniška zveza iz Zahodne Nemčije čez Jesenice do Ljubljane je ugodna, vedenje kontrolnih organov na meji brezhibno. Gospa iz Muenchena pa sedaj pogreša časopise iz Zapadne Nemčije. Ti prihajajo v Portorož v zadnjem času le s precejšnjimi zamudami ali sploh ne več. To povzroča prizadetim vtis, da so odrezani od svojega sveta. Ali se ta stvar navzlic razumljivi štednji z devizami res ne bi dala lepo urediti? Saj prinašajo vendar tuji turisti tudi za nakup časopisov tujo valuto s seboj, da jo po potrebi lahko zamenjajo kakor za druge nakupe.
Šved o vtisih švedskih
turistov
Svoje mnenje mi je rade volje povedal tudi Šved, ki ga z njegovim izrecnim dovoljenjem tudi lahko imenujem; Bengt Sundin iz Stockholma. Prihaja v Portorož pogostoma kot spremljevavec in vodič turističnih skupin, ki potujejo iz švedske z letali do Benetk in od tod v Portorož z avtobusi čez Trst in škofije. Njegove skupine so tu redno nastanjene v hotelu «Palace». Ker mi Sundin zaradi svojih stalnih stikov s švedskimi turisti s naj-
večjo avtentičnostjo lahko kaj pove o njihovih vtisih, so mi njegove izjave prav posebno dragocene.
Švedi dajejo prednost Portorožu, kakor pravi Sundin, ne samo zaradi pokrajinskih lepot, ugodne lege ter prijetnega podnebja, marveč tudi zaradi tukajšnjih ne hudo pretiranih cen. Španija je sicer za švedske turiste še nekoliko cenejša, toda zaradi drugih ugodnosti ima zlasti Portorož večinoma vendarle prednost. Toda cene so dosegle že tisto višino, ki je še sprejemljiva, višje ne bi smele biti. Z nastanitvijo v hotelu in tudi s hrano so švedi brez izjeme zadovoljni. Južnonemška ali dunajska kuhinja, katero jim večinoma nudi hotel Palače, jim zelo prija in nikakor se ne bi mogli sprijazniti n. pr. s testeninami, ki so običajne na drugi strani Jadrana. Kljub temu bi radi imeli vsaj tu in tam na izbiro tudi več ribjih jedi, kar bi tu ob morju gotovo moralo biti izvedljivo. V pogledu postrežbe in vljudnosti osebja ni niti najmanjše pritožbe, organizacija izletov v bližnje kraje ob morju in k znamenitostim Krasa je zelo dobra, ne zadovoljuje pa poštni in telefonski promet. Pisemska pošta iz švedske potuje prepočasi, telefonski pogovor s Stockholmom zahteva pa mnogo potrpežljivosti, zaradi zamudnih zvez in slabih vodov, a tudi na pogovor z Beogradom je treba čakati po več ur.
Pregledi na meji pri škofijah se odvijajo hitro in obzirno, na obeh straneh. Na splošno so Švedi s Portorožem navzlic nerodni zvezi čez Benetke in Trst prav zadovoljni, še bolj pa bodo zadovoljni, ko bo novi ljubljanski aerodrom omogočal polete iz Stockholma v Ljubljano in na ta način hitrejša potovanja švedskih turistov v Portorož.
Dr. O
uri in pristajajo v Kopru, Izoli Piranu, Portorožu in Umagu; ob torkih in četrtkih plujejo iz Trsta (ob 13 uri) v Koper (prihod ob 13.45); ob sobotah pa odplujejo iz Trsta ob 19.00 uri v Koper, Izolo, Piran, Portorož in Umag (prihod ob 22.10 uri).
PROGA TBST-KOPER-DUBROVNIK-BAR
Ladje, odhajajo iz Trsta vsako nedeljo in četrtek ob 12.00 uri. V Zadru pristanejo dan kasneje, in sicer ob ponedeljkih in petkih ob 0.55 uri, v Spli" tu ob 8.30, Dubrovniku ob 17.00 uri in Baru ob 22.35 uri. V nasprotni smeri odhajajo ladje iz Bara proti Trstu ob petkih ob 24.00 uri in pristanejo v Trstu ob nedeljah ob 9.45 ter ob ponedeljkih ob 24.00 uri in pristanejo v Trstu v sredo ob 10.15 uri. Vozni red velja do 31. oktobra 1962.
kultura in živijape
Slovenska ljudska umetnost v Reziji
Odkritja slovenskih in italijanskih znanstvenikov
Sto let je od tega, odkar so začeli znanstveniki iz raznih evropskih držav proučevati nareč je Rezijanov in njihovo ljudsko glasbo, pesmi in razno naroti-nopisno blago. Francosko-polj-ski jezikoslovec in profesor na peterburši univerzi Baudoin de Courtenay je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejš njega stoletja hodil leto za letom v Rezijo in proučeval njihovo govorico. Za njim so se zvrstili tudi drugi poljski, nemški, italijanski in slovenski znanstveniki.
O tem ne bomo na tem mestu poročali, ker so o rezijan-ščini na široko pisali že drugi. Zadnjih petdeset let pa se je c Reziji le malo slišalo, saj sta bili vmes dve vojni in so drugi dogodki potisnili vstran drobna dogajanja v osameli rezijski dolini. Sodili so, da ni tamkaj kaj več odkrivati, toda odprava slovenskih in italijanskih znanstvenikov, ki se je mudila v Reziji od 9. do 21. letošnjega maja, je odkrila čudovi te stvari. Direktor glasbeno na-rodo-pisnega Inštituta iz Ljubljane, dr. Valens Vodušek s štirimi člani tega Instituta ter skupaj z dr. Milkom Matiče-tom, članom Inštituta za slo vensko narodopisje pri Slovenski akademiji za znanost in u-metnost v Ljubljani so se do govorili z direktorjem Centralnega Inštituta za ljudsko glasbo v Rimu (Centro nazionale Studi di mušica popoiare), prof. Giorgiom Natalettijem, da ponovno po tolikih desetletjih na temelju najnovejših znanst'’e. nih dognanj na področju naro dopisja z modernimi tehničnimi pripomočki, ki jih je dala na razpolago italijanska televizija, prouče, kaj je še osta lo ohranjenega od žive tvorne ljudske besede v Reziji. Vso to odlično italijansko-sloven-sko družbo znanstvenikov so prisrčno sprejele oblasti v Re z!ji. Krajevni župan Rezije g Letiž, sam domačin in Slovenec jih je napotil k tistim osebam, ki bi znale zaplesati stare domače plese, zapeti rezijanske pesmi in pripovedovati, kaj še snuje še zmerom živa domišljija ljudi v tej visokogor ski osamljeni dolini.
Slovenski člani te skupne znanstvene odprave so 7. junija v dvorani SAZU v Ljubljani trezno in čisto v skopih besedah proučevavcev poročali ožjemu krogu ljudi, ki se zani-
majo za narodopisje, kakšne presenetljive stvari so odkrili.
Kaj so odkrili? 1. Rezija je ohranila dvoglasno petje v ne-temperiranih intervalih, to je ne po običajnem sistemu, dvoglasno petje z enim samim ležečim tonom v spodnjem glasu, ki je silno starega izvora, ilirskega, po Natalettiju sega morda nazaj v dobo preindoev-lopskih ljudstev. 2. Druga plast melodij še v arhaičnem okviru treh tonov pentatonske melodije, ki bi znala odkriti, od kod večglasno petje na alpskem o-zemlju. 3. Zanimiva instrumentalna glasba k plesu iz violine (cytyre) in malega basa ,brun-kulč’, ki budi kaže sorodnost z drugimi pastirskimi ljudstvi v Evropi. 4. Silno so tudi zanimiva besedila k tem pesmim, seveda vsa v čisto slovenskem rezijanskem narečju, ki opevajo naravo, predvsem gore. 5. Nobenemu se niti sanjalo ni, do pojejo v Reziji še dolge, slovenske epske pesmi o kralju Matjažu (Kauač-Kovač, ogrski kralj) o godcu pred peklom, o Lepi Vidi, ko pa jih nikjer drugod po Sloveniji ne pojejo več. t Plešejo svoje plese še vsi, še celo mladi šolski otroci, pa tudi pusta spoštujejo in imajo svoje pustne običaje. 7. Še si pripovedujejo pravljice in stare zgodbe. 8 Vsa ljudska pripovedna umetnost je še živa in ustvarjalna in nastajajo zmerom nove narodne pesmi, ki jih boljši ljudski pevci sestavljajo po svojem navdihu in po-staiajo nato splošna last.
Pesem so snemali na magnetofonski trak in filmali z barvnimi filmi ter z vsemi najmodernejšimi pripomočki moderne televizijske tehnike.
Posneli so pesmi in besedila skoro v vseh rezijanskih vaseh: Na Bili, v Učiu, Liščacah, Osojanih, Njivi, Na ravanci. Izdali bodo skupno publikacijo, potem ko bodo pretresli in skušali razvozlati še nekatere nejasnosti.
Eno pa so oboji ugotovili: Rezija je še ne^črnen z1 at rudnik za narodopisno blago, saj to še živi in se zmerom znova poraja.
Nekaj nas pa bega pri teh čudovitih odkritjih slovensko-italijanske odprave v Rezijo. Kako je bilo mogoče, da se o tem ni doslei nič vedelo, kako bi bilo mogoče, da so italijanski, zlasti furlanski javnosti servirali neko folkloristično re-
zijansko skupino plesavcev, ki so bili vsaj po moški plati nemogoče ošemljeni s trdim polcilindrom na glavi (bombetta), ki so znali prav dobro plesati svoj rezijanski ples, a usta so jim ostala nema.
Vsi, kar je gospode v Reziji so sami tujci, nedomačim: duhovniki vsi Italijani, ki ne znajo slovenskega narečja, učitelji učijo samo v italijanščini, na občini je župan domačin Le-tič, zelo spreten trgovec, gostilničar, a občinski sekretar pa tudi ne zna jezika domačinov, karabinjerji in financarji tudi ne, in tako raste zraven te plasti javnih nameščencev še domača plast, ki o njej niso hoteli nič vedeti iri ki zanjo tudi turisti in drugi obiskovavci ne vedo, ker je pri sedanjih razmerah težko prodreti do nje. Šele sodelovanju italijansko-slo-venskih znanstvenih krogov od ^unaj se je posrečilo prodreti lupino uradnega ovoja.
Z zanimanjem pričakujemo objavo izsledkov in nadaljnji razvoj zbiralnega dela.
Konec šolskega leta na državni industrijski šoli v Ro.a-nu. — V rojansko industrijsko šolo s slovenskim učnim jezikom se je vpisalo 129 učencev, in sicer 86 fantov in 43 deklet. Kakor znano traja pouk na tej šoli tri leta. Izdelalo je 47 dijakov, oziroma dijakinj, kar pomeni 40,17 odsto. Ostali bodo imeli izpite v jeseni. Znani so tudi podatki o uspehu šolskega leta v posameznih razredih, in sicer je v I.a razredu, ki ga obiskujejo dečki, izdelalo 14 dijakov, 14 pa jih ima popravni izpit; v I.b razredu (dekliškem) je izdelalo 7 dijakinj, 5 jih ima popravni izpit in 1 je neocenjena; v Il.a razredu (deškem) je 11 dijakov izdelalo, 10 jih ima popravni izpit, 1 je bil neocenjen in 1 je padel; v Il.b (dekliškem) je 6 oijakih izdelalo, 5 jih ima popravni izpit; v IH.a (deškem) razredu jih je izdelalo 19, popravni izpit jih ima 6 in 1 je bil neocenjen; v Ill.b (dekliškem) razredu je vseh 16 dijakinj izde-!a'o. kar pomeni, da je bilo 19 dijakov in 16 dijakinj pripušče-nih k nižjemu tečajnemu izpitu. Dekleta so torej bolj pridna.
NOVI PROSTORI ZA SLOVENSKO TRGOVSKO ŠOLO NA PROSEKU. — Na Proseku bodo zgradili novo šolsko poslopje za slovensko trgovsko šolo. Šola bo imela tri učilnice, dve posebni sobi, telovadnico, ravnateljstvo, tajništvo in druge potrebne prostore. Tako poroča agencija «Ita!ia». ki ne pove kdaj se bo to zgodilo. Prosek pripada tržaški občinski u-pravi, ki takšne zadeve rada zavlačuje še posebno, ako gre za slovenske koristi.
intermercator
SPECIALIZIRAMO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEBEZ
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel 38-074. 38-614 Telegr INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2. tel 25-65 Milan: Via uegli Zuccaro 7 tel. 423160
Rim: Via L. di Montreale 16. tel. 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034
IZVOZ - uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in gonškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
TRST Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689
RIJ EK A - Jugoslavija
Nove in udobbne	ladje	«Jadrolinije«	opremljene s pripravam;	za
umetno hlajenje)	m/l	«Orebič» in	m/l »Opatija« odplujejo	iz
Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jugo. slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik iiLastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1	Trst	ali direktno	na Jadrolinijo-Rijeka
Iv n n s mir in
S. P. A.
IMPORT . E X PO RT
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
| Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate j stroje in druge artikle za lesno industrije
!■ ITALIJANSKA BIENALA ORODNEGA STROJA
V pros-.orih milanskega velesejma od 6. do 15. oktobra 1962
Te specializirane razstave se bodo udeležili proizva-javci, agenti, predstavniki in trgovci orodnih strojev in mehaničnih proizvodov sorodnih kategorij.
Vljudno so vabljeni posebno tuji obiskovavci, kateri bodo imeli brezplačen vstop s predložitvijo potnega lista.
Via Palestro 22, Milan
Obrnite se na UCIMU Tei. 700.167 - 700.353
adriaimpexs»A
TRST, Via deila Geppa, 9 Tel.; 38.770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomest nih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavije
tln n ličijo in o planine!

Moderno urejen hotei z vsem komfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in med-narodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
HOTEL «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
TRŽNI PREGLED
ITALIJANSKI TRG Na trgu s sadjem, in zelenjavo se kupčije razvijajo zmerno. Največ zanimanja vlada za 'ores. kve, marelice in jagode med sadjem ter za fižol, papriko, grah in paradižnike med zelenjavo. Trg s pšenico je v zadnjih dneh umirjen, kajti prekup-čevavci sploh ne smatrajo za potrebno, da 'bi ocenili pšenico; pričakujejo namreč pošiljke nove letošnje pšenice. Tudi zaloge lanske koruze gredo h koncu. Trg z rižem je živahen; največ gredo od rok finejše vrste oluščenega riža. živinski trg je miren. Goveja živina za rejo zaostaja na trgu. Precej so tega krivi prazniki; ob takšnih priložnostih vlada na trgih mrtvilo. Tudi kupčije z živino za zakol in prašiči niso zadovoljive. Trg z mlečnimi izdelki je živahen, še posebno trg z maslom. Ta je v zadnjem času pridobil na ceni za 10 do 20 lir pri kg, medtem ko so cene siru zmerne. Stanje na vinskem trgu je zadovoljilo, cene napredujejo. Seveda vlada vedno največ zanimanja za vstekleničena namizna vina. Povpraševanje po olju je zmerno, kupčije so dobre in tudi cene se držijo čvrsto.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevra-nana. Oljčna semena: suhe tropine 2600-2700, laneno seme 11.300-11.700; olje iz surovih semen:	iz zemeljskih lešnikov
31.400-31.600, iz sončnic 30.900 do 31.100, iz koruze 26.900-27.100, iz tropin 28.200-28.400, navadno olje iz kokosa 18-18.500, laneno olje za industrijsko porabo, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33-34.000, iz soje 29.500-29.700; semensko jedilno olje:	iz ze-
meljskih lešnikov 34-34.200, iz sončnic 34-38.000, rafinirano olje iz soje 32.800-33.000, semensko jedilno olje I. 33-33.200, II. 31.800 do 32.000; oljčno olje: «lampan-te» 50.500-51.000, retificirano 54.500-55.000 lir za stot.
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Celi ali zrezani rožiči 3900-4300, seno majskega reza 2700-2900, slama 1400-1500; koruzne krmne pogače 4000-4200, lanene 6450-6550; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5600-5650, kokosova moka 4250-4300, iz sončnic 2400-2500, iz sezama 5700-5800, iz surove soje 5450-55, iz prepečene soje 5700 do 5900, koruzna moka 3800-3850, lanena 5600-5700 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA
ZAKOL
MANTOVA. Goveja živina za zakol; voli I. 270-290 lir za kg, II. 210-240, krave 240-260, junci I. 310-330, II. 280-300, biki I. 300 do 320, II. 260-280, junci in junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 480-520, 70-90 kg 490-520, čez 90 kg težka 520-560; goveja živina za rejo in vprego: neodsta vi jena teleta 50-70 kg težka 550-650, 70-100 kg 530-630, junice 75-80.000 lir glava, krave 100-105.000 lir glava, voli za vprego 280-300 lir kg, krave mlekarice 150-170.000 lir glava; neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 600 lir kg, suhi prašiči 30-50 kg težki 480, 50-70 kg 440, 70-100 kg 370, debeli prašiči 100-125 kg težki 330, 125-150 kg 335, 150-180 kg 430, čez 180 kg težki 340 lir za kg.
KAVA
MILAN. IBC 940-1070 lir za kg
kg 185-190, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 170-180, po 'h kg 195 do 205, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v tubah po 200 gr 53-61 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120 lir škatla, v škatlah po 500 gr 58-63, po 300 gr 39-41 lir škatal; grah v škatlah po 1 kg 145-170 lir kg, v škatlah po 'A kg 155-175, droben fižol v škatlah po 1 kg in ‘A kg 200-210, zelene oljke 340-370, gobe v oljčnem o-lju v škatlah po 5 kg 2500-3000, čebulice v kisu 300-320, kumarice v kisu 340-370, paprika v kisu 180-210, dobra marmelada v škatlah po 5 kg 210-240 lir kg, v škatlah po 500 gr 220-240, mešana marmelada iz jabolk in sliv 180-190, breskve v sirupu 210-220, marelice v sirupu 290-310; tuna v oljčnem olju 1030-1200 lir kg, tunina v oljčnem olju 590-650, skuše 110-130 lir škatla.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Domače maslo 840 lir za kg, lombardsko maslo 830, maslo iz centrifuge 850 lir kg; sir grana proizv. 1959 820-880, proizv. 1960 720-770, proizv. 1961 620-660, grana svež 430-435, uležan 435-470, sbrinz svež 470-490, uležan 550-570, emmenthal svež 550-570, uležan 650-670, provolo-ne svež 500-510, uležan 545-575, gorgonzola uležan 520-530, itali-co svež 390-400, uležan 450-460, taleggio svež 325-340, uležan 440 do 460, crescenza svež 300 310, uležan 400-410 lir kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, za takojšnjo dostavo in izročitev, embalaža, trošarina in prometni davek nevračunani. Pšenica Ma nitoba 8200-8300, pšenična moka tipa «00» 950011.000, krušna moka tipa «0» 89009200, tipa «1» 8500-8600, moka za testenine tipa «0» 9200-9300, fina domača koruza 59006000, navadna 4150-4200, uvožena koruza 3974-4000, koruzna moka 5400-5500, domača koruzna moka 45504650; uvožena rž 5100, domač oves 4600-5000, uvožen oves 4700-4750, uvoženo proso 39003950. Neoluščen riž arborio 8090 do 8500, vialone 83008800, carnaroli 10.50012.000, Vercelli 75007900, R.B. 8200-8400, Rizzotto 7700-7900, P. Rossi 80008200, Ma-ratelli 7600-7800, Stirpe 136 7000-7300 Ardizzone 7100-7300, Balillo-ne 6900-7300; oluščen riž arborio
13.60014.100, vialone 14.000-14.500, carnaroli 21.00022.000, Vercelli 13.300-13.800, R.B. 13.100-13.400, Rizzotto 12.900-13.200, P. Rossi 12.500-12.800, Maratelli 12.600 do 12.800, Stirpe 136 1Č.800-11.00, Ba-lillone 11.000-11.200 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci extra 950-1000, I. izbire 850-900, piščanci I. izbire navadni 350-370, zaklani domači piščanci 1100-1200, I. 420-470, II. 350-400, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 400-450, danski piščanci 500-550, žive domače kokoši 700-730, žive uvožene kokoši 400-320, zaklane domače kokoši 850-1000, uvožene kokoši zaklane v Italiji 600-650, uvožene zmrznjene kokoši 400-500, zaklane pegatke 1200-1300, zaklani golobi I. 1100-1200, uvožene zmrznjene pure 400-500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, purani iz umetnih vališč 700-1200, žive gosi 520-530, zaklane gosi 550-650, gosi iz umetnih vališč 270-350, race iz umetnih vališč 650-950, živi zajci 510520, zaklani brez kože 580-670, brez kože 600 730; sveža domača jajca I. 25-27 lir jajce, navadna domača jajca 22-23, sveža uvožena ožigosana jajca I. 18-20, II. 14-16 lir jajce.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice extra 180-240, I. 130-160, merk. 100-120, češnje 160-200, črne češnje extra 250-280, jagode 150-240, jabolka delicious extra 110-120, breskve extra 140-180, I. 70-120, slive I. 150-180, merk. 100-130, rumene pomaranče merk. 50-75, extra 160-220, I. 115-140, limone I. 80 do 100, merk. 80-85. Zelen česen (netto) 120-144, rdeča pesa 40-50, korenje krajevnega pridelka 40 do 60, zelje 20-30, kumarice 60-90, sveža čebula 34-40, dišeča zelišča (neto) 200-250, svež fižol 80-150, droben fižol 100-170, debel fižol 50-70, boby 50-95, zelena solata 20-30, cikorija 40-80, nov krompir 5060, zelena paprika 250-300, domač grah 40-55, paradižniki 90 do 160, domač peteršilj 5060. domača zelena 34-48, domače buči-ce 20-48 lir za kg.
VINO
MILAN Barbera superior 13 do 14 stop. 12.150-13.000 lir stot, grignolino extra 16.000-18.500, freisa sladko 11.500-12.500, baro-
prodaje na debelo, Santos superior 1270-1290, Santos extra 1300
do 1320, Santos Fancy 1320-1340, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1350-1370, Ekvador extra superior 1210-1230, Venezuela 1420 do 1440, Peru naravna 1230-1240, Salvador 1370-1390, Gintemala oprana 1400-1420, Kostarika V90 do 1410, Honduras naravna 1190 do 1210, Haiti naravna XXX 1260-1280, S. Domingo Ocoa 1330 do 1350, Portoriko 1440 1470, Ka-meroon 1020-1040, Kongo naravna 3B 1010-1030, Slonokoščena o-bala 1040-1070, Gimma 1250-1270, Harrar 1280-1300, Kenija 1480 do
1490, Java 1200-1240, Malezija
AP./l 1000-1030, Hodeidak 1360 do 1370, Sanani 1360-1380 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Cene veljajo od grosista do prodajavca na drobno, f.co trgovina prodajavca na drobno, trošarina in prometni davek nevračunana. Dvakrat kon. centrirana paradižnikova mezga proizv. 1961 v škatlah po 5 kg 160-170 lir kg, v škatlah po y2
VALUTE
V MILANU 20.6.62 28.6.62
Dinar (100) Amer. dolar Kanad. dolar Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram)
76,00
620,00
565,00
126,30
143,76
24,05
80,00
619,95
570,00
128,15
143,68
24,00
1742,50 1741,50
6300.00	6300,00
5500.00	5500,00 712,00 712,00
BANKOVCI V CURIHU 28. junija 1962
ZDA (1 dol. )
Anglija (1 funt št.) Francija (100 n. fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) ČSSR (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (100 b. fr.) švedska (100 kron) Nizozemska (lOOgold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezo v) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din.) Avstralija (1 av. funt)
4.30 12,00 86,00 0.692 16,60 16,00
107.00
8.55 83,00
119.00 7,05
3.30 6,20 0,50
9.55
v v v-
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) .			12.6.62 214-/,	21.6.62 214,— 1117.	29.6.62 211,— 1117.
Koruza (stot. dol. za bušel) .	.	• .	110 V,		
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . .			31,-	31,-	31,-
Cin (stot. dol. za funt) . . .			113,75	111,75	111,12
Svinec (stot. dol. za funt) .			9,50	9,50	9,50
Cink (stot. dol. za funt) . .			11,50	11,50	11,50
Aluminij (stot. dol. za funt) .			24,—	24,00	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) .			79,—	79,-	79,—
Bomb"': (stot. dol. za funt) .			35,90	34,75	36.10
živo srebro (dol. za steklenico)			196,—	196,— 34 7.	196,—
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .			34 7.		34 74
LONDON					
Baker (funt šter. za d. tono)			234 7.	234 7,	234 7,
Cin (funt šter. za d. tono . .			873 7:	954,-	861,—
Cink (funt šter. za d. tono) .			67 V,	66,—	67 7.
Svinec (funt šter. za d. tono)	•	• •	58 7.	56 7.	56 7.
SANTOS					
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)			1006,—	1014,—	1018,—
Pretekli teden so na mednarodnem trgu s surovinami nastopile nekatere nebistvene spremembe. Medtem ko je cena bakra ostala na londonskem trgu neizpremenjena, je cin precej napredoval. Poskočila je tudi cena volne na newyorški borzi, cena bombaža pa je ostala v bistvu neizpremenjena. Napredovala je cena kavčuka, nadalje vsaj nekoliko cena kakava, medtem ko je cena kave in žitaric oziroma pšenice nekoliko popustila.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 29. junija popustila od 212 5/6 na 2111/8 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v juliju; cena koruze je napredovala od 110 1/8 na 111 in 3/4 stotinke dolarja za bušel.
KAVČUK
SLADKOR, KAVA, KAKAO Kakao je v New Yorku napredoval od 19,71 na 19,96 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v juliju; kava je popustila od 33,90 na 33,65 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v juliju; sladkor je napredoval od 2,65 na 2,72 stotinke dolarja za funt. Nakupi kave na newyorški borzi so se v zadnjem času povečali, toda cena je kljub temu nazadovala, ker so viški še vedno preveliki. Za-pažena je bila utrditev cene sladkorja. Računajo, da bo zakon o uvozu sladkorja v ZDA podaljšan za 5 let.
VLAKNA
Cena bombaža je na newyor-ški borzi ostala neizpremenjena pri 36,10 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je volna «suint» napredovala od 126,5 na 129,5 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi, medtem ko so v Roubaixu na Francoskem zabeležili nazadovanje od 13,30 na 13,10. Konec aprila so zaloge volne na Angleškem znašale še vedno 193,7 milijona bal, čeprav so se zmanjšale za 5,5 milijona bal v enem mesecu in za 42,3 milijona bal v enem letu. V prvih enajstih mesecih letošnje sezo ne je prodaja avstralske volne dosegla 346 milijonov funtov šterlingov, to je 43 milijonov več kakor v istem razdobju prejšnje sezone.
Cena kavčuka RSS je na londonski borzi napredovala od 21 7/8-21 15/16 na 22 1/2-22 9/16 penija za funt. V prvih štirih mesecih tega leta je bila potrošnja naravnega gumija za 4500 ton večja kakor proizvodnja. Položaj sintetičnega gumija je drugačen. Ponudba je namreč prekašala za 42.500 ton povpraševanje. Svetovne zaloge so 1. maja dosegle 675.000 ton, to je 80.000 ton manj kakor ob začetku leta.
KOVINE
Značilno je napredovanje cene cina na londonski borzi, in sicer od 859 na 864 funtov šterlingov za tono, proti takojšnji izročitvi; baker je ostal v Londonu neizpremenjen pri 234 1/4 funta šterlinga za tono (1016 kg); svinec je popustil od 56 7/8 na 56 1/4, cink je napredoval od 65 7/8 na 68 1/2. Na newyorški borzi je baker o-stal skoraj neizpremenjen — 28,43 (28,48 teden poprej) stotinke dolarja za funt; svinec neizpremenjen pri 9,50; cink Saint Louis neizpremenjen pri 111/2; aluminij pri 26; antimon Laredo neizpremenjen pri 28-28,50 dolarja za tono; lito železo neizpremenjeno pri 66,44, Buffalo pri 67; staro železo je napredovalo od 24,50 na 24,83, medtem ko je živo srebro ostalo neizpremenjeno pri 192-195 dolarjev za jeklenko (76 funtov).
KOVINE
NA LONDONSKI BORZI
Na londonski borzi je cin nekoliko napredoval. Trg je bil še vedno pod vplivom zagotovila, da bodo Američani odprodali večje količine strateških zalog. Prodajali bodo po 300 ton na teden, prej pa se bodo
izvajajo cin. Prva odprodaja bo
tošnji primanjkljaj v proizvod-
ker se zaloge praznijo zaradi
proizvodnjo svinca za 15 odst.
svoji čistilnici v Montani; cena je kljub temu ostala neizpremenjena.
lo 14 stop. 29.350-30.650, rdeča malvazija 12-12.850, belo piemontsko vino 11-12 stop. 10.250 do 11.650, navadno rdeče furlansko vino 8000-9000 lir hi, Clinton 750-770 lir stop/stot, raboso 700 do 720, merlot superior 730-740, navaden merlot 660-680, Caber-net 760-780, fina furlanska vina 760-780 lir stop/stot; rdeča toskanska vina 10-11 stop. 8500 do 9500, 11-12 stop. 9500-10.000, čez 12 stop. 10.500-11.500 lir stot, klasični toskanski Chianti 12.500 do 13.000 lir stot, vstekleničeno vino 250-280 lir toskanska steklenica; Rdeča lombardska vina 10 stop. 6800-7000, 11 stop. 7500-8000 lir stot, rdeča emilijanska vina 13.500-15.500 lir hi, navadna namizna vina 10 stop. 8200-8600, bela vina 15.000-16.000 lir hi.
PAPIR
TURIH. Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-18.000, srednje vrste 19.500-21.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste 20.500-22.000, trikrat klej en papir 27-29.500, papir za registre srednje vrste 21.500 do
23.500,	pisemski papir 24.500 do
26.500,	velina za kopije 42-44.000, risarski papir 49-52.500, beli per-gapiin 23.500-25.000, srebrn papir 34.500-36.500 lir stot.
Izvoz angleških avtomobilov v Italijo
Lani je Velika Britanija izvozila v Italijo 9.353 avtomobilov, to je dvakrat več kot leta 1960 (4.211 avtomobilov). V te podatke niso vključeni avtomobili Innocenti — Austin A 40, ki jih montirajo v Italiji. Če dodamo še te avtomobile, potem je znašal angleški izvoz v Italijo 24.034 vozil.
NEMCI SO PORABILI MANJ PREMOGA
Med aprilom 1961 in marcem 1962 so trgovinski oddelki premogovnikov v Porurju prodali 85,96 milijona ton črnega premoga, briketov in koksa, to je 3,58 milijona ton manj kakor leto poprej. Izvoz (19,04 milijona ton) je ostal na isti ravni, pač pa je notranji trg porabil manj. Premog izpodriva poraba tekočega goriva; tako so ugotovili, da je poraba petroleja od aprila do decembra 1961 napredovala za 50 odst. v primerjavi z istim razdobjem prejšnjega leta.
.GOSPODARSTVO*
izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20,— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun «Gospodarstvom št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba «Gospodarstva». Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST • UL. MORERI 3T. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
UDARNA IN ZLATARNA
MifiOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giauomo 3, tel. 93-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
rCStMi KMEČKE ZVEZE
Toča je oklestila naše vinograde
V sredo, 27. t.m. v popoldan-! dobiš vtis, da škoda ni tako
skih urah je tik za Trstom besnelo silno neurje, ki je povzročilo našim kmetom in vrtnarjem veliko škodo. Med neurjem se je vsula gosta toča, ki je hudo poškodovala trte, vrtnine in druge kmetijske rastline. Močno prizadeti so bili kmetje iz Barko vel j, z Opčin, Banov, Trebč, Padrič ter vse področje okoli Rojana. Vinogradi pri Piščancih, Frlugih, na Konkonelu in na Trsteni-ku so utrpeli naj večjo škodo. To je težko preceniti, ker se bodo posledice zlasti na trtah gotovo občutile še prihodnje leto. Samo očividec si lahko u-stvari jasno sliko.
Posamezni primeri lahko u-stvarijo le bežno predstavo nastale škode. Ogledal sem si nekatere vinograde. Ugotovil sem v večini primerov (Konkonel -Ul Commerciale - Pučko), da ni bil na trtah prizadej; le zarod, ampak tudi mladike. Lat-niki so tako potolčeni, da je na polmetrskih mladikah ostal le še kakšen list. Lubje mladcev je popolnoma obtolčeno. Grozdičev ni več na trtah. To je slika vinogradov pod Kon-konelom.
Že ob površnem pregledu drugih manj prizadetih vinogradov
velika kot nad Rojanom; toda pri natančnejšem pregledu se da ugotoviti, da so tudi tam, kjer so grozdiči še na trti, jagode obtolčene.
Nič boljše ni stanje povrt-nin in drugih posevkov. Paradižniki, bučke, krompir, solata, cvetice so bile prav tako prizadete kot trta.
Po obisku nekaterih kmetij na prizadetem področju sem naslovil na predsednika pokrajine prošnjo, da bi posredoval pri oblasteh, da bi na kakšen način pomagale prizadetim vrtnarjem in kmetom.
Inž J. Pečenko, pokrajinski svetovavec
KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV sta poslali vlogo ravnateljstvu za kmetijstvo pri generalnem vi. komisariatu s prošnjo, da se prizadetim nakaže pomoč tako da bi tem razdelili brezplačno sredstva za borbo proti pero-nospori, umetna gnojila, močna krmila in da se najbolj prizadetim odpišejo davki.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sprejemata sedaj prijave škode. Prijave bodo sprejemale vse organizacije do konca tega tedna.
[''temile* lin
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
TRST
VIA S. MAURIZIO, 1
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
Vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni: redno expresno progo Jadran - ZDA z Reke • Trsta . Kopra v New York, Boston, Philadelphijo, Baltimoro, Norfolk, VVilming-ton, Charleston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo »krog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi
ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti. Vse informacije daje uprava podjetja SPLOSNA PLOVBA Pi-ran, Zupančičeva ulica 25 ter naše agencije po celem svetu. Tel.: 5170, 5171, 5173, 5175. Telegrami: Plovba Piran Telex 035-22
IninAtuAOfta KopeA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA iN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE
Beograd. Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Pl oče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
Kužna obolenja pri perutnini
Zdravju perutnine naši ljudje ne posvečajo tiste pozornosti, ki jo zasluži glede na njeno koristnost. To se dogaja zato, ker posamezna kokos za posameznika ne predstavlja velike vrednosti, škode se bo koko-šerejec zavedal šele tedaj, ko mu bo kužna bolezen docela izpraznila kokošnjak, a tedaj bo prepozno, da bi lahko kaj ukrepal. Preostalo mu ne bo drugega, kot da kokošnjak temeljito razkuži in si za tem nabavi nove kokoši. Razne kokošje morije bomo preprečili edino, če bomo v zadostni meri pazili na zdravje naše perutnine. Zato si oglejmo nekatere kužne bolezni, ki običajno napadejo naše kokoši.
KOKOŠJA KUGA IZPRAZNI KURNIKE
Kokošja kuga je razširjena več ali manj po vsem svetu. Njen povzročitelj je virus. Po inkubaciji, ki traja 5 do 6 dni, zapazimo na okuženih kokoših prve znake bolezni. Prvi znak obolenja je pravzaprav ne ješčnost, kateri se kaj kmalu pridruži visoka tempeartura 44 stopinj. Žival je zelo žejna, hitro in težko diha, zaradi česar drži odprt kljun. Kokoš kmalu tako oslabi, da ne more več stati na nogah, greben in podbradek ji pa postaneta temno modra; iz nosa in kljuna se ji cedi sluzast izcedek; istočasno se pojavi tudi griža z belosivim blatom, ki je pogosto tudi zelenkaste barve. Dva do 6 dni po tem, ko smo opazili prve znake obolenja, kokoš pogine. Lahko se tudi dogodi, da kokoš bolezen preboli in popolnoma ozdravi. Taka kokoš bo imuna pred novim obolenjem za dobo štirih mesecev do enega leta. Kokošjo kugo ločimo od perutninske kolere po tem ,da za prvo obolijo samo kokoši (včasih tudi fazani in pure), a za kolero vsa perutnina, če zbolijo samo kokoši, ostala perutnina pa, zlasti gosi in race o-stanejo zdrave, tedaj je gotovo, da je dvorišče okuženo s kokošjo kugo .
Vsak pojav kokošje kuge je treba nemudoma javiti pristojni oblasti Največkrat pa ljudje tega ne storijo in pustijo, da se perutnina okuženih dvorišč pase skupaj z zdravimi kokošmi. Z okuženih dvorišč hitijo celo razprodajat na videz zdrave kokoši v druge kraje in mesta. Prav tako gredo z o-kuženih dvorišč jajca v prodajo. Poginulih kokoši nihče
ne zakoplje. Nikomur ne pade na um, da bi razkužil kurnike, katere je kuga izpraznila. Prav zaradi vsega tega se kokošja kuga širi zelo hitro in v nekaj tednih zajame cele vasi. občine in pokrajine.
Bolezen preprečujemo s cepljenjem. Cepivo vbrizgnemo pod kožo, in sicer pod perut. Imunost nastopi polagoma in je gotova šele po 15—20 dneh. Zato cepimo kokoši samo v ogroženih kumikih in ne v tistih, kjer bolezen že razsaja. Na okuženih dvoriščih cepljenje navadno odpove, ker se na videz zdrave kokoši že nahajajo z boleznijo v inkubaciji.
Zato moramo ponoviti cepljenje po 8—12 dneh in pozneje vsak mesec pri piščančkih in vsaka dva meseca pri odraslih kokoših. Po nekajkratnem cepljenju bomo odrasle kokoši obvarovali pred o-kužbo z rednim cepljenjem vsake tri mesece. Proti kokošji kugi ne poznamo kemičnih sredstev. Učinkovit je samo serum (tako imenovano zdravilno cepljenje), ki se pa v praksi ne uporablja, ker je serum proti kokošji kugi izredno drag. Obolenje kokoši na dvorišču pa lahko preprečimo tudi s splošnimi profilaktični-mi ukrepi, in sicer, če ob priliki razsajanja kokošje kuge svoje kokoši zapremo v kokošnjak, katerega bomo takoj in tudi pozneje temeljito razkužili.
FIMAR
(Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29-043
Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH

TRANS- TRIESTE
Societa a r. L
TRIESTE TRST, V. Donota 3 — Tel. 38 827, 31 906. 95-880
UVAŽA:	vse lesne soli mane in produkte gozdne
industrije.
vse proizvode FlATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne (1 F, AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
IZVAŽA.

m C O LINIJA
IMPEXPORT UVUZ - IZVUZ ■ ZAS 10 PSI V A TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 2(J - Tel 50010 Telegr-: lmpexport - lrieste	U VAZA: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN URAD-BEN1 MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
MORILI MADALOSSO	
TRST.TRI ES TE, ul. XX X Ottobre vogal ul. Torrebianra, tel. 35.740 Pohištva dnevne sobe • oprema	
fliatune	za urade • vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 ■ Ul. F. Filzi, 7
Održava osam linija i to:
SJEVERNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London l Hull.
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam 1 Antvverpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull. Hamburg, Rotterdam i Antvverpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Rt-jeke do New Vorka Philadelphie j Baltimora.
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
LEVAN'1 (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beiruta i Aiexandrije.
30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra.
INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna.
DALEKi ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana
do japanskih luka.
DALEKI ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama p lovi 40 brzih i modernih brodova, kojl imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan-kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI* PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJEe
Od bolnih kokoši se bolezni lahko naleze tudi človek. Pri človeškem obolenju so pa bolezenski znaki naslednji: huda konjunktivitis s solzen jem in oteklino vek .Včasih bo bolan človek občutil tudi splošno oslabelost .Vendar bo človek popolnoma ozdravil že po nekaj dneh. Bolezen ne pusti posledic.
Zakon določa, da moramo poginule kokoši zakopati. V prehrambene namene pa lahko uporabimo bolne kokoši, ki so bile zaklane pred poginom in jim je v redu odtekld kri. Zlasti pa lahko uporabimo v prehrambene namene meso kokoši iz ogroženih kurnikov! Univerzitetna profesorja Ade-mollo in Martini pa svetujeta, j da bi tistim kokošim ,ki so j bile zaklane takoj, ko so se pojavili prvi znaki obolenja, i odrezali glave in jih zako-! pali.
Dr. D. R.