IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1S56 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 2*-« TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJ« 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH. SREDAH. IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 908, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN LETO XIII., ŠT. 104 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUPi ZA G O 8 2 N J S K D PONEDELJEK, 5. septembra 1960 V „Alpini" so praznovali Z obiska v podjetju „Tehtnica" v Železnikih Obetajoč razv V pičlih pol leta se v bivši sodarni razvilo dobro organizirane pcdjetje Na koncu Železnikov, v pro- ljudskega odbora so nabavili pa imajo predvideno Se »rote-storih bivše sodarne LIP Češ- najpotrebnejšo strojno opremo vodnjo polavtomatskih tehtnic njica, raste novo obrtno-kovin- in preuredili prostore. Sedaj je ter poštnih in pisemskih tehtnic, sko podjetje »Tehtnica«. Urejati zaposlenih že 43 ljudi. V nasled- Zaradi izrazite orientacije na so ga začeli v začetku letošnje- njih petih letih jih bodo zapos- izdelavo tehtnic, jim je uspelo v ga leta. Podjetje »Niko« je za- lili še kakih 20 in temu ustrezno pičlega pel leta poceniti proiz-radi preusmeritve proizvodnje seveda tudi povečali in razširili vodnjo za 6 do 8 % hkrati pa izdvojilo izdelovanje tehtnic in proizvodnjo. povišati zaslužke delavcev, kar je šestil. Šestila je začelo izdelova- »V začetku je šlo trdo,« sta ugodno vplivalo na delovno stoti obrtno podjetje »Šestilo« v nam pripovedovala direktor pod- rilnest. Polletni plan so presegli Z:reh, medtem ko so z izdelova- jetja, tovariš Pegam in komer- za is 3 %. Podjetje »Tehtnica-« njem tehtnic nadaljevali kar do- cialni vodja, tovariš Mohorič, ki ima nedvomno obilo možnosti m ma v Železnikih. sta oba od prvih začetkov pri uspešen nadaljnji razvoj. Začeli so štirje. Imeli so *ri podjetju. »Treba je bilo prijeti stare stroje, ki so jih dobili od za vse. Organizirali smo proiz-podjetja »Niko«. Razen tega, vodnjo, obdelovali trg, hkrati pa pa štirih sten in obilo dobre vo- sami tudi delali, zidali, posprav-lje, ničesar. Z vztrajnim delom ljali itd. »Sedaj je najhuje miso v pičlega pol leta ustvarili že mo. Manjka jim sicer še visoko kranjs"ke ~^ar"ne' Tisk7nina" je kar dobro organizirano podjetje, kvalificiranih delavcev, posebno skupno z mladinskim aktivom S krediti, ki so jih dobili na zato, ker je po njihovih izdelkih tovarne in z gasilci priredil okraju in s pomočjo občinskega veliko povpraševanje tako doma kot na tujem. Prav v teh dneh bodo odpremili v Združeno arabsko republiko okoli 70 anilitskih tehtnic; skupno jih bodo dobavili v tem letu 100. Ostale pa bodo prodali na domačem trgu, kjer jih tudi primanjkuje. Do- ObtfariEi so vaščane Tovarniški aktiv Zveze borcev ^r'> 4. septembra * tovarni čevljev Alpina v Zi-ye|? so včeraj in danes prazno-10-letnico delavskega sa-^Pravljanja. to \ so pravzaprav naša naj-g^anJša komuna; največ sred-^\ so vlagali prav v razširitev ^Pine. Ta je največji gospo- 530 Zirovcev ie letovalo je°Dčinski sindikalni svet Ziri skupno s svojimi podružni-letmi> prav tako kot prejšnje gi °' tudi lotos organiziral v letuPnosti »Zlatorog« v Umagu koi°\?n^e za vse člane delovnih 0sW v iz Zirov. Dnevna na jugoslovanski kot na ij. Sovjetski zvezi, Poljski in lesarski strani meje. Prejš- Češkoslovaški ter da ogroža|0 ajo src* se > nedeljo je bilo podobno mirno življenje prebivalcev anje tudi v Zaječaru, ki u Ra je udeležilo nad 70.000 JUdi bi jugoslovanskih v zahodnem delu mesta. Ker je Zahodni Berlin na ozemlju in Vzhodne Nemčije so revanša rslu h 'obrne^ sistične in militaristične manifestacije v tem delu mesta poizkus intervencije proti republiki Nemčiji in udarec proti miru, je še dejal Ul-bricht v izjavi pri televiziji. spMT, 4. septembra - V "WUski ladjedelnici so davi •M&viH v morje tramper ^dko Nobilo /. 12.800 tonami [Jjllnostl. 1/delan je bil /a J(rt»be brodarskega podjetja .iranska svobodna plovba 5 sl>lit.i. Dolg jc 153, širok 'n visok 12 metrov, v s hitrostjo 13 morskih nu,J »a uro. •IN ro SVETU ^"El-SINKI, 6. septembra -fl.n''šće,v jc dopotoval v Hel-'nki, v petek, da bi se ude- ATENE - V vasi Niki v bližini griko-ju gos lova nsk e meje so danes .sve'-ano pOVB- zall energetika sistema Jugoslavije in Grčije. Atenski tisk je v zvezi .s tem na široko pisal o obojestranskih koristih pri bodo "i izmenjavi eleklri - ne energije, (irska električna mreža bo preko Jugoslavije povezana tudi z ostalim svetom. J Bled Pred začetkom šolskega leta, minuli četrtek, je Svet za šolstvo pri ObLO Bled razpravljal o nekaterih najbolj perečih problemih s področja šolstva, prosvete in izobraževanja v občini. Poleg članov sveta so seji prisostvovali tudi vsi upravitelji šol in ustanov v občini. Glavni predmet razprave je bil rezultat razpisa učnih mest. Ta je bil v celoti negativen, saj se na osem razpisanih mest v Gorjah in na Bledu ni priglasil nihče. Samo za šolo Gorje so letos razpisali 6 mest za učitelje in profesorje. Ze v lanskem šolskem letu je. bil problem nastavitve učnih moči v Gorjah zelo težaven in je moral tamkajšnji kolektiv pričeti s poukom v zelo težkih pogojih. Do letos pa se stanje ni veliko popravilo. Še vedno ostane za 14 oddelkov s 361 učenci samo 9 učnih moči, kar je zelo malo. Pričakujejo pa še dva predavatelja. Na Bledu je stanje boljše: za 24 oddelkov je nameščenih 27 učiteljev in profesorjev, učencev pa je letos vpisanih 780. Svet za šolstvo je na četrtkovi seji obravnaval tudi težave blejske glasbene šole. Dosedanji oddelek jeseniške glasbene šole na Bledu je sprejel lahko le omejeno število goiencev, in to predvsem spričo stiske s prostorom in zaradi pomanjkanja predavateljev. — Zanimanje za glasbeno vzgojo naraščaja pa je precejšnjo. Zategadelj je svet sklenil že za letošnje šolsko leto sprejeti v šolo večje štev lo kandidatov kot doslej. Le tako bo moč zadostiti željam številnih staršev, da bi svoje otroke radi tudi glasbeno izšolali. Po izrečenem predlogu naj bi v prihodnjem letu tudi na blejskem oddelku jeseniške glasbene šole poučevali razen klavirja bodo s tem šole čimbolj pribli in violine mente. Najprcciznejše delo v podjetju je nedvomno uravnavanje anilitskih tehtnic S seje Sveta za šolstvo ObLO Kranj Decentralizacija strokovnega šolstva Na zadnji seji Sveta za šolstvo ObLO Kranj so razpravljali o strokovnih šolah in domovih, o njihovem prenosu na občinske ljudske odbore ter o nekaterih organizacijskih in kadrovskih vprašanjih. Na podlagi ugotovitev razpravi so sprejeli tale na dva sklepa: 1. V pristojnost ObLO Kranj se sprejmejo naslednje šole: Srednja tehnična tekstilna šola Kranj, Ekonomska srednja šola Kranj, — Administrativna šola Kranj, Industrijska tekstilna šola Kranj, Industrijska mlekarska šola Kranj, Vajenska šola za trgovsko stroko Kranj in Va- jenska šola za pleskarsko stroko Kranj. 2. V pristojnost ObLO Kranj se sprejemajo naslednji domovi: Dijaški dom Kranj, Vajenski dom Kranj in Dom učencev mlekarske šole. O teh sklepih bo razpravljal Občinski ljudski odbor na, prvi skupni seji v septembru letos. Na seji so govorili še o pro-svetno-pedagoški službi, ki s« bo tudi decentralizirala tako, da bo v okrajnem merilu v glavnem le koordinirala enotno šolsko politiko. -aa Na seji je bila zelo živahna razprava o vprašanjih decentralizacije oz. prenosa ustano-viteljstva strokovnih šol iz pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora na posamezne občinske ljudske odbore oziroma gospodarske organizacije. Ta formalni prenos bodo izvršili že z novim šolskim letom 1960-61, — proračunski pa s 1. januarjem 1961. Te šole bodo z novim šolskim letom prešle v pristojnost občinskih ljudskih odborov po načelu, da je glavni ustanovitelj šole občinski ljudski odbor, na čigar področju je sedež šole, vsi ostali občinski ljudski odbori pa nastopajo kot so ustanovitelji, če imajo učence v tej šoli. Kot soustanovitelj bodo v prihodnje pri vseh strokovnih šolah nastopale tudi Trgovinska, Obrtna in Gostinska sc mudi v Jugoslaviji že nekaj Črnjava v Preddvor. Zvečer jim Mladinci iz Maroka v Jugoslaviji KRANJ, 4. septembra — Danes v Kranj, kjer so bili najprej na je prispela v Kranj 20-članska kosilu v hotelu Evropa, nato pa maroška mladinska delegacija, ki so se odpeljali na izlet k jezeru zbornica ter posamezne gospodarske organizacije. Na seji so govorili tudi o tem, da bo v strokovnih šolah nujno tudi druge instru- dni. Na avtobusni postaji v Kra- je Občinski komite LMS Kranj nju jo je sprejel član občinske- pripravil družabni večer, ga mladinskega komiteja Kranj Jutri si bodo gostje iz Maroka tovariš Jože Kavčič, pionirji pa ogledali še kranjski tovarni Sa- treba zaposliti več inženirjev in so marokanskim mladincem izro- va in Inteks, nato pa bodo odpo- tehnikov iz gospodarstva, da se čili šopke gorenjskih nageljnov, tovali na Jesenice, Bled in Bo- Mladinci iz Maroka so si do- hinj, od koder bodo nadaljevali žale življenju, proizvodnji, kar slej ogledali Beograd, Zagreb in pot v slovensko primorje in naje bistveno za reformo. Ljubljano. Dane; pa so prispeli zaj v domovino. GORENJSKE Z NAŠIH KRAJEV PONEDELJEK, 5. septembra 19^ ifratke iz Selike riifine NAŠ RAZGOVOR V četrtek so na občinskem komiteju ZKS Železniki izvolili za novega sekretarja tega komiteja Cirila Jelovška, dosedanjega učitelja — upravitelja osnovne š«le iz Bukovice. Le-ta bo na komiteju honorarno zaposlen. Dosedanji sekretar Franc Cefe-rin je več let uspešno vodil komite in opravljal še vrsto drugih funkcij, razen tega je bil v stalnem delovnem razmerju pri LIP Češnjica. Tovariš Ceferin je v zadnjem času bolehal in bo moral na zdravljenje. Vsi so mu sa neumorno delo, ki ga je vsa leta po vojni opravljal, zelo hvaležni. VRNILI SO JIM OBISK V soboto, 3. septembra, je odšla skupina petindvajsetih mladih proizvajalcev tovarne NIKO iz Železnikov na poučno enodnevno ekskurzijo v Železarno Jesenice, da so vrnili obisk članom Kluba mladih proizvajalcev te tovarne, ki so jih 9. julija t. 1. obiskali v Železnikih, hkrati pa so se seznanili s proizvodnjo, delovnim procesom in delom mladih v tej naši največji železarni. ALI BODO RES MORALI UKINITI ŠOLE? Svet za šolstvo v občini Železniki je imel svojo redno sejo pred pričetkom letošnjega šolskega, pouka. Na njej so razpravljali o vprašanju kadra na šolah, o štipendistih, o ukrepih, če ne bo učiteljev itd. Razpis za prosta delovna mesta, ki je bil razpisan za nekatere šole v tej občini, ni bil uspešen. V občini trenutno manjka 6 učiteljev. Zasilni izhod so našli v tem, da bo osemletka iz Železnikov dala na druge šole 3 učitelje, vendar bo zato pomanjkanje na tej šoli. Toda to je bila edina rešitev. Ce v kratkem ne bo novih učnih moči, bodo letos zaprli naslednje šole: Luša, Lenart, Martinj vrh, Sorica in Zali log. Ce bodo te šole res morali zapreti, bodo iz Zalega loga in Martinj vrha hodili v šolo v Železnike iz ostalih treh šol pa v Bukovico. Nadalje so sklenili, da bodo v občini vsako leto štipendirali po najmanj 3 pedagoge ali predmetne učitelje, s čimer želijo za vse šole zagotoviti lasten pedagoški kader. Sklenili so tudi, da bo odobren prosvetnim delavcem v občini poseben terenski dodatek. Izvolili so posebno komisijo, ki bo v kratkem pregledala materialno stanje vseh šol in naredila seznam njihovih potreb ali odvečnega materiala oziroma opreme, ki jo bodo razdelili drugod ali kupili novo. VAJENSKE ŠOLE V ŽELEZNIKIH NI VEC Svet za šolstvo v Zelszn:kih je sklenil ukiniti Vajensko šolo Železniki, ker je bilo v njej vedno manj slušateljev. Vajenci lesne stroke so že tako hodili v Škof j o Loko, v Vajenski šoli v Železnikih so ostali le vajenci kovinske stroke. Sedaj bodo tudi ti vajenci hodili v šolo v Škofjo Loko. Proračun te šole je znašal več kot 3 milijone dinarjev. -an Po 75 letih svojo šolo ŠKOFJA LOKA, 4. septembra Danes ob deveti uri je bila sve-čana otvoritev nove vajenske šole v Škof j i Loki. Razen številnih meščanov in predstavnikov družbenega življenja sta otvoritvi prisostvovala tudi republiški inšpektor za strokovno šolstvo tovariš Jelen in okrajni inšpektor tovariš Kus. Novo šolo je otvoril predsednik ObLO Skofja Loka Jože Nastran in obenem odprl tudi razstavo, ki je v novih prostorih. Nova šola bo imela 5 sodobnih učilnic in dve delavnici — eno za kovinsko in eno za lesno stroko. Gradnja je stala 35 milijonov dinarjev. Največ sredstev je dal OLO Kranj, delavnice pa je opremila Laška tovarna hladilnikov. Pouk v novi šoli se bo pričel jutri, 5. septembra. V. R. 55 let kranjsko tombole Spet se bodo 18. septembra, zbrali v Kranju tisoči in tisoči iz vse Slovenije, da bi poizkusili srečo na tomboli. Letos bo tombola še bolj mikavna, saj bo na njej precej več dolitkov kot lani. O tem nam je nekaj več povedal tovariš Jože Benčič. »■Tudi letos se je občinski saindikalni svet odločil, da bo organiziral veliko tombolo 18. septembra na Titovem trgu. Ta tombola bo v Kranju že 55. Pivo so organizirali gasilci leta 1905. potem pa nekaj let Rdeči križ, v zadnjih letih pa je prevzel organizacijo občinski sindikalni svet.-« Zanima nas, kakšni bodo le- tos dobitki in koliko bodo vredni?« »Tokrat se bo tombola igrala v vrednosti 15 milijonov dinanjev. Cisti dobiček tombole pa bomo namenili za odplačilo dolga Občinskemu ljudskemu odboru v znesku 37 milijonov dinarjev, ki smo jih porabili pri dokončni grad nji in opremi Delavskega doma. Igralci tombole bodo letos še bolj prišli na svoj račun kot prejšnja leta, saj smo pripravili vrsto mikavnih dobitkov. Tako je glavni dobitek osebni avtomobil znamke Fiat IlOO.Kot drugi dobitek bo na tomboli osebni avtomobil Fiat 600. Nato pa bodo še dobitki: 5 mopedov, nadalje hladilnik, televizor, pralni si roj, 20 radioaparatov, 30 koles, 5 kavčev, 1 kuhinjska oprema, plinski štedilnik, 10 sesalcev za prah, 2 krat po JOŽE BENCIC 2500 kosov opeke, vol in drugo. Razen glavnih dobitkov smo pripravili še 1000 dragocenih manjših dobitkov, ki pa so vsi vredni nad 1000 din.« In kako bo letos tombola organizirana?« »Razen glavnega odra, ki bo stal na Titovem trgu bo še 5 stranskih odrov. Tombolskih kart smo dali v prodajo samo 150.000 in kaže, da jih bo v zadnjih dneh primanjkovalo. Ves Kranj bo ozvočen do poslopja Okrajnega ljudskega odbora. Omenim naj še to, da smo pri nabiranju dobitkov naleteli pri podjetjih na precej ugodno razumevanje.« Tako priprave za tombolo potekajo v redu, počaka j mo še nekaj dni in vedeli bomo, komu se najbolj nasmehnila sreča. Računajo, da bo na tombolo prišlo nad 50.000 ljudi. M. Z. v Dober predlog TUDI NA BLEDU ADMINISTRATIVNA ŠOLA Bled Delavska univerza je v svojem letošnjem izobraževalnem programu predvidela med drugim tudi ustanovitev administrativne šole s skrajšanim programom. Solo, ki traja dve leti, STANOVANJSKI BLOK UČITELJE ZA Vzporedno z naraščanjem motori racije je vse bolj potrebna tudi gradnja bencinskih črpalk. Na siki: gradnja črpalke v Kranju CERKLJE - ObLO Kranj je sklenil postopno graditi stanovanja za prosvetne delavce tudi na podeželju in ne le v mestu, s čemer naj bi rešili dokaj pereč problem učiteljev na vasi. Medtem ko so lani pričeli v Voklem graditi dvostanevanjski blok, ta bo predvidoma vseljiv spomladi, pa prav v tem času teiejo priprave za gradnjo štiristanovanj-skega bloka za prosvetne delavce v Cerkljah. Grajen bo po istih načrtih kakor blok v Stražišču. Po vsej verjetnosti bo gradnjo bloka prevzelo gradbeno podjetje »Remont« Cerklje. -an Jubihf hruščanske godbe na pihala HRUSICA, 4. septembra - V počastitev 30-letnice godbe na pihala Svobode Hrušica je bila sinoči v domu Svobode Hrušica proslava, kjer so domačini godbeniki izvajali koncert. Tu so razdelili tudi diplome in spomine ustanoviteljem godbe in najzaslužnejšim godbenikom. Danes zjutraj so z budnico naznanili praznovanje godbe, popoldne pa je bil koncert združenih godb na pihala Svobode Hrušica, Javornik in Jesenice. pu bodo kandidati lahko opravili s skrčenim učnim programom v enem šolskem letu. Zamisel o ustanovitvi te šole je vsekakor zelo dobra, saj je takšna šola za blejsko območje potrebna. Precejšnje število pisarniškega kadra v podjetjih in ustanovah namreč nima predpisane administrativne kvalifikacije, zategadelj bo ustanovitev omenjene šole koristna in potrebna za šolanje administrativnega kadra. Vodstvo DU ima težave predvsem zaradi pomanjkanja primernih prostorov za pouk, med- LJUDJE IN DOGODKI Pred generalno skupščino Sporočilo sovjetske agencije strojev, ki bi-glasovali za tega ali TASS, da bo sovjetsko delegacijo\ onega velikega, kljub temu, da so na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN vodil predsednik vlade Nikita Hruščev, je sicer v skladu s stališčem sovjetske vlade, naj se razprav o razorožitvi — kar bo osnovna točka dnevnega reda — udeležijo "šefi vlad. Vendar je vladne kroge v Wa-jhingtonu, Londonu in Parizu nekolika presenetilo. Vsi sedaj resno razmišljajo, kolikšen pomen bi lahko imelo dejstvo, da bi se n* čelu delegacij treh zahodnih velikih tudi pojavili Šefi vlad. Samo razprava na takem forumu kot je Generalna skupščina, ki dejansko zajema vse neodvisne države na svetu, je lahko stvaren odraz želja in hotenja svetovnega javnega mnenja v zvezi z razorožitvijo kot enim izmed najbistvenejših problemov na svetu, je lahko stvaren odraz želja in hotenja svetovnega javnega mnenja v zvezi z razorožitvijo kot enim izmed najbistvenejšim problemov sodobnega sveta. Od ustanovitve leta 1945 v San Vranciscu je OZN skorajda podvojila svoje Članstvo. V organizacijo so se včlanili predvsem nove neodvisne afriške in azijske države. Te države zastopajo na zunanji politiki principe aktivnega miroljubnega sožitja in ne gledajo na svet z blokovskimi očali. Zategadelj danes v General- ke veda še poskusi, da bi oživili ta rekvizit hladne vojne. Danes zato tudi ni več realne mogoče uporabiti tribune Generalne skupščine za golo propagando. Mimo teh dejstev ni mogoče iti. Resne razprave in sugestije, na) bi z ozirom na sovjetsko pobudo odšli v Nezv York tudi šefi za- hodnih držav samo potrjujejo vse večji pomen, ki ga ima pri urejanju vseh perečih problemov današnjega sveta Organizacija združenih narodov. Vsi ljudje na svetu, ki jim je pri srcu mir pričakujejo, da bodo na letošnjem, 15. zasedanju Generalne skupščine prišle do izraza nove težnje in pobude na rešitev razorožitvenega problema. Temna senca V času ko stojimo pred razpravo o razorožitvi v Generalni skupščini OZN, se je pojavila nad Evropo temna senca nedavne preteklosti. Bonnski generali ko i/dali spomenico o atomski oborožitvi nemške vojske. Kakorkoli te zahteve zavite v fraze o obrambi zahodnega sveta in demokracije, je vsakomur jasno, kaj se skriva za njimi. Zlasti jasne pa postanejo te zahteve, če jih povežemo z izjavami nekaterih vodilnih nemških politikov v zadnjem času. Tako je zahodnonemški podkaneler in minister za industrijo Ludvvig Erhard pred kratkim v Diissel-dorfu preti 120.000 člani begunskih organizacij zahteval »nazaj vsa nemška ozemlja«. Podobne ni skupščini ni več glasovalnih zahteve so sprožili tudi drugi nemški vodilni politiki na begunskih zborovanjih na Bavarskem. Revanšističnc zahteve postajajo v Zahodni Neimiji vse glasnejše. Materialna osnova za te ve'ikonemške aspiracije pa naj bi bila atomska oborožitev Bun-des\vehra. Izkoriščujoč trenutne politične rani ne nekaterih zahodnoevropskih držav in pa dejstvo, da se je možnost za medsebojno sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom spričo propada pariške konference nekoliko odmaknila, .skušajo nem.ki militaristi napeljati vodo na svoj mlin. Skrajni čas je, da odgovorni ljudje na Zahodu vendarle uvidijo, da bi se jim vsako popuščanje v tej smeri znalo znova temeljito maščevati. tem ko bi učni kader morda že dobili. Sploh pa prostorov za različne dejavnosti, predavanja in posvetovanja, v splošnem manjka. Rešitev bi bila na Bledu le v t?m, če bi v izvense-zonskih mesecih katera gostinska podjetja, ki razoolagajo z dokaj primernimi prostori, z razumevanjem le-te odstopila za potrebe DU. In to morda vsaj v mesecih najbolj razgibane izobraževalne in kulturno-politične dejavnosti. V času mrtve turistične sezone številni gostinski prostori tako ali tako niso izkoriščeni. Jeseniška folklora gostovala v Bovcu NA KOROŠKI BELI SO PRAZNOVALI KOROŠKA BELA, 4. septetf' bra — V počastitev spomina P6" tih prvih talcev, ki so bili usi^ ljeni na Koroški Beli, 4. septern-bra 1941. leta, praznujejo preb/' valci Koroške Bele in Javornik vsako leto na ta dan svoj jevni praznik. . Sinoči so se zbrali prebiva1 Javornika in Koroške Bele Pr^j spomenikom talcev na Javorm in se poklonili njihovemu minu s polaganjem vencev me igranjem žalostinke. S pi"aP° in godbo na čelu je povorka nila na pokopališče na Koros' Belo, kjer je bila pri grobov1 talcev žalna komemoracija. Ud ' ležilo se jo je lepo število tai*1 kajšnjih prebivalcev. U. FILMI ZA VZGOJO O PROMETU Jesenice, 4. septembra — Ansambel narednih plesov in.pesmi Svobcde Jesenice, ki je minulo sredo gostoval zopet na Bledu, Komisija za proir.etflj OLO Kranj je Pre SKRB ZA ŠOLSTVO KRANJ - Lahko bi rekli, da pri nas na Gorenjskem skoraj ni občine, ki ne bi občutila pomanjkanja prosvetnega — pedagoškega kadra. Zato ljudski odbori čedalje bolj streme za tem, da imajo vedno več študentov štipendistov in si iS tem zagotovijo lasten in zadosten prosvetni kader. Tako ima na primer komisija za štipendije pri ObLO v Kranju na seznamu štipendistov kar 57 študentov, bodočih pedagogov. Na višji šoli za telesno vzgojo jih imajo 5, na srednji vzgojiteljski šoli 9, na filozofski fakulteti 9, na naravoslovni fakulteti 1, na učiteljiščih 27 in na višji pedagoški šoli 6. (Lani je imela občina le 48 štipendistov.) Na vseh šolah v kranjski občini je 306 prosvetnih delavcev. Podatki Sveta za šolstva pa kažejo veliko potrebo po novih pedagogih. Brez dvoma bo sistematično štipendiranje ublažilo njihovo pomanjkanje. -an VODNI BAZEN - SMETIŠČE KRANJ — Pred stanovanjskim blokom, naselje pri Vodovodnem stolpu, v katerem ima trgovsko podjetje svoje lokale so v parku zgradili ličen bazen za vodo, kar naj bi krasilo okolico. Toda namesto tega je bazen poslal pravo smetišče. Tamkajšnji otroci so ob igrah metali v vodo kamenje in blato, pa tudi odrasli največkrat niso opozorili otrok, da to ni smetišče, pač pa okras kraja in tudi sami vanj večkrat metali odpadke. Stanovanjska skupnost jo bila spričo tega prisiljena spustiti vodo iz bazena, ga očistiti številnih žab in navlake. Danes sloji prazen. Sedaj se ukvarjajo z mislijo, da bi ga preuredili v vodomet. -an M?rko Burgar -mt■■-■■■ _.___:__J PONEDELJEK, 5. septembra 1960 12 ■BU KUNAH ŽARA S PEPELOM Angela jim streže, Druschke, ki sedi v družbi, jo spozna. Do-8leJ ga še ni videla v kavarni. Zahaja raje v hotel Park ali pa v Triglav. Vi ste? — pravi in se ji prisiljeno nasmehne. - Da, — odvrne Angela. - Ste že dolgo tu? — vprašuje. ~* Ze cd avgusta, — odgovori Zwiek, ki je stalen gost, namesto nje. - In mož? Piše? — se zanima Druschke. - Enkrat na mesec, — odgovori Angela. - Ni mu hudega tam, — pravi Druschke. "~ Ali bo še dolgo? — vprašuje Angela. Druschke skomigne z rameni. . ~" Bi ne mogli reči zanj dobre besede? — prosi Angela, a jo ,e takoj sram svojega glasu; zdi se ji ponižujo-č. - Žal ne, — odgovori Druschke ... — Njegov izpust ©dvisi Predvsem cd njegovega obnašanja in dela v taborišču. Arbeit •Bacht frei! Po tem načelu se ravnamo... Kličejo jo k drugi mizi, a sliši Druschkeja, ko pripoveduje °mizJu o njej, da je žena nekega komunista, ki ga je aretiral on. Odslej so gestapovci tišji, kadar streže ona... Ca< Pas is je poln groze in dogodkov. Nemci hočejo izseliti obmejni „ Proti Ljubljani in na italijanski meji proti Podbrdu in j.erkljanskem. Partizani jim z napadi v Poljanski in Selški do-i to preprečujejo. Požiga jo mostove in rušijo ceste. Napadejo ie/1*^ v°đ za zvezo v Cešnjici. Skupina partizanov vdre v škof-°ske zapore in osvobodi nekaj jetnikov. Nemci zapirajo vse in streljajo talce. Kljub temu pa partizanski odpor nara-ln Preraste decembra v novo množično, vstajo. Angela opazuje ^ Voljene gestapovske obraze, dokler ne začno prihajati na .j^njsko nove okrepitve. Skozi karavanški predor dan za dnem Priha Jajc. novi transporti. Angela jih opazuje iz kavarne. Šteje ln zapisuje s številkami, ki se zde povsem nesumljive. Vagoni Jih ?uV°Ja^VOm S0 ***ri. Partizani so obveščeni o večini transportov Hwi nemških okrepitev. To je Angelino delo. X ofen emci besne. Kljub nemškim okrepitvam se partizanske c:v..Zl.Vne akcije nadaljujejo. Nemočni Nemci se znašajo nad nirn prebivalstvom. Aretacije se vedno bolj množe. Angela V l*aja previdnejša; nekateri, s katerimi je sodelovala, so zaprti eSunjah. Po dražgoški bitki preidejo Nemci v splošen napad, dol zaradi |W pa nadaljujejo z zapiranji. Osvobodilna organizacija se množičnih aretacij drobi tudi na Jesenicah. Konec januarja ^jeseniški dolini le redki, ki še upajo delati za partizane. fte niK! redči partizanske vrste. Slabo oblečene, ozeble in gladne nenehno, zapletajo v bitke. Vso zimo se bi jejo boji. Od pr ^0ske bitke sem, ki je Nemcem prizadela stotine mrtvih, so 8 v ofenzivo, v dolini pa množično streljajo, talce. Tud i partizani doživljajo udarce. Ostra zima je sovražnikov Angela obupuje. Ali bodo res Nemci dosegli svoj namen in j- . °Svobodilni boj na Gorenjskem? Potem se bodo lahko ne-no lotili izseljevanja Slovencev in naseljevanja Nemcev, kar stri Je ^Selo Ze Poleti v kavarni napovedoval Linke. Take misli mučijo Part so ,rontn , ko marca Nemci oznanijo, da so ubili voditelja gorenjskih 'Zanov Staneta Žagarja, in s tem naznanilom razglašajo, da ^renjskemu partiZanistvu zadali smrtni udarec, ^ngela le s težavo, poišče zvezo s partizani in povezuje razbite e organizacije v dolini. ^ ~" Vztrajaj! Vztrajaj! Mi nismo uničeni! — jo izpodbuja stari ec Polde na javki pri Završnici. \r ^n'-'.'el-i vztraja. Toda delo je zelo težavno. Ljudi tlači strah. ^ ' oJstrani so Nemci pravkar zaprli sto domačinov. Tiste, ki varj^ "beležili decembrske vstaje in ki so jih Nemci petem z •Utrni obljubami zvabili domov. Vrnili so se in nekaj med cij r>% pride ve«t o uspeli nemški hajki v Udi nem U; Pri Letencah so Nemci uničili večjo skupino partizanov. {>,.,, Delaj! Organiziraj! Povezuj razbito! — se v Angeli odlašajo 01^tov0 besede. bj l!" Kako? — premišljuje in strmi skozi ka DftnJ Pre-tiviti Mežakljo, ki jo zdaj tako lad ki Hj^:,. v<>1' «ati r delu za Osvobodilno fronto: grozote nemškega 'Ja So jih preplašile ... D4 J*Hvarna ie prazna. Kazalec na ,url se pomika proti dvem. jj^ 1 Pregnala težke misli in čas, sledi Angela s pogledom pole e,llu dr;tnj'i velikega kazalca na stenski uri. Ko se navel;na, rek n/Tc sno' na u''co'- Tudi ulica je skoro prazna; ni je še zalila Jitn ,;"1'>v«'v. Redki ljudje hodijo leno in počasi, kakor da bi se •kamor ne mudilo. Zato ii pade v oči koščena mošk?. po- s'av3 , Veti- '■ naglo huškne mimo. Obraza ni videla. Samo obnosen ^hu '(>mr' m roke,"ki jih je moški tiščal v hlačnih žepih, so ji *vimC v SP^minu. Tako. naglo je moški .'topil po cesti in se za iv... ""n pri hotelu »Triglav« zgubil v kratko ulico, ki vodi v »nit« . pod železniško postajo. |qw Postajnih tirih se premika kompozicija vlaka. Pred stro-gjjjj.. ^klopni vagon, robato izdelan v jeseni ki tovarni. Skozi Jivc., čclno, kupol no lino zeva težka strojnica. V tnv slav zatuli dve. Cesta postaja živahnejša. Angela se " tosno k oknu. Obraz se ji skoro dotika šip. Hotel »Tri- BG«t- °'nstr»n cede meče senco na okna. Stopnicam se bliža DOvec Druschke; v hotelu je na hrani. Od daleč ga z izteg-«Hj0ki.^°sn'c,:' pozdravlja župan Luckmann in se hlap'cvsko vdano 6an la- Druschke toliko da mu odzdravi in izgine v hotelu. Zu-V v v fl,->ra/. se zopet oholo zresni. Ob njegovi levi gre policist. kjCf rsivo rnu je na poti do doma. Na zahodnem vogalu hotela, 0yjL ~avdjejo stopnice v cestni podvoz pod postajo in skrajšajo Pr<> v' mimo hotela, ustavi župana neka žena. Njena glava je Dr,,, ( (> sklonjena. Zupan Luckmann naveličano in oholo gleda nje. ^•Jbrt ^' ~ SDR,/na Angela. Moža so ji pred dnevi zaprli. Hj0 ' Prosi župana, da hi posredoval. Zup.tn jo odslovi s kret-p^to s policistom zavljeta na .stopnice in Izgineta za vogalom. «1 ,-tvji . ---------- -------»--- aJajr *'1 m '(:' /:,,i''< črna reka. Kmahi /a kolesarji pri ^e q ' P*' <'i. Utrujeni so in sajasti v obraz. Mnori med njimi so le S0[jf' meseci lajno sodelovali v Osvobodilni fronti. Sedaj pa ^tr-ii.'';iV(,(,v tudi med delavci malo; januarske aretacije ko jih '»»ovale. *Hin e'aj! Organiziraj! Povezuj razbito! — zaskeli Angelo spo- J Poldetov ukaz. **b» *e'a dobro ve, kje bi bilo treba začeti. Delavcem bi bilo ^eu, /,U:va prtrkati e.a zavest. Saj se partizanski boj bije predli Ha.Z',n;(>- Vl'"iiia med njimi prav dobro ve. Tudi v mislili jp*ptlzanskl strani. Le delati za partizane se zadnje čase ^ 'k(> zulo plašni so pstali . .. *r<'rn ,,n'!' pa sem bojazljiva in preplašena tudi jaz, da ne Da ' 1— v<' nenadoma oglaei v njej. |1 ,U1 ' ie preplašena. Tudi njo. muči strah, si priznava. 1 Mdetom ni /vezi pa ga opravičuje s strahom drugih. Best] se s kolesi pripeljejo iz tovarne prvi delavci. Ce-ta zakladnica Afaike Marjan Krisper, sodelavec Instituta za družbene vede, odgovarja v beograjski »Ilustrirani politiki« na vprašanje, zakaj na-zivajo Katango »zakladnico Afrike«. Ta jugovzhodna oblast Konga je najbogatejša in industrijsko najbolj razvita provinca nove kongoške Republike. Poleg ogromnega rudnega bogastva, katerega rezerve so malone neizčrpne, nudi Katanga velike možnosti za razvoj živinoreje, ker v tem predelu Konga ni tse-tse muh, ki neusmiljeno kosijo živino. In čeprav je kmetijstvo pomembno za prehrano prebivalstva, ne predstavlja izvor kon-goskega bogastva. Že leta 1910 je začel eksploatirati tuji kapital, najprej belgijski, nato pa angleški in ameriški, surovine mineralnega porekla: od bakra, cinka, kositra in mangana do naj-redkejših mineralov kot so vol- G»ora i® postal Georgina 34-letna Georgina Tertl iz Ha-wa v Angliji, je 34 let živela kot moški Georg Tertl. Prišla je na svet kot deček in tako je zapisana tudi v matični knjigi. Sele pred nedavnim, tri leta po spremembi spola, je Georgina Tertl spregovorila o sebi. »V resnici nisem nikoli bila moški. Nikoli se nisem brila in najiočneje se predstavim, če povem, da sem bila od rojstva srednjega spola. Obiskovala sem moško gimnazijo, toda čim bolj sem doraščala, tem bolj sem se počutila žensko. Leta 1944 sem končala zobarsko šolo in sem bila dodeljena k mornarici Italijanska televizija je organizirala neobičajen natečaj s po-de'itv'jo nagrade ženi, ki ima najdaljše lase. Za natečaj je bilo veliko zanimanje Javilo se je nekaj 100 kandidatk, toda samo 30 jih je prišlo v ožji izbor. Zmagalo je dekle s 180 cm dolgimi lasmi, ki jo vidimo tudi na naši sliki. L|; dje n su vedeli Sodišče v Miamiju (država Florida v ZDA) je oprostilo neko ameriško tobačno družbo pred tožbo vdove Edivina C r cena, ki je umrl zaradi raka na pljučih. Vdova je zahtevala odškodnino v znesku poldrugega milijona dolarjev, ker je bil rak posledica cigaret, ki jih izdeluje prizadeta družba. Sodišče je zavrnilo tožbo z obrazložitvijo, da se je rak začel razvijati pred štirimi leti, ko še ni bilo znano, da je lahko pretirano kajenje vzrok te bolezni, kar pa ni, mimogrede rečeno, zanesljivo ugotovljeno Še niti danes. Skratka: ljudje iz družbe niso bili obveščeni. 3aq n pol cifa V Angliji so vedno bolj pogosti skrivnostni zločini, katerih povzročiteljev policija ne more vedno najti in privesti pred sodišče. Ob tej priložnosti je napisal Harold Scarlett v provincijskom listu »Kssex week-ley news«. ►»Do naše policije gojim največje spoštovanje, vendar smatram, da ni preveč pogumno z moje strani, če rečem, da bi naši policisti mnogo hitreje in laže prišli na sled prepredenim zločincem, če bi pogosteje prihajali v cerkev k službi božji in sploh vzdrževali ožji stik z -bogom-, ki odkriva te skrivnosti (prerok Danilo 11.28).« — Naposled, če vsemogočni vse ve, zakaj se ne bi policisti poslužili njetrovo pomoči, namesto da bi čakali, da bi ostali zločinci nekaznovani do sodnega dne! kot sanitetni poročnik. S kolegi se nisem marala družiti. Ko sem zapustila morje, sem doma odprla privatno zobno ambulanto. Postajala sem ženska.« Georgina, takrat še Georg, se je napotila k zdravniku in pred tremi leti je bila operirana. »Ljudje pravijo tej operaciji sprememba spola, toda .to ni točno. Jaz sem bila ženska že prej!« pojasnjuje Georgina. Dve leti po operaciji je bila Georgina še vedno Georg, kajti njeno prvo prošnjo za spremembo spola so oblasti zavrnile. Sele pred tremi leti so ji uradno popravili rojstni list. »Res je, da ne morem imeti otrok, lahko živim normalno zakonsko življenje. Želela bi, da se kmalu poročim,« je Georgina pred nedavnim izjavila novinarjem. Ois pričefku novega šolskega leta - majfi n pogovor s pionirji Pouk se je spet pričel, to drži kot pribito, pa naj vam bo to všeč ali pa tudi ne. Sicer smo pa prepričani, da ste vi vsi dobri pionirji in kot taki tudi veste, kako močno vam je Šola potrebne,. Zato se boste seveda potrudili, da boste tudi dobri učenci. Če dobro premislite, to niti ni preveč težko. V šoli boste morali dobro paziti (nič šepetanja ali ščipanja med seboj, še manj pošiljanja papirnih letal iz enega konca razreda v drugega . . .). Doma boste lepo sproti naredili vse domače naloge in vso snov ponovili, pa bo. No pa o tem še kdaj drugič. Danes imamo za bregom še nekaj drugih stvari. Radi bi namreč, da bi »Mlada rast« bila res vaš kotiček, da bi zanjo prispevali svoje dopise, včasih pa tudi manjše risbice. Ne ustrašite se, da nimate kaj pisati. Naj vam svetujemo. Čeprav že bodite k pouku, so vaše glave še polne počitniških vtisov. Zakaj torej ne bi napisali, kako ste preživeli svoje počitnice na morju, v gorah, pri teti, pri stari mami ali pa doma; kjerkoli ste pač bdi. V tem ali prihodnjem mesecu bodo pričeli z delom krožki, morda boste ustanovili še celo nekaj novih. Za dedka Mraza boste verjetno pripravili igrico, imeli boste cel kup proslav — vse to je lahko za vaše sovrstnike po Gorenhki, ki bodo brali časopis, zanimivo. Upamo, da smo vam dali dovolj nasvetov, seveda še zdaleč ne zajemajo. vse, kar nam lahko napišete. Torej drži, zmenili smo se. Že v tem tednu pričakujemo prve prispevke in prav zanima nas, s katerega konca Gorenjske bodo pionir/i pridnejši. Te bomo obiskali in še več napisali o njih. fram, tungsten, germanij, berilij in kadmij, s katerimi se poleg diamantov v obilju ponaša Katanga. Od celokupne svetovne proizvodnje bakra odpade skoraj 10 odstotkov na Katango, cinka 5*/o, kositra 8,5 %. Manganove rude izkopljejo letno okrog 300.000 t. Pred odkritjem uranovih nahajališč v Kanadi je imela Belgija po> zaslugi bogastva uranove rude v Katangi stvarni monopol nad proizvodnjo urana. Razen tega je Katanga pravzaprav edini izvor premoga kongoške Republike. Ta oblast daje gorivo industriji, ki je malone vsa osredotočena na področju Katange. Tudi glede prometa je Katanga najbolje povezana z izvoznimi pristanišči. Leta 1955 je bila dograjena proga od Katange do Kivua, dolga 440 kilometrov. Katanga ima dobro organiziran letalski promet s 115 letališči, kar znatno olajšuje zunanjetrgovinsko aktivnost. Čeprav razpolaga z ogromnim naravnim bogastvom, stoji kon-goška Republika zaradi nestabilnih političnih prilik trenutno pred velikimi finančnimi težavami. Pogubne poshdce zastrupitve Od 10.000 maroških meščanov> ki so se lani zastrupili v znani aferi s pokvarjenim jedilnim oljem, je ostalo po vesteh ameriške agencije United Press okrog 600 trajno paraliziranih. To je izjavil na mednarodnem kongresu za fizično medicino v Washingto-nu dr. Gingras, ki je kot član mednarodne zdravstvene ekipe sodeloval pri rehabilitaciji obolelih, Po njegovih besedah je 2000 oseb okrevalo do te mere, da nadaljna zdravniška pomoč ni več potrebna, medtem ko bo rehabilitacija zastrupljenih zahtevala še dve do tri leta intenzivne terapije. Do množične zastrupitve v glavnem maroškem mestu Makne-su je prišlo lani avgusta, ko so nekateri trgovci v težnji za čim-večjim zaslužkom dodali jedilnemu olju določene količine cenenega tehničnega olja, ki sicer služi za pogon reaktivnih letal. Nekaj trgovcev so za ta »posel« obesili, okrog 13 pa jih je še v zaporu. Dr. Gingras je rekel, da predstavlja akcija za pomoč ponesrečenim, ki sta jo skupno z maroškimi strokovnjaki organizirala Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni rdeči križ eno doslej največiih mirnodobskih akcij za rehabilitacijo. Ckostfe staro 75.000 let V votlini pri Rojandusu na tromeji Iraka, Turčije in Irana so našli ameriški arheologi člo-vekcvc' okostje, katerega starost cenijo na 75.000 let. Vodja arheološke skupine, profesc-r za antro- pologijo na Kolumbijski univerzi dr. Rair Solecki je odkril na tej tromeji v zadnjih treh letih prazgodovinske človeške okostnjake. MlA 5 l tASI Pepček Niseučil Vsi pametni otroci vedo, da se morajo v šoli pridno učiti. Vsi pa niso taki in nekateri se slabo učijo. In potem se to tudi slabo konča. Kdor se ničesar ne nauči, nič ne zna in iz njega nič ne postane. Kdor se ničesar ne nauči, ni za nobeno rabo in v življenju mu trda prede. Bil je takšen deček, ki se je prav slabo učil. Po pravici rečeno se sploh ni učil in tako je večno sedel v prvem razredu. Saj se je tudi pisal Pepček Niseučil, I. razred. Torej ta Niseučil, ki se ni učil, se je jako slabo učil, da se ni naučil niti za silo pisati niti materinskega jezika niti računanja. In ko je ta Niseučil odrasel šoli, ga nihče ni maral za vajenca, ker nič ni znal in ni bil za nobeno delo. Bil je že velik, starši so mu umrli in nikogar ni imel, da bi ga redil. Bil je lačen. Ni šment, da ne bi našel kakšne dobre službe, si ie rekel; napisal bom nekako tako. kakor se bere v časopisih, kadar kdo išče zaslužka. Ne bom izbirčen, napisal bom. da primem za vsako delo. Kdo ve, kakšna lepa služba se mi obeta! Vzel je tablico, da to napiše nanjo ter se ob priliki, kadar bo semenj, posta- vi z njo na trg in ga kdo, ki pride mimo, vzame v službo. — Ker pa mu pisanje ni šlo nič kaj od rok, je mukoma vlekel tiste čirečare, vse skupaj raz-mazal in naredil polno pack. — Poleg tega je napravil kopico napak, ker tudi materinščine ni bil vešč. Potem je stal s tisto tablico in se čudil, da ljudje bežijo od njega in vpijejo: Tegale že ne, tega ne, tega ne maramo! Stal je tam do večera in seveda ni dobil nobenega dela. In bil je tako neveden, da niti ni vedel, zakaj. Brez naslova Ali veste, kolikokrat ste v preteklem tednu od mame, očeta pa še celo od tet, stricev, sosedov in kaj vem še od koga slišali ta preklicani stavek: Pa glej, da se boš dobro učil! Zato si seveda ne upamo tudi mi tega ponavljati. Pač pa vam prinašamo zgodbico češkega pisatelja Josefa Čapka, ki se nam zdi prav primerna za ta dan, če že ne kar poučna. UG IRANKA DROBNE ZANIMIVOSTI O Dognali so, da bi se dalo s svinčnikom potegniti približno 60 km dolgo črto, preden bi bil izrabljen. Toliko znaša zračna črta Ljubljana — Triglav ali Trst — Reka, ali pa po železniški progi Ljubljana — Kranj in nazaj v Ljubljano. ^ Tudi pika na i ima svojo težo. Ugotovili so, da se je teža papirju zvišala potem, ko so naredili nanj s svinčnikom piko, za 0,000000129590 gramov. % Pred 80 leti je gorelo po vsem svetu samo 80 žarnic. (4 Japonski otroci se v šoli učijo pisanja z levo in desno roko. 9 Najhitreje raste amerikansko devo balza. V 5 letih zraste lahko 23 m visoko in ima v premeru samo 64 cm. Risar se na tej risbi kar 22 krat zmotil. Gotovo boste našli vseh TI napak. GORENJSKE PONEDELJEK, 5. septembra 196» TELESNA KULTURA XVII. OLIMPIJSKE IGRE V KIMU RIM, 4. septembra — Danes je bilo na vseh igriščih, na katerih se odvijajo olimpijske igre, zatišje. Tekmovalci so bili počitka prav potrebni, še bolj pa ostali sodelujoči. Tako so torej bili doseženi zadnji rezultati XVII. olimpijskih iger v soboto, ko so se tekmovanja zavlekla pozno v noč. Za nas je bila kajpak neprijetna novica, da so jugoslovanski vvaterpolisti zaključili s tekmovanjem in \ finalu med četvorico obstali na zadnjem mestu. V odločilnem srečanju so izgubili proti Sovjetski zvezi s 3:4. Ce bi odločili srečanje v svojo korist, bi jim srebrna kolajna ne ušla, neodločen rezultat pa bi zadostoval za bronasto kolajno. Tako kot so na« vaterpolisti razočarali pa so nas spet veselo presenetili košarkarji, ki so premagali odlične Uragvajce s 94:83 in se tako približali najmanj sedmemu mestu V soboto smo dobili prijetne novice tudi iz atletskih bo-ritišč. Naš metalec kladiva Bezjak je dosegel odlično šesto mesto in med drugim prehitel največjega favorita v tej disciplini svetovnega rekorderja Connollvja. Usenl-kova je pristala na 13. mesta v metu krogle. Finalista v dvojcu brez krmarja Cukin In Ivankovič sta v cilj prive-slala zadnja; torej sta tudi Šesta. Stanko Lorger je s časom 14,5 v svoji specialni disciplini 110 metrov z ovirami spet potrdil velike kvalitete in se uvrstil med polfiualiste. Upajmo, da mu bo uspelo v naslednjem teku rezultat izboljšati vsaj za pol sekunde, kar bi zadostovalo, da se prerine v finale. Prihodnjo nedeljo mednarodno srečanje v speedwayu Prvenstvo Slovenije v košarki Prihodnjo nedeljo, 11. septembra, bo znana tekmovalna steza na stadionu Mladosti v Straži-iču prizorišče zanimivega mednarodnega srečanja med mestnima reprezentancama Stockeraua (Avstrija) in Kranja. Med go»ti bodo nastopili nekateri stari znanci z mednarodnih srečanj v speedwayu — odlični Luther, Koffler, Vacano, nadalje Thur-ner, Dolanskv, Schvvingenschogl in Schweiger, ki bo verjetno nastopil kot prva rezerva. Tudi vrsta Kranjčanov bo tokrat izredno močna, saj bosta poleg odličnih domačinov Rozmana in Močnika, ki sta se na nedavnem prvenstvu Jugoslavije uvrstila med prvo desetorieo, nastopila še »presenečenje« V. dirke za državno prvenstvo v Kranju, 17-letni Mariborčan Drago Perko in Kališ ni k, ki je pred kratkim prestopil iz Tržiča v AMD Kranj, seveda če bo do srečanja popolnoma okreval od težke poškodbe — zloma ključnice v Mariboru. Imeni preostalih dveh reprezcntantov Kranja trenutno še nista znani, vsekakor pa bo srečanje z odličnimi avstrijskimi dirkači nudilo izreden športni užitek. I. Virnik ROKOMET KRANJ, 4. septembra — Na Igrišču Mladosti v Stražišču je danes druga ekipa Mladosti premagala svoje rokometne tovariše z Golnika s tesnim rezultatom 20 : 19. Dve zmagi Triglava KRANJ, 4. septembra V zaostali prvenstveni tekmi republiške košarkarske lige med Branikom iz Maribora in Triglavom so sinoči zmagali Kranjčani z rezultatom 71:60 (34:29). Kljub prednosti domačega igrišča Tri-glavani tokrat niso veljali za zanesljivega favorita. V prvi tekmi jesenskega sporeda so v Ljubljani bolj slabo zaigrali, medtem ko so Mariborčani pokazali v tekmi z Rudarjem prav dobro formo. TRIGLAV: D. Petrič 15, B. Be- lehar 15, I. Belehar 16, Stružnik 2, Rus II 11. Rus I 9, Klavora 7; BRANIK: Kačičnik 20, Šilih 7, Stražar 17, Serbel 2, Hreščak 14, Rečnik 4, Račič. Domači so bolje začeli in kmalu povedli s 7:1. S preudarno igro v napadu in dobro obrambo pa so gostje stalno zmanjševali, dokler niso pri rezultatu 15:15 izenačili in nato celo za vodili. Proti koncu polčasa pa so se Kranjčani popravili, tako da"~so odšli na odmor s 5 koši prednosti. Zaslužena zmaga Ljublj Mubljana: Triglav 3:0 (2:0) PRESENETLJIV PORAZ TRIGLAVA Med svojimi pripravami za start v slovenski nogometni conski ligi je moštvo kranjskega Triglava med tednom odigralo prijateljsko srečanje s članom gorenjske podzvezne lige Trži-čem in izgubilo z rezultatom 4:3 (3:2). Gole za zmagovito moštvo sta dosegla Bahun 3 in Mežek, medtem ko sta bila za Triglav uspešna Brezar 2 in Mihelčič. I. V. ODBOJKA JESENICE, 4. septembra - Danes dopoldne je bila tu prvenstvena tekma v odbojki med ženskima ekipama Jesenic in Kamnika. Zmagale so domače tekmovalke z rezultatom 3:1 (8:15, 15:11, 15:1, 16:14). Za domače je izredno dobro igrala Pajovičeva, za gostje pa je bila najuspešnejša Ben-kovičeva. pu LJUBLJANA, 4. septembra — Na stadionu Ljubljane v Šiški sta se danes v četrt' inalnem srečanju za pokal Jugoslavije pomerili nogometni moštvi Ljubljane in Triglava. la pri Triglavu edini svetli točki do poškodbe Stular II in srednji krilec Brezar. LJUBLJANA - Zupančič, Bogataj, Zorko, Herman, Frič I, Skušek, Jež, Majcen, Pire, Luke-žič, Potokar. TRIGLAV - Brezar III, Stular II, Stravs, Cebulj, Brezar II, Mesaric, Češenj (Dagarin II), Horvat, Mihelčič, Brezar I, Stular I. Sodnik Tavzes, Ljubljana. Gledalcev 1000. Kranjčani so se danes predstavili ljubljanski športni javnosti s svojo neučinkovito, raztrgano in slabo igro, zlasti v prvem delu srečanja v dokaj medli luči. Mladi nogometaši Ljubljane pa kljub razmeroma visoki zmagi niso pokazali neke posebno dobre igre, pač pa so predstavljali za enajstorico Triglava, v tekmovanju za pokal Jugoslavi- oesceuct icc mali oglasi IZGUBLJENO Dne 31. avgusta sem ob 20. uri Izgubil nalivno pero Pelikan od Poste do Ceste Staneta Žagarja, ki mi je dragocena športna trofeja. Prosim poštenjaka, da ga vrne proti nagradi. Leon Pintar, QLO Kranj -3308 Izgubil sem rdečo žensko jopico od Posavca do postaje Besni-Ca Naslov v oglasnem oddelku -3364 Rjavo aktovko sem izgubil na cesti Lesce-Kranj od 8. do 9. ure dne 31. avgusta. Najditelja lepo prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov Jenko Janez, Prešernova 8, Kranj 3370 PRODAM Hiša v bližini Sk. Loke naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku -3307 Fiat 500 C, dobro ohranjen, ugodno prodam. Klane 29, Komenda -3312 Prodam jedilni kot v dobrem •nanju. Naslov v oglasnem oddelku -3316 Prodam lepo malo rabljeno kuhinjsko pohištvo. Poizve se Ogris Andrej, Trojarjeva st. 9, Xranj -3310 Prodam 2 kombinirana mizarska stroja in elektromotor, nekaj rabljenega pohištva, železno pe-Hco, bakren kotel za pranje in aekaj nove strešne opeke. Naslov v oglasnem oddelku -3360 Prod a m motorno kolo NSU-Lambretto. Vogle 30, Šenčur -3365 ?rodam avto Fiat Ballila v do->rem voznem stanju. Na ogled Ljubljanska 21, Kranj -3365 Stiskalnico za sadje na juto prodam. Lipar Andrej, Cerklje it. 30 -3366 Prodam 630 m* zazidljive par i«Je na Klancu. Naslov v oglasnem, oddelku 3371 KUPIM Motorno kolo 98 DKW ali NSU iitpim. Naslov v oglasnem oddelku ; -3367 t Knpim kotel za žganjekuho. Naslov v oglas, oddelku -3368 /1,1-RAZNO Dne 31. avgusta sem našel aktovko z dežnikom od Bistrice do r-odbrezij. Lastnik jo dobi v Podbrezjah .Št. 5, Duplje -3369 Cenjene stranke obvScam, da wn se preselil v Prešernovo ulico 9, Kranj. Izdelujem In po- pravljam vse vrste moških klobukov. Priporoča se klobučar Jane Janez -3251 Frizerskega vajenca sprejmem. Ogris Andrej, Trojarjeva št. 7, Kranj -3311 Društvo LT Trebija P. Gorenja vas sprejema prijave za tečaj voznikov motornih vozil, ki bo v drugi polovici meseca septembra. Prijavite se pri tajniku društva do 15. septembra 1960 -3347 Pridno, pošteno dekle išče prazno ali opremljeno sobo. Pomagam pri delu — dam nagrado. Zupan Ignac, Bičkova 9, Kranj 3350 Šofer D-E kategorije želi spremeniti službo. Ponudbe pod stanovanje oddati v oglasni oddelek 3352 Vestno snažilko za čiščenje šole sprejmemo v službo. Prijavite se osebno v pisarni osnovne šolo Simon Jenko, Kranj 3358 REJCI - PERUTNINARJI POZOR! Valilnica v Naklem prodaja poleg enodnevnih piščancev tudi plemenske piske različnih pasem v starosti od 7 do Š te-nov, po zmernih cenah. Prodajamo vsako sredo od 8. do 12. ure v valilnici. Obenem sporočamo, da lahko dobite piščance-pohance — primerne za zakol vsak petek popoldne v valilnici. Večje količine naročite naprej. Kmetijska zadruga Naklo kino objave RAZPIS ŠTIPENDIJ Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj razpisuje štipendije za naslednje šole: 2 — Višja ali srednja šola za medicinske sestre 3 — Sola za sanitarne tehnike 3 — Višja šola za medicinske in rtg tehnike 3 — Zobotehnična sred. šola 3 — Višja dentistična šola 1 — Srednja tehnična farmacevtska šola 1 — Babiška šola 4 — Sola za bolničarje 4 — Enoletni tečaj za zobne asistente Za zobotehnike in zobne asistente velja razpis tudi za delovna mesta. Pravilno kolkovane prošnje pošljite upravi Zdravstvenega doma Kranj. Prednost imajo prosilci, ki imajo preskrbljeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Remontno podjetje Jezersko razpisuje delovno mesto KOVAČA Pogoj i: V i.sokokva 1 i f i ci ra nali kvalificiran kovač s podkov-sko šolo. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe možen takoj. Ponudbe poslati na gornji naslov. Jesenice »RADIO«: 6. septembra ameriški cinem. film ULICA FREDERICK št. 10 Jesenice »PLAVŽ«; 5. in 6. septembra ameriški barvni cinem. film PREPOVEDANI PLANET Bled: 5. septembra ameriški barvni film OBRAČUN PRI OK KORALU, 6. septembra pa jugoslovanski film VETER JE PONEHAL PRED ZORO, predstave ob 18. in 20.30 uri Radovljica: 6. septembra ameriški barvni film - SMEŠNI OBRAZ, predstava ob 20. uri Tržič: 6. septembra ameriški barvni film BENI GOODMAN Kranj »STORZIČ«: 5. septembra ameriški barvni film — V POMLADI ŽIVLJENJA, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri ter matineja ob 10. uri isti film, 6. septembra ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA -obveščamo vse kinoobiskovalce. da bodo do preklica redne kino predstavo ob 15., 17., 19. in 21. uri Letni kino -PARTIZAN-: 5. septembra ameriški barv. film SREČANJ17'. V LES VEGASU, 6. septembra pa jugosl. - italj. film BELI VRAG, predstave ob 19.30 uri Primskovo »TRIGLAV*«: 6. septembra ameriški barv. film KOVINSKA ZVEZDA, predstavi ob 18. in 20. uri Stražiščc -SVOBODA« 6. septembra ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA, predstavi ob 18. in 20. uri Škofja Loka: ti. septem. italij. vistav. film VENECIJA, MESEČINA IN TI, predstava ob 20.30 Kamnik: 5. septembra amer-barvni film AVTOBUSNA POSTAJA, 6. septembra ameriški barvni film PERI, predstava ob 20. uri je, precej trd oreh, ki ga Kranjčani žal niso štrli. Po obojestranskih izmenjavah obeh napadov je leva zveza Ljubljane Lukežič v 28. minuti ostro streljal. Vratar Brezar je žogo odbil, vendar ie o.Jh *A-ga ponovno priletela do Lukeži-ča, ki jo je na svojevrsten način s kolenom plasiral v desni spodnji kot. Po prejetem golu so se Kranjčani nekoliko zbrali, vendar je bila povezava med krilsko napadalno vrsto posebno slaba, kar se je vidno odražalo v neučinkovitosti napadalcev, ki so danes popolnoma odpovedali in jih ni bilo moć prepoznati na terenu. — V 39. minuti je bil Stular II v padu z vratarjem Brezarjem laže poškodovan in je odšel iz igre. Minuto za tem pa je odlični Pire na lep predložek Potokarja z okrog 20 metrov neubranljivo zadel mrežo. Vdrugem delu igre je v 60. minuti najprej Pire z ostrim strelam zadel prečko, kasneje pa je njegov presti strel z okrog 18 m Brezar ujel v odlični paradi. Tik pred koncem srečanja, v 89. minuti je Majcen na precllozek Potokarja postavil končni izid 3:0. Pri Ljubljani naj omenimo odličnega Zorka in Hermana ter Lukežiča v napadu in prizadevnega Majcna, medtem ko sta bi- PARTIZAN : MEDVODE 2:1 (1:0) NAKLO, 4. septembra — Dopoldne sta se na igrišču v Naklem pomerili nogometni enaj-storici domačega Partizana in NK Medvode. V prijateljski tekmi so zmagali domačini, z rezultatom 2:1 (1:0). ŠAHOVSKA REPREZENTANCA PARIZA NA JESENICAH V četrtek je prispela na Jesenice iz Francije šahovska želez-ničarska reprezentanca Pariza. Kot gost šahovskega društva Jesenice so si pariški šahisti v četrtek, petek in soboto dopoldne ogledali Bled, Bohinj, Pokljuko in Vršič. Pred odhodom, to je v soboto popoldne, je bil v šahovskem domu na Jesenicah prijateljski mednarodni dvoboj med šahovsko reprezentanco železničarjev Pariza in Šahovskim društvom z Jesenic. Uvodoma se je zahvalil gostem za obisk predsednik Šahovskega društva Jesenice tov. Zdravko Strumbl in jim dal v spomin na obisk v Jugoslaviji album s posnetki gorenjskih krajev, predstavnik pariške šahovske reprezentance pa se je zahvalil Jeseničanom za gostoljubnost, jih povabil na povraten obisk v Francijo in jim izročil v spomin album s slikami Pariza. V dvoboju so zmagali domačini s 6 : 2. VOŠPLRNIK REPUBLIŠKI PRVAK Minuli teden je bilo v Izoli zaključeno letošnje prvenstvo Slovenijo v šahu, ki so se ga razen na.ših najboljših inralc'v z u,snr>-hom udeležili tudi Gorenjci, med njimi mednarodni mojster Sto-jan Puc, mojstrska kandidata Vošpemik in Cudermnn ter pr-vokategornik Roblek. Med največja presenečenja sodi vsekakor prvo mesto Vošpernika v družbi z Ljubljančanom Stupico. Oba sta si s tem priborila tudi neposreden vstop na letošnje državno prvenstvo, kar predstavlja za gorenjski šah še tem večje priznanje. Puc je bil tretji, Cu-derman je v družbi z Njegovanom, Pircem, in Kržišnikom delil 6 do 8 mesto, medtem ko je Roblek zasedel z Ivačičem in Vavpetičem 11. do 13. mesto. I. Virnik 2e v prvem polčasu je bil radi 5 osebnih napak izključen srednji napadalec domačih Mat! jan Rus, tako da so Kranjca* v nadaljevanju igrali skorap brez igralca pod košem. Kip. temu pa so z uspešnimi prodoP in nekaj meti od daleč razliko1 polčasa podvojili. V sinoćnji tekmi so Triglava1? zaigrali bolje kot v Ljublja«-Predvsem so se popravili v na* padu, medtem ko v obrambi s ni šlo najboljše. Razveseljiv 3 tokrat izkoristek prostih met kot jo rabite pri vezenju.'* »Vse bom tako naredila g°~ spod, samo da mu ne bo treba k zdravniku.« je ponižno zA' šolske sluginie, živel mirno in trjevala sluginja Franca, zadovoljno življenje v svo>em »Franca, pa dobro merico dajte, da ga v° s tem lajšal bole- zakajenem domu. V borni koci je Malhus preko leta čevliaril, pozimi pa se je vneto lotil klanja prašičev. To je sicer zelo donosno, utegne pa biti tudi zganja mu srkal in si čine!« »Žganja se pa ne branim, žganja,« je zatrjeval Matevž usodno. Malhus je okusil obo- ter segel po kozarčku, ki )e je. stal na stolu kraj štedilnika. »Z navadno šivanko vbada-ti živemu človeku v meso le šolah in živlieniu pridobleno učenost na mladino v Gorjah«, mi je pripovedoval sosed Mate. presneto zamotana zadeva-Vbodeš in potegneš nit. . ■ Kf~ ko pa sedaj, sem se vprašal, ko »Na Štefanovo je bilo, ko je je Matevž zatulil kot živina, čas kolin že minil. Ponoči, ko ko sem hotel vbosti na drugi je kazalec na uri kazal drugo strani zevajoče rane. Kaj km«' uro po polnoči, je zažvenketa- lu sem ugotovil, da z ravno lo okno. Gromska strela, sem šivanko ne bom kos svojem* zavpit in odprl okno, da bi videl kdo mi krade spanje.« »Gospod, gospod, ne zamerite! Odprite, gospod nekaj hudega se je pripetilo!« je hitela slugin'ia Franca. »Mož krvavi in bojim se, da bo po njem. Hitre pomoči potrebuje, jo vtaknil v mrzlo vodo, ne odlašajte!« »Pa kaj morem jaz pri tem, če krvavi,« sem godrnjaje zavrnil Franco. »Oh, gospod, padel je, na klancu mu je spodrsnilo in se- zdravnikovanju.« »Franca dvojne klešče mi dajte! In špiritov gorilnik p0' stavite na mizo«, sem ukazoval. Segrel sem šivanko in 1° previdno krivil. Potem sem da ra:-' ka- se je ohladila in jo se žil v jodu. . j »Franca, še mi dajte igatt}™ Namesto injekcije proti bolečinam.« »Žganje, pa žganje, tega *■ kira mrsarica mu je pri padcu ne branim,« je cmokal MattVh odrezala desni uhelj,« je joka- ki ie zaradi velike množine je pojasnjevala Franca. zaužitega alkohola, pa tU" »Mhm, mhm, da! Iz lekar- zaradi bolečin, ki prav gotovo niške omarice moram vzeti ob- niso* bile majhne, kmalu trdn° veze in jod,« sem mrmral zaspal. Napravil sem osem it' Franci, ki je kar naprej tar- vov in prav toliko vozlov- K. je Kar naprej nala in jokala. »Ne jokat Franca! Previden bi moral biti, pa se mu to ne bi primerilo. Da ni bil neroden tudi zaradi pijanosti?« »Eno in drugo >i je vladal strahovit nered. Ob ognjišču je sedel Matevž in na vse pretege preklinjal,« je Pripovedoval Mate. »Pogledal sem uhelj, samo na zvor-niem koncu se je še dr/aL Franca, takoj stopite k sosedu, še to uro naj zaPreže, da ta človek ne bo izgubil preveč krvi. Tu je potrebna zdravnikova roka,« sem ukazoval. »Kar sami opravite učitelj! K zdravniku ne grem, pa prav Delal sem nemoteno, ker Matevž spal,« je zadovohnO ugotavljal Mate ter si segel * roko v lase, kot bi hotel rt& »Preklicano težko delo je lo . . .« Osmi dan sem Matevžu P0' bral šive. Rana se je zacelil? brez gnojenja, samo uhelj » bil kot — prilepljen k b»l'jl.j Pri šivanju sem ga poza*'1 podložiti, zato se je držal g'a" ve kot klop. Pa niČ zato! Ma' tevžu je bilo važno, da }* imel oba uhlja in se ni ieZ' ' ko ga je sosed ob prvem srečanju po nezgodi pozdravil^ »Dobro si jo odnesel, Malh** Le kako bi zgledala tvoja l"4'^ tica brez uhlja! Malhus v dr*' go bodi previdnejši!« Da ne pozabhn. Šolarji čuli besedo Malhus in vide Matevžev uhelj in kot Jl^j v viharju je šlo hitro od P* do ust, da se je Matevž PrC~_ imenoval v Malhusa. In "l .' '.' ta pozdravljali: 'D°?r° jutro, Malhus! — Dober da»> dober večer, Malhus!« , In Malhus je zadovoljno . .1 nobeno ceno zdravljal, čeprav je bil v Mg če bi mi moral zdravu skrit nedolžen posrne ■■