primorski uTr'p


DR '
Droga Portorož, Živilska industrija d. d..
Obala U, 6320 Portorož
FEBRUAR 2001 leto 7 številka 84 cena 150 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
IC Banka Koper
Primorci smo kar dvakrat morali začeti znova ©
Lucija naselje - mesto - občina?
V uredništvo Primorskega utripa je pricurljala informacija, da se je pri vplivnih ljudeh blizu KS porodila ideja, da Lucija, nekoč spalno naselje, danes že skoraj malo mestece, zadostuje skoraj vsem kriterijem, da bi v doglednem času lahko postala Občina. Ima organizirano osemletno šolanje, primerno zdravstveno oskrbo, preskrbo prebivalstva z iivljenskimi potrebščinami, je komunalno opremljena, nudi poštne storitve, finančne storitve (banke) ima velike prostore za upravno dejavnost lokalne skupnosti, tu Živi več kot 7000 prebivalcev (zakonski minimum 5000 in tudi manj), nima pa še knjižnice. y°Ijo polnoletnih prebivalcev pa je treba seveda ugotoviti z referendumom. Več v naslednji številki.
ŽIVLJENJSKI KROG
zavarovalnica triglav
'G
PIRAN: Proračunska razlika krita iz lanskih presežkov
Občinski svet Piran je na svoji 19. redni seji 6. februarja po hitrem postopku sprejel proračun Občine Piran za leto 2001 in s tem zagotovil normalno delovanje Občine, ki se še vedno otepa bremen starih dolgov - in grehov. Županji in njeni desni roki Bredi Klobas je tokrat res uspel veliki met; občinskemu svetu sta predstavili uravnotežen Proračun. Skupni prihodki proračuna znašajo fH9l milijarde SIT in so za 19,2 % večji glede na °ceno realizacije v letu 2000. Načrtovani odhodki Proračunskih sredstev znašajo 3,268 milijarde SIT. Razlika znaša 377,513 milijona SIT in bo krita iz Prenosa sredstev iz preteklih let. V proračunu je Predvideno tudi plačilo glavnice iz naslova dolga Splošni bolnišnici Izola v znesku ISO milijonov sIT. Občina prvič poskuša prodati kar nekaj Sv°jega premoženja, da bi lahko uresničila napovedane investicije. Od prodaje poslovnih Prostorov pričakuje Občina Piran 225 milijonov RIT (Palača Travisini, Beneška hiša, gostišče “rtoroška, avtobusna postaja Portorož). Gradnja 0S Sečovlje ni ogrožena, nekatere predlagane 'nvesticije (Belokriška cesta) pa bodo morale še Počakati.
1I1PH
^	IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
O) & š
a
©>«■ tel.: 6771
FOTO: FK-INFORMA.
Slovenci v Italiji:
‘Dobili smo naj-vcč, kar je bilo mogoče. ”
Poslanska zbornica v Rimu J« P° dolgotrajnem napornem usklajevanju 14. 2. 2001 sPrcjela globalni zaščitni zakon. Čeprav kompromisni in ohlapen, pomeni dober zače-
Človek, ki ima denar
Galassi Enrico, direktor italijanske družbe Porting je, v še vedno precej zapleteni zgodbi lastništva in izgradnje marine v Izoli, verjetno edini človek, ki je konkretno tudi nekaj vložil. Najprej 4 milijarde lir, sedaj pa še v prvi fazi 171 milijonov SIT, kijih bo firma Porting porabila za gradnjo 187 m dolgega valobrana št.3, ki bo bolj ščitil marino pred valovi in neurji. Tudi Občina ni od
muh. Investitor (le kdo je to?) mora zagotoviti 40 milijonov SIT za morebitne poškodbe občinske ceste ob obali, po kateri bodo težki tovornjaki vozili kamenje in beton. Vgradili bodo namreč kar 27.000 m3 materiala, ki ga bodo pripeljali s plovili in 18.000 m3 materiala, ki ga bodo na gradbišče vozili s kamioni. Naročnik je Marinvest d.o.o. Izola, izvajalec Hidro Koper d.o.o., nadzorni organ Jože Maver univ. dipl. inž. grad. Projektiva inženiring Piran.
Interpelacija zoper ministra Rupla?
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri, ki naj bi poslej delovala kot društvo (predsednik Frane Goljevšček) je za sredo, 14. 2. v hotelu Marina v Izoli sklicala novinarsko konferenco, na kateri naj bi predstavili pobudo parlamentarnim strankam, naj v DZ postavijo javno vprašanje, ali je Dimitrij Rupel lahko še zunanji minister? Vsebina pobude civilne družbe (društva) nam do oddaje rokopisa še ni bila znana. Predstavili naj bi tudi zamisel o Evroregiji, tako, kot si jo zamišlja to društvo.
Velika žalna slovesnost v Strunjanu
V petek, 16. 3. 2001 ob 11.00 uri bo pred spomenikom v Strunjanu žalna slovesnost ob 80-letnici tragičnega dogodka v spomin na otroke, ki so 19. marca 1921 padli ali bili ranjeni, ko so nanje z vlaka streljali razposajeni pijani fašisti. Pri tem so dva otroka ubili, pet je bilo ranjenih, od katerih sta dva ostala invalida za vse življenje. Pobudo za veliko žalno slovesnost je dalo Združenje borcev in udeležencev NOB Piran, organizacijo je prevzela Občina Piran v sodelovanju s KS Strunjan. V ta namen je organiziran posebni odbor, kulturni program pa je prevzela Ois Lucija.
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
_____IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -
IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
4/
|
IZOLA
Več reda na področju dvojezičnosti
Občinski svet Občine Izola je v četrtek, 1. februarja sprejel odlok o izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v občini. Odlok natančno določa pravila o dvojezičnih napisih in izvajanju dvojezičnosti v javnosti. Za neizvajanje odloka pa so predvidene kazni.
V	vladni proceduri je predlog Zakona o uporabi slovenskega jezika, ki naj bi se smiselno uporabljal tudi za način uporabe italijanskega in madžarskega jezika. Predlog zakona določa kakšna mora biti vsebina določenih javnih napisov, kakor tudi pristojni organ (Urad za jezik), ki naj bi izvajal strokovne naloge v zvezi s pravilno uporabo jezika in pristojni organ za izvajanje inšpekcijskega nadzora.
V	Občini Izola so s prejemanjem odloka pohiteli v upanju, da ga ne bo treba popravljati.
V statutu Občine Izola je opredeljeno, da narodnostno mešano območje obsega mesto Izola (Krajevno skupnost (KS) Staro mesto, KS Haliaetum, KS Livade) in naselji Jagodje ter Dobrava. Odlok v 2. členu opredeljuje pojem dvojezični napis. To je napis v slovenskem in italijanskem jeziku, ki mora biti praviloma izpisan z enako oblikovanimi črkami iste velikosti, lahko pa je likovno oblikovan tudi drugače, če v obeh jezikih uporablja enako velik prostor ali tako, da ne postavlja besedila v enem od obeh jezikov v podrejeni položaj. Kdor naroča postavitev oziroma objavo napisa, ki mora biti po omenjenem odloku dvojezičen, je dolžan poskrbeti, da sta besedili v obeh jezikih vsebinsko enaki in jezikovno pravilni.
Odlok opredeljuje tudi pojme, kaj se šteje za »dvojezično, »obrazec« in »pravno osebo javnega prava«. Dvojezični obrazec je po tem odloku vnaprej natisnjeno besedilo vloge, zahtevka, sporočila ali kakršnega koli drugega dokumenta, ki ga vnaprej nedoločljive osebe uporabljajo v stikih s pravnimi osebami javnega prava, izvajalci javnih služb in drugimi nosilci javnih pooblastil ter bankami, zavarovalnicami tako, da vanj vpišejo samo svoje podatke in svoje specifične zahteve. Pravna oseba javnega prava je država, lokalna skupnost ali druga samoupravna skupnost oziroma njihov organ. Ta določba se smiselno uporablja tudi za direkcijo, sklad ali agencijo, ki izvaja pooblastila države ali lokalne skupnosti na dvojezičnem območju. Odlok v 4. členu določa, da se v firmi (imenu) gospodarske družbe ne prevajajo dodatna sestavina -fantazijski dodatek, ter v firmi vsebovana lastna imena. V firmi se pri objavah na javnih krajih obvezno prevaja označba dejavnosti in
navedba oblike družbe (na pr. d.d., d.o.o. itd.) oziroma navedba samostojnega podjetnika (oznaka s.p.). Določbe tega odloka se smisleno uporabljajo tudi za zavode, zadruge in druge gospodarske in negospodarske subjekte, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti. Odlok opredeljuje pojem trajni jevni napis in začasni javni napis. Za trajni javni napis se šteje oznaka firme, ki jo pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, objavi ob vstopu v svoje poslovne prostore, kar velja tudi za objavo statusa organizacijske enote in predmeta poslovanja v konkretnih poslovnih prostorih. Nadalje objave urnikov oziroma uradnih ur v trgovskih, gostinskih, storitvenih in podobnih obratih, v bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih institucijah, v poslovnih prostorih pravnih oseb javnega prava ter pri izvajalcih javnih služb državnega in lokalnega pomena; objave cenikov v bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih institucijah, v poslovnih prostorih pravnih oseb javnega prava ter pri izvajalcih javnih služb državnega in lokalnega pomena. Vsi napisi na kažipotih in tablah, na dopolnilnih tablah prometnih znakov, na usmerjevalnih napisih, na uradnih oznakah ulic, postajah in postajališčih javnega potniškega prometa, razen imen naselij in drugih geografskih pojmov, ki niso na narodnostno mešanem območju. Drugi napisi, ki so namenjeni poslovanju z občani in ki jih uporabljajo pravne osebe javnega prava ter izvajalci gospodarskih služb državnega in lokalnega pomena, v prostorih javnega in zasebnega zdravstva, javnih socialnih, javnih kulturnih in javnih športnih objektih ter v bankah in zavarovalnicah. Izolski odlok o dvojezičnosti izrecno ne določa, da se mora uradne objave v časopisih ali urednem listu objavljati tudi v italijanščini. To obveznost določa višji pravni akt - zakon o javnih glasilih.
7. člen odloka določa, da se za začasne javne napise štejejo objave in razglasi, ki jih na oglasnih deskah ali drugje na javnih krajih objavljajo pravne osebe javnega prava, izvajalci javnih služb ter društva s sedežem na narodnostno mešanem območju. Objave na javnih krajih, ki obveščajo o dogodkih na narodnostno mešanem območju, objave pogojev poslovanja v izložbenih oknih oziroma oglasnih in podobnih vitrinah storitvenih,
gostinskih in trgovskih obratov ter bank, zavarovalnic in drugih fmačnih institucij ter drugi začasni napisi v prostorih, ki so namenjeni poslovanju z občani.
O dvojezičnosti na javnih prireditvah
Oba jezika (slovenski in italijanski) se morata uporabljati na proslavi, ki je slavnostna prireditev v čast praznika ali obletnice pomembnega dogodka, na zborovanju, ki je druženje večjega števila ljudi na kakem kraju z namenom razpravljati o čem in izražati nekaj, na javni manifestaciji, ki je organizirano množično in slovesno izražanje razpoloženja v znak podpore določenemu javno izraženemu interesu, ko je k udeležbi na taki prireditvi javno vabljen vnaprej neopredeljen krog občanov. Uporaba obeh jezikov pomeni obvezno uporabo obeh jezikov v uvodnem pozdravu oziroma pozdravnem nagovoru, vsebinsko enakovredno vzporedno uporabo obeh jezikov pri napovedovanjih posemeznih sestavin prireditve. V primeru, daje svebinski nagovor en sam, mora biti vsaj del tega preveden v jezik ali neposredno podan v jeziku, ki v tem nagovoru ni večinsko uporabljen.
Za tolmačenje pojmov iz omenjenega odloka sta pooblaščeni delovni telesi občinskega sveta - Komisija za vprašanje italijanske narodnosti in Statutarno pravna komisija. Nadzor nad izvajanjem tega odloka pa izvaja občinska inšpekcija.
Za neizvajanje odloka so predvidene kazni
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT se kaznuje pravna oseba in podjetnik posameznik, ki stori prekršek - če ne zagotovi enakovrednih napisov v obeh jezikih, ne zagotovi vsebinsko ali jezikovno pravilnega prevoda, ne zagotovi prevoda označbe dejavnosti in navedbe oblike družbe, ne zagotovi dvojezičnega javnega napisa, ne zagotovi izvajanja dvojezičnosti na javni prireditvi. Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT sc kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori zgoraj navedeni prekršek.
Izolski odlok o dvojezičnosti določa enoletni roko za uskladitev z novimi določili.
BSE spreminja prehrambne navade
Nemci spet na veliko jedo konjsko meso
Nemški ilustrirani časopis Bild v svoji 35. številki prinaša novico, da so Nemci precej zaskrbljeni zaradi bolezni norih krav in na veliko kupujejo konjsko meso. V nemških klavnicah so v letu 2000 zaklali in prodali okrog 30.000 konjev, dvakrat toliko kot v letu 1999, je za časopis povedal Jens Beervvart, predsednik zveze nemških klavnic, ki se ukvarjajo s klanjem in predelavo konjskega mesa. Če so krave nore, konji zagotovo (še) niso. Zato se konjsko meso, ki je bila po vojni
hrana za revne, spet v večjih količinah pojavlja specializiranih mesnicah. Kilogram konjskih klobas stane v Nemčiji 15,90 marke (okrog 1600 SIT), konjski zrezki pa so občutno dražji, saj stane kilogram sočnega fileja, kot Nemci pravijo zrezku, 40 mark (okrog 4.000 SIT). Ne nazadnje je konjsko meso zdravo, saj vsebujejo slastni zrezki le 2% maščobe. In odkod dobivajo klavnice konje za zakol? Običajno so to konji za jahanje, ko odslužijo svoje, ali pa konje prodajo kmetje, nekaj živali pa tudi uvozijo.
Poraba govejega mesa v Evropi seje po izbruhu bolezni norih krav (BSE) hitro začela zmanjševati in je onekod padla za dobro četrtino, al opazijo padec prodaje govejega mesa tudi v Sloveniji, čeprav pri nas še nismo odkrili nobene nore krave. Medtem, ko se je konjsko meso, zlasti v Nemčiji, spet znašlo visoko na jedilnem listu se v tej državi sprašujejo ali bodo res morali poklati in sežgati kar 400.000 krav starejših od 30 mesecev, kar bi davkoplačevalce stalo 362 milijonov mark.
Prejeli smo
Spet prozorne laži o fojbah
Desničarske, neofašistične italijanske nazadnjaške sile že kar praviloma vsako nekoliko politično ogreto ozračje izkoristijo za neštetokrat ponovljeno, skonstruirano, z lažmi prepleteno obtožbo o fojbah. Po njej naj bi bili partizani in njim pridruženi italijanski protifašisti med drugo svetovno vojno in leta po njej, pobili na desettisoče nedolžnih žrtev in jih pometali v kraške fojbe. Tako podlo, z lažmi prepleteno trditev si je privoščil tudi sicer ugleden italijanski dnevnik Corriere della sera. V sredo, 3.januarja je spet spet predstavil svojim bralcem velikokrat ponovljeno, vedno z malo drugačnimi podatki in namernimi lažmi podkrepljeno zgodbo iz časov med drugo svetovno vojno in neposredno po njej pod naslovom »Le fosse slovene«.
V članku je pisec skušal bralcu obuditi spomin, kaj so fojbe. Po njegovem so to množična grobišča. Slovenski partizani IX. korpusa, pozneje združeni s Titovo armado, naj bi med drugo svetovno vojno in po njej (do leta 1947) v fojbe pometali nad 50.000 pobitih nasprotnikov, predvsem Italijanov, Tržačanov, Goričanov in Istranov.
Po navedbi v članku naj bi bile taka množična grobišča na krasu v Lokvi, Socerbu pri Glinščici, Gargazu, Aracii, Nedeljščici pri Labinu, v Krnici, Borštu in Zvročku. Že v minulosti so nekateri desničarski italijanski časniki kar tekmovali, kdo bo posredoval bralcem, kako grozna usoda je doletela nakatere nekdanje fašiste in njihove pomagače.
Več dejstev samih po sebi govori o podli skonstruiranosti teh trditev. Deveti korpus je bil ustanovljen 13. decembra 1943. In razformiran 16. maja 1945. Torej ni mogel biti udeleženec domnevnih pobojev do leta 1947. V tem času je bilo področje njegovega delovanja edinole okolica Krnice. Tam pa ni nobene fojbe.
O preiskavah, kdo so bile žrtve, ki so tragično končale v kraških jamah, je bilo napisano že več znanstvenih del. Vsa pa brez razlike pričajo, da so trditve o žrtvah fojb daleč od resnice in da bi fašistični viri radi tako prekrili svoja zločinstva v vojnem času in pred njim.
Neizpodbitna zgodovinska resnica je, da seje deveti korpus NOV Slovenije v času svojega obstoja skupaj z italijanskimi partizani boril na strani zavezniških vojaških armad proti vojnim silam fašistične Italije in nacistične Nemčije. Na svojem operativnem prostoru je deloval v skladu z operativnimi načrti Zaveznikov in po vseh pravilih mednarodnega vojaškega prava in veljavnimi konvencijami. Kot naše narodnosvobodilno gibanje na sploh so tudi enote devetega korpusa ob velikih žrtvah prispevale velik delež k porazu fašističnih sil takratne Evrope in v boju za osvoboditev Primorskih Slovencev.
Klevetniško pisanje o zgodovinskih dogodkih jc podla žalitev ne le za borce nekdanjega devetega korpusa NOV in za vso osvobodilno gibanje Sloveniji, temveč tudi za vse demokratične sile, ki so v drugi svetovni vojni združene proti nacifašizmu izbojevale poraz vsemu človeštvu grozečega zla z rasistično, genocidno vsebino podžganega mednarodnega fašizma.
Takšno zlonamerno pisanje v sicer uglednem italijanskem časniku pa mora biti v opozorilo vsem, da v sedanjem času na različnih delih Evrope spet poganjajo korenine v sodobno prevleko prikritega neofašizma. Nekdanji borci IX. korpusa ogorčeni nad tem pojavom, pričakujemo, da se bodo vsi demokratično misleči dvignili proti temu grozečemu pojavu, ki preti razvoju dobrih, demokratičnih medsosedskih odnosov.
Skupnost borcev IX. korpusa NOV in POS
predsednik
General v pokoju Pavle Šuc, Lucija
Spominske značke za sorodnike žrtev fojb
Po pisanju Primorskega dnevnika je vlada v Rimu že pripravila tehnično poročilo o zakonskem predlogu, po katerem bo država Italija podelila kovinske spominske značke sorodnikom žrtev fojb. Zakonski predlog je vložil znani tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia. Zagotovila, da bo res tako, je dal sam ministrski predsednik Giuliano Amato. Tržaški poslanec je protestiral zaradi zamujanja vladnega poročila o skrivnostih in resnici o fojbah, ker naj bi bil to tudi vzrok, za zamujanje glede sprejema »zakonskega akta o fojbah, čeprav je verjetno za to kriva tudi počasna italijanska birokracija.
Na znački, ki jo bodo prejeli sorodniki žrtev bo pisalo; »Italija se spominja«.
V Italiji, zlasti v Trstu so nekateri še vedno prepričani, da so žrtve, fojb predvsem italijanski državljani, puščice krivde pa še vedno letijo na Titovo komunistično vojsko - Partizani.
A nti - baby tudi za moškega
Ne v obliki tablet, kot jih poznajo in uporabljajo ženske, če ne želijo zanositi, ampak v obliki injekcij, poroča nemški Bild. Injekcije naj bi bile na voljo že kar kmalu. Prve poskuse o uporabnosti »hormonske injekcije« so opravili na univerzi v Muenstru v Nemčiji. Rezultat je odličen, tako rekoč 100-odstoten, pravi profesor Eberhard Nieschlag, ki je uspešno opravil poskuse na 42 moških, ki so šest mesecev zapored dobivali po 1000 mg Testosterona in 200 mg Norethistcrona. Strokovnjaki pravijo, da mora moški dobivati injekcijo redno vsakih šest tednov. Po dveh do štirih mesecih semenčeca omrtvijo in moški ni več sposoben oplojevati. Ko preneha dobivati injekcije, postanejo njegova semenčeca spet plodna. Nedvomno, da bo iznajdba pomenila pravo seksualno revolucijo.
■ ^
primorski uTp
Dr. Lucija Čok
Dva temelja za nastanek univerze na Primorskem
V Kopru Fakulteta za humanistične študije, v Novi Gorici Politehnika. Dva temelja za graditev univerze na Primorskem, ki naj bi jo vendarle ustanovili prihodnje leto. Koliko Finančnih sredstev je pripravljeno vložiti gospodarstvo?
Dr. Lucija Čok, ministrica za šolstvo, znanost in šport je prejšnji teden (17.1.) obiskala Koper. Želela seje prepričati, ali so obalne občine Izola, •Koper in Piran ter seveda gospodartsvo, tudi dejansko (s Financiranjem) pripravljeni podpreti začetek dela Fakultete za humanistične študije, ki je poleg Politehnike v Novi Gorici edina prava Fakulteta in kot taka temlelj za nastanek tretje univerze. “Obisk v Kopru je samo eden od številnih, ki jih načrtujem po slovenskih regijah, je dejala Dr. Lucija Čok. Ministrica (še do nedavnega direktorica Znannstveno raziskovalnega centra v Kopru) je na novinarski konFerenci v prostorih fakultete (v stari Pošti v Kopru) pojasnila tudi, zakaj ni razrešila vladne skupine za ustanovitev univerze. “Vladna skupina bo ostala, vendar bo sestavljena nekoliko drugače. V njej bodo predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva, štela pa bo 11
11 članov”. Kot je dejala, naj bi komisijo vodil dr. Livij Jakomin, dosedanji predsednik projektnega sveta Visoko-šolskega središča Koper. Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi dr. Darko Daro-vec, v. d. dekana Fakultete za humanistične študije in dr. Oto Luthar, direktor Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Dr. Darko Darovec je povedal, da bodo prve študente na fakulteto za humanistične študije začeli vpisovati letos jeseni. Če bodo njihovi programi uspešno prestali še eno recenzijo, in če bo svet za visoko šolstvo na podlagi teh recenzij dal soglasje, bi lahko v začetku marca bila fakulteta uvrščena v dodatni vpis. V prvo generacijo študija naj bi vpisali okrog 90 študentov. Rekorderka vpisa v Kopru pa je Visoka šola za management, ki ima kar 510 vpisnih mest. Turstica v Portorožu 280 za izredne in 110 za redne študente.
Ekipa pod vodstvom dr. Lucije Čok je na obisku v Kopru želela preveriti ali so občine pripravljeni soFmancirati delovanje nove fakultete. Občine so zares pripravljene to storiti, vendar, kot smo razumeli, Financiranje naj ne bi portala stalnica izdatkov iz občinskih proračunov. Pripravljeni so sofinancirati materialne stroške delovanja fakultete v prvem letu. Kot so dejali so enako zagotovilo dali tudi predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok, Luke Koper Bruno Korelič in Israbenza, Janko Kosmina.
IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL
Poslovalnica TPC Lucija,
tel./fax: 05 6773 296
Poslovalnica Koper, Pristaniška 2,
tel.:05 6278 600, fax: 05 6276 788
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski uVp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc •Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TelVFax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E-poŠta: infonna.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Mcdia Service - Storitve za medije in tisk ^1A Primorska tiskovna agencija:
°bala 125, Lucija
TcU fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož risk: Tiskarna VEK Koper
Ustanovitelj in izdajatelj:
isummrn
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc VasoviČ s.p.
Matična Št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper,
Izpostava Lucija. Davčna Št. 59225246
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK,
PE Piran, Ag. Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Lir list RS it. 89/98) sodi Časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodana vivdnosl (DDV) pa stopnji H %.
P rej šnj a vladna skupina si je priza-d e v a 1 a vzpostaviti nekakšen podiplomski center v Štanjelu, mi pa bomo zasledovali že prej sprejete cilje, je dejala Čokova.
Univerza na
Primorskem bo državna ustanova, morda z mešanim kapitalom.
Ostaja še odprto vprašanje kje naj bi domoval rektorat tretje univerze in če bo bodoča univerza z dvema kampusoma v (Kopru in Novi Gorici) sploh imela rektorja?
Napredek je očiten. Koper in Nova Gorica sodelujeta, Ljubljana in Maribor ne ovirata.
Fakulteta za pomorstvo in promet
Pričeli so z drugim delom projekta PHARE CBC
Na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu so v torek, 12. februarja pričeli z usposabljanjem inštruktorjev za vodenje učnega procesa na simulatorju ladijskih motorjev in ostalih pomožnih strojih.
Projekt PHARE CBC (čezmejno sodelovanje Slovenija/Italija) je uspešen primer sodelovanja z Istituto tecnico nautico di Trieste in je Financiran s sredstvi Evropske unije, programa PHARE CBC - Sklad za male projekte. Izvajalec projekta je Pomorski oddelek FPP, vodja projekta je kapitan Valter Suban.
V okviru omenjenega projekta usposabljajo inštruktorje obeh šol (Instituta iz Trsta in FPP) za vodenje učnega procesa na simulatorjih. Simulatorji, na katerih poteka usposabljanje so naslednji: ECDIS - prikazovalec navigacijskih podatkov na elektronski karti. Strojni simulator - simulator ladijskih in pomožnih strojev, Simulator manipuliranja s tekočimi tovori -tanker za nafto/naFtne derivate; tanker za prevoz kemikalij in GMDSS -komunikacijski simulator z vsemi sodobnimi načini komunikacije.
Od 15. do 19. januarja je potekal prvi tečaj - rokovanje z ECDIS (Electronic charts display information system - prikazovalec inFormacijskih sistemov na elektronskih kartah).
ECDIS je najsodobnejši elektronski navigacijski sistem, s katerim je trenutno opremljeno le manjše število ladij, vendar to število iz dneva v dan narašča. Klasična navigacija je potekala oziroma še poteka na ladjah brez ECDIS, po klasični pomorski navigacijski karti, na katero vnašajo smer, položaje ladij, morebitne opombe, popravke itd. ECDIS pa je navigacijski sistem, ki ima za osnovo elektronsko navigacijsko karto, na kateri lahko povežejo vse razpoložljive navigacijske instrumente kot so: GPS, radarske objekte, prikazovalce smeri plovbe, brzinomer itd. To pomorcem omogoča pregled nad navigacijo z enega mesta, brez tekanja od navigacijske karte do radarja in ostalih instrumentov. Valter Suban je naštel še druge prednosti tega sistema.
Simulator omogoča prikaz simulacije dogodkov in okvar, tudi takih, ki se v praksi le redko ali celo v večletni praksi pomorščaka nikoli ne zgodijo. Tako lahko na teh napravah na Fakulteti za pomorstvo in promet simulirajo vsa potrebna stanja, ki so pogoj za učinkovit trening. Da bi se izognili nesrečam (v praksi, torej na motju) seje potrebno o njih nekaj tudi naučiti. Edini način za to ni več zgolj v resničnih situacijah. Na srečo jih lahko simuliramo, je zapisal kapitan Valter Suban. Simulator je opremljen z dvema modeloma strojnice. Tako imajo strojnico, v kateri je štiritaktni srednje hitri dizelski motor in strojnico z dvotaktnim počasno hodnim motorjem. Štiritaktni motor poganja manjšo ribiško ladjo, večji dvotaktni motor pa potiska supertanker z nosilnostjo okoli 200.000 ton, ki ima maksimalni ugrez 20 m. Izobraževanje na simulatorjih se je v zadnjih desetletjih izkazalo za zelo učinkovito metodo, posebej še v primeru preprečevanja človeških napak. Sodoben, v realnem času delujoč simulator lahko poda študentu v nekaj tednih vse potrebno znanje, ki bi si ga dragače s prakso lahko pridobival v dolgih letih.
Januarski tečaj je opravljalo 15 udeležencev, 10 iz Istituto tecnico di Trieste, 4 s Fakultete za pomorstvo in promet in 1 udeleženec iz Uprave za pomorstvo RS. Uprava RS za pomorstvo jim je nudila tudi čoln, kjer so lahko povezali delo na simulatorjih z delom v praksi.
Polomljena krila
Letališče Portorož ne bo več javno podjetje Občine Piran?
To kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo. V ospredje je prišlo vprašanje, ali so letališke storitve na mednarodnem letališču nujen pogoj za izvrševanje funkcij občine in ali so lahko javna gospodarska služba? Pa tudi čista preproščina, zakaj turističnega mednarodnega letališča ne potrebuje turistično gospodarstvo, potrebuje ga pa občina in iz leta v leto krije milijonsko izgubo?
Predlog Zakon o letalstvu med drugim pravi, da se obratovanje javnega letališča praviloma zagotavlja v tržnih pogojih. Letališče Portorož je kot mednarodno letališče državnega pomena. Zanj naj torej skrbi Vlada.
MALI OGLASI
Oddamo poslovni prostor
V centru Lucije (nadpošto) oddamo v najem poslovni prostor (20 m2). Informacije na tel. št.: 6778 - 750
V Luciji ugodno prodam staro pohištvo za dnevno sobo.
Tel.: 040/291 425
Rogla in Terme Zreče
Oddam vikend in nove apartmaje, ugodno.
Tel.: 035 760 332 Gsnt: 041/218 237
Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, Žlebov in drugo. Naročila tel. 041-789-413
Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08,00 do 12,00 in od 14,00 dol8,00 ure
Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136
Iščem finančne vlagatelje - posojilo - v donosni posel Resne ponudbe na
tel. št 031/823-187 in 02/829 - 0- 488.
Vedeževalka Luca vam odgovori na vsa vprašanja s pomočjo kart in intuicije. Zaupajte vprašanje in odgovor dobite po pošti. Eno vprašanje je 1.000,00 SIT + poštnina.
S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 Poljčane
Zeliščar Rizvič Moč narave - Škrlati balzam Za gastritis, atrozo, vensko trombozo, osteoporozo, prostato in hemeroide.
Kapljice, krema, čaji. NONSTOP Tel.: o41/886 345 —________ _________________ .
AA0DRI
Nova oglaševalska revija
■ ^
primorski irHp
to C?
Piran
Nadzorni odbor nadzira »poslovanje« občine
V lanskem letu se v »poslovanju« Občine Piran ni zgodilo nič kaj takega, kar bi imelo za posledico ukrepanje nadzornega organa.
pripada občini, torej kar 1,1 milijarde tolarjev. Skupni davčni prihodki pa naj bi znašali kar 1,65 milijarde tolarjev oziroma v strukturi vseh prihodkov proračuna 57%.	12 % proračunskih
prihodkov predstavljajo tako imenovani kapitalski prihodki.
Načrtovani odhodki proračuna Občine Piran za leto 2001 znašajo skupaj 3,268 milijarde SIT. Razlika med načrtovanimi prihodki in načrtovanimi odhodki proračuna (ne izguba) znaša 377,513 milijona SIT in bo krita iz prenosa sredstev iz preteklih let. Tako je lahko županja Občine Piran Vojka Štular Občinskemu svetu predložila v obravnavo uravnoteženi proračun, ki ga je Občinski svet v torek, 6. februarja po hitrem postopku tudi sprejel.
Občina je v svojih proračunskih odhodkih predvidela tudi plačilo enega obroka (150 milijonov SIT) dolga Splošni bolnišnici Piran. Skupni dolg občine znaša 860 milijonov SIT, dnevne obresti pa kar 500 tisoč SIT. Sporazum z bolnišnico o obročnem odplačevanju dolga še ni podpisan. Tudi to je ena izmed velikih neznank piranske občine zaradi katere boli glava predvsem Županjo.
Na sliki: Januarsko zasedanje Nadzornega odbora Občine Piran. Prisotni člani: Predsednik Jože Utenkar in ostali člani Anton Kariž, Pavel Godnič in mag. Franc Henigman. Na seji so bili prisotni še predstojnik Urada Županje Atilio Radojkovič, vodja Urada občinske inšpekcije in redarstva Andrej Furlan in zapisnikarka Magda Kos.
Nadzorni odbor (NO) Občine Piran bo od občinske uprave zahteval, da ga trimesečno obvešča o tem, kako se bodo gibali prihodki od prodaje občinskega premoženja. Občinski proračun za leto 2001 je sicer uravnotežen toda, če občina ne bo uspela prodati premoženja, se lahko pojavijo resni problemi uresničevanja zastavljenih investicijskih programov.
Sestanek NO je bil v sredo, 31. januarja v občinski palači v Piranu. Predsednik nadzornega odbora Jože Utenkar je pripravil poročilo o delu tega organa v letu 2000. Osnovna ugotovitev je, da se v Občini Piran v preteklem letu ni zgodilo nič sumljivega, oziroma ni bilo opaziti nepravilnosti, ki bi si zaslužile »ostrejše« poročilo. Nadzorni organ občine je v preteklem letu obravnaval problematiko javnega podjetja Aerodrom Portorož (zaradi izgub), svojega člana Antona Kariža je zadolžil naj spremlja spor med Občino Piran in družbo Metropol Group zaradi neplačanega prispevka za urejanje komunalnega zemljišča (garaža pri Metropolu), obravnaval je poročilo o izvrševanju proračuna občine v prvem polletju, opravil je nadzor nad finančnim poslovanjem Krajevne skupnosti Piran in Portorož. Slednji domnevni finančni pregled (če je sploh bil?) menda ni bil po volji, saj naj bi zadevo sprevrgla kot da gre za kontrolo financiranja Portorožana, ki bi ga domnevno vsi radi ukinili, le krajani ne? Ker so nekateri dvomili o tem, ali NO sme pregledati finančne listine Krajevne skupnosti, je predsednik Jože Utenkar ugotovil, da ima omenjeni nadzorni organ pravico do vpogleda v finančno poslovanje vseh sestavnih delov Občine, kar Krajevna skupnost nedvomno tudi je. Pregledali so tudi poslovanje pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, obravnavali so problematiko v zvezi z dolgom Občine Piran Splošni bolnišnici Piran (dolg vsak dan naraste za pol milijona SIT in to zaradi zamudnih obresti). Člane nadzornega odbora še zlasti zanimajo 99-letne pogodbe, tudi
domnevno premoženje Občine Piran v Savudriji... Predsednik Jože Utenkar je ugotovil, da »je kar nekaj stvari še v teku, torej se še ne ve kako se bodo končale«.
Številke v proračunu 2001 za
nekatere še vedno uganka
Nadzorni odbor je obravnaval tudi predlog Odloka o proračunu Občine Piran za leto 2001 in poslušal informacijo predstojnika Andreja Furlana o delu in problematiki Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo. Nadzorni organ se ni mogel spustiti v Širšo bolj poglobljeno strokovno obravnavo predloga proračuna in posameznih postavk za leto 2001, kajti seje se zaradi bolezni ni mogla udeležiti predstojnica Urada za finance, Breda Klobas. Ta tematika je brez strokovne obrazložitve lahko tudi prezahtevna. Član NO Pavel Godnič je vprašal, zakaj članom ni nihče omogočil, da bi se lahko udeležili tečaja (seminarja) o financiranju občin, saj bi tako lahko bolje sledili novostim tudi glede občinskih proračunov.
Proračun sprejet Razlika med prihodki in odhodki 380 milijonov tolarjev
Nadzorni odbor - kontrolni organ Občine Piran je ugotovil, daje proračun Občine Piran uravnotežen, vendar se bo k temu vprašanju še vračal. Skrbi pa ga predvsem velika (za nekatere pričakovana) razlika med prihodki in odhodki in vprašanje, ali bo Občina uspela iztržiti dovolj sredstev od prodaje lastnega premoženja?
Skupni prihodki proračuna Občine Piran za leto 2001 znašajo 2,891 milijarde tolaijev in naj bi bili po načrtu kar 19,2 % večji glede na oceno realizacije v letu 2000. Največ denarja naj bi se nateklo v občinsko blagajno od 35-odstotnega deleža dohodnine, ki
Nujna prodaje premoženja Nadzorni odbor zahteva sprotno obveščanje
Občina Piran bi zaradi znanih razlogov v letošnjem letu lahko imela težave z uresničevanjem	zastavljenih
investicijskih projektov. Šport je že eden takih, ki ne more pričakovati nič posebnega, da ne omenjamo drugih potreb. »Ce ne bomo realizirali prodaje nekaterih občinskih objektov (osnovnih sredstev) ne bomo mogli sprejemati novih investicijskih obveznosti«, je dejala Breda Klobas, predstojnica Urada za finance, ki ji je kljub skorajda nepremostljivim zahtevam proračunskih porabnikov, uspelo sestaviti številke, ki jih potem občinski svet ni bistveno premetal.
Občina Piran namreč namerava prodati kar nekaj svojega nepremičnega premoženja. Od prodaje poslovnih prostorov pričakujejo 225 milijonov SIT prihodka, od prodaje stavbnih zemljišča pa 166 milijonov SIT. Za začetek bodo prodali palačo Travisini v Piranu (ocenjena vrednost 110 milijonov SIT), »Portoroško« (gostišče na avtobusni postaji Portorož - ocenjena vrednost 30 milijonov SIT), »Beneško hišo« (40 milijonov SIT), ter nekatere druge objekte, med njimi avtobusno postajo v Portorožu (45 milijonov SIT).
Nadzorni odbor Občine Piran zahteva, da ga občinska uprava sproti obvešča o tem, kako se gibljejo prihodki od prodaje premoženja, predlaga uskladitev odloka o občinskih taksah z odlokom o javnem oglaševanju, sprejel pa je tudi pobudo, za prejem odloka, ki bo določil način in pogoje dodelitve koncesije za področje plakatiranja na javnih mestih.
Franc Krajnc
Napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2000
Zavezanec za davek iz dejavnosti je dolžan vložiti napoved za odmero davka iz dejavnosti v poslovnem letu 2000 do 28. februarja 2001.
Zavezanec, ki med letom preneha opravljati dejavnost , mora vložiti napoved v 30 dneh po prenehanju poslovanja.
Napovedi ne vlagajo zavezanci, ki lahko po zakonu, ki ureja dohodnino, zahtevajo, da se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zakon o dohodnini določa, da se dobiček na podlagi normiranih stroškov lahko ugotavlja samostojnim	kulturnim
delavcem, zasebnim raziskovalcem, zasebnikom, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, samostojnim novinarjem, samostojnim športnikom, samostojnim športnim	delavcem,
duhovnikom, zavezancem, ki dosegajo
dohodek z opravljanjem domače in umetnostne obrti, čebelarstvom, s sprejemanjem gostov v kmečkem gospodinjstvu (kmečki turizem). Naštetim sc ugotavlja dobiček z upoštevanjem normiranih stroškov, in sicer pod pogojem, da ne zaposlujejo delavcev in da so v davčnem organu dali izjavo, da zahtevajo obdavčenje na podlagi normiranih odhodkov. Za leto 2000 so morali to storiti do 31. 12. 1999, razen če so pričeli opravljati dejavnost med letom. Ti zavezanci so bili dolžni vlagati napoved med letom, do 15. v mesecu za preteklo trimesečje, in sicer za dohodke, ki so jih dosegli z domačimi fizičnimi osebami ali tujimi
fizičnimi in pravnimi osebami.
Napovedi tudi ne vlagajo tisti samostojni podjetniki, ki so se morali registrirati na sodišču, ker so presegli kriterije za malo gospodarsko družbo. Ti davčni zavezanci sestavljajo davčni obračun, ki ga morajo sestaviti in oddati do 31. marca.
Kraj vložitve napovedi je pri davčnem uradu, kjer ste vpisani v davčni register. Priloge, ki jih je treba priložiti k obrazcu napovedi so navedene na zadnji strani obrazca. Priložiti je treba vse priloge, prazne prečrtate in jih podpišete s čimer jamčite, da se ta postavka ni pojavila pri vašem poslovanju. Zavezanci za davek bodo prejeli odmerno odločbo za leto 2000 do 31. maja 2001.
Oljkarstvo
Skupni problemi projekta OLEUM NOSTRUM
Visok delež malih proizvajalcev, ki imajo težave s trženjem oljčnega olja
Projekt OLEUM NOSTRUM je bil oblikovan v letu 1999 na podlagi razpisa ECOS-OUVERTURE 1998-2001 (EU). Projekt je bil sprejet konec leta 1999, v njem pa sodeluje več partnerjev ; Združenje oljkarjev iz pokrajine Rieti in Združenje oljkarjev Palermo (Italija), Združenje oljkarjev Alta Rocca, Taravo, Balagne, Nebbio (Francija) in Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) RS v Kopru ter Društvo oljkarjev Slovenske Istre.
Koordinatorka projekta za Slovenijo Milena Bučar Miklavčič (ZRS) ugotavlja, da gre za skupen interes partnerjev pri sodelovanju in razvoju malih in srednjih obrti na področju oljkarstva. Kljub temu , da so površine oljčnih nasadov in pridelave oljčnega olja zelo različne, obstajajo na različnih območjih naslednji (skupni) problemi: Visok je delež malih pridelovalcev, ki imajo težav pri trženju olja. Opuščanje pridelave oljk in oljčnega olja, odhajanje mladih kadrov iz oljkarstva ter velik vpliv proizvodnje olja na lokalno ekonomiko.
O problematiki oljkarstva v okviru projekta Oleum nostrum so pred nedavnim govorili tudi v Palermu - na Siciliji. Tam seje 'namreč v ponedeljek, 15. januarja mudil koprski župan Dino Pucer. Pregledali so dosedanje delo in uskladili načrte dejavnosti za letošnje leto. Na pogovorih naj bi potrdili tudi seznam izbranih kmetij oziroma posestev, ki neposredno sodelujejo v projektu.
Oljčno olje pridelano v Slovenski Istri je zelo kvalitetno, a brez ustrezne zaščitne blagovne znamke in še vedno relativno drago, zato tudi težje konkurenčno. Na zelenjavnih tržnicah pri branjevkah ga lahko dobite že za 2000 SIT pri kmetu pa nekoliko dražje, običajna cena je 2500 SIT za liter.
V Izoli so odprli trgovino z medicinskimi pripomočki REVIJA
Zavarovalništvo
V zavarovalni družbi Adriatic v Kopru so uspešni tudi na področju dolgoročnih zdravstvenih zavarovanj. Zaupa jim že več kot 700 podjetij s prek 250.000 zavarovanci.
KOPER - Na nedavni novinarski konferenci so predstavili 10-letno delovanje Zavarovalne družbe Adriatic. Delniška družba (po podatkih za 1999) obvladuje že 11 % slovenskega zavarovalnega trga in tudi v prihodnje ostaja splošna zavarovalnica, delno specializirana za zdravstvena zavarovanja. Ob tem je mogoče reči, da so se v rasti in razvoju Adriatica na nek način odražale spremembe, razvoj ter konsolidacija zavarovalnega trga v Sloveniji. Pred časom je bila sprejeta nova zavarovalniška zakonodaja, v kratkem se obeta lastninjenje zavarovalnic, v primerjavi s časom pred desetimi leti pa imamo povsem drugačno zakonodajo na zdravstvenem in pokojninskem področju, čemur se prilagajajo tudi v zavarovalništvu. Reči pa je tudi treba, da je, zlasti v Kopru, konkurenca na področju zavarovalniške ponudbe dokaj huda.
Največje spremembe so se dogajale v poslovnem letu, ki je za nami, in to prav na področju zdravstvenih zavarovanj. V Adriaticu so izpostavili so dva pomembna projekta za njihove zavarovance; sistem nacionalne kartice zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v dologoročna. Pravijo, da se je kar 85 odstotkov zavarovancev odločilo za dolgoročno zdravstveno zavarovanje in Adriaticu zaupa več kot 700 podjetij s prek 250.000 zavarovanci. Takšen podatek nedvomno dokazuje, da se dolgoletna skrb za zavarovance obrestuje z zaupanjem.
Lani je bil tudi potrjen Adriaticov pokojninski načrt, ki ga tržijo pod imenom Pokojninski temelj Adriatic. Drugi takšen načrt so poimenovali Pokojninska renta Adriatic, ki je čisti zavarovalniški »produkt« in kot tak oproščen plačila davka od prometa zavarovalnih poslov ter se šteje kot davčna olajšava pri dohodnini v okviru 3 %. Zavarovanec lahko izbira med tremi oblikami prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
Adriatic vrača zaupanje svojih zavarovancev tudi kot pokrovitelj ali donator številnih humanitarnih, športnih in drugih ustanov, akcij in prireditev. Je dolgoletni pokrovitelj Olimpijskih reprezentanc (pomagali so tudi slovenskim športnikom do izjemnih uspehov v Sydneyu), Splošni bolnišnici Izola so omogočili nakup dragocene oprem, pomagajo Centru Elvira Vatovec v Strunjanu, skladu Silva, gasilcem in drugim.
Na sliki: Otvoritev trgovine REVITA
V petek, 19. januarja so v prostorih hotela Delfin v Izoli odprli novo trgovino z medicinskimi pripomočki REVITA v lasti podjetja STAR d.o.o. 2000. Bojan Klančič je na otvoritvi povedal, da gre za prvo tovrstno trgovino v Izoli, zato upajo, da bo pomenila novo pridobitev za domačine, še posebej tiste, ki so zaradi zdravstvenih težav določene izdelke nujno potrebovali, pa so morali ponje drugam. Podjetje STAR ima trgovski prostor v najemu od hotela Delfin.
■ TVfT
primorski 0'r'p
Ricardo Illy na obisku v Koper
Strah Je odveč
»Bodoča železniška povezava med Koprom in Trstom še ne pomeni preusmeritve transporta iz Luke Koper prek Italije«
KOPER- Tržaški župan Riccardo Hly seje v petek (26.1.) dopoldne mudil pri svojem kolegu županu Mestne občine Koper Dinu Pucerju. To je po nekaj letih že drugi obisk Illyja v Kopru.
Zupana sta se pogovarjala o bodočem tesnejšem sodelovanju med občinama Trst in Koper Koprski župan Dino Pucer se je na novinarski konferenci v prostorih Mestne občine Koper, ki je bila sklicana po zaključku obiska, zahvalil tržaškemu županu za njegovo razumevanje in pomoč pri podpisu sporazuma med Luko Koper in Tržaško luko. Ratifikacija ncdacvnega podpisa obeh predsednikov uprav Maurizia Maresca in Bruna Koreliča naj bi bila prav na ta dan popoldne. Župana sta se pogovarjala tudi o cestnih povezavah. Tržaški župna je koprskemu zelo podrobno obrazložil princip delovanja njihovega občinskega podjetja ACEGAS. »Poiskali bom skupne možnosti sodelovanja na prodročju plinifikacije, vodooskrbe in tudi na področju zbiranja oziroma deponiranja odpadkov. Gre za mestni transport, povezavo po morju. Nas zanimajo tudi njihove izkušnje pri delu uprave. Gospod Riccardo Illy je uporabil izraz »občina kot podjetje«, je dejal župan Dino Pucer. Župana sta se pogovarjala tudi o Euroregiji Istra. Ali drugače povedano, o sodelovanju med občinami v Istri in na Krasu, občinami v provinci Trst. Zupanu Illyju sem predal pismo o nameri, ki kaže na pripravljenost za razpravo med župani s tega območja. Župana sta se pogovarjala tudi o aktualni temi - železniški povezavi, o drugem tiru do Divače in povezavi sejemskih organizacij.
»Želim poudariti svoje zadovoljstvo, da sem imel priložnost ponovno obiskati Koper. Srečal sem se že s Prejšnjim županom Aurelio Juri-Jem, kije postal poslanec Zelo sem vesel, da sem po nekaj letih lahko Ponovno obiskal. Obisk je bil že Predčasno dogovorjen, ravno danes (26. 1. 2001) pa se podpisuje tudi sporazum oziroma pogodba med obema pristaniščema za koncesijo
sedmega pomola. Z zadovoljstvom sem sprejel predloge gospodar župan Dina Pucer, ki so bili izredno konkretni, še zlasti na področju, za katerega menim, da je izjemnega pomena in na katerega lahko župan močno vpliva pri snovanju načrtov. Ko sem se z nekaterimi svojimi kolegi pogovarjal o cestah in železnicah sem dobil odgovor, da se to nas ne tiče. Prav gotovo se to nas tiče. Nesporno je, da mora župan prvenstveno braniti interese prebivalstva svoje občine, izraziti vso podporo ustrezni gradnji infrastruktur na območju svoje občine, in tudi vršiti pritiske na centralne oblasti, ki so za to pristojne. Prav zato, da bi zagotovil čim boljšo kakovost življenja populaciji v svoji občini. Vesel sem bil, da se je župan Pucer dotaknil tudi tega problema, še zlasti, ker sta se v prejšnjem tednu srečala slovenski in italijanski minister za transport. Na podlagi njunih dogovorov bi se sedaj moralo natančneje določiti postopke za izgradnjo železniške povezave med Trstom in Ljubljano in pa seveda med Koprom in Trstom. Tržaško javno podjetje Acegas se bo konec meseca februarja pojavilo tudi na borzi in morebitni slovenski investitorji so vabljeni k nakupu paketov delnic. Seveda nadzor nad javnim podjetjem Acegas v vsakem primeru ostaja v občinskih rokah. Občina Trst bo namreč zadržala polovico + eno delnico.« V zvezi s tem je Riccardo Illy poudaril, da ima Acegas na voljo veliko večje količine vode, kot je poraba na območju občine Trst. Te količine se bodo z izgradnjo posebnega objekta za pripravo industrijskih voda še povečale. Na voljo bo nekaj milijonov kubičnih metrov vode, ki jih trenutno uporablja železarna. Acegas je zmagal na razpisu za realizacijo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju hrvaške Istre tako, da bo na voljo tudi slovenskemu delu, v kolikor se bomo za to odločili, je dejal Illy. » Kar zadeva Evroregijo sem si dovolil predlagati, da bi v kasnejšem trenutku razmišljali tudi o možni ozemeljski razširitvi, da bi ta Evrorcgija poleg območja Istre in Krasa vključevala
Valentinovi tudNetos v restavraciji Barjra Pino
Hoteli Palače v Portorožu tudi letos, 14. febru^a ob 20. uri pripravljajo v restavraciji Barba Pino (GH Palače) r^hantično vzdušje ob dnevu zaljubljenih. Njihovi kuharski mojstri io pripravili na izbiro 2 menuja, vsakega za ceno 4.500,00 SIT. Z najlepšj^i melodijami bo zaljubljence in vse, ki se imajo radi, popeljal na ples glasb^ik Damir Devic.
Radio opčim:
Informacije iz zamejstva

tudi širše območje Slovenije. Torej Furlanije- Julijske krajine na eni strani in dobršnega dela Slovenije na drugi strani. Mislim pa tudi, da je pomembno izkoristiti primerni trenutek polnopravne vključitve Slovenije v EU, in upam, nekoliko kasneje tudi Hrvaške, kar bo ravno prav za ustanovitev Evroregije.
Riccardo Illy je dejal, da bodo že letos stekle priprave na gradnjo odseka avtoceste La Cotisce - Rabuiese . Na slovenski stani je predviden manjši tunel. Če bo Slovenija zgradila svoj del avtoceste do Škofij bi moderna povezava stekla že v začetku leta 2004. Seveda Slovenijo še čaka pomemben in zahteven del avtoceste Klanec - Koper.
Nekoliko bolj zapleten se vendarle zdi problem izgradnje drugega železniškega tira Koper - Divača in še zlasti povezava Trsta in Kopra z železnico. Pri nekaterih dejavnikih se vzbuja strah, da bi železniška povezava med Trstom in Koprom pomenila v bistvu preusmeritev transporta s slovenskega ozemlja prek Trsta in Italije. In da bi zaradi tega prišla manj v poštev izgradnja drugega železniškega tira Koper -Divača.
»Slovenija je suverena država in sama odloča o tem kdaj, kako in kje bo na svojem ozemlju gradila železniške proge. Mislim, da taki strahovi zanesljivo niso upravičeni. Po Sporazumu, ki sta ga podpisala oba ministra naj bi traso železniške proge speljali prek mesta oziroma pristanišča Trst v smeri proti Divači (prek Sežane op. p.). Čim bo podpisan sporazum o- izgradnji železniške povezave med Trstom in Koprom, Trstom, Ljubljano in Divačo, bo mogoče sprožiti postopke za izgradnjo drugega tira med Trstom in Divačo«.
KOPER
TV CAPRIS UGASNIL
Da nekaj ni v redu s TV Capris so se lahko najprej prepričali TV gledalci 18. januarja, ko so vneto pričakovali prenos seje občinskega sveta Mestne občine Koper. Takrat je bila na dnevnem redu »vroča« točka - predlog razrešitve podžupana Branka Kodriča. Vsi so pričakovali neposreden TV prenos. Do razrešitve ni prišlo (samo en glas za), pa tudi do predvajanja televizjskega programe ne, kajti na Obali tega programa ne predvajajo več že od 1. januarja 2001. TV Capris je v lasti podjetja Tclmont.
Na omrežju kabelske televizije je priključenih okrog 12 tisoč naročnikov, ki lahko izbirajo med 36 TV programi, kabelski sistem pa omogoča tudi sprejem desetih radijskih programov. Ali bo interna kabelska TV postaja preživela sedanje krče nerentabilnosti (negledanosti?) bo pokazal čas. Interna kabelska TV postaja deluje tudi v Izoli (TV Mandrač) in v Luciji (KATV Lucija), vendar nobena od teh ne pokriva celotnega območja piranske oziroma izolske občine.
PIRAN
Ciplji še vedno predmet bolj ali manj ostrih diskusij
Jata opažena pri škoijkarskem nasadu. Čakajo na ugoden trenutek

Medtem, ko se piranski ribiči še dogovarjajo (kregajo?) kako in kaj z ulovom jate cipljev, ki so jo opazili pri šoljkarskem nasadu blizu solin v Piranskem zalivu, so tržaški in miljski ribiči imeli neverjetno srečo. V Tržaškem zalivu pod vasjo Križ so v ponedeljek zvečer (22.1.) ujeli v svoje mreže kar 50 ton okusnih cipljev. Toliko, da naenkrat niso vedeli niti kam z njimi. Vsekakor pa to zanje predstavlja velik del prihodka. Težko je reči, da ob piranski ribiški zgodbi velja izrek »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, kajti ni izključeno, da se bo sreča nasmehnila tudi piranskim in portoroškim ribičem. To bomo kmalu videli. Pravijo, da se mora morje umiriti, ohladiti... Očitno kaj takega za tržaške ribiče ne velja. Vprašanje je, kdo bo prevzel odgovornost, če bodo njihove mreže letos ostale prazne? Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, ki daje stroga navodilo o načinu ulova, Upravna enota Piran, ki je sedaj le še nekakšen posrednik med sprtimi ribiči, ali si jo bodo krivdo nase pripisali kar ribiči sami?
V Strunjanu so dobili v dar nove računalnike
Predstavniki družbe Siemens so v sredo 17.1.2001 v okviru akcije, ki jo izvaja Mobitel, Strunjanski podružnici OŠ Lucija podarili tri računalnike. Osnovni namen širše družbene akcije, katere pobudnik je družba Mobitel, je zagotoviti
vsem osnovnošolskim otrokom računalniško pismenost -V akciji bodo poleg podjetij lahko sodelovali vsi Slovenci, ki bodo darovali svoje rabljene ali nove računalnike oziroma prispevali denarna sredstva za nakup računalniške opreme -Družba Mobitel bo kot S pobudnik in nosilec akcije podarila 50 opremljenih računalnikov tistim osnovnim šolam, ki jih najbolj potrebujejo.
Darila so se seveda veselili otroci, pa tudi učitelji. Ravnateljica Lela Bevc nam je povedala, da je na šoli 18 učencev in vsak razred (drugi, tretji in četrti) bo prejel po en računalnik. Računalnike bodo vpeljali v program spoznavanja narave in okolja, matematike ter tudi, zakaj pa ne, v sprostilne igrice.
V Obrtni zbornici so zgroženi
Bi ukinitev enostavnega knjigovodstva za samostojnega podjetnika in uvedba dvo-stavnega, zahtevnejšega, predvsem pa dražjega, pomenila labodji spev za sedaj še cvetoče malo gospodarstvo?
Obrtni zbornici Slovenije , kjer zastopajo interese 35.000 zasebnikov, so zgroženi. Zelo dobro poznajo status samostojnega podjetnika posameznika in enostavno knjigovodstvo, saj zadevata večji del njihovega članstva, je v članku z naslovom »Ukinjajo enostavno knjigovodstvo - in samostojnega podjetnika«?, v 2. številki revije Obrtnik zapisal Miran Jarec. »Uvedba dvostavnega knjigovodstva za večino samostojnih podjetnikov posameznikov pomeni povečanje stroškov njihovega poslovanja in , kar ni zanemarljivo, tudi povečanje stroškov za nadzor, saj mnogi davčni inšpektorji dvostavnega knjigovodstva ne poznajo. Povsem je tudi na dlani je, da si bo večina samostojnih podjetnikov morala najeti in plačati drage računovodske servise.
Enostavno knjigovodstvo se pri nas uporablja že vrsto let, z uvedbo pravilnika o vodenju poslovnih knjig leta 1995 seje tudi bistveno izpopolnilo. Samostojni podjetniki na podlagi tega pravilnika izdelujejo tudi bilance stanja in uspeha, evidentirajo vse poslovne dogodke ter tako zagotavljajo vse potrebne informacije, tako za davčno upravo kot za statistiko. Govoriti o tem, da so možnosti za prikrivanje podatkov v enostavnem knjigovodstvu večje, je torej nestrokovno«, je poudarila vodja službe za gospodarski sistem pri Obrtni zbornici Slovenije Milica Gostiša, ki ne more razumeti, kako lahko država s tolikšnim pompom pripravlja nekakšen antibirokratski program, ki naj bi zmanjšal stroške za administriranje, hkrati pa predlaga ukinitev enostavnega knjigovodstva«.
In kje tiči »zarota«? Najprej spremembe pokojninskega zakona, nato koalicijska pogodba, novi (še nevidni) osnutek zakona o dohodnini in predlog za spremembo zakona o gospodarskih družbah kažejo v isto smer: država namerava bistveno omejiti ali celo ukiniti enostavno knjigovodstvo in s tem omejiti ali celo ukiniti status samostojnega podjetnika.
Ali res s temi espeji nekaj ni v redu? Gre res za status, ki dopušča vse mogoče malverzacije, pretakanje denarja iz enega žepa v drugega, potvarjanje poslovnih evidenc? To lahko včasih slišimo iz ust preprostih ljudi, pa tudi iz ust pomembnih politikov. Nekaj bi pri vsem tem le morali storiti -potegniti črto med zasebnikovim zasebnim premoženjem in premoženjem njegovega podjetja in temu ustrezno naravnati ves sistem evidenc. Spominjam se kako se je neka pomembna direktorica na Ptuju smejala, ko so delavci v kanal stočili na stotine litrov pokvarjenega piva. Lahko se je smejala, saj ni šlo iz njenega žepa. Danes je drugače. Samostojni podjetnik posameznik je odgovoren za njegovo poslovno ali neposlovno ravnanje oziroma obveznosti, ki iz tega nastajajo z vsem svojim premoženjem Direktorji kapitalskih družb, zlasti družb z omejeno odgovornostjo pa v zmedi nedoločnega in nemočnega ter razpršenega lastništva, še vedno lahko ribarijo v kalnem. Kot poroča Obrtnik se je samo v prvi polovici lanskega leta v razne kapitalske družbe prezaposlilo 1600 samostojnih podjetnikov posameznikov.
45 let Glasbene šole Piran
Osrednja slovesnost bo v sredo, 25. aprila 2001 ob 20.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu
V letošnjem šolskem letu mineva 45 let od ustanovitve samostojne Glasbene šole Piran. V arhivskih virih Pokrajinskega arhiva Koper najdemo prve zabeležke o »poučevanju dijakov glazbe« iz leta 1954, ko je GŠ Piran delovala še »v sestavu Nižje glasbene šole v Kopru«. V statističnem poročilu z dne 22. junija 1956 pa je GS Piran že samostojna glasbena šola. Enajst let pozneje (1967) se je z glasbenima šolama v Izoli in Kopru odločila, da se kot samostojna enota poveže v Javni zavod Center za glasbeno vzgojo Koper.
Po prvih skromnih začetkih seje pričel hiter razvoj, tako s povečevanjem števila učencev in učiteljev, kot z neprestanim dvigom kakovosti glasbeno -vzgojnega dela, dokazanem z mnogimi sijajnimi dosežki učencev in komornih skupin na pomembnih nastopih in tekmovanjih. Danes je Center za glasbeno vzgojo, z glasbenimi šolami v Piranu, Izoli in Kopru, v slovenskem merilu eden izmed najpomembnejših glasbeno - izobraževalnih zavodov. V šolskem letu 2000/2001 so kot prvi na celotnem Primorskem začeli izvajati tudi program umetniške gimnazije smer glasba.
Sicer pa je bila tudi Glasbena šola Koper ustanovljena v Portorožu, in sicer 21. decembra 1948. Šele po dveh letih (1950) so šolo iz Portoroža preselili v Koper.
Iz vseh teh podatkov je povsem razvidno, daje zibelka vsega glasbenega šolstva Slovenske Istre prav v občini Piran.
[Program prireditev:)
13. februarja 2001, torek, ob 20.00 uri, Tartinijeva hiša v Piranu: Koncert hornistke Renate Jureš Bruggaier
20. aprila 2001, petek, ob 20.00 uri, Tartinijeva hiša v Piranu:
Avtorski večer skladatelja Bojana Glavina
23. aprila 2001, ponedeljek, ob 20.00 uri. Galerija Gasspar:
Koncert učiteljev GŠ Piran
24.	aprila 2001, torek, ob 20.00 uri, Galerija Gasspar:
Koncert bivših učiteljev GŠ Piran
25.	aprila 2001, sreda, ob 20.00 uri, Gledališče Tartini:
OSREDNJA SLOVESTNOST ob 45. obletnici GŠ Piran
29. aprila 2001, nedelja, ob 20.00 uri. Avditorij Portorož:
Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran
Marino Mahnič - Istran na Ptuju
n ■	.	''r7z~ry'^^ ’
I immM 1.v v
A
V	začetku minulega leta so župani
Občine Piran, Mestne občine Ptuj in Občine Škofja Loka podpisali skupno pismo o nameri za ustanovitev	Nacionalnega
združenja zgodovinskih mest Slovenije.
V	pismu začrtani cilji združujejo
napore teh zgodovinskih mest, ki v svojih jedrih še skrivajo veliko in neokrnjeno	bogastvo
kulturnozgodovinskih spomenikov in zgodovinskih sporočil, da bi tudi širšo družbeno skupnost osvestili o pomembnosti obrambe takih vrednot pomembnih tako za sama ta mesta kot tudi za Slovenijo, kot deželo, ki je pestra in vedno bolj zanimiva turistična destinacija.
Kot običajno se take in podobne pobude rojevajo nekako »z roko v roki« s kulturnimi dejavnostmi, ki najhitreje premeščajo razdalje med ljudmi in kraji. Tako je ob koncu leta
in do 2. februarja v Ptujski mestni hiši, v duhu kulturne izmenjave med občinama Piran in Ptuj, razstavljal svoja slikarska dela Marino Mahnič -Istran. Živahnim Ptujčanom je predstavil niz svojih vedut slikanih v samosvoji vodni tehniki. V prijetnem razstavnem prostoru mestne hiše je ponudil v ogled svoja zadnja slikarska dela iz tega opusa. Številni meščani, javni in kulturni delavci Ptuja so si imeli priložnost ogledati motive predvsem Pirana a tudi Izole in Kopra v katerih umetnik z mojstrsko roko vnaša svežino v sicer tradicionalno sentimentalno prostorsko vsebino, ki pa jo vedno pogosteje izvleče iz časovno prostorske definiranosti in podredi vibracijam čustvene lestvice barv in svetlobnega učinka.
• _
Na sliki: Piranska svetilnika, kombinirana vodna tehnika 73x102 cm (reprodukcija)
-memi-
Evropa jezikovne raznolikosti
Slovenci bomo tujci na svoji zemlji, če se ne bomo naučili jezikov svojih gospodarjev
Šopek cvetja za novo ministrico za šolstvo, znanost in šport, dr. Lucijo Čok.
italijanščino, v katerem bomo lažje komunicirali z morebitnimi gospodarj i naših podjetij ali s politično elito	v
Bruslju. Res pa je tudi, da bo slovenski jezik v Bruslju, ki bo predvidoma leta 2004 eden izmed 28 enakovrednih jezikov vsem ostalim, ki jih govorijo državljani članic in
Svet Evrope in Evropska unija sta razglasila leto 2001 za Evropsko leto jezikov. Odločitev, da bo leto 2001 Evropsko leto jezikov je bila sprejeta na konferenci odbora ministrov vseh članic Sveta Evrope januarja 1999. V letu jezikov sodeluje tudi UNESCO, še zlasti Center za moderne jezike v Gradcu (Avstrija), ki deluje pod okriljem Sveta Evrope in katerega člani - podpisniki delnega sporazuma - smo tudi v Sloveniji.
Evropa prihodnosti bo tako kot zdaj in v preteklosti Evropa jezikovne raznolikosti in prav v tem naj bi se skrivala velika njena moč. Da pa se bomo Slovenci morali naučiti vsaj dva do tri tuje jezike smo lahko spoznali na Uvodni konferenci o Evropskem letu jezikov 2001, ki je bila 24. 1. 2001 v Grand hotelu Emona na Bernardinu. Udeležence so pozdravili ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok, Magdalena Tovornik, državna sekretarka v Ministrstvu za zunanje zadeve in Michel Lefranc, direktor Centra za moderne jezike v Gradcu, predstavnik Sveta Evrope, »Svet Evrope in učenje jezikov«. Program so popestrili tudi učenci OŠ Cirila Kosmača Piran, ki so zapeli himno Tabora Unesco šol in napovedali tradicionalni tabor Unesco šol, ki bo septembra letos v Piranu. Med nastopom so novi ministrici dr. Luciji Čok izročili šopek cvetja. Celotno organizacijo konference pa je prevzela Visoka šola za management v Kopru.
Za Slovenijo je bila uvodna konferenca leta jezikov v Portorožu zelo pomemben dogodek. Maja se nam obeta Evropski teden jezikov za odrasle, Evropski dan jezikov pa bo 26. septembra. Slovenija sodeluje v večini mednarodnih jezikovnih projektov Sveta Evrope. V Evropi bi morali vsakomur omogočiti, da se uči jezike vse življenje. Temeljni poudarki tega leta pa so pospeševanje in uveljavljanje evropske jezikovne raznolikosti in bogastvo kulturne dediščine posameznih jezikovnih okolij.
Naš problem je, če tujca ne razumemo
Slovencem, ki se vse bolj približujemo veliki evropski družini v resnici ne preostane nič drugega kot to, da sc dobro naučimo kakšen tuj jezik; angleščino, nemščino, francoščino ali
kandidatk za članice EU, saj ga bodo morali prevajati. Toda v praksi je stvar lahko popolnoma drugačna. Le kdo bi nas razumel? To lahko opazimo že v lastni domovini, ko tujec, lastnik podjetja v Sloveniji, govori le svoj, nam tuj jezik. Naš problem je, če ne razumemo! Pregovor »koliko jezikov znaš toliko veljaš« v tem primeru še kako prav pride. Delež prebivalcev v EU, ki določen jezik govorijo kot materinščino je naslednji: Nemščina 24%, francoščina 16%, angleščina 16%, italijanščina 16%, španščina 10%. V tej isti Evropski uniji kar 47 % prebivalcev obvlada angleščino, 32% prebivalcev nemščino, 26% francoščino, 18% italijanščino in 14% španščino. Skoraj polovica Evrope je večjezična, toda kar 44 % evropskih državljanov lahko sodeluje v pogovoru v jeziku, ki ni njihova materinščina. Tako v Luksemburgu skoraj vsakdo govori poleg svojega še kakšen drug jezik dovolj dobro, da se v niem Dogovarja. Sklepamo, da je to kajpak angleščina, ki je na splošno prvi tuj jezik v izobraževanju v vseh državah članicah EU(razen v angleško govorečih), francoščina pa skoraj vedno drugi jezik.. Politika Sveta Evrope (politična organizacija), ki jo je 5. maja 1949 ustanovilo deset evropskih držav (sedaj že 41 članic) je med drugim tudi ta, da svojim državam -članicam pomaga oblikovati ukrepe, na podlagi katerih bi posamezniku omogočili, da si razvije sposobnost za sporazumevanje v več jezikih. Zato Svet Evrope pomaga državam članicam pri izvajanju novih jezikovnih programov ter spodbuja inovacije pri poučevanju jezikov in izobraževanju učiteljev. Njegove dejavnosti na tem področju usklajujeta dve komplementarni telesi: Sekcija za moderne jezike v Strasbourgu in Evropski center za modeme jezike v Gradcu v Avstriji. Svet Evrope pripisuje precejšnjo pozornost tudi pospeševanju učenja manjšinskih jezikov.
Znani evropski projekti učenja tujih jezikov, ki jih sofinancira EU so Lingua, Socrates, Leonardo da Vinci in UNESCO šole, ki se še posebej posvečajo izmenjavi kulturnih izkušenj in učenju jezikov. Mednarodne povezave in izmenjave, ki temeljijo na znanju in uporabi tujega jezika imajo neprecenljiv kulturni in politični pomen, je poudarila dr. Lucija Čok.
FK
Državno prvenstvo mažoretk
Peto državno prvenstvo mažoretk Slovenije bo 21. in 22. aprila 2001 v Lenartu
Mažoretke in njihov ples Tvvirling se vse bolj uveljavljajo tudi v slovenskem prostoru. V Sloveniji deluje že več kot 30 klubov, v katere jc včlanjeno precej mladih deklet, fantov in seveda otrok. Večina klubov in društev je včlanjena tudi v Zvezo mažoretk Slovenije, ta pa je članica evropske zveze in tudi svetovne zveze. Letošnjega državnega prvenstva v športni dvorani v Lenartu naj bi se udeležilo 300 tekmovalk in tekmovalcev.
■ 'PfH-
primorski utp
Dobri sadovi piranske univerze za tretje življensko odbobje
Osmisliti in obogatiti kvaliteto življenja
sr


Naslovnica mesečnega obvestila članom
Veste kje je najstarejše in hkrati najmanjše mestece v Istri? In kje leži Draguč? Pa naselje Roč in po njem poimenovana dolina z mogočnim obzidjem, ki je pred stoletji pomenilo meje beneške republike? To je v Čičariji, v osrednjih krajih nekdanje ;lagoljaške kulture na Istrskih tleh. >e danes vidne v številnih spomenikih, naseljih, cerkvah in pisanih dokumentih.
Obisk teh zgodovinskih ter geografskih zanimivosti je bil 30. januarja cilj pohoda enega izmed krožkov piranske univerze za tretje življensko obdobje. Pod strokovnim vodstvom kustosinje koprskega muzeja gospe Salamonove so se udeleženci seznanili, kar blizu 50 jih je bilo, z nekaterimi značilnostmi tega kulturno narodnostno bogatega obdobja, predvsem pa so si ogledali spomenike v osrčju glagoljaštva pri nas. Tako mestece Hum, ki ima danes le še 36 prebivalcev, nekdaj pa je imelo pravo glagoljaško visoko šolo, kraj Draguč s cerkvijo in njenimi dragocenimi freskami, ki pričajo o kugi, ko je v nekaj valovih °d 15. do 17. stoletja pokosila skoraj vse prebivalstvo. Ogledali so si-alejo glagoljašev, ki sojo uredili leta 1977. Nič manj pa ni zanimiv ogled mesteca Roč in med potjo še ogled izvira reke Mirne, ki je s čudovitim okoljem pravcati naravni biser.
Ogled teh tudi za našo zgodovino Pomembnih krajev, je le ena izmed bogatih točk programa univerze za tretje življensko obdobje naše občine. Skoraj ni dneva, da se ne bi vrstili v prostorih lucijske osnovne
šole različni krožki, od učenja jezikov (angleščine, italijanščine), pet skupin računalništva, predavanj o zdravem življenju, (ta mesec bosta dve predavanji mag. Ostana pod naslovom »Ko odpovedo zdravila«) dalje srečanje članov likovne skupine, ki oblikuje različne stvaritve iz gline. Precej navdušenja je za nekajurne pohode (ta mesec bosta dva, krožna pot od Vanganela do Marezig in pohod po kratkem robu od Zjata do Jamperšnika). Vsak torek pa so na vrsti dvourni sprehodi po bližnji okolici, na katerih se razvijajo pogovori o različnih vsakdanjih temah. Že zdaj je veliko zanimanja za ogled umetnostno zgodovinskih znamenitosti na izletu po Rilkijevi poti do Ogleja, z obiskom Devina, izliva Soče v morje ter ogleda tamkajšnje opazovalnice ptičev. Uresničevanje tako raznovrstnega programa vsak dan bolj kaže, kako dragocen način je lahko tkanje kvalitetnejših pogojev življenja med prebivalci tretje generacije. Teh je v povprečju pri nas več kot v drugih podobnih občinah. Zanimanje za to obliko povezovanja starejših je v dobrem pol leta delovanja »Univerze« preseglo pričakovanja. To je med drugim sad požrtvovalnega delovanja kroga ljudi, ki jim je pri srcu ta oblika iskanja poti do kvalitetnejšega življenja starejše generacije. Nič manj pa vseh članov, saj med njimi ni nikogar, ki ne bi bil aktiven v eni ali celo več skupinah. Delo »Univerze« je s tem že v tako kratkem času preraslo dejavnost običajnih društev v dragoceno skupnost civilne družbe, ki naj gradi pogoje za obogatitev marsikdaj okrnjenih možnosti za kvalitetnejši vsakdan generacije tretjega življenskega obdobja.
Gotovo pa se bo izpolnilo pričakovanje, da bi ta prizadevanja gmotno podprla tudi podjetja in institucije, pri katerih so bili sedaj upokojeni nekdaj člani njihove skupnosti.
________________• Gustav Guzej
Portorož
t>an podjetništva
Gea college - Visoka strokovna šola za podjetništvo iz Portoroža ^rganizira Dan podjetništva v petek, 16. februarja v Avditoriju Portorož.
°godek bo še posebno slovesen, saj šola praznuje 5 let svojega Poslanstva.
Koncept programa Dneva podjetništva je zasnovan predvsem delovno, s Poudarkom na strokovni izmenjavi znanj med domačimi in tujimi profesorji, Podjetniki in predstavniki ključnih institucij, ki v Sloveniji skrbijo za razvoj
Podjetništva.
praznovanje 5. obletnice začenjajo že dan prej s predavanjem dr. Berta . aalhovena o pomenu dinamičnega podjetništva ter razlikah med Evropo lr> Ameriko, kar se bo dogajalo v četrtek, 15. februarja med 9.00 in 11.00 uro v Portoroškem Avditoriju. Ob 11.00 bo tiskovna konferenca. Program Dneva Podjetništva v Portorožu je sestavljen iz več sklopov. Ob 9.00 uri bo Mednarodna konferenca o dinamičnem podjetništvu, ob 14.00 uri so oddaljevalo delo po skupinah. Ob 16.00 uri bo Podjetniški forum, na katerem °do predstavili najboljše poslovne načrte študentov Visoke strokovne šole za podjetništvo potencialnim investitorjem. V veliki dvorani Avditorija bo ° IX.00 uri slavnostna akademija s podelitvijo diplom Visoke strokovne °. . za podjetništvo. Slavnostni nagovor bosta imela dr. Lucija Čok, S|ln,strica za šolstvo, znanost in šport in dekan šole dr. Bojan Grošelj. Na avnostnj akadgfnjjj j,0Cj0 razglasili tudi najboljšega študenta in profesorja v Po r Crn *CtU 1999/2000, najboljšo diplomsko delo, podelili bodo nagrade °ujctniškega foruma za najboljše poslovne načrte študentov in diplome lt°v,N1 diplomantom Visoke strokovne šole za podjetništvo . Zvečer ob 20.30 p 1 bo ples v organizaciji študentov šole v Grand hotelu Metropol v to0/torožu. Naslednji dan dopoldne so predvidene športne aktivnosti;
'—Juvanje v kartingu in turnir trojk v košarki._
...vremena Piranu bodo se zjasnila
Malce prirejen stavek iz Prešernovega Sonetnega venca, ki ga jc na osrednji občinski proslavi Občine Piran v Avditoriju Mladi mladim 7. 2. 2001 številnim mladim udeležencem spregovorila županja Vojka Štular, bo morda čez čas res postal resničnost. Zlasti, če bo mesto Piran postalo tudi mesto mladih študentov. »Nekateri ste najbrž že slišali za izraz »piranska renesansa«, ki ga tu ali tam kdo omeni v zvezi s pomembnimi kulturnimi pridobitvami v občini v zadnjem času: nadkritje osrednjega kulturnega hrama Avditorija Portorož, ureditev Pečaričeve galerije in prenova gledališča Tartini. Vse troje imenitno sovpada s pravkar minulim prazničnim letom, v katerem smo se spominjali 200-lctnicc rojstva enega izmed utemeljiteljev slovenskega knjižnega jezika, slovenske umetnosti in slovenske narodne ideje«, jc dejala Vojka Štular.
v___________________,
IZOLA
Zbirajo podatke za odmero članarine LTO za leto 2001
Občina Izola je sprejela odlok o ustanovitvi	javnega
gospodarskega zavoda Turistični center Izola, ki je v bistvu Lokalna turistična organizacija (LTO) po Zakonu o pospeševanju turizma. Na podlagi določil zakona in pravilnika so obvezni člani LTO dolžni sporočiti uradne podatke o obsegu prihodka, ki so ga dosegli v letu 2000. Višina članarine je predpisana za posamezne skupine, ki so štiri. Določena sta dva kriterija; skupina dejavnosti in prihodek v preteklem letu. V evidenci imajo okrog 800 članov, vendar jo želijo ažurirati. Odločbe bodo izdali predvidoma v mesecu marcu. Informacije: Zvone Petreš, v. d. direktorja zavoda tel. 05/6401050.
Informativni dnevi na Visoki šoli za management v Kopru
V petek, 9. februarja ob 10. in 15. uri in v soboto, 10. februarja ob 10. uri so bili na Visoki šoli za management v Kopru Cankarjeva 5, informativni dnevi za vpis na redni in izredni študij v študijskem letu 2001/2002. Predstavniki šole so dijake in druge udeležence seznanili s študijskim programom Management, študenti pa so predstavili obštudijske dejavnosti., ki jih na šoli organizira društvo študentov šole (ŠTORM).
Dodatni informativni dnevi za izredni študij bodo v aprilu in septembru na sedežu šole in na vseh enotah izrednega študija (Nova Gorica, Škofja Loka, Celje). Točni datumi bodo objavljeni v dnevnem časopisju.
Šola ima tudi novega dekana. To funkcijo bo v naslednjih dveh letih opravljal doc. dr. Cene Bavec.
Cai io I.u iini Picam©
@ 05 6730-080 Fax: 05 6730-085
SSTLTIEDKČ ffiASSTAVUA V STKUJNJANU
Razstava del akademske slikarke bo odprta od 24. januarja do 28.februarja 2001
V sredo, 24. januarja tega leta bo ob 20.00 uri v razstavišču Krke-Zdravilišča Strunjan otvoritev razstave najnovejših del akademske slikarke Fulvie Zudič iz Parecaga. Kot piše Nives Marvin, Zudičeva pripada mljaši generaciji primorskih likovnikov: rojena je leta 1961 v Kopru in je diplomirala iz slikarstva na Beneški
akademiji. Aktivno soustvarja likovni utrip	•’]
na Obali, zlasti pa v Piranu kot ustvarjalka ***'*®^fc in kot organizatorka kulturnih prireditev pri Skupnosti Italijanov Piran. Imela je veliko
osebnih razstav in sodelovala na mnogih —....	,v,t
skupinskih razstavah doma v Italiji in na Wm/
Hrvaškem ter za svoje ustvarjanje dobila dvajset nagrad. Uveljavljena je kot slikarka in ilustratorka, ustvarja še v keramiki, na področju modnega oblikovanja in kostumografiji.
Do sredine februarja bodo v strunjanskem Krkinem razstavišču na ogled slike iz cikla PIRANSKE DAME, nastale v letošnjem letu. Predstavljajo svojsko simbiozo njenega dosedanjega slikarskega dela in ustvarjanja v keramiki. Površina platna je zapolnjena z dominantno figuro ženske, sicer doslej mnogokrat upodobljene le na njenih keramičnih skulpturah: je elegantno graciozna in ženstveno dražestna z le nakazano erotičnostjo. Na drapariji pa prepoznavamo vse formalno oblikovane značilnosti avtoričnega slikarskega izraza: to so arhitekturni detalji, ki jim prepoznavamo konkretno izhodišče v znamenitih piranskih hišah, po katerih so podobe - dame tudi poimenovane. Zudičine slikarske metafore so tako aktualno angažirane in intimno simbolne ter vedno optimistične podobe sedanjega časa in konkretnega mesta. Mesta, kije v preteklosti izzval in še vedno ustvarjalno navdušuje številne umetnike.
Hfelje Dukci Piran
razsfaDa slik 3aneza Drinouca od SO.januarja do 28. februarja 2001
V soboto, 20.januarja ob 20.00 uri je bila v piranskem Ateljeju Duka (Partizanska 2) otvoritev prve razstave v tem letu: s predstavitvijo oljnih slik dipl. arhitekta Janeza Drinovca. Rojen je bil leta 1945 v Borovnici in že trideset let živi na Obali. Tako v ateljeju Duka nadaljujejo z galerijskim programom, ki ob klasičnih razstavah slikarjev in kiparjev vključuje še predstavitve slovenskih mladih modnih oblikovalcev ter tradicionalni Mednarodni ex tempo keramike Piran. Janez Drinovec je po diplomi leta 1970 na ljubljanski Fakulteti za arhikekturo, gradbeništvo in geodezijo pri prof. E. Ravnikarju, deloval kot arhitekt na različnih področjih v Investbiroju Koper, Medobčinskem zavodu za spomeniško varstvo Piran, Splošni plovbi,..., zadnja tri leta pa se posveča slikanju. Kljub zavestni izbiri tradicionalne tehnike oljnih barv na platnu in preizkušanju različnih tematskih vsebin, je zlasti v »figuralnih« kompozicijah razvil samosvoj slikarski dialog navzven. Platna so zapolnjena s figurami in pogosto so prisotni ženski liki: čeprav njihovo obličje pritegne pogled pa je bistvo njegove intimne izpovedi v optično nevidnem, onkraj vidnega zunanjega snovnega videza. Slikarsko površino zapolni z materialnimi in simbolnimi vrednostmi živih barv, ki so najbolj avtentični odsevi njegovih duhovnih energij: nanaša jih v plasteh, jih sproščeno zgošča v vulominozno občutene telesa ter v nedefinirano in le skrivnostno atmosfero preplavljeno ozadje dogajanja. Optična zaznava podobe vzbuja lagodje, toplino, pa tudi melanhonijo, je dinamična in vabljiva, erotična, hedonistična in lirična, hudomušna in ironična. Znano in neznano, konkretno in le sluteno, preteklo in doživeto in sedanje čuteno, predvidljivo in zagonetno nepredvidljivo, bližnje željeno, pa vendar daljno fantazmagorično, kot tudi vse vidno in le sluteno, skratka vse eruptivne prvine in energije na novo opredmeti v avtorske metafore in v posebno metafizično svetlobo.
Avtorja in njegovo delo je predstavila likovna kritičarka Nives Marvin, razstava pa bo na ogled do 28.februarja.

©©LASNIK-
Informativno razvedrilni časopis *Brezplačni mali oglasi
Tel.&fax: 05/626 11 66, E-pošta: info@primorski-sejem.si
Knjiga, ki razodeva del naše zgodovine
Na predstavitvi knjige Zgodovina Slovencev v Italiji 1866 - 2000 avtorjev dr. Milice Kacin - Wohinz in dr. Jožeta Pirjevca, ki je bila v knjigarni Dom knjige v Kopru (24. 1. 2001) se je razvila živahna razprava - tudi o zamujenih priložnostih bivše Jugoslavije. Predstavitve knjige se je udeležil tudi direktor Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane dr. Zdenko Čepič.
Literarni večer sta priredili MK- Dom knjige Koper in Znanstveno-raziskovalno središče RS Koper. Poleg omenjene knjige so predstavili tudi Zbornik razprav z naslovom Prispevki za novejšo zgodovino, posvečeno 70-letnici zgodovinarke dr. Milice Kacin - Wohinz.
Pogovore je vodil dr. Egon Pelikan (ZRS), deli pa so predstavili dr. Milica Kacin -Wohinz, dr. Jože Pirjevec in dr.
Nevenka Troha.
Knjigi obravnavata teme, ki v živo zadevajo zlasti Slovence na obeh straneh meje in razkrivata tudi marsikatero podrobnost, ki je bila doslej bolj malo znana ali pa se je o tem le govorilo.
Knjigi Zgodovina Slovencev v Italiji 1866 - 2000 in Zbornik razprav obravnavata podobno problematiko. Prispevke za novejšo zgodovino izdaja Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane, kjer je bila dr. Milica Kacin -Wohinz zaposlena vse do upokojitve, v eni mandatni dobi pa tudi direktorica. Lani, ob štiridesetletnem jubilejnem letu izhajanja Prispevkov je Inštitut posvetil celotno številko revije svoji dolgoletni sodelavki dr. Milici Kacin - Wohinz. V Prispevkih so avtorji iz različnih zornih kotov osvetlili celo paleto tem in s tem dodali kamenčke v mozaik celostne podobe dogajanj v teh krajih. Napisana je tudi biografija jubilantke izpod peresa dr. Branka Marušiča. Avtorji, tudi Milicini osebni prijatelji, se med seboj razlikujejo.
Knjigo Zgodovina Slovencev v Italiji je mogoče kupiti tudi v Domu Knjige v Kopru za ceno 6.800 SIT
AVi sliki: Ldclelenci mi predstavim knjige Zgodovina Slovencev v Italiji in Zborniku, posvečenega 70- letnici dr. Milice Kacin - Hohi
mm
Različni avtorji in zanimivi prispevki
Avtorji so si različni po letih in tudi po izkušnjah na področju znanstvenega dela.
V Zborniku so objavljeni prispevki zgodovinarjev vseh treh narodov, ki se stikajo prav v teh prostorih. Istrski Hrvati, Primorci in Slovenci so si v času med obema vojnama delili isto usodo. Milica Kacin je v svojih delih tudi zato veliko pisala o hrvaški Istri. Anamarija Vinci, predsednica Deželnega inštituta za zgodovino odporništva iz Trsta, s katerim dr. Milica Kacin - Wohinz že vrsto let plodno in tudi prijateljsko sodeluje, objavlja zanimiv prispevek, s katerim osvetli delo enega najvidnejših raziskovalcev italijanskega fašizma, prof. Edija Apiha, ki mu je bolezen preprečila, da bi objavil svoj lastni prispevek.
Zelo zanimiv je tudi prispevek italijanskega zgodovinarja Raula Puha o italijanski vzhodni meji. Nevenka Troha je dejala, da so prispevki italijanskih zgodovinarjev zelo pomembni zato, ker so z njimi približali italijansko zgodovinopisje zgodovinarjem in ostalim, ki jih pač zgodovina zanima iz osrednje Slovenije in zaradi nepoznavanja jezika ne morejo brati originalnih objav. Tudi zato so uredniki ves čas vztrajali, da vsi članki izidejo tudi v slovenskem prevodu, ki ga je odlično opravila Koprčanka Devana Jovan, ki so seji še posebej zahvalili. Tudi v luči nastajajoče tretje univerze v Kopru je zelo razveseljivo, da je v zadnjih letih na tej in oni strani meje zrasla cela vrsta mladih in manj mladih zgodovinarjev, ki posegajo v zelo različna področja in obdobja. Tako se ob bok uveljavljenih zgodovinarjev, tudi sodelavcev v Zborniku, kot so Branko Marušič, prof. dr. Jože Pirjevec, Slavica Plahuta in Milan Pahor, postavljajo Egon Pelikan, Marta Verginella, (piše o procesu proti Pinku Tomažiču in ostalim) Sandi Vovk, ( piše o zakonodaji zavezniške vojaške uprave in istrskih
beguncih 1945-1954), Gorazd Bajc in drugi.
Milica Kacin - VVohinz je vse od začetka tesno povezana z Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja oziroma z današnjim Inštitutom za novejšo zgodovino. Med sodelavci iz inštituta je tudi nekaj Primorcev. Tako Ervin Dolenc, ki piše o naših fašistih v rodnih Senožečah, Boris Mlakar in Damjan Guštin. Slednji piše o gradivu komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Med sodelavci inštituta so omenili tudi Vido.Deželak Barič, ki piše o odnosu Komunistične partije Slovenije do TIGR-a med drugo svetovno vojno, Bojana Godešo , ki obravnava nekatere vidike razpetosti med nacionalnim in internacionalnim med slovenskimi komunisti na Primorskem v času 2. svetovne vojne, medtem ko Nevenka Troha piše o preselitvah v Julijski krajini v 2. svetovni vojni. Sodelavec Inštituta prof. Peter Vodopivec o Trstu in Slovencih. Prof. Dušan Nečak v svojem članku opisuje Trst kot Meko jugoslovanskih kupcev.
V čast jubilantke Milice Kacin - Wohinz so se mnogi zgodovinarji lotili tem, ki se jih sicer ne bi, je bilo rečeno na srečanju.
Dobili smo zaokroženo tematsko številko o zgodovini Primorske
Dr. Zdenko Čepič je omenil 40. letnik Prispevkov za novejšo zgodovino in povedal, da gre za publikacijo, ki pokriva novejšo zgodovino Primorske, od 19. stoletja do današnjih dni. »Mislim, da nam je uspelo združiti prijetno s koristnim, zbrati avtorje, ki so na temo Primorske napisali svoje prispevke, tako da smo dobili neko zaokroženo tematsko številko o novejši zgodovini Primorske. Upam, da nam je s temi prispevki novejša zgodovina Primorske postala nekoliko bližja.« Dr. Zdenko Čepič seje ob tej priložnosti zahvalil donatorjem Istra benznu, Luki Koper in Banki Koper d.d. Predvsem velja zahvala vsem 26. oziroma 27. avtorejm.
Lok zgodovine predstaviti tudi Italijanom
Avtorica dr. Milica Kacin - Wohinz je povedala, da knjiga predstavlja lok cele
zgodovine - 140 let, od prvih Slovencev, ki so prišli pod Italijo (beneški Slovenci) do danes. »Knjiga Zgodovina Slovencev v Italiji je slučajno izšla hkrati z Zbornikom. Začetek te knjige gre iskati v pisanjem »gesla« Slovenci v Italiji - za Enciklopedijo Slovenije. Bilo je veliko zanimanje in nama z dr. Pirjevcem je bilo takoj jasno, da bi morali ta zgodovinski razvoj predstaviti tudi Italijanom. Ne z vidika, kaj so Italijani počeli z nami, ampak kdo smo bili Slovenci, ki smo živeli v Italiji - od 1866 pa še danes, potem primorski Slovenci od 1918 do 1947. Takrat ni bilo nič manj kot
350.000	Slovencev v Italiji. Med vojno (29 mesecev) je bila pod Italijo še cela Ljubljanska pokrajina - vzhodna meja Italije se je premaknila na Savo, kar pomeni, da je bila približno polovica slovenskega naroda (700.000) v Italiji. Po drugi svetovni vojni se je meja spet premaknila na današnje znane mejne črte, ampak v Italiji je še zmeraj ostalo
100.000	Slovencev. Razlika med italijansko inačico knjige, ki je že izšla in slovensko je, da je polovica knjige opremljena z dokumenti in skicami. V času od Soške fronte je čez to ozemlje bilo tako ali drugače zarisanih nič manj kot petnajst črt- namišljenih predlogov . Sila zanimiv dokumet je predlog nekega voditelje Slovenske ljudske stranke italijanski vladi naj vendar prevzame protektorat nad temi kraji in ustanovi slovensko - hrvaško Republiko. Seveda za ceno, da se odrečemo londonskemu paktu. Tako bi bili Primorci in Hrvati združeni v eni republiki. Zanimiva je tudi korespodenca Churcil - Truman - Stalin, ki se sprašujejo med seboj kaj s Trstom, da ja ne bi Tito prišel tu na oblast...V knjigi smo želeli predstaviti Slovenca kot subjekt, ki ima svoje življenje, razvoj, ki deluje in se tudi obdrži.«
Prof. dr. Jože Pirjevec
Zgodovina Slovencev v Italiji je
vpeta v življenje naših nonotov.
Poznati bi jo moral vsak Slovenec,
ne le Primorec.
»Nemogoče je, da zgodovina Slovencev v Italiji od leta 1866 oziroma 1918, ne bi bila vpeta v življenje naših nonotov, naših očetov in nas samih. Vsi smo nekako podoživljali to zgodovino , ali iz pripovedovanja, ali iz neposrednih življenskih izkušenj. Sedaj je bilo treba
vse skupaj spraviti v neko logično zaporedje, pripoved, kar ni bilo lahko. Zlasti po letu 1945, ker nimamo še nič napisanega. Popolnoma se zavedam, da bo treba še marsikaj dodati, dopisati, raziskati. Na vsak način, rdeča nit se kaže. Pogovarjali smo kaj bi dali na ovitek. Kot vidite, dali smo naš narodni dom (v plamenih) v Trstu. Govorili smo o naslovu.
Jaz sem predlagal bolj poetičen naslov »Življenje na pogorišču« . Milica Kacin - Wohinz in Niko Grafenauer sta rekla ne, to ni mogoče. Odločili smo se za bolj klasičen naslov: Zgodovina Slovencev v Italiji... Ampak, če pomislite, je naša izkušnja z Italijo v zadnjih sto letih, od tistega požara, ki smo ga doživeli leta 1920, ki ga nismo v sebi preživeli »prekvasili«, preboleli. Vsa problematika, ki se je takrat tako jasno pokazala, še ni rešena. Problemi, ki so bili zastavljeni že leta 1920 - in še prej -z odklonilnim odnosom do naše stvarnosti, s pomanjkanjem kakršnega koli posluha do te stvarnosti, so še zmeraj tukaj. Na takšen ali drugačen način. Leta 1866 je pod Italijo prišlo malo Slovencev (okrog 30.000), kmetje za gorami, brez kulture, knjižnega jezika, brez zavesti. Da so se ohranili seje treba zahvaliti njihovim duhovnikom. Po letu 1918 pa se je z italijanskega zornega kota zgodilo nekaj veliko hujšega. V Italijo se je vrinila stvarnost, ki je bila v svoji sestavi, v svojih ambicijah, zelo izdelana, zelo zrela. Delala je na tem, da prevzame oblast v mestu - Trstu. Prišlo je do močnega konflikta, ki se je nadaljeval izpred vojnih časov in je zaznamoval dvajseta in trideseta leta. Tukaj vidim več ali manj starejše ljudi, ki to poznajo. Moram reči, da me včasih vendarle zbode, ko zlasti mlajši, tudi iz našega konca, ki so hodili v šole v starem režimu, ne vedo nič o Bazovici, ne vedo nič o TIGR-u, nič o tistem, kaj smo Slovenci tukaj na Primorskem počeli v dvajsetih in tridesetih letih.
Za našo tukajšnjo stvarnost je zanimivo, da smo morali dvakrat začeti znova
Trdim, da tukaj ne gre za lokalno zgodovino, temveč za zgodovino, ki zadeva ves slovenski narod. Zato, ker je v tistem času tukaj med nami prišlo do premika, volje do obstoja in do boja, kije bila nekakšna predhodnica tega kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno. To zgodovino moramo vključiti v šole in jo mora poznati vsak Slovenec, na samo vsak Primorec. Bili smo zelo nebogljeni, zlasti na političnem področju, kar se je tudi pokazalo po letu 1945. Z vsemi zvodniki, za katerimi je šlo slovensko ljudstvo in delno hodi še danes. O vsem tem govori ta knjiga. Govori seveda predvsem tudi o odnosu med oblastjo in našo stvarnostjo, vse skupaj vključuje v širši evropski okvir. Nikoli nisva pozabila, ne Milica ne jaz, daje naše dogajanje del velikega, širokega, evropskega problema	tega
preoblikovanja, do katerega je prišlo v Srednji Evropi po propadu habsburške monarhije. Bilo je treba začrtati nove meje, ustvariti nove države. Zadeva je bila tako težka, tako kompleksna, da se je v bistvu vlekla do leta 1990 - in še ne vemo kako se bo končala. Za našo tukajšnjo stvarnost je zanimivo, da smo moral dvakrat začeti znova. Najprej sredi 19. stoletja in pozneje po letu 1945, ker so nam popolnoma uničili našo inteligenco, naše gospodarstvo, vse naše strukture in je bilo treba resnično začeti graditi na »pogorišču«. Za politiko po letu 1950 bi lahko dejal, da smo bolj ustvarjalni na kulturnem kot na političnem področju.«
Razprava je vzbudila precejšen odziv med udeleženci predstavitve knjig. Na
Zgodovinarka dr. Milica Kacin -Wohinz
primer; ali bi takratna Jugoslavija z malo več politične spretnosti lahko obdržala Gorico. Zakaj so Partizani s Titom na čelu morali odkorakati iz Trsta. Bi zavezniki res napadli jugoslovansko vojsko, če ne bi zapustila tega že osvobojenega mesta in zakaj je Stalin obrnil hrbet Titu prav takrat, ko bi ga najbolj potreboval. Kakšna je resnica o fojbah?
Oglasili so se tudi iz publike. Predstavnik Zveze združenj borcev NOV Koper je dejal, da smo Slovenci imeli to srečo, da smo imeli slovenske matere.
Franc Krajnc
Mussoliniju moramo biti hvaležni
Nek politik mi je nekoč dejal: »Veste kaj, mi moramo biti Mussoliniju pravzaprav hvaležni«. Zakaj? Zdelo se mi je čudno, da nekdo, ki je bil dokaj visoko v komunistični hierarhiji hvali Mussolinija. Reki je, zaradi tega, ker je prisilil slovensko inteligenco v Italiji, da je zbežala v Slovenijo.« Iz govora dr. Jožeta Pirjevca na predstavitvi knjige Zgodovina Slovencev v Italiji.
Milica Kacin - Wohinz
Dela zgodovine o migracijah slovenske inteligence - in vprašanja, kaj so prinesle, še nimam napisane. Ne nazadnje ni namen našega dela obsodba, ampak namen prikazati kdo smo, kaj se nam je dogajalo in kakšen odnos je bil Slovencev do Italije in ne samo Italije do Slovencev. Še nekaj. Ne gre samo za zgodovino Slovencev, ampak tudi za zgodovino Italijanov in Hrvatov.
Ko se bodo odprle meje bo prehod med Koprom in Trstom še lažji kakor je danes. Torej se bo zgodilo praktično, da se bomo Slovenci znašli v tisti stvarnosti, v kateri smo že bili pod habsburško monarhijo - v isti državi. Kar pa je, ne smemo pozabiti, tudi velik izziv, ker bomo odprti na vse strani.
Kdaj bo objavljeno poročilo oziroma izsledki slovensko-italijanske zgodovinske komisije?
Milica Kacin - VVohinz: »
Komisije (14 članov) je svoje delo opravila že julija 2000 in izročila delo obema vladama oziroma zunanjima ministroma. »Ni pa več na nas, kaj bo s tem delom, kdaj bo izšlo. Lahko se zgodi, da poročilo nobeni strani ni dovolj všečin ne bo izšlo. «
i
Policija podala oceno varnostnih razmer
Emil Čebokli, direktor Policijske uprave Koper je na novinarski konferenci v Kopru (6.1.) podal oceno stanja varnostnih razmer na območju, ki ga pokriva Policijska uprava Koper. Navedel je nekaj najbolj odmevnih dogodkov v lanskem letu in uspehe policije pri odkritju kriminalne združbe v začetku letošnjega leta.
Emil Čebokli, direktor PU Koper in svetovalec vlade
Ocenil je, da so bile razmere v letu 2000 stabilne. Ljudje na tem območju in tudi oni, ki so prihajali sem kot obiskovalci - turisti, živeli relativno varno. Vendar je kljub navedenemu treba upoštevati vrsto dejavnikov, ki pogojujejo te varnostne razmere. Območje, ki ga pokriva PU Koper je eno najbolj znanih tranzitnih območij v Sloveniji. V 2000 je državno mejo na žejnih prehodih na območju PU Koper prestopilo skoraj 53,3 milijona potnikov oziroma 1,4 % več kot leta 1999. Ne nazadnje gre v letu 2000 za eno najuspešnejših Poletnih turističnih sezon v Sloveniji v zadnjih desetih letih. To se je nedvomno odražalo tudi skozi dejavnost policije.
Policijska uprava v Kopru seje tudi v Preteklem letu srečevala z vrsto odmevnimi pojavi in dogodki. Emil Čebokli je nekatere naštel. Ti odmevni dogodki pa ne pomenijo v oeloti njihovega dela, ampak samo neko »špico« aktivnosti, ki sojih 'zvajali v lanskem letu.
Omenil je uspešno raziskan primer oksplozije - odvržene ročne bombe na dvorišču Policijske postaje Piran ^Portorožu. Zadeva je odmevala s>rše. Policija je uspešno raziskala Primer požiga v gostinskem lokalu v * manu, ko je močna eksplozija nencinskih hlapov navsezgodaj vrgla 'z postelje številne Pirančane. Gre udi za razkritje dobro organizirane riminalne združbe preprodajalcev mamil na obali. Po nekaterih ocenah omačih strokovnjakov gre v tem Primeru za velik uspeh policije.
nlicija je v sodelovanju s cariniki ndkrila in zasegla večje količine mamil v Luki Koper. Gre tudi za ‘zredno, tudi mednarodno odmeven Primer izsleditve filipinskega rzavljana - ugrabitelja, ki je bežal Pred italijanskimi varnostnimi organi p ?e .^tekel na slovensko ozemlje, obcija ga je prijela v sobi Grand °tela Palače v Portorožu. Ob Prijetju je Filipinec storil samomor, ur so potrdili tudi strokovnjaki v anili (Filipini). To torej, kar je oprska policija ves čas trdila. Kljub mu se je, zlasti v italijanski
juvnosti
na trenutke pojavljal dvom
0 samomoru
Kriminalna združba za zapahi
!?C,lavc' Uprave kriminalistične 20nn^C Koper so v začetku leta om Pr'^eb zbirati obvestila zoper ^banizirano kriminalno združbo, ki SD J6., ukvarjala s prepovedanim Vjanjem oseb iz R Hrvaške prek or« 0Ven'je v R Italijo. Glavna časnniZat0rja sta bila iz Ljubljane. V met ‘fVajanJa prikritih policijskih It.; so delavci Uprave Ut>ot,!nr,Slične P0'icije PU Koper ZdruJK*1’ ^a J6 navedena kriminalna da or, 3 Ze'° dobro organizirana ter drmn niJCn’ e*an' 'ud' državljani Iran, drŽav (Hrvaške, BiH, Italije, ‘rana m Turčije) B.A. in Š.S. sta
skoraj vsakodnevno organizirala prevoze prebežnikov iz Hrvaške v Slovenijo, za kar sta se povezala tudi s hrvaškimi državljani, kateri so za njiju opravljali prevoze pribežnikov, skrbeli za njihovo prenočevanje v R Hrvaški ter za njihovo prepovedano spravljanje v R Slovenijo. Večina pribežnikov je prišla prek BiH. Za opravljanje prevozov pribežnikov prek Slovenije sta B.A. in S.S. uporabljala različna prevozna sredstva.
' Pribežnikom sta za opravljanje prevoza zaračunavala od 1500 do 1700 nemških mark po osebi. Uspešno zaključno akcijo so delavci Uprave kriminalistične policije PU Koper in z delavci Policijske uprave Ljubljana izvedli 16. januarja 2001.
Lani so obravnavali 3188 prebežnikov
Emil Čebokli se je zadržal tudi pri podatku o tranzitu čez državno mejo. Res, da je bilo skorajda za milijon več potnikov, vendar gre po njegovem za povsem normalno leto. Znaten porast potnikov so zabeležili predvsem na meji z Republiko Hrvaško, kar potrjuje znano tezo, da so tudi na Hrvaškem, zlasti na območju hrvaškega dela Istre, beležili več kot dobro turistično sezono. Ta promet se je odražal skozi pretočnost prek slovenskega ozemlja.
Državna meja je bila »ogrožena« tudi na drugačen način. V lanskem letu so obravnavali 3188 ilegalnih prebežnikov. V odstotkih je to nekoliko manj. Preko 60 % teh oseb so policisti uspeli sami prijeti in v bistvu tudi preprečiti njihov namen nadaljnje poti v smeri italijanskih mej in naprej na zahod. O ilegalnih prebežnikih so se množično razpisali tudi italijanski mediji. Bile so tudi zahteve po namestitvi italijanske vojske vzdolž italijansko-slovenske meje. Uradni podatki italijanskih varnostnih služb so prej napihnjene številke prikazali v realni luči.
In kaj lahko pričakujemo v letošnjem letu? »Iz izkušenj iz preteklih let lahko ugotavljamo, da bodo v spomladanskih mesecih te številke ponovno naraščale. Dejstvo je, da bo morala Slovenija v generalnem smislu učinkovito varovati bodočo zunanjo mejo Evropske unije ali tako imenovano južno mejo EU.
Emil Čebokli je še posebej izpostavil področja kriminalitete na območju PU Koper. »Beležimo porast števila kaznivih dejanj, največji porast pa beležimo na področju tako imenovane splošne kriminalitete, na področju premoženjske kriminalitete pa segment tatvin. Struktura storilcev kaznivih dejanj nam je v glavnem poznana. Iskati jih je treba med uživalci mamil. Pri njih gre za »priložnostoe« tatvine. Poudaril je znano zadevo, da smo ljudje v prvi vrsti sami dolžni skrbeti za lastno premoženje in varnost.
Glede promet ne varnosti je direktor PU Koper navedel nekaj spodbudnih podatkov, morda tudi zato, ker imamo na obalno-kraškem območju tudi nekaj kilometrov avtoceste več kot pred leti. Avtocesta pa sodi glede prometa med najbolj vame ceste. Direktor policije je previdno optimističen tudi gledejvarnosti v cestnem prometu v letošnjem letu. Apelira na vse udeležence v cestnem prometu, da se vendarle zavemo odgovornosti, ki jo imamo kot udeleženci v cestnem prometu. Na policiji v Kopru upajo, da bo nacionalni program varnosti o cestnem prometu čimprej sprejet. Opozarja tudi na problem povečanega vandalizma.
Kriminaliteta na območju PU Koper v letu 2000
Število drznih tatvin se je povečalo za 22 %
Na področju kriminalitete je bilo so v letu 2000 kriminalisti in policisti Policijska uprave (PU) Koper napisali kazenske ovadbe za 4427 kaznivih dejanj, kar je 11,2 % več kot v letu 1999. Pristojnemu državnemu tožilstvu je bilo ovadenih 1381 oseb, med katerimi je bilo tudi 153 mladoletnikov. Skupna	materialna škoda
povzročena s kaznivimi dejanji je znašala 1.196 milijonov SIT. Kaznivih dejanj	splošne
kriminalitete je bilo v letu 2000 skupaj 4106 oziroma 11 % več kot v letu 1999, medtem ko je bilo kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete skupaj 321 oziroma 14 % več kot v letu 1999.
Število klasičnih premoženjskih deliktov se je v letu 2000 povečalo za 412 dejanj oziroma 19 %. Od skupaj 2709 kaznivih dejanj v letu 2000 je bilo do sedaj preiskanih 969 oziroma 36 %. Največji delež kaznivih dejanj pri premoženjski kriminaliteti zajemajo tatvine. Pri preiskovanju tatvin ugotavljajo, da k uspešni izvršitvi kaznivih dejanj dostikrat znatno pripomorejo oškodovanci sami z malomarnim varovanjem svojega premoženja, da se kot storilci le-teh največkrat pojavljajo odvisniki od prepovedanih drog in osebe z območja drugih PU, ki območje PU Koper zapustijo takoj po izvršenem dejanju oziroma prej, preden jc sploh prijavljeno.
V	letu 2000 so obravnavali 13 kaznivih dejanj ropov in dva kazniva dejanja roparske tatvine, kar je enako število kot v letu 1999, med tem ko sc jc število drznih tatvin v letu 2000 povečalo za 22 %.
Kaznivih dejanj z elementi organiziranega delovanja in posebne oblike kriminalitete so obravnavali skupaj 900 oziroma za 21 % manj kot v letu 1999. Med temi je bilo 199 kaznivih dejanj povezanih z mamili, kar je prav tako manj za 17 % kot v lem 1999. Zaradi prevelikega odmerka zaužitih prepovedanih drog so v letu 2000 na območju PU Koper umrle 4 osebe, od tega dva državljana Italije in dva mlada Koprčana. Policija je bila obveščena še o 17 primerih zastrupitve zaradi prevelikih odmerkov zaužitih prepovedanih drog, osebam pa je bila pravočasno nudena prva pomoč v zdravstvenih ustanovah.
Prekrški zoper javni red in mir in splošna varnost
V	letu 2000 so obravnavali 2178 kršitev javnega reda in miru, kar jc 10 % manj kot v letu 1999. Prav tako so obravnavali za 8 % manj kršitev z elementi nasilja. Glede na vrsto oziroma način prekrška so najpogostejše kršitve prepiranja in vpitja (1035), ter motenja nočnega miru (457).
Po kraju kršitev so v primerjavi z letom 1999 obravnavali več kršitev v zasebnih prostorih (536 oz. 4 % več), zmanjšalo pa se jc število kršitev v gostinskih objektih (398 kršitev ali 28 % manj) in na drugih javnih krajih (970 kršitev ali 12 % manj).
Največ kršitev javnega reda in miru je glede na območje obravnavala Policijska postaja (PP) Koper (1088), sledijo PP Piran (575), PP Izola (312), PP Sežana (130) in PP Kozina (32).
Kršitev drugih zakonov s področja javnega reda je bilo v letu 2000 skupaj 507. Največ je bilo kršitev povezanih s prepovedanimi drogami (280). V primerjavi z letom 1999 pa seje zelo povečalo število ugotovljenih kršitev Zakona o morskem ribištvu, pri čemer se ti ukrepi nanašajo na ribolov v prepovedanih morskih conah oz. rezervatih.
V	letu 2000 so evidentirali 5 primerov onesnaževanja okolja in kar 294 požarov (21 % več).
Varnost cestnega prometa
V	letu 2000 se jc na območju PU Koper zgodilo 2689 prometnih nesreč oziroma 1,4 % manj kot v letu 1999. V teh je umrlo 12 oseb (33 oseb v letu 1999). Telesno poškodovanih je bilo 605 oseb, od tega huje 155.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so premiki z vozilom (619), nepravilna stran oz. smer vožnje (545), neustrezna varnostna razdalja (440), neprilagojena hitrost (435, za 18	% manj) in
neupoštevanje pravil o prednosti (312).
Pri kontroli in nadzoru prometa so policisti zaradi kršitev cestno prometnih kršitev izrekli 45051 ukrepov (1,6 % več kot v letu 1999). In sicer največ ukrepov 19656 (18 % več) je bilo izrečenih zaradi prekoračitev omejitev hitrosti, 7921 ukrepov zaradi neuporabe varnostnega pasu, 1839 zaradi neuporabe varnostne čelade in 433 ukrepov zaradi nepravilnosti pešcev.
Pri ugotavljanju psihofizičnega stanja so pri 1830 voznikih z opravljenim	preizkusom
alkoholiziranosti ugotovili, daje bila dovoljena stopnja alkohola po izdihanem zraku presežena, poleg tega pa jc 394 voznikov tak preizkus odklonilo.
Promet potnikov čez državno mejo in ilegalne migracije
V	letu 2000 je državno mejo na mejnih prehodih na območju PU Koper skupaj prestopilo 53.238.564 potnikov oziroma 1,4 % več kot v letu 1999. V mednarodnem prometu je potovalo 41.557.808 potnikov, v obmejnem prometu na mejnih prehodih z Republiko Italijo pa 11.680.756 potnikov.
Državno mejo na mejnih prehodih z Republiko Italijo na območju PU Koper je prestopilo 37.153.178 potnikov (1,4 % manj), z Republiko Hrvaško pa 15.908.981 potnikov (8,7 % več).
Na letališču v Sečovljah je formalnosti za prehod državne meje opravilo 10.693 potnikov (7,7 % več), v pristaniščih pa 165.712 potnikov (0,3 % manj).
Pritožbe ljudi njihove delavce
zoper
V letu 2000 so na postopke pooblaščenih uradnih oseb PU Koper sprejeli 102 pritožbi, 17 % manj v primerjavi z letom 1999.
Interventna dejavnost
Operativno komunikacijski center PU Koper je v letu 2000 na interventno številko 113 sprejel skupaj 70265 klicev. Od tega jih je bilo interventnih 10535 (6 % več), 25261 klicev je bilo praznih, v 34469 klicih pa so bile občanom posredovane različne informacije.
Razstava o srcu in žilah tudi v Kopru
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo razstavo o srcu in žilah septembra in oktobra v Ljubljani, decembra in januarja v Celju, od 1. do 20..februarja pa si jo lahko ogledate v prostorih Banke Koper.
Dr.Dorjan Marušič v pogovoru s kolegi zdravniki
Predstavnik Banke Koper in Mestne občine Koper na razstavi
Razstavo je odprl Dorijan Marušič, dr. med., državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo, ki je v pozdravnem govoru poudaril pomen zdravega načina življenja, saj menda že vsak drugi Slovenec umre zaradi bolezni srca ali ožilja.
Namen razstave, ki si jo je že prvi dan ogledalo veliko število ljudi je v prvi vrsti osveščanje prebivalstva o potrebi za zdravo življenje, za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Razstava je seznanila obiskovalce, zlasti mladino, o razširjenosti obolenj srca in ožilja, o dejavnikih tveganja in preprečevanja. Obiskovalci razstave lahko na panojih preberejo marsikaj. Spoznali bodo nekatere najpogostejše bolezni, metode preiskav in zdravljenje, oživljanje srčnih bolnikov na podlagi nekaterih najnovejših dognanj. Podatke za objavo na razstavi so dale številne ustanove, kot so inštituti medicinske fakultete, klinični oddelek Kliničnega centra organizacija CINDI, Zveza koronarnih društev. Slikovno pa je tudi prikazana dejavnost podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v Slovenski Istri. Avtor razstave je dr. Boris Cibic, tehnično pomoč pa je nudil Image Studio Izola. Obiskovalci si lahko na razstavi vzamejo prospekte za zdravo življenje, letake, zloženke, revijo z naslovom Za srce. Društvo vabi nove Člane, zelo veseli pa bodo, če se bodo pri njih oglasili tudi sponzorji in donatoiji. Dr. Lovro Koršič, Splošna bolnišnica Izola, seje Še posebej zahvalil donatorjem in sponzorjem, obalnim občinam Izola, Piran in Koper in tudi Banki Koper, ki jim je dala na razpolago razstavni prostor in sejno dvorano za predavanja. V kulturnem programu so sodelovali dijaki Srednje zdravstvene šole iz Pirana. Razstavo si je vredno ogledati.
Po otvoritvi razstave je bil redni letni zbor Društva za zdravje srca in ožilja.
Zanimiva predavanja
Predavanja znanih kardiologov so ob torkih in četrtkih ob 17.00 uri v seminarski dvorani Banke Koper.
Na dan razstave je imel predavanje prof. dr. Jože Turk, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja , v torek, 6. 2. je predaval Dorijan Marušič, dr. med., v torek, 13. 2. bo predaval Ludvig Čepar dr. med. o bolečinah v prsih. V četrtek, 15. 2. bo predavala Nataša Černič -Šuligoj dr. med. na temo Hipertenzija in bolezen srca. V torek, 20. 2. pa bo predaval Andrej Malej dr. med. o telesnih aktivnostih.
■ w
primorski irHp

St»OUTNIK OBCINfi T»»nAN 2000
smnvo 6SU'ANN0 2000 Nfl COMON« 91 HRANO
Na uspešni prireditvi v Tartinijevem gledališču v Piranu, 19.1.2001 so izbrali najboljše športnike, športnice, zaslužne športne delavce občine Piran.
Nagrajenci:
Športnik leta Ekipa leta
Promocijsko priznanje Zaslužni športni delavci Obetavni mladi športniki
Franc Krajnc, odgovorni utrednik Primorskega utripa
»Vesel sem, da vas vidim v dvorani toliko, izgleda, nekoliko več kot na lanski prireditvi. Na današnji prireditvi je bilo izrečenih veliko lepih besed in zahval za vaše uspehe. Meni preostane le to, da bi bi tudi športniki še hitreje napredovali korakali v Evropo. Moja želja je tudi ta da bi se besede gospoda Zdenka Vozliča, direktorja Športnega centra Piran o 14 napovedanih projektih oziroma objektih namenjenih športu v občini Piran čimprej uresničile«.
Tomaž Čopi in Mitja Margon Rokometna ekipa M-Degro Piran BK Mlinar Padna Leopold Stubelj in Polde Batič Simon Ganza, Matej Rodela in Veronika Koren
Športnice in športnike ter zaslužne športne delavce so pozdravili županja Občine Piran Vojka Štular, direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič in odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc. Prireditev so popestrili Duo Black Jack, Plesno akrobatska skupina Flip, Mažoretna skipana Morje in Plesna skupina Metulj. Povezoval jo je Robert Rakar.
Sponzorji prireditve so bili: Marina Portorož d.d., Adriatic, zavarovala družba d. d. in Banka Koper d. d.
Plesna skupina Metulj Piran
NAJBOLJŠI
ŠT»OT^TN»K
TOMAŽ ČOPI IN MITJA MARGON
JAHTNI KLUB PORTOROŽ
Za 9. mesto na Olimpijadi v Sidneyti, za 11. mesto na svetovnem prvenstvu v Balatonfiiredu (Madžarska) ter za 5. mesto na evropskem prvenstvu v Malcesinu (Italija) in za 3. mesto na Sydney International regati (rang 1)
JSKO »RtlNANJČ
BK MLINAR PADNA
Za doseženo 1. mesto članske ekipe v prvi ligi in za uvrstitvijo v super ligo; za osvojen naslov državnega prvaka v igri dvojic, za 2.m. na državnem prvenstvu v hitrostnem in natančnem izbijanju ter za 3.m. v igri posamezno in za odlično 5. mesto na svetovnem prvenstvu članov do 23 let v Aosti-Italija.
NAJBOLJŠA £Kfl>A V OBČINI »IRAN 2000
ČLANSKA EKIPA RK M-DEGRO PIRAN
Članska ekipa RK M-DEGRO Piran za doseženo 4.mesto v prvi državni ligi v tekmovalni sezoni 1999/ 2000 in za uvrstitev v tretji krog evropskega tekmovanja za Pokal Evropske rokometne zveze(EHF) in za 3. mesto v jesenskem delu v prvi državni ligi v sezoni 2000/2001


Mažoretna skupina Morje
Plesno akrobatska skupina Flip
OBCTAVN! S^O^TNIKI
Simon Ganza in Matej Rodela
ZASLOZNf S^GttTN! DČLAVČC
LEOPOLD STUBELJ
Zaslužni športni delavcc-ustanovitelj, večletni predsednik in trener VOLLEV CLUBA Portorož ter uspešen organizator številnih državnih prvenstev in mednarodnih turnirjev predvsem v odbojki na mivki.

b m
»fi h
Za osvojeno 2. mesto na Šes-teroboju držav v dvojnem četvercu, za 6. mesto na svetovnem prvenstvu v dvojnem četvercu ter za 1.mesto in s tem osvojitvijo naslova državnega prvaka v dvojnem četvercu in za 3. mesto v dvojnem dvojcu za mladince.
Veronika Koren
Za osvojeno 15. mesto na svetovnem pokalu v Bergnu v Nemčiji z najmanjšim zaostankom med vsemi slovenskimi tekmovalci; za zmage na vseh petih tekmah pokala Slovenije v gorskem teku ter za osvojitev naslova državne prvakinje kar v dveh kategorijah ter za priznanje Atletske zveze Slovenije, ki jo je razglasila za najboljšo gorsko tekačico v letu 2000.
J
Vojka Štular
Županja Občine Piran
»Leto 2000 je bilo še posebej zaznamovano z olimpijskimi igrami v Sydneyu. Tam smo imeli kar tri predstavnike. Zato se jim, tako Mitji Margonu, Tomažu Čopiju in Mateji Prunk, še enkrat zahvaljujem. Resnično bi želela, da bi s športom živeli vsi Pirančani in da bi to postalo naše vodilo v življenju. Zahvaljujem se vsem športnikom, ki s svojim zgledom in fair playjem v posameznih kategorijah športov dokazujete, da ste vredni tega naziva«.
i a
vf
Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran
» V vsakem tako pomembnem dosežku se skriva mnogo let treniranja, naporov, odpovedovanja, včasih tudi dvomov, na vsezadnje pa veliko zadovoljstva in tudi veselja. Veselje in zadovoljstvo je nevidni motor, ki poganja športnike in šport, pa naj bo tekmovalni ali rekreativni. Za razvoj športa sta potrebna dva osnovna predpogoja; primerni objejekti in sposobne organizacijsko strokovne sredine, športni klubi. Pripravili smo vizijo razvoja športne infrastrukture v občini Piran, ki obsega 14 projektov. Pričakujemo, da jo bo v kratkem obravnaval Občinski svet in jo tudi sprejel. Takšen sklep bi moral biti kot osnova dolgoročne rezervacije prostora za športne objekte, ki naj bodo locirani blizu občanov, saj so vsak dan v uporabi šolarjev, članov klubov, rekreativcev, turističnega gospodarstva in še koga. Organiziranost športnih klubov je zgledno kakovostna, zato tudi ne zaostajajo športni rezultati. Priznanja naj bodo kažipot tudi drugim«, je menil Zdenko Vozlič in se zahvalil vsem za sodelovanje in dosežene uspehe v letu 2000.
IASL0IN! SMRTNI DSIAVSC
POLDE BATIČ
Zaslužni športni delavec - dolgoletni trener in predsednik Kolesarskega Kluba Portorož, ki dobro in uspešno že vrsto let sodeluje s športniki v zamejstvu-tako s klubi v Italiji kot tudi s klubi v Avstriji.
PRIREDITVE FEBRUAR 2001
PRIREDITVE OBČINE KOPER:
15.	februar:
Gledališče Koper (gledališka dvorana), ob 20.00 uri za abonma 1 in izven,
komedija SNG Drama Ljubljana; Borgeson, Long in Singer Zbrana dela
Williama Shakespeara. Režija Boris Cavazza.
16.	februar:
Pizzerija Pergola, od 21.00 ure dalje smučarski ples s skupino MALIBU.
Gledališče Koper (gledališka dvorana), ob 20.00 uri za abonma 2 in izven,
komedija SNG Drama Ljubljana; Borgeson, Long in Singer Zbrana dela
Williama Shakespeara. Režija Boris Cavazza.
17.	februar:
Hotel Koper, poroka naj para Primorske.
Adrija Hoteli d.o.o. Ankaran, od
20.00	ure dalje Valentinov ples s skupino INOX
BEND.
18.	februar:
Adrija Hoteli d.o.o. Ankaran, od
18.00	ure dalje plesni večer s skupino INOX
BENDOM in Lidijo Cerovac v stekleni dvorani.
Športna dvorana Bonifika (ploščad): od 7.00 do 13.00 ure BOLJŠI SEJEM.
.23. februar:
Pizzerija Pergola, od 21.00 ure dalje smučarski ples s skupino MALIBU.
24,	februar:
Hotel Koper, od 20.00 ure dalje PUSTOVANJE ZA ODRASLE: pustne maske, bogate nagrade, zabava.
Adrija Hoteli d.o.o. Ankaran, od
20.00	ure dalje PUSTOVANJE, ples °b glasbi v
živo.
25,	februar, nedelja:
Adrija Hoteli d.o.o. Ankaran, ob
14.00	uri nastop Kurentov, od 15.00 ure dalje
OTROŠKO PUSTOVANJE, rajanje 2 animacijo. Od 18.00 ure dalje plesni večer
z INOX BENDOM in Lidijo Cerovac v stekleni dvorani.
športna dvorana Bonifika (ploščad); od 7.00 do 13.00 ure BOLJŠI SEJEM.
Hotel Koper, od 15.00 ure dalje matineja za otroke: pustne maske,
bogate nagrade, zabava.
Šmarje (velika dvorana kulturnega doma), od 16.00 ure dalje pustno otroško
rajanje in nagrajevanje mask.
2(b_februar. ponedeljek:
Hotel Koper, od 18.00 ure dalje Matineja za otroke: pustne maske,
bogate nagrade, zabava.
2LJebruar. torek:
Hotel Koper, od 20.00 ure dalje PUSTOVANJE ZA ODRASLE: Pustne maske, bogate nagrade, zabava.
Adrija Hoteli d.o.o. Ankaran, od
20.00	ure dalje PUSTOVANJE , Ples ob glasbi v živo.
2&_Icbruar. sreda:
Gledališče Koper (baletna dvorana), ob 20.00 uri koncert kantavtorja Iztoka Mlakarja.
Razstave v občini Koper:
od 1. do 20. februarja:
Banka Koper: Razstava o boleznih srca in ožilja v sklopu Društva za zdravje srca in ožilja. Na voljo bodo tudi prospekti za zdravo življenje ter zanimiva predavanja kardiologov (TJorijan Marušič dr.med., Ludvik Čepar dr. med., Nataša Černič Šuligoj dr. med. in Andrej Malej dr. med.).
od 3. do 23. februarja:
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (Trg brolo 1), razstava del Andreja Medveda z naslovom 30 let -30 knjig.
od 8. do 28. februarja:
Gledališče Koper (baletna dvorana), razstava slik članov koprskega Društva likovnih dejavnosti Pozejdonika, ki ga vodi Andrej Trobentar.
od 9. februarja do 2. marca:
Galerija Pina (Gregorčičeva 6), razstave fotografij fotografa Tomaža Burlina z naslovom Voyages de la fin de siecle: Trieste - Etretat - Sarajevo -Pariš.
od 16. februarja:
Galerija Meduza (Čevljarska 34), razstava grafik avtorja Saše Vrabiča
PRIREDITVE OBČINE PIRAN:
15. februar, četrtek:
Gledališče Tartini v Piranu, ob 20.30 uri gledališka predstava za abonma in izven. Kulturni dom Španski borci Ljubljana »Moje gledališče«
Aldo Nicolaj; BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE
Režija: Boris Kobal; Igra: Polona Vetrih
Mesto 2000 - La citta del 2000
Galerija Meduza 2 Piran:
Otvoritev razstave originalnih ilustracij, 14.2. 2001 ob 18.00
Galerija Hermana Pečariča Piran: Predstavitev publikacije Mesto 2000 - La citta del 2000. Sreda, 14. februar ob 18.00.
Avtorjev, pisca Vanje Pegana in ilustratorke Fulvie Zudič.
Predstavitev organizirajo Obalne galerije Piran v sodelovanju z Italijansko samoupravno narodno skupnostjo Piran, s knjigarno Libris Koper, s Centro Studi di Letteratura Giovanile A. Alberti Trst in pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS.Kratka zgodba Vanje Pegana je zelo impresivna v angažirani tematiki vojne ob koncu tisočletja...Publikacija je prevedena v štiri jezike.
AVDITORIJ PORTOROŽ - FILMI:
sobota, 17. februar, ob 20.30 in nedelja, 18. februar ob 18.00 in 20.30: Pustolovska drama VERTIKALA SMRTI (Vertical Limit)
Režija: Martin Campbell; Gl. vloge: Chris 0‘Donnell, Bill Paxton, Robin Tunney
torek, 20. februar, ob 20.30:
Večer umetniškega filma
Komedija VZHOD JE VZHODNO (East
is East)
Režija: Damien 0‘ Donnell; Gl. vloge: Om Puri, Linda Bassett, Jordan Routledge; Vstopnina za študente: 500 SIT
Piran
Predstavili fotomonografijo Na robovih stoletij
Avtor fotomonografije, je Slobodan Simič - Sime, ki se je v Piranu že večkrat izkazal z izvirnimi in zanimivimi deli. Razstavo je 15. februarja ob 18.00 uri v Galeriji Hermana Pečariča z veseljem odprla županja Občine Piran Vojka Štular. Fotomonografijo je predstavil prof. dr. Stane Bernik.
HOKOSKOF
Avtor izdekve horoskop: Štev, 090 -44-2?
OVEN Ž1.5.-Ž0.4,

Zdravje:	Nemirni in
nestrpni boste. Hoteli boste preložiti obveznosti in odgovornost na drugega. Soočite se in nemir bo
izginil.
Ljubezen: Vaš temperament in dober značaj bo pritegnil ljudi v vašo bližnje odločanje.
Denar: Zamisli, ki jih imate sedaj še niso primerne za javnost. Potreben je temeljit razmislek.
ZV/C 21.4.-21.5.
Zdravje: Druženja in srečanja z istomislečimi ljudmi vas bo razveseljevalo in osrečevalo. Energija raste.
Ljubezen: Nekam odmaknjeno delujete. Zakaj le? Odprite se. Denar: Pričakujte intenzivnost dogajanja v službi. Veliko nalog, veliko učenja, čez mesec ali dva nagrada.
DVOJČKA 22.5.-21.6.
LEV 25.p. -22.&
Zdravje: Med prijatelji j uživate ugled in naklonjenost. Ste umirjeni in sproščeni.
Ljubezen: Kažete bojne barve. Bojijo se vas. Spremenite barvo. Denar: Ne razburjajte se, če kvaliteta ponujenih poslov, ne bo primerna vašemu znanju in sposobnostim. Sledi izboljšanje.
DE VICA 25.3. - 22.9.
STRELEC 22.li. -21.12.
1*2
lAi
0
Zdravje: Povabilo na potovanje sprejmite. Priložnost za zabavo. Ljubezen: Ljubezenska sreča in čustvena izpoplnjenost vas bosta ozdravili vseh bolečin.
Denar: Le kimali boste , ker se ne boste upali zameriti. Raste vam tlak. premislite in sc odločite. Poskrbite za svoj interes.
Zdravje: Obdobje obilo ljubezni in sreče. Ugodno obdobje. Mir.
Ljubezen: Izkusili boste čarobnost prave ljubezni in uredili si boste ljubezensko življenje. Denar: Novi izzivi, spremebe, veliko novega učenja, kasnješa lepa nagrada. Uspeli boste, podpora partnerja.
KOZOROG 22.12,20.1.
Zdravje: Kvaliteta vašega življenja je odvisna od vaše odločitve. Trmasti ste, vztrajate na starem, čeprav ni dobro. Ljubezen: Nikar radikalnih in brezkompromisnih sprememb. Ni čas za radikalnost. Korak za korakom.
Denar: Spremembo načrta, večje tveganje, večji dobiček. Odločit se.
TE-HTNICA 25.9.-22.10. VODNAR 21.1,20.1.
XI
Zdravje: Če se želite izogniti konfliktom, se morate odločiti razumno, biti odločni, na potezi občutek za dobro mero,
ravnovesje.
Ljubezen: zaljubili ste se, poti nazaj ni, partnerka se je vnela za vas, ne bo izpustila. Sreča.
Denar: Pri financah imejte vklopljeno luč - previdnost. Trezno odločanje, glejte na končni učinek.
RAK 22.6.-22. p.
| Zdravje: Več rekreacije bi vam koristilo. Gibanje, narava in razvedrilo je balzam za vaše telo in dušo. Ljubezen: Za Valentinovo le podarite ljubljeni osebi srce iz lecta, vesela ga bo.
Denar:	Finančne okoliščine bodo
spremenljive, pazite kaj in koliko plačujete.
M
Zdravje: Intenzivnost in j razburljivost vas bega.
Meditacija zvečer, umiri-j tev in vse bo obvadljivo.
1 Ljubezen: Partnerju boste morali obrazložiti svojo izjavo v neki zaključeni družbi. Ne bo je razumel. Nesoglasje.
Denar: Za poslovni uspeh bo potrbno vložiti več truda in časa. Površni ste.
ŠKORPIJON 25.10,21.11.
Zdravje:	Prevelika
organiziranost vas obremenjuje. Sprostite se. Ljubezen: Z zaljubljeno osebo boste delili trenutke sreče in smeha. Imeli boste dovolj svobode, da se boste posvetili sebi, partnerju in prijateljem.
Denar: Vi zmorete vse vskladiti, organizirati, finančno pokriti in ostane vam še energija za sebe. Sreča.
ailajavaj1] [po [poŠ}3
U (£)(«)(«)

w
čz/afo/ier&ce/ica
Vsi JA)sra//Ao
V soboto, 16. decembra 2000 sta si v piranski občinski poročni dvorani, po 50 letih skupnega zakonskega življneja, pred županjo občine Piran Vojko Stular in matičarko Zvezdano Kraševec, ponovno izmenjala poročna prstana Branko in Aurelija Lelas.
Slavljenca sta sklenila zakonsko zvezo
26.	decembra 1950 v Grožnjanu. Po poroki živita v Portorožu. Leta 1952 se jima je rodila hči Nives, sedem let kasneje leta 1959 sin Branko, najmlajši sin Robi pa je popestril njuno življenje v trinajstem letu zakona. Oče Branko je med vojno in v povojnem času služboval v oficirskih menzah in je tako leta 1946 kot 21-letni mladenič prišel iz Kopra v
Zdravje: Imate občutek, da se ne obvladujete. Včasih je potreben odklop odvsega se popolnoma sprostiti.
Ljubezen: Več v družbo, s prijatelji na ples, tako boste spoznali sorodno dušo na spomlad.
Denar: Začnite razmišljati o spremembi delovnega mesta, dobili boste bolj zahtevno delo in bolje plačano.
RIBI 19.2,20.5.
1&
Zdravje: Večino časa boste preživeli zunaj doma, intenzivna komunikacija, sproščenost, veselje.
Ljubezen: Vaša strast in želja po novem je neustavljiva in zelo močna. Kujete železo, ko je vroče.
Denar: nekdo želi vnesti v vas dvome in nesigumost. Ne pustite se mu.
Nova rubrika VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
“1
Portorož. Zaposlil se je v starem hotelu Palače, kjer je v tamkajšnji oficirski menzi delala tudi 16-letna Aurelija, po domače Zlata. Oče Branko je delal tudi v takratni Pomorski agenciji Agmarit, kasneje pa na Splošni plovbi kot referent kadrovske službe, napredoval pa je tudi do vodje kadrovskega oddelka. Mama Zlata je prispevala k boljšemu življenju po svojih najboljših močeh. Delala je tudi v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu.
Zgradila sta si hišo. Leta so tekla, življenje je bilo težko, vendar je bila njihova hiša vedno polna ljubezni, glasbe, smeha. Branko Lelas je znan tudi po tem, da je v prostem času s svojima sinovoma rad lovil ribe, nekaj časa pa je s

primorski u^p
Brezplačno vam odgovarja vedeževalka LUCA S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica
Vprašanje:
Ime:
Rojstni datum:
Šifra:
čolnom prevažal tudi turiste in jim razkazoval tukajšnje znamenitosti. Njihovi otroci so si medtem že ustvarili svoje družine. Nives se je prva poročila in od leta 1972 živi v Italiji, Branko in Robi pa s svojima družinama živita doma.
Sedaj Zlata in Branko preživljata svoje jesenske dni v Portorožu., obkrožena z najmlajšima vnukoma Matijo in Lukcem, z Moreno in Jasmino ter ob vikendih tudi z vnukom Mauriziem. Zlati in Branku je v veliko zadoščenje, da sta otrokom dala največ, kar sta premogla in zmogla.
V imenu Občine Piran jima je čestitala tudi županja Vojka Štular.
Izola

Ponovoletno srečanje z novinarji
(a*i
Na sliki: Srečanje izolske županje s sedmo silo
Izolska županja Breda Pečan je v torek, 16. januarja povabila na ponovoletno srečanje vse novinarke in novinarje, ki tako ali drugače pošiljajo v svet novice o izolski občini. Srečanje je bilo v prostorih hotela Riviera (Srednja gostinska in turistična šola ) v Izoli. Čeprav je spomin na novoletna praznovanja še zelo blizu, tam niso odpirali penečih se vin, pa tudi o velikih rečeh niso govorili. Z Zdravljico so si zaželeli še boljšega sodelovanja, delovnih uspehov, zdravja in sreče. Zlasti sodelovanje vodstva izolske občinske uprave je, kot smo se lahko že tolikokrat prepričali, zgledno.
ač> porf«
Hi

i j V
# N**. v
Slovenski oglaševalski festival bo spet na Bernardina
Jubilejni 10. Slovenski oglaševalski festival (SOF) bo v Kongresnem centru Grand hotel Emona Bernardin od 14. do 16. marca 2001.
Felike nagrade SOF in priznanji za osebnost leta ter oglaševalca teta.
Festival organizira Slovenska oglaševalska zbornica. Rok za prijavo je 20. februar 2001. Tekmovalnih skupin bo več in sicer A,B,C,D in E: TV oglasi, tiskani oglasi in plakati, tiskana oglasna sredstva, radijski oglasi, spletne strani. Poleg naštetega so še tekmovalna skupina F, ki zajema celostne oglaševalske akcije, in posebne tekmovalne skupine OFF SOF. Predsednik 10. Slovenskega oglaševalskega festivala je Marjan Novak. Med drugim je napovedal tudi nekaj novosti. V Razpisnem biltenu SOF je zapisal, da festival hoče biti drugačen in da še nikoli doslej ni vložil toliko energije in truda v to, da bi ga pozdravili tisti, ki jih po tihem najbolj pogreša. Oglaševalci, zaradi katerih oglaševalska stroka sploh obstaja, bodo letos na festivalu deležni posebne pozornosti. V petek, 16. marca namreč obljubljajo prvorazredno razpravo o rečeh, ki bi povabljene morale zanimati. Tudi brez RTV in Dnevnika SOF ne bi mogel biti to, kar je.
Predsednica Slovenskega združenja oglaševalcev Milena Stular se v Razpisnem biltenu sprašuje, ali v gospodarstvu vedno vemo, kaj potrebujemo. Lučka Peljhan, predsednica Sveta tekmovalnega programa SOF pa pravi, da imajo festivali svoja napisana in nenapisana pravila. Na eni strani so tekmovalci, kreativci, ki jim je festival namenjen, na drugi pa stroga, včasih muhasta in nepredvidljiva žirija. Letošnji predsednik žirije je Benjamin Ivančič, kreativni direktor agencije Futura DDB.
Otvoritev festivala s podelitvijo letne nagrade Zlato ogledalo za najboljši tiskani oglas bo v sredo, 14. 3. ob 20.00 uri. V petek, 16. 3. popoldne bo Okrogla miza o prevzemih ter združevanjih podjetij. Svečana zaključna prireditev s podelitvijo nagrad in zabava do jutra bo v petek,
16. 3. s pričetkom ob 20.00 uri.
Na festivalu bodo podelili velike nagrade SOF, zlata priznanja SOF, diplome SOF, priznanje SOF za najboljšo agencijo leta, za najboljšo celostno grafično podobo, za najboljšo fotografijo v oglaševanju, najboljšo ilustracijo v oglaševanju in najboljšo avtorsko glasbo v oglaševanju.
Na slovesni podelitvi nagrad bosta priznanji dobili tudi osebnost leta in oglaševalec leta, ki ju vsako leto izbere Slovenska oglaševalska zbornica,
V razpisnem biltenu je oglaševalcem, kreativcem in organizatorjem zaželel dobrodošlico tudi predsednik uprave in generalni direktor Hotelov Bernardin d.d., Čedomil Vojnič.
Franc Krajnc
Emonec
mi
kafe je dobil priznanje
Akcija Turistične zveze Slovenije in Gospodarske zveze Slovenije za najlepše urejeno delovno in poslovno okolje v letu 2000 je prinesla priznanje tudi znani firmi iz Kopra Emonec kafe , ki se na Vanganelski 20 ukvarja s proizvodnjo gostinskih avtomatov za kuhanje kave, prodajo gostinske opreme in praženjem kave. Na krajši slovesnosti ob prejemu priznanja je lastnik Božo Luzar povedal, da nameravajo v kratkem zgraditi sodobno pivovarno.
Koncert Partizanskega pevskega zbora
V Portoroškem Avditoriju bo v sredo, 7. 3. 2001 ob 16.00 uri koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Organizator prireditve je Združenje borcev in udeležencev NOB Piran v sodelovanju z istoimenskima organizacijama iz Izole in Kopra.
Casino Portorož Slovenija, Obala ?5a,
6320 Portorož Tel.: 05 626 0 626 Fax: 05 626 0 680 e-mail: inarketing.portoroz@casino.si
V Novi vasi je veselo zaigrala harmonika
Krajevna skupnost Nova vas je tudi za letošnji kulturni praznik (že tretjič po vrsti) v dvorani Zmaga v Novi vasi (10. 2.) organizirala srečanje harmonikarjev. Kar 23 (več kot lani) jih je raztegnilo meh, za smeh pa je kot običajno poskrbel Andrej Jelačin (Toni Karjola). Na odru so se zvrstili mladi harmonikarji iz
okoliških vasi in mest ter tudi mlada glasbena skupina, sekcija Prosvetnega društva iz Sv. Petra. Nekateri gumbi na »Freitonercah« pač še niso ubogali mladih prstov, a pogum velja. Nastopila so tudi znana imena, vključno s svetovnim prvakom z Opčin pri Trstu. V nabito polni dvorani, ki ji nekateri
pravijo že kar mali Cankarjev dom, sta obiskovalce pozdravila županja Vojka Štular in predsednik Sveta KS Emil Grižon. Vsem nastopajočim sta podelila darilce v obliki mini harmonike. Po nastopu harmonikarjev je udeležence proslave zabaval ansambel Istrski vinogradniki. FOTO: FK-INFORMA.


Želite kupiti ali prodati vrednost papirje na borzi?
■V

Oglasite se v eni od poslovnih enot ali pri naših borznih posrc^ na sedežu banke, telefon: (05) 665 12 67, (05) 665 14 41.
IC Banka Koper
Rnnka Koper d.d. Ib-istaniška ulica 14, 6502 Koper, tel: (05) 666 12 82,fax: (05) 639 74 54, tmmc.banku