AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : W LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIV. — VOL. XLIV, CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 9, 1941 Naša bela Ljubljana leži ravno v smeri, v katero prodirajo Nemci iz bivše Avstrije. Dasi nemška poročila zatrjujejo, da so nemški bombniki že bombardirali Ljubljano, pa radio iz. Belgrada tega ne omenja. Ljubljana je javljeno "odprto mesto," torej bi ga Nemci ne smeli bombardirati. Toda naciji se ne brigajo za postave. Dober vzrbk Nemška tajna policija je prijela nekega mladega fanta, ki je govoril čez Hitlerja. Ker je nemški rajh s takim govorjenjem v nevarnosti, so fanta ročno obsodili na smrt. Pred.no so ga peljali na morišče, je prožil, da bi mu izpolnili še zadnjo željo. Kar pove naj jo, so rekli. "Naj tudi jaz postanem član nacijske stmnke,'" je prosil. Začudili s<"Zakaj pa želiš to, ko si vendar tak strupen sovražnik naci-jev?" — "Zato bi to rad, da bo potem, ko me boste umorili, en nacij manj na sve- Mehika obsoja napad na Jugoslavijo Mexico City.—Mehiška vlada, je strogo obsodila nemško invazijo v Grčijo in Jugoslavijo. Zunanji minister Padilla je izjavil, da bi moral napad nacijske armade služiti za zgled in spregled onim, ki še vedno mislijo, da je nevtralnost garancija za mir in rešitev. Minister je izjavil, da Mehi-ca, kot republika svobodnega naroda, ne njore odobravati po-loda nemških čet in da je svoboda malih držav tarča kapric mogočnih vojaških držav. Izjavil je tudi, dasedanji temni dnevi ne bodo trajali za večno. -o- Roosevelt je ponovno F obljubil poslati vso a pomoč Jugoslaviji Washington. — Predsednik z' Roosevelt je poslal kralju Petru . kabelsko porčilo, v katerem je kralju zagotavljal vso material- ^ no pomoč iz Zed. držav v resnem upanju, da se bo Jugoslavija uspešno uprla kriminalnemu na-padu. Roosevelt je brzojavil: j. 1 "Narod v Zed. državah je pre- g tresla vest o brezobzirnem in ne- n ' izzivalnem napadu na jugoslo-vanski narod. Vlada in narod ^ Zed. držav z občudovanjem opa- n zuje pogumno obrambo jugoslo- ^ I vanskega naroda, s katerim daje n ponovno zgled svojega tradicio- ' nelnega poguma. <; "Kot sem že zagotovil Vaše g Veličanstvo, bodo Zed. države pohitele poslati ves potrebni ma- j terial na pomoč, kot to dovoljuje d postava. 7 "Pošiljam Vašemu Veličan- g :> stvu iskreno upanje za zmagovit t - odpor tega kriminalnega napada v - na neodvisnost in svobodo Vaše • II domovine." a _^o- ' Glas iz armade Mickey Lah se oglaša iz Vir- ^ ginije, kjer služi Strica Sama. g % Pravi, da imajo tam jako lepo ^ vreme, dasi so tako zaposleni, 3_ da nimajo dosti časa, da bi gle- ^ 1 dali na vreme. Oddahnejo si edi- r v I VI / no med "menazo" in pa ponoči ( v postelji. Njegov naslov je: Pvt. Michael I. Lah Jr., 2nd j e, Battalion, 6th Q. M. Yng. Regt., ta Camp Lee, Va. a Na obisku iJ Mr. in Mrs. Robert Sternen iz 72. ceste, Cleveland, O. sta se vrnila iz Floride in v nedeljo se obiskala sestrično Mrs. Lesko-►r. vic na Hubbrad Rd., Madison, O. PAPEŽ NE BO T APELIRAL ZA MIR Rim, 8. aprila.—Govor pape- A, i ža Pija XII. na velikonočno ne- u deljo bo trajal samo 15 minut ai in se bo oddajal potom radija po vsem svetu. Obenem bo po- gL dal tudi papeški blagoslov. na Kot se zatrjuje, je sv. Oče pi popolnoma spremenil vsebino ki svojega govora radi napada Ita- m lije in Nemčije na Jugoslavio. n£ Sprva je nameraval apelirati N, na vojskujoče države, naj opu- kr ste spomladansko ofenzivo. Zdaj je uvidel, da je to prepozr jj, L~ no in bo samo apeliral na ves ar krščanski svet, naj moli, moli, žj e moli! t, -^-o--lo Spored velikonočnih pobo- n{ ie žnosti pri sv. Vidu rp . VI Danes in jutri zvečer ob 7:15 Pasijon, v petek ob 2:30 popol- n. Ie dne. Na veliki petek zvečer ob cj, 7:15 križev pot in pridiga. Bla- m }" goslovitev jedil na veliko sobo- n( ' to popoldne ob 2, 6, 7. Maše na p , velikonočno nedeljo: 4:00 (vsta- a] 5e jenje), 6, 7, 8:30, 10 in 11:30. b( Za jugoslovanski relif Norman Davis, predesdnik r_ ameriškega Rdečega križa je po. a oblastil predsednika cleveland-' ske podružnice Rdečega križa, \ Charlesa Kellstadta, da lahko T e' pobira doneske za jugoslovanski ^ relif. Ameriški Rdeči križ je br- b v. zojavno vprašal ameriško po- , 'C1 . v. ..v _ . e. druznico Rdečega kriza v Bel- ^ gradu, naj sporoči kaj se tam r ,t najbolj potrebuje. * Izropan mesar ^ Harry Shiffrin, ki je zapo- 0 slen v mesnici na 9205 St. Clair en Ave. je povedal policiji, da sta ita ga dva moška prisilila, da ju je ljo peljal v svojem avu do Paines- J-co- ville, kjer sta mu vzela $300, ki 2 O. jih je nesel v banko. t AMERIŠKA S 9 —i ... DOMOVINA AMERICAN HOME STOLNO MESTO LJUBLJANA Jugoslovanska armada se dobro drži, Nemci poročajo o zmagah Baje sd že zavzeli Skoplje in Niš in presekali zvezo med jugoslovansko in grško armado. Grška armada se baje pripravlja, da zapusti Solun in postavi novo fronto v zapadni Grčiji. Nemci skušajo predreti skozi južno Srbijo v Albanijo. ITALIJA PRAVI, DA SI BO OSIŠČE RAZDELILO JUGOSLAVIJO London, 8. aprila. — Po treh dneh molka se je prvič oglasil radio iz Belgrada, potom katerega poroča jugoslovanska vlada, da stoje stvari na vseh frontah ugodno za jugoslovansko armado. Obenem radio naznanja, da je velik del Belgrada v razvalinah radi napadov nemških bombnikov. Armada se hrabro bori in prizadeva sovražniku velike izgube. Zlasti se je izkazalo jugoslovansko letalstvo. — Iz Zagreba je govoril danes po radiu dr. Maček, vodja Hrvatov ter apeliral na narod za popolno disciplino, tako v armadi kot doma. — Radio iz Belgrada potrjuje, da je bil v bombnem napadu na Belgrad ubit minister za javna dela, dr. Franc Kulovec. London, 9. aprila. — Iz Ankare, Turčija, naznanja radio, da prodira jugoslovanska armada v dveh kolonah v Albanijo in da je prodrla že 30 milj v notranjost dežele. Včeraj so Jugoslovani zasedli albansko mesto Skader, danes so pa vzeli Leš, ki je oddaljen 20 milj od Jadranskega morja. ^da ameriškim Jugoslovanom y >---— .Prvih teških toda zgodovinskih dneh, katere sedaj preživ-ly^vija, so moje prve besede namenjene vsem Vam, ki ste semkaj iz stare domovine ter postali člani velike ame-^Racije, v katerih srcih še vedno klije ljubezen do sta-e'n ki ste ostali v duhu skupaj z Vašimi, ki so ostali tam i rja- sft)o preteklo noč z velikim vznemirjenjem zasledovali ve-. ;Pore naše zemlje in njene vlade, da ohrani mir, a da pri jj J-rtvUje ničesar, kar bi moglo biti na škodo njene časti in tn°s^-°jnosti. Toda od včeraj zjutraj mi zasledujemo na-i^f0 v°jsko, cvet našega naroda, ki z nezlomljeno odločnost-,j lobodo zemlji naših pradedov. Z bolom v srcu, toda s ^Pričanjem v gotovo zmago mi gledamo v boljšo bo- S1°vencev, Hrvatov in Srbov. !a T k°ste kasneje mogli prepričati, kako se je naša vlada Li ,a ohrani mir in da je šla do skrajnih mej, ki so mogoče držav, ki se medsebojno spoštujejo, da zemlji prihra-lij'e °te £°rje modernega klanja. Toda nemogoče je, da se kar je bistveno za vsaki narod, a to je njegova čast i, a svoboda. To so oni veliki ideali, za katere so se vsi na-sP°štujejo in ki so vredni imena "narod," da se bore atv VuJeJ'o vse, pa tudi živote svojih sinov. A to so ravno ij„2r'> katere Nemčija skupno z svojo "vredno" zaveznico !ltro te^a, da jih žrtvujemo, da bi nas popolnoma izbrisa-civiliziranega sveta. Radi tega nas je ona napadla z iiii £ evtonsko brutalnostjo in začela borbo, ki danes izgleda je z Goliatom; toda prepričan sem, da bo tudi končala te ynčala borba Davida. VsrS0l>Oto P°P°Idne> Par ur Prej nego nas je Fuehrer obsul % aniltejšinii psovkami in potem poslal svoje horde v našo iu °v°ril sem po telefonu z' jugoslovenskim predsednikom W eralom Simovičem, ki mi je še tedaj izjavil, da ima še da ohrani mir in da se kraljevska vlada na vse na-\ ' da zemljo očuva od napada. Od dneva, ko je izvršen .^vrat v Beogradu in je nastopila nova vlada, katera Net^2 Vseh slojev celokupnega našega naroda ter bila od-S tr • a' k* Je izgubila zaupanje naroda, se je na vse da Prepriča sile osišča, da želi živeti ž njima v Rimskih od nosa jih in da bo izpolnjevala vse obveze, ki feu 0 'z mednarodnih javnih paktov, pa tudi iz tripartitne-h%°na je posebno poudarila, da se bo pridržavala vseh L l)wartitnog' Pakta' s0 objavljeni, toda da ne more in da Nf^et;i obveze iz tajnih kaluzul, ki ogrožavajo samostoj-Ni(jee' Ravno tako je kraljevska vlada izjavila silam osi-.^riPravljena započeti pregovore o vseh prašanjih, ki katere osiške sile smatrajo nujnim. Jaz mislim, da ['(Hov° Še Posebno poudarjati, da je od onega trenutka, od fcStt>a v^acia prevzela državno krmilo v svoje roke, zavladal P>tov11 V ceii zemlJi in cla> izvzemši nekoliko brezpomembnih [He ' ni bil niti en slučaj, ki bi dal povoda osišču da začne r'da Sramn° kampanjo proti'naši zemlji in da obdolžuje ne zamore vzpostaviti red in mir v zemlji. (Dalje na tretji strani) |SaJ se je naborni feK^er Roosevelt Nti stavk S m' ~ Thomas Lat- S T °rne komisije v 7. J v«lt(j slal predsedniku ^ jHd brz°javko, v kateri d if1?')« le ^ kot član naborne d M ^ V protest, ker pred- J( ;y'l ali8tori ničesar, da bi j .Preprečil stavke v atriji. J r v a ' aterega sin je bil c izJavi1' da s »Nio lavstvu'toda obso" >t cJejVfitvo tako pri kapi-j obl, avstvu, kar ogroža JC^lh del. Dokler Jnit^3'' ie rekel Latta, f .SoJi].^an naborne komi- [ Wf jja mlade fante v ar- s 'h ^ bi prebili eno let0 1 'ii"j Sa*0r domovine, med- 1 '^bfif1 doma sabotažira- ' oicikelj se je iz- 1 j Vi a118, Norwood, Bon- 1 ^JS' d Cekdovezanj C'63 pripelje na Skj ' Pa naznani ,Ceiskat- VOVjjsv. P^dstava ^ i ha obletnice Shore 22500 Lake Shore VH[ J^lio, pondeljek in iS^ Postava, pri t. ^ 1 slovenski čarovnik -\J--11KJ Mačka je zažgala vso up farmo us pa Benton Harbor, Mich. — Na farmi Henry Bal tirna se je raz- tr( ~ počil furnez, kjer je gorel izj ogenj. Iskre so vnele dlako do- ya mači mački, ki je stekla na ske- Zg 11 denj in se skrila v seno. Ske- ^ ne denj in hlev sta začela goreti v ^ d: istem času, ko je gorela hiša. pQ bl Farmarju je bilo več za živino v kot za hišo in je hitel reševat živino. Rešil je sicer živino, to-311 da hiša in vse gospodarska po- c da slopja so pogorela do tal. -o- f Sinko je! pc er Mr. in Mrs. Edvard Videtič, st ta 696 E. 160. St. je bil rojen sin- oc ček, prvi otrok v družini. Dekli- m ir šk0 ime matere je bilo Lillian dc Bone. Mati in dete se nahajata [fi v Booth Memorial bolnišnici, čestitamo! Frigidaire še dober kup ^ Firma Norwood Appliance & ^ Furniture svetuje, da si nabavi- v iz- te fino Frigidaire ledenico se- ^ jn- daj, dokler cene še niso visoke. ^ mj Odplačila so prav lahka. n na v ani Seja veseličnega odbora P Tajnica društva sv. Helene, I št. 193 KSKJ sporoča, da ima C nocoj veselični odbor sejo na ore njenem domu. Odbornice naj ore se zbero ob 7:30. : in 1: pri Moka se draži s nik Na clevelandskem trgu sta se o 1 zopet podražila moka in sladkor, v Nemške in italijanske čete so vzele Derno Rim, 8. apr.—Uradno se zatrjuje, da so nemške in italijanske čete vzele pristanišče Derno v Libiji. Derna se nahaja 175 milj vzhodno od Benga-zi, odkoder so se Angleži umaknili zadnji teden. Angleži so bili vzeli Derno Italijanom 30. januarja. Ta kraj je važen radi množine sladke vode, ki je potrebna za bojevanje v puščavi. Angleško poveljstvo v Afriki ne pove, zakaj se stalno umiče pred nemškimi in italijanskimi četami, ne da bi se jim skušalo zoperstavljati. Možno je, da jih hočejo kolikor mogoče daleč izvabiti od zalog v Tripoli-taniji. -o- Anglija ima zdaj močno armado na grški fronti 1 Atene, Grčija. — Močna an- • gleška armada, opremljena z najmodernejšim orožjem, je raz- ! prostrta po vsem grškem poloto-> ku ter pripravljena, da se spri-■ me z Nemci. V tej armadi so • najboljši polki iz Avstralije in i Nove Zelandije, ki so dobili prvi " krst v Libiji. General Wavell je začel poši-" ljati čete iz Afrike 10. marca. Z 5 armado je poslal ogromno zalogo • živil, predvsem mesnih konzerv. Baje je bilo toliko tega, da ni bilo najti dovolj skladišč in se je nekaj ie zaloge razdalo med civilno prebivalstvo. , ' Mnogo teh transportov je bilo napadenih od nemških letal, to-^ da izgube so bile majhne. Armada ima mnogo novega orožja, nekaj pa tudi iz bojev v Afriki. a Pripravljenih je tudi mnogo ameriških letal, da se spuste v boj. -o- k To so kegljači I' V kegljaški tekmi, ki jo je priredil Cleveland News, je bilo razdeljenih $2,500 med najbolj-še kegljače. 5,000 kegljačev je " tekmovalo. Za "doubles" sta do-bila prvo nagrado $300.00 Fr. j" Milavec, 1001 E. 71. St. in Tino Modic, lastnik Twilight prosto-m rov, 6025 St. Clair Ave. Kegljala sta 1,287 točk, kar ju je opravičilo do glavne nagrade v ten: oddelku. Čestitamo! ir ta Pozdravi iz prestolice je Tony Novak, 6218 St. Claii s- Ave. pošilja vsem prijateljem ii ki znancem pozdrave iz Washing tona, D. C. Poročila iz balkanske fronte, ~ ki so večinoma vsa iz Budimpe- § 1 " šte, torej iako nezanesljiva, ka- c SO * žejo sledeči položaj na Balkanu: v En oddelek nemške armade je d ." dospel do Skopija in Niša v južni d Z16 Srbiji, odkoder imajo samo 50 a -milj do Albanije, kar je očivi- v dno glavni cilj nemške armade, s jvg da se tam združi z Italijani. V j] mj Londonu priznavajo, da bo po- j lj0 ložaj na balkanski fronti zelo š cja opasen, če so Nemci res zavzeli n ja_ Skoplje. V Berlinu ne vedo nič (]j_ o zavzetju Skoplja. s Če so Nemci res v Skoplju, bo- r do imeli odprto pot skozi dolino reke Vardar v Grčijo, proti Solunu. V tem slučaju bi grška ^ armada morala pustiti Solun s m- Nemcem in se umakniti nazaj ^ z proti Albaniji. Zadnja poročila ^ az- trdijo, da Grki praznijo Solun. v to- Poročila zatrjujejo, da je \ >ri- nemška armada zasedla Tracijo, ^ so to je vzhodni del Grčije. To pa j in nima posebno važnega pomena rvi za Nemce, ker ta del Grki- itak niso poskušali braniti. Tukaj so prišli Nemci do Egejskega mor-Z ja, kar pa zanje končno nima no-)g0 bene veljave, ker gospodarica na c rv> morju je še vedno angleška mor- j hi_ narica. , je Grška poročila zatrjujejo, da ci_ grška armada še vedno drži pre- ^ laz Rupel ob reki Strumi, kjer , jj]0 se stekajo meje Jugoslavije, Gr-to- čije in Bolgarije. Iz severne Jugoslavije poroča- ^ žja, J° Nemci, da so okupirali že ves ikj Banat. Toda jugoslovanska ar-3g0 mada se trdovratno upira nem- 3 V škemu pritisku. Značilno pa je, , da nemška poročila ne povedo j krajev, katere je zavzela nem- , ška armada. Nemci so poskusili spustiti za k?^ grško fronto svoje parašutarje, .. da bi uničili prometne zveze za grško fronto, toda Grki so ujeli 130 teh padalnikov, druge so pa pobili. V neki dolini so Grki do-volili oddelku nemških tankov in ' oklopnih avtov naprej, nato so ,. " pa odprli nanje topovski ogenj. ' \ ' Dolina je bila kmalu pokrita z razbitimi tanki in celimi kupi m nemških vojakov. Nek časnikarski poročevalec, > ki se je vrnil iz Jugoslavije v )lair Atene pripoveduje o silnih zra-n in čnih bojih, ki se vrše pri Skop-'ing- lju in drugih mestih. Jugoslovanske čete se silovito upirajo številni premoči nemških čet. i- Očividno je, da se je Hitler z : vso silo zagnal na Jugoslavijo, e da to najprej uniči in potem pro-'i dira šele proti jugu. 0 V Albaniji, kjer je jugoslo-i- vanska armada zasedla mesto Skader, se skušata strniti grška V in jugoslovanska armada. Če se >- jima to posreči, ne bo Italija re-0 šila niti 10 odstotkov svoje ar-h made v Albaniji, ■č Nemško poročilo zatrjuje, da so nemški bombniki popolnoma >- razdejali mesto Sarajevo. .0 * "K * Rim, 8. apr. — Virginio Gay-a da, urednik Mussolinijevega gla-n sila, je danes prerokoval, da bo lJ doletela Jugoslavijo ista usoda a kot češko in Poljsko. Po tej vojni da bo Jugoslavija razde-e ljena med Hrvate, Italijo, Nem-čijo, Madžarsko, Romunsko in 'a Bolgarijo. a -o- k Italija je izgubila že ^ 283,155 vojakov 3_ London.—Komaj desfet mese- ,„ cev je, kar je šla Italija v voj-id t r_ 110. Med tem časom je pa lzgu- la že 283,155 vojakov in sicer * la ubitih, ranjenih in ujetih. V Libiji je izgubila 140,000 vojakov, v Somali zemlji 31,000, ^ 2,000 v Albaniji in 20,000 v Eti-jopiji. Anglija je izgubila v istem času 2,966 vojakov, všte- a* ti ubiti, ranjeni in ujeti, es ' -o- Zveza z starini krajem n- Mr. Kollander sporoča, da e' še vedno sprejema pisma za Ju- 0 goslavijo in druge evropske dr-n" žave. Pisma lahko pošljete z zračno ali navadno pošto. Za-za časno pa je ustavljeno pošilja-ie' nje denarja v Jugoslavijo, do-za čim se v Italijo še lahko pošlje, toda le potom kabla. O nadalj-pa nih spremembah glede pošilja-nja denarja v stari kraj bo Mr. 111 Kollander od časa do časa po-sp ročal. "•i- Sinko umrl 1 z Družini Mr. in Mrs. Klemen !Pi Krotky, 1084 E. 68. St. je umrl sinček v starosti šest in pol let. ec, Mati je hči poznane Miklavči-v čeve družine iz 71. ceste. Pora- greb se bo vršil v četrtek ob de-DP- vetih iz pogrebnega zavoda Ba-ilo— kajas, 6014 Superior Ave. Soljo žalje. "AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio BESEDA IZ NARODA —1 * "■*—* 1 *1 * ■• »■»•« » •—»-- - ««.»«-» --——»-—— —- NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 83 Wed., April 9, 1941 Na pomoč domovini! Hitler pribija našo domovino na križ . . . IKoliko tuge in gorja bo po naših krajih v času, ko se bo vlekla preko njih krvava poplava ve le tisti, ki je že kdaj to skusil* Mnogo jih je tukaj" naših rojakov in rojakinj, ki so to okusili v zadnji svetovni vojni. Ti vam vedo povedati stvari, da gredo človeku lasje pokncr. Gorje, trikrat gorje onim, katere zajame bojna vihra. Mi tukaj ne moremo storiti za našo nesrečno domovino drugega, kot da jo skušamo snemati s križa in ji brisati krvave srage z obraza, obleči naga telesa, obvezati krvaveče rane in nasiti uboge otročičke, žene in starčke, ki so ostali doma za bojno linijo, ali ki so bili morda pregnani s svojih domov in zdaj tavajo lačni in prezebli bogve kod. Tem moremo in moramo pomagati in sicer hitro pomagati. Ameriški Rdeči križ je že odločil $1,000,000 za razna zdravila, obveze, odeje, poljske zasilne bolnišnice in drugo. Toda treba bo še, treba bo mnogo. Mi tukaj, ki smo na varnem in kolikor toliko siti, moramo poseči v žep in dati. Dati kolikor moremo. V tem bi morali posnemati našega rodoljuba, g. Ivana Babnika, ki je že prinesel v pomoč sirotni in tako težko prizadeti Jugoslavijo svoj cel tedenski zaslužek, $27.50. Tukaj si lahko vzamemo za zgled pravo slovensko požrtvovalnost. Toda g. Babnik ve, kaj je vojna, ker je okusil vse gorje, ki ga mora vojna stresti nad človekom, tekom zadnje svetovne vojne. Vsa čast, Ivan! Prepričani smo, da se bo naš narod odzval. Saj nas je malo, ki bi ne imeli kakega svojca doma. Pa tudi če ga nimamo, so pa tam naši narodni bratje in sestre, ki trpe. Kako ne bi dali mi, ko dajo celo drugi, ki do teh burnih časov niso niti vedeli, kje je Balkan. Za take stvari ima Ameri-kanec vedno odprto roko in srce. In če bo pomagal tujec, kako ne bi mi! Toda kako bomo zbirali, kam se bo denar stekal, da bo prišel pošteno in brez zadržkov v prave roke? Potrebna bi bila kake vrste organizacija, ki bi morala zdaj že delovati. Pa ni še nič. Lansko leto je bila Prosveta sprožila misel, da bi se organizirale slovenske podporne organizacije za tako akcijo. Mi smo idejo takoj podprli in dali nekaj nasvetov. Naj ponovimo, kaj smo tozadevno napisali na 11. junija 1940, torej skoro pred letom dni: "Kakor smo že izjavili na tem mestu, popolnoma soglašamo z načrtom Prosvete, da se organizirajo slovenske bratske organizacije za odpomoč rojstni domovini, če bi potrebovala naše pomoči. K temu naj pripomnimo še toliko, da se, po našem mnenju, ne sme prav nič odlašati z pripravami. Danes naša domovina še ne potrebuje naše pomoči, ker je še neokrnjena in še diha svobodno življenje, cela in neodvisna. Ne vemo pa, kaj ji je namenila usoda, zato, če se izrečemo, da bomo pomagali, pripravimo se za to pravočasno, da se ne bomo pričeli zbirati in delati načrte, ko bi morali že funkcionirati. "Ker se nam zdi ideja Prosvete najboljša, da bi namreč naše bratske organizacije vodile vso pomožno akcijo, naj bi se začelo topogledno takoj delati načrte. Za pripravljalni odbor, ali morda tudi za stalni, naj bi bili imenovani vsi predsedniki in tajniki naših bratskih organizacij. Ti naj bi se sešli takoj k sestanku in se pogovorili za načrt. Sestanek je bolj priporočljiv kot pa pismeni dogovori, ki se vlečejo v večnost in ne napravijo nič. Sestanek naj bi se vršil v Chicagu, jolietu, ali Clevelandu, kakor bolj priročno. Prepričani smo, da bo ves narod sledil vašim ukrepom, saj gre za našo skupno stvar: v pomoč domovini. Pričakujemo, da bomo v kratkem že kaj slišali o tem." Tako smo pisali 11. junija 1940 in na žalost moramo priznati, da je glede tega prav toliko napravljenega, kot je biio takrat. Menda se nikomur ni zdelo muje, da bi se začel gibati za idejo. Morda si niso predstavljali svetovnega položaja v taki luči, kot je v resnici bil. Tako je prišlo, česar smo se bali, a smo slutili: domovina potrebuje nujne pomoči, mi se pa oziramo okrog, kako bi začeli pomagati. . Vidite, kako bi zdaj prav prišlo, če bi se bili organizirali in napravili načrte! Zdaj bi bilo treba samo z načrtom začeti in takoj bi bila relfina akcija v teku od Atlantika do Pacifika, od Kanade pa doli do Floride. Šlo bi prav kot v armadi, kjer zapove generalni štab in vsa armada se zgane kot bi bila električna. Mi še vedno vztrajamo pri mnenju, da bi bil najboljši in tudi edino priporočljiv način glede odpomoči Jugoslaviji, če se organizirajo naše bratske organizacije. Ali naj se združijo v eno akcijo, ali pa naj dela vsaka v svojem delokrogu, kakor mislijo da je boljše. Ali vodijo vse iz glavnega urada, ali naj imenujejo svoja društva kot podružnice za zbiranje prispevkov. To je njih zadeva. Samo da se prične in sicer prične takoj. Sliši se, da je apeliral topogledno na jugoslovanske organizacije poslanik dr. Fotič in sicer baje svetuje, da začno organizacije pobirati prispevke, ki naj bi se jih pošiljalo iz glavnih uradov na ameriški Rdeči križ. Ta bi potem skrbel, da se nakupi in pošlje v domovino najpotrebnejše stvari. Slovenska moška zveza v Ameriki Vsem uradnikom in sploh vsemu članstvu Slovenske moške zveze v pokrepitev in za večje sodelovanje in pomnožitev našega članstva v sedanji kampanji, katera je sicer v polnem razmahu, toda ni tolikega zanimanja kakor bi bil pričakoval, zato vam priporočam, da naj nikar ne bo nobenega člana med nami, ki bi ob zaključku kampanje ne imel vsaj enega novega člana na svoj račun. Kampanja bo zaključena v par mesecih. Torej bratje na delo! Dobite čimprej mogoče kakšnega novega člana za svojo podružnico.. Ko pridobiš enega, potem pa pojdi na delo, da pridobiš še drugih pet ali več. Tako se boste člani lahko ob koncu kampanje pokazali rek kot pravi člani in bratje. Fantje in možje, zavedajte se kaj vse lahko storimo, če smo vsi združeni in ene misli in vse to bo v korist in napredek Slovenske moške zveze. JColikor mi je do sedaj znano podružnica št. 1 v Barberto-nu (dom SMZ) krasno napreduje. Podvojite članstvo. Podružnica št. 3 je precej močna, vendar pa bi bilo potrebno malo več aktivnosti, da se ne zgodi ikaj "nepričakovanega." Številka 4 v Girardu ima vse zelo dobre in aktivne člane. Potrudite se, da boste imeli ob koncu kampanje vsaj 100 novih članov. Številka 5 na St. Clair Ave. — sobratje, dober je bil začetek in ko sem vas zaprisegel, ste mi tudi obljubili vsi skupaj sodelovati za podružnico, kar ste tudi pokazali v polni meri do sedaj.' Prosim vas, , da v kampanji pokažete še več aktivnoksti. Pri podružnici št. 6 vas je bilo sicer malo, ko sem vas zaprisegel, toda vaša podružnica je rastla in imate to čast, da ste pri vsej organizaciji prvi razvili svojo zastavo. Torej pripeljite sedaj tudi veliko armado pod svojo zastavo. Številka 7 spi, pa zbudite se! Izvoljeni uradniki obvestite me in povejte kdaj naj pridem, da se podružnica poživi. Pri številki 8 ste pa največ sami mladi fantje in možje polni življenja, potrudite se, da boste podvojili svoje članstvo. Številke 9, 10, 11, 12 in 13 pa so mlade podružnice in še mlado polje je krog vas, ki še ni obdelano. Bratje na delo! Vsak naj pridobi vsaj ene dvajset novih članov v tej kampanji. Podružnica štt. 14 v Collin-woodu, prav lepo ste se bili odzvali mojemu povabilu. Hvala vam! Sedaj 'pa ne pozabite, kaj ste obljubili, ko sem vas zaprisegel. Držite se tega in v doglednem času mora šteti vaša podružnica najmanj 500 članov. Prihodnja seja podružnice št. 14. se vrši nocoj (v sredo 9. aprila) ob 7:30 zvečer v Tur-kovi dvorani na Waterloo Rd. Prihodnjič pridejo pa še druge podružnice na vrsto. Kolikor mi bo mogoče, bom obiskal vse podružnice. Le glejte, da boste imeli na vsaki seji lepo število novih članov oziroma kandidatov za sprejem, da vas bom mogel pozdraviti v velikem številu in vam čestitati k lepemu napredku. Po številu članstva koncem meseca maja se bo tudi volilo delegate za prihodnjo konvencijo, ki se vrši 20. septembra letos v Girardu. Pojdimo na delo vsi brez izjeme in zavedajte se, da je naše geslo: Vsi za enega, eden za vse! Naj ne bo nikakih "izmov" med vami raz-ven fraternalizem — bratstvo; nobene sebičnosti pač pa požrtvovalnost in lepa bratska ljubezen. V tem smislu vam želim najlepših uspehov v vašem javnem in privatnem življenju. Končno pa želim vsem glavnim in lokalnim uradnikom kakor tudi vsemu članstvu Slovenske moške zveze najlepšo in veselo veliko noč in obilo pirhov. Pozabiti pa tudi ne sem, se zahvaliti uredništvu Ameriške Domovine, ki nam da tako velikodušno svoje kolone na razpolago. Prav lepa hvala in vam želim veselo alelujo. Z bratskim pozdravom za napredek in procvit Slovenske moške zveze v Ameriki, Tony Rudman, gl. podpredsednik -o- Jugoslavija je v voini Tako sem čital v nedeljskih časopisih. Ko pa sem prečital to tragično novico, mi je postalo tako tesno pri srcu, da je malo manjkalo, da nisem zakričal na ves glas: "O brezmejna lumparija — germanska nadutost! Torej tudi naše svete ju-goslovan#;e zemlje, ki ti ni storila nič žalega, se ti je zahotelo, pa si jo napadel." Z glave sem snel klobuk v znak spoštovanja do moje stare domovine Jugoslavije, ki je imela toliko poguma, toliko junaštva in možatosti, da ni klonila kakor so klonili drugi, čeprav je bila ogrožena kot nobena druga država. Jugoslavija je imela toliko poguma, da si je upala reči Hitlerju: "Ne, nas pa ne boš dobil brez krvi, če hočeš vojno, kar začni, pripravljeni smo, četudi nas obdaja krog in krog, razen malega dela junaške Grčije, kot železen obroč nemška nadutost in italijanska zemlje-lačnost. Mi se ne podamo, ker smo narod junakov. Bog te živi, domovina in Bog živi tvojega mladega kralja in njegovo hrabro vojsko." V teh dneh, ko kristjani obhajamo največji dogodek—trpljenja in smrti Gospodove—se je pričelo tvoje trpljenje. Bog ti daj, da za tem trpljenjem, da za tem križem, ki si si ga rade-voljno naložila na svoje junaške rame, tudi zmagaš in da kakor nekoč Gospod slaviš zmago nad sovražniki, ki so te obdali kakor stekli psi. To želimo danes naši dragi domovini Jugoslaviji, ne oziraje se na vero in politično prepričanje. Jugoslovani, rojaki, kaj naj Mi bi svetovali takole. Jugoslovanske podporne organizacije naj bi vzele vso stvar v roke in sicer naj bi delala vsaka popolnoma samostojno. Tem organizacijam naj bi se pridružile k sodelovanje druge naše edinice, kot narodni domovi, samostojna društva, kulturna društva in razni klubi, sploh vse, kar ni včlanjeno v podpornih organizacijah. A centrala za vse to naj bi bila pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu z sodelovanjem ameriškega Rdečega križa. Na ta način bi bila najložja kontrola, pa tudi najložja razpredelba dela. Pomniti je pa treba, da je za tako pobiranje v relifne svrhe potrebno dovoljenje ameriške vlade, torej ne more kar vsak začeti nabirati, kot bi hotel. Pomoč je nujna, zato je potrebna takojšna akcija. Naš časopis je pripravljen sodelovati karkoli bo potreba, samo da bo večji uspeh. Na delo! storimo mi v tem času, ko se bije doma boj za življenje in smrt, ko si je Jugoslavija naložila na rame težki križ, katerega mora sedaj nesti na Kalva-rijo. Kaj naj napravimo? Pomagajmo ji in bodimo kakor Simon iz Cirene ter ji pomagajmo nositi ta težki križ s tem, da ji pomagamo s čimer pač moremo. Čas brzojavk in apelov je minil. Golo besedičenje ne pomaga, pač pa je treba pokazati nekaj tudi v dejanju. Jugoslavija je napravila svoje, mi pa moramo od naše strani pomagati. Kako? Pozvati moramo ves troimeni narod in tudi vsakega posebej ter delati skupno, nabirati, prispevati in žrtvovati. Tukaj od-primo srce in tudi svoje denarnice ter dajmo in zopet dajmo. Jugoslavija krvavi in potrebuje naše pomoči, torej zbi-rajmo in ji lečimo njene rane na ta način. Vojska je grozna reč. Jaz sem jo skušal na svoji koži in tako tudi še marsikateri drugi. Na bojnih poljanah naše domo-movine teče kri. Na pomoč moramo. Nujno je potrebno, da se sedaj naši narodni voditelji strnejo skupaj in pozovejo narod k sodelovanju. Proč osebnosti in politika v našem časopisju, naj preneha tisto osebno napadanj e' ki nikomur nič ne koristi, škodi pa veliko in najbolj pa danes, ko tako nujno potrebujemo edinstva in sloge v pomoč naši Jugoslaviji, ki nujno potrebuje bratske pomoči v tej težki uri. Proč z natolcevanji in podcenjevanju, zložimo se skupaj in pomagajmo. Jugoslovani v domovini so se pokazali plemenite in bratske s tem, da so poravnali vse medsebojne spore in vsi kot eden pograbili za orožjč. Čast jim! Kakor so se oni, tako se moramo zediniti tudi mi. Slovenci v Clevelandu, na noge! Tu imamo velike narodne domove, zlasti je obširen Slovenski narodni .lom na St. Clair ju. Zberimo se in povabimo tja tudi brate 3rbe in Hrvate. Naj ne bo tu nobene razlike, bodi Slovenec, Srb ali Hrvat, vsi smo Jugoslovani. Rojaki, storimo to čimprej in ko bodo morda Hrvati ali Srbi napravili kaj enakega, odzovimo se tudi mi! Naj odpadejo vsi predsodki, imejmo pred očmi samo to: pomagati Jugoslaviji z vsemi močmi. Ko je nemška armada, kakor nekdaj tolpe hunskega Atila, vdrla v Poljsko, sem bil tisto nedeljo v poljski cerkvi sv. Ka-zimirja, kjer sem poslušal Poljake, ki so šli takoj na pomoč svoji nesrečni domovini. V srce so mi segle besede župnika, ki je raz prižnice pozval ves poljski narod na pomoč. Odzvali so se in še delajo, čeprav je Poljska poražena, a imajo še vedno vero, da bo še vstala in v tem smislu tudi še delujejo. Kakor se je tedaj godilo Poljakom, tako se danes godi Jugoslaviji in kakor so šli oni na delo, tako pojdimo sedaj tudi mi. Delajmo in če tudi se dogodi, da bi bila Jugoslavija po-gažena po modernih Hunih— nemških tolpah, imejmo vero, da bo izšla zmagovita. Nikar ne cincajmo, ampak pojdimo na delo. V Clevelandu imamo jugoslovanskega konzula, dr. Mal-ly-ja, ki je Slovenec. Apeliram nanj, da podvzame tozadevne korake za skupnost in pomoč Jugoslaviji. Voditelji na delo! Čital sem dopis Mrs. Kuharje-ve, dobro je povedala. Še drugi se kaj oglasite v tem pogledu, seveda ne s kakim cinizmom ali zafrkavanjem, pač pa z ljubeznijo do našega trpečega naroda v domovini. Jugoslavijo se je že večkrat prav neupravičeno podcenjevalo in sumničilo in nekateri so imeli zanjo le posmeh. Včasih se me je prijela kar nevolja, ko sem slišal samo jadikovanje češ: "Jugoslavija je že izgub- ljena, šla bo k osišču" itd. Nič ji nismo zaupali, a se je tako moško odrezala, da je s tem iz-nenadila cel svet. Čast ji in ponosni bodimo nanjo, ni se nam je treba sramovati pred Ameri-kanci. Predsednik Roosevelt je že obljubil vso pomoč, torej dajmo jo še mi. Prosimo pa tudi Boga, da s svojo mogočno roko ščiti in varuje našo staro domovino ter ji olajša in omili njeno bol. V sobotni izdaji Ameriške Domovine sem čital tudi dopis g. Joško Penko-ta. Dobro je povedal in se prav strinjam z njim. Le nekaj pa se mi zdi zelo pomanjkljivo, ker on v tem dopisu omenja samo primorske Slovence, oziroma te, ki so pod Italijo. Ko sem prečital ves dopis, sem se nehote vprašal: "Kje so pa Korošci—koroški in štajerski Slovenci? Ti so tudi še pod nemškim škornjem in tudi pod Madžari jih je še nekaj našim prekmurskih Slovencev. Tudi za te je treba povzdigniti svoj glas, da se jih reši iz suženjstva." Morda bo kdo rekel: "Mi se brigamo za Primorce, pa naj se še drugi oglasijo." To se mi ne vidi povsem prav in bi izgledalo kot da se hočemo v tem času deliti. Vem, da je tukaj precej Primorcev, koliko je Korošcev, tega ne vem. Prav veliko jih menda ne bo, ker so se vsi bolj obdržali doma svoje lastne grude, ker jim pač nudi malo več in jim ni bilo treba s trebuhom za kruhom po širnem svetu. Toda o tem ali jih je kaj v Ameriki ali ne, o tem ne bomo razpravljali, zavedajmo se samo to, da so vsi Slovenci in za nas prav vsi enako važni ter se moramo zavzeti za vse. Kajti to ni zadeva samo posamezne skupine, ampak vsega našega naroda. S tem naj se dokaže Ameriki in Angležem, da so naši Slovenci pod Italijo in Nemčijo in pove naj se jim, kje so naše narodne meje. Za nas je prav tako važen Celovec, Beljak, Gospa sveta, kot je Trst, Gorica in Vipava. Ali naj divni Korotan s tako dobrimi Slovenci pustimo v ne-mar? Mar ni ta Korotan—Koroška—zibelka naše kulture? Da, iz Korotana smo veliko sprejeli in mu tudi veliko dolgujemo in morda celo več kot kateremu drugemu delu Slovenije. Zato pa naj bo gotovo med prvimi omenjena tudi Koroška. Čas zato je nastopil z dnem, ko je Jugoslavija stopila v vojno z Nemčijo in Italijo. Prej bi bilo to brez pomena. Sedaj je čas in sedaj moramo vsi podvzeti korake—zasužnjeni i nodrešeni Slovenci. Naše geslo naj bo: "Vse, kar je našega pod tujim jarmom, hočemo, da pride v svobodno Jugoslavijo." V tem smislu moramo prav vsi delovati in zahtevati na vseh merodajnih mestih. Ni dvoma, da nas ne bi podprli Srbi in Hrvatje, kot moramo mi podpirati nje. Rojaki, samo cepimo se nikar! Mar nas ni izkušnja še iz-modrila? Kako nespametno in nesmiselno se je delalo po zadnji svetovni vojni. Ljubljanski škrici so sedeli v kavarnah in čakali, kdaj bo vrag pobral Italijane in so pričakovali, da bodo kar tako na lepem dobili Trst in Gorico. Na Koroškem pa se je bil boj in ko so naši fantje zagledali nekaj Nemcev, so jo jadrno ubrali nazaj, da so Nemci lahko maširali v Jugoslavijo. Končno je morala pa država poseči vmes in vpoklicala je rezerviste, pa hajdi, morali smo na Koroško preganjat Nemce. Tam so se pa naši mlajši, ki niso poznali nobene vojaške discipline, obnašali tako, da je bilo v sramoto vojakom. To so pa Nemci izkoristili v propagando proti Jugoslaviji in tako je šla Koroška v tistem plebiscitu rakom žvižgat. Avstrijci so znali prav spretno izrabiti to priliko pri nezaved- nih in ne poučenih K" katere so naplahtali. do pod Avstrijo, jim ne. ba k "žovnirjem" (voj»' Zdaj se vsem to utepa< Slovanom kot Korošce"1-ški fantje so morali Žez k "žovnirjem," da seda trupla trohne po Poljskl' ciji, Belgiji in sedaj b°d( po Jugoslaviji. To Je preiskušnja za nas, K0^ za radodarno antanto ze, Angleže in Amerika" tako radodarno delil1 jugoslovansko pogačo-mislim, da je sedaj odločno stopimo na P'a< htevamo kot eden: vse> ce izpod Italije, Ne® Madžarske nazaj v Tudi Slovenci v A^J bi sedaj delali malo » vidno in pametno, K zadnjič s tistim 1111 , fondom, ki je bil Prfvj rija. Smo bili pač še ^ sedaj smo odrasli i" ^ moško. Vse predso4^;, rije na stran in de , prav resno in izda.t ^ Jugoslaviji ter za °3 . vseh Slovencev, Slovanov izpod suženJ , ma. Bog živi vse S ® streho hiše ene! bodo sedaj tudi Tur^ svojo korajžo in da pravili po polževo, ^ samo tako dolgo, ..(J varnosti zanj, ko Pa tedaj jih pa skrije- j jozeu --o—"j/ Za Novakov be^ Med prispevki |n H naročili, ki sem j^y den prejela na vl njak ,je bil tudi čf^ po $3.61, ki mi ga J« fl angleščini posluJ^J Integrity, št. 631 ^ izvod omenjene knJ' Če bodo sledila t manja vrednemu ^ druga društva SNJ naših podpornih 0 o* prav nobenega dvon ,. v bi ne mogel iti rok°P ^ vega besednjaka ze secih v tisk. a}l Mrs. A priredi Metropo^ * družba iz New * od 14. do 19. aPr tudi popularni 1 e .^jr j Shipa. On je WJL ne družbe in bo 1 ^f, tropolitan druž^ / jim izrazitim i111 j>,u Nastopil bo v i, Seville" v petek ve .yj ^ Z njim bodo nas*W ri tudi Bidu ^gjC T Baccaloni in Jo*111 -^ švicarska drž»^ ^ ! samega državU3'1 ' polti. # * J * jili11 V Rusiji so Wlp\e lezniško progo od ^ * čičev, proga me11 uTTTtmnTniiniiwminni xxtxxxxuu SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K- Maya .......................................riYTXxxxa 'seboj človeka, če bo svetlo oblečen. Promet bo lahko hitrejši, nevarnost nesreč pa bo zmanjšana. V Londonu je že navada, da imajo dame na klobukih okraske, ki se ponoči svetlikajo, gospodje pa nosijo svetlikajoče se gumbe. Neki tovarnar je začel izdelovati celo posebne vrste šminke za dame, ki se tudi svetlikajo . . . Če motrimo zatemnitev s kulturnega vidika, je mogoče celo koristna. Ljudje, ki so cele večere stisnjeni med štiri stene, so, če že drugače ne, vsaj zaradi dolgega časa prisiljeni k premišljevanju. čitanje, godba poslušanje radija, družabne igre in razgovori se množe. Ljudje pišejo mnogo več pisem, kot prej. V vseh zatemnjenih mestih imajo mnogo dela knjižnice 3 posojavanjem knjig, pa tudi knjigarne in trgovine z muzika-lijami. -o- —Iz Nemčije — v bolnišnico. Ko se je vrnil 33-letni sezonski delavec Jože Petrovič iz Nemčije v domovino, mu je pri izstopu iz vlaka v Mariboru na zamrznjeni stopnici spodrsnilo ter je padel po tračnicah. Dobil je hude pošk ' opravo, zavese za vsako sobo in vse potrebne šivalne potrebščine. R0ŽANCE DEPARTMENT STORE 406 E. 156th St., blizu Waterloo Rd. B r B r B r B r B r B W B r B r B B gr B W B r B r B V službo se vzame prodajalca za pohištvo; tedenska plača in provizija. Vprašajte pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Aye. v (Apr. 9, 11.) seh Priporočilo za praznike iio Imamo veliko zalogo do-I] mače šunke, klobas, želod-z cev in grocerije. Se toplo na priporočamo. Ldl Vesele velikonočne praz-°r nike želimo vsem našim S odjemalcem in prijateljem, et- FRANK SKULY ;;;; 6313 St. Clair Ave. red HEnderson 4968 DEKLETA IN ŽENE! Za fino in najnovejše mode SPOMLADANSKO "STERLING" SUKNJO ali SUIT, po nižjih cenah, kakor kje drugje in to od $14,50 naprej DIREKTNO IZ TOVARNE in za zanesljivo in točno postrežbo, se obrnite na BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road Ali pokličite: ENdicott 8506 ali 3426 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Keritovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "english-slovene reader" kateremu }e znižana cena ri* flfl in stane samo: CfpUV Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6 U 3 St. Clair Ave. Cleveland, O. L u ne Črni mrhar ne ka- opra1 | oli drugi Yuma se ne bo njali f'Vrriil k svojemu rodu. Po- li!" | 1 vas bomo, preden odide- "N P0(1tod. in Solnce bo sijalo v vam, r žlave in videlo se bo, da ni da ni |,failov v njih, da so praz- vašef I Vd I estrašeni so umolknili Yu- "P fjj da b if10 njih pa se je oglasil ljubi f/"j°nsulto. prosi flu 80 mu menda P°'ias" Arr £jjalc je položaj in kaj je za- zgod Wy Prepričan je bil, da bo- Po L,Uttle res postrelili, nje pa alcai Povezane k drevju ter trdil slovesa. Wim jL " ga je obšel in ko je čul ste r S, d 0v° grožnjo, je zaso- vasi PM ^ m°ra P°bri£ati Za vašo a?oceno življenje. slučs ltaJepetaj°čim glasom je Bc f4ljL"01' Shatterhand, ali res Ki f\ J°Streliti rdečkarje ?" "I • z ure °didemo Dosl >|\Jše Postrelimo Yume." li. I bodete vendar izpu- ;a v R( Povedal sem vam že, da Pc M takega ne prihaja niti odgc zani TČ6 je tarnal: P°V( 'fsJ?.alc pomislite vendar, "1 :ifibi ani senor —• Fo%[- he- iti j^u in žeje bi poginili! sitni 1,1pne 1 krivi naše smrti—! bom t Usmiljeno vendar ne mo- C mjnati 2 nami —!" čiti »J) pa s>te sami ravnali z čisti il«! Strašno naduto ste se var / ^jJ' besedice niste zinili v nje. 0 da znate biti vljudni div; li \ as strah grabi za vrat." bili & —!" je hitel zatr- gli, ju1 \ Znam biti tudi sicer C / S?, In bom vljuden! No- I j(l { Primerne besede ne bo- hu. 8liSali od nas, če nas bili ' $ ^jj6, Priznam, uvidim, da hvt i^piuden in da bi bilo • en°> bi nas vi ne Wil12.rokYumov. 1 / P taV prijatelj baciende- ru fete0Sh misli. Kajne, don obi Shatterhand!"-je šn; ■K %ciendero. "Razmaš- da 0 dogodkih zadnjih je\ ®e prepričal, da bi bi- ml va vsa nesreča, ki me j e ga bil vas poslušal." BL Je» naj jih izpustim, ne Bkai(1e je prosil. Jerme- vil K t0 °mehčali. JP^i Sem hotel doseči. Ti pr K.,^hiški so bili vajeni, llj^ ^ezi ran jem gledali na br it)^ ^i ni bil iz njihovih in K t Sem jim krepek nauk, Pin (1 drugi ljudje še na si BPteH so tisti ljudje kon-\± l^st^ ljud-ie- ki -iih -ie tre" I WnS ,°Vati ali ki se jih vsaj ei rKr««- , " /#,' Sem in prijazno de- Vl'^e P v-'r^itVas izPustim- — kai h >ili\p°četi? Ali se bode- r i' VteJ'Ures in me tožili, ka- 111 iJ 3n .zili?" r *>J je Vneto zanikaval v "Ne poj demo v j " J ? sW llsemvgore, da pri, L 'V rja Meltona in zah" ] A i^i /jega'kar mi vzel- 1 0 •/ ?viwodneham' da sa d0" 1 »Vk1? I1 ' Al°SVob'odite' P°jdemoz :e( J IHa, denalto, da prime-)illc/ck0| nujemo zločince." t J je oglasil tudi ju- r ter povedal samo- z j ' li^i'bo Vami bomo jezdili! 5 ki' i "" loP°va in ga posa-' klop. In juna- i borili z Yumami!" ♦ jjj/j ^Hi}fljivo domišljav člo- dejal: ' le rajši pustili vi- 11 bomo laže in hireje opravili. JNeumnosu di pucu- • njali in le za sitnost bi nam bili !" 1 »Ne ne —! Obljubljamo ( vam, da bomo zviti ko kače in 1 da ne bomo ničesar storili brez vašega dovoljenja!" Vdal sem se. "Pa naj bo! Če imate voljo, ! da bodete tudi storili, kar ob- ! 1 j ubijate, se bom pa dal pre- • prositi. Ampak dvoje se mora še prej : zgoditi. Podpisali mi bodete, senor alcaide, nekaj vrstic in mi po-■ trdili, da nimate ne meni ne Winnetouu ničesar očitati in da ste nama dolžni hvalo, ker sva . vas rešila iz rok Indijancev. To . vašo izjavo si shranim za vse slučaje. ; Bodete podpisali?" "Bom! i Kaj še zahtevate?" "Da prosite tudi Winnetoua. ) Doslej ste še samo mene prosili. Pa tudi moj prijatelj odlo- - ;a v takih rečeh." Res so ga prosili, i Poslušal jih je, pa nič jim ni i odgovoril. Obrnil se je k meni, zaničljivo zamahnil z roko in povedal: "Tile belokožci so kakor bol- - he. Za nadlego so nam in za ! 3itnost, koristi pa nimamo in ne ! bomo imeli nobene od njih. t- Če hoče Old Shatterhand vlačiti s seboj tako nadlego, je to z čisto njegova zadeva. Pogla-e var Apačev se ne bo zmenil za v nje." Obrnil se je v stran, še pogle-dal jih ni. ! Kaj sem hotel —? n Domov jih nisem smel nag-r- nati, klavrno bi bili poginili v ii divjini —. Za sitnost bi nam res ' bili, škodovati pa nam niso mo-r- gli, če smo pazili na nje. Jr Odvez*l sem jim jermene, o- Res so prestali mnogo stra-o- hu. Kar za roke so me zagra-is bili in se mi gostobesedno zala hvaljevali. lo HI. ae Fuente de la roca. Veselo razpoloženje v tabo-e- ru je prekinil nepričakovar an obisk. Prav na mestu, kjer sva prej je šnji dan z Winnetouom zagle lš- dala tolmun, se je razgrnilo ve iih jevje in iz goščave je stopil -bi- mladi Mimbrenjo, tisti, ki sen je ga poslal po pomoč. ." Zavzet sem ga gledal. Skora m nemogoče je bilo, da bi bil opra tie- vil v dveh dneh —. Nič dobre ga ni prinašal njegov nenadr Ti prihod. »ni, Stopil je okoli tolmuna, dt na bratu roko ter se obrnil k mei vih in Winnetouu: uk, "Moja slavna brata sta P1 na skrbela za tako razločno slo on- da sem jo izlahka našel.^ Zal i tre- je stemnilo, sicer bi bil že sin rsaj ci prispel. Prenočil sem kom; slabo uro pred ciljem." de- 'Mignil sem Winnetouu, st pili smo na stran, da ujetni kaj niso slišali Mimbrenjevega V ode- ročila. ka- "Kako da se je naš mla brat vrnil tako naglo?" s« aval vprašal. "Poslal sem ga k 1 3 v jevnikom, ki ženejo črede -pri-1 Ali je izvršil naročilo?" zah- "Storil sem, kar mi je b vzel. naročeno. Kakjo bi se drzi . do- prekršiti povelja Old Shatt handa in Winnetoua?" mo z "Si srečal bojevnike?" •ime- "Našel sem jih in jih pri ljal." ' i ju- "Ni mogoče! Črede potuj amo- počasi, kvečjemu jutri bi 1 na haciendi —-. Pa bi naj idili! tvoji bratje že tu —?" posa- "Naši bojevniki so lahko j una- glo potovali, ker niso ir mi!" čred." , či0_ V hudih slutnjah sem se vzel. "Niso imeli čred —?" ili vi- "Yume so jim jih vzeli.' lireie (Dalje prihodnjič.) i BESEDA AMERIŠKIM JUGOSLOVANOM (Nadaljevanje iz 1. strani). In vendar, ona strašna, zverska in nečloveška masma, ki se danes imenuje Tretji Reich,, se je z vso grozoto spustila na naš nedolžni narod. Ona je to storila zavedajoč se, da s tem začenja » novo poglavje v svoji krvavi zgodovini in da s tem še bolj razširi jez med jugoslovenskim in nemškim narodom. To so oni isti sovražniki civilizacije in miru, ki so se spustili na druge nedolžne narode, katerih edina želja je bila, da v miru žive in ki so se tru-, dili, da dajo mogočnost vsakemu, da svojo življenje posveti skup-t nerau idealu: civilizaciji in blagostanju človeštva. Borba, ki jo 9e danes začel naš narod, je borba celega kulturnega sveta, posebno pa Velikih Demokracij, ki se bore za svo-vodo vsakega, pa tudi najmanjšega naroda. Ponosem sem, da sem v teh usodepolnih dneh bil tolmač želja našega naroda pri ' največji demokratski zemlji sveta, da naš narod želi ohraniti mir in svojo samostojnost, ali da nikakor ne more dovoliti, da mu najstrašnejši barbari človeštva hočejo uničiti največjo nje-: govo svetinjo: Svobodo in njegov Dom. Ponosem sem, da za-morem vsemu svetu javiti, da so se v tem zgodovinskem momen-r tu našli vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, zedinjem pod vodstvom edinstvene vlade ter da s0 pripravljeni žrtvovati vse, negoli žr-[ tvovati svojo čast. Pa tudi intrige, katere so sile osisča zamogle : v nekaterih slučajih sejati med posamezne narode, niso našle od-, meva niti v enem delu naše Domovine in so ostale samo neizpolnjene želje radijske propagande modernih Hunov. V trenut-3 ku kadar je Domovina poklicala svojo sinove na branik svoje " svobode je brat podal roko bratu in pozabljena so bila vsa nesoglasja ki so vladala tu in tam, a da na bojnem polju utrde skupnost svojih teženj in edinost Slovencev, Srbov in Hrvatov. Prvikrat odkadar so južni Slo veni prišli v južno-istočni del Evrope naši s0 se bratje zedinili, da se bore za svoj obstoj Vi pa dragi moji rojaki-izseljenci, Vi ste lahko ponosni na vse Vase, " ki so tam preko morja, ko gledate s kako hrabrostjo se oni bore za ideale civilizacije, svobode in za svoje samostojnosti. Borba ie strašna in grozna. Borba se ne bije samo na bojnem polju, • ampak se bije tudi v vsaki vasi, v vsakim mestu, na vsakem ko-ščeku naše drage Domovine, a sovražnik, ki nas danes napada, '' nima ne srca ne usmiljenja, a še najmanje razumevanja, da ima-jo tudi mali narodi iste pravice in ista stremljenja kot veliki , narodi in ter da tudi ti mali narodi zamorejo svojo zemljo po svo-ii vol i i urejevati. Nikdar nismo zahtevali tuje zemlje, nismo pre-a ganjali onih, ki niso naše krvi in oni so živeli med nami v miru 6 fn spokojstvu uživajoč sadove naše svobode Toda kakor nam je že naš Gregorčič proroško zaklical na nasi zemlji: "Mi tu smo 0 gospodarji in Bog in naši Carji." _ 1 Na. koncu tega proglasa Vam bi želel kot Vas prijatelj in : kot predstavnik Vaše stare Domovine sporočiti se sledeče: Vsakodnevno dobivam poročila naših rojakov iz krajev p Amerike da žele pomagati svojim bratom v napadeni Domovini, m bi ta akcija za pomoč bila enotna in organizirana, Vas pro-^m da se z dinite okoli Vaših velikih narodnih podpornih orga-, nzacij in da one prevzamejo vodstvo za nabiranje. Naj bo tudi tu edinost v pomoči kot je edinost tam v stari Domovini v od-p! brambi V ta namen bi bilo najbolje, da se slovenske, hrvaške o in srbske podporne organizacije dogovore in da one, prevzame-o - - dogovori za to enotno akc* k. na3 b v dogovoru in sporazumu z kraljevskimi predstavništvi. To pS a- radi tega, da bi ta akcija bila v okviru zakonov Zedmjemh di-T,I ki so same izjavile, da bodo v največji meri priskočile ^ a" pomoč naši Domovini, a z druge strani, da bo pomoč tudi stvarne S Radi tega sem naprosil Srbski Narodni Savez, Hrvatsk< Bratsko Zajednfco Kranjsko-Slovensko Katoliško Jednoto, Slo fensko Narodno Podporno Jednoto in Jugoslovensko Katoliško Jed ,o- IZ da to akcijo vzamejo v svoje roke in prepričan sem, da b. an Vam, dragi moj roja ej- ki in vsSo novo vest, ki jo bom dobil iz naše Domovine, Vam j It b0m S —S°Bog blagoslovi našo Domovino. ve- Naj vbem\0NSTANTIN foTIČ, kraljevski poslanik em Washington, D. C., 7. aprila 1941. --- irai Vpliv zatemnitve na clo- > )ra. veški organizem g bre' Angleški vseučiteljiški profe- v idni gor A M. Low, ki je znan kot j. medicinec, sociolog, fiziolog in , dal kulturni zgodovinar, trdi v pred , neni kratkim napisani razpravi v ne- , kem zdravniškem listu, da bi se ] V°; naši predniki, živeči pred 1000 j 'led' leti zelo začudili, če bi videli, : 11 86 kakšni smo sedaj ljudje, živ- , 3in0: 1 jen j ske okoliščine namreč vpli-,maJ vajo na človeški organizem, ki se jim vedno nekoliko prilagodi. Zlasti da se je človek spremenil tnlkl v lobanji, očeh in ušesih. V dr-1 P°" žavah, ki so sedaj v vojni, pa tudi pri nevtralcih utegne na-ft stopiti nekaj podobnega, Če bo Svem vojna dolgo trajala. Poseben * , pojav, ki spremlja sedanjo voj-; no, je zatemnitev. Poglejmo, hiln kakšne posledice naj bi po mne-n m nju imenovanega angleškega atter_ učenjaka imela zatemnitev za naš organizem. Najbolj bo vplivala zatemm- orioe- tevna naše oči. Profesor Low ne verjame, da bi se zavoljo te-hneio tra pomnožilo število kratkovid-bile nih in sploh tistih, ki morajo i i bili nositi očaki. Pač pa se bo nase oko spremenilo v neke vrste bolj ko na. "mačje" oko, kar pomeni, da s« imeli bo zenica razširila in bomo tud v temi jasneje razlikovali razn< se za- predmete kakor doslej. Naj lep ši dokaz, da je to možno, so nan nekateri divji narodi, ko v tem li." mnogo jasneje vidijo kakor mi ) ' Po starih votlinah, v katerih j | nekoč pračlovek bival, so nasn I večkrat naslikano ozvezdje go-stosevcev ali plejad. V tem oz-e- vezdju so naslikane tudi zvezde, 3t ki jih mi danes s prostim očesom in ne vidimo več, temveč le z dalj-, 2d nogledom. Takratni ljudje še j e- niso imeli daljnogleda in so lah-se ko opazovali zvezdnato nebo le s 00 prostim očesom. Nekateri uče-■li, njaki trde, da je sposobnost vi-lv- deti v temi, funkcija vitamina 'li- A. Pravijo, da čutijo nočne ži-se vali, kot sove in netopirji močno di. potrebo po hrani, v kateri je vi-nil tamin A. Profesor Low se v to ir- vprašanje ne spušča- Pravi, da pa je mogoče to res, mogoče pa tudi na- ne. Znanstvena raziskovanja št bo te trditve.niso mogla dokazati, jen Profescor Low pravi, da n roj- težko predvidevati, da bo živi je no,1 nje v zatemnjenih mestih ii ne- drugih krajih kmalo" vplivalo ni ega duševno in kulturno življenje za Modra barva, ko prevladuje 1 mestih in ' velemestih bojujoči! mi- se držav, vpliva na nekater« jow zlasti na živčno slabe ljudi zel te- depresivno. Profesor Low prt vid- vi, da bi bilo mnogo bolje, če 1 :ajo to modro barvo zamenjali laše oranžno, ki je z ozirom n bolj j obrambo pred zračnimi napa! a se prav tako učinkovita, tudi Glede obleke misli prof esc azne Low, da je najbolje, če nosi. j lep- ljudje v zatemnjenih mesti nam svetlo obleko. To je prvič prije temi no za oko, drugič pa ttidi prak • mi. čno. Šofer ali kolesar bosta mn ih je g-o lažje videla, da imata pr ♦imiMmioiimniTOjffltffliflnDumiimn™ Sigrid Undset: KRISTINA LAVRANSOVA HČI ni—KRIŽ • iiiiinniumHnwQuiimiMioiiuiuminiwiwHiujnmuuiioiumuw^ Bila je to temno sinja vezena obleka s srebrnim pasOm, s čevlji na zaponke in z modro obrobljeno ruto. Nato je pokleknila v sosednji izbi na tla. Nič ni mogla misliti, nobene prave besede ni mogla najti — vedno znova je ponavljala Ave Maria — Sveta Gospa, — ljubi gospod Jezus, Sin Device — saj veš, kaj mislim —. čas se je vlekel in vlekel. Od dekel je izvedela, ;da so možje najbrž spet odšli k mostu — s sekirami in krampi so poskušali odstraniti tisto zmed naplav-Ijenega lesa, ki se je bil zagatil t— treba je bilo rešiti most. Tudi duhovnika sta odšla tjakaj, potem ko sta (jdložila mašna oblačila. Bilo je že precej čez poldne, ko so se možje vrnili. Sinovi, Ulf Haldorsson in vsi trije hlapci, neki starec in dva dečka, ki jih je bila Kristina za nekaj časa sprejela na dvor. Naakkve se je bil že usedel na svoj prostor na desni strani gospodarjevega sedeža. Nenadoma je vstal in stopil k vratom. Kristina ga je polglasno poklicala po imenu. Vrnil se je ter znova sedel. V njegovem mladem obrazu so se menjavale barve, povešal je oči in se zdaj pa zdaj ugriznil v spodnjo ustnico. Mati je videla, kako težko se bori, da bi se obvladal — pa se mu je vendar posrečilo. Nazadnje je bil tudi ta obed pri kraju. Sinovi na notranji klopi so vstali, šli drug za drugim okoli konca mize mimo praznega gospodarjevega sedeža, si kakor iz navade popravili pasove, medtem ko so vtaknili nože v tulce, in odšli ven. Ko so bili vsi zunaj, je stopila Kristina za njimi. V sončnem si ju je z vseh streh curkoma tek la voda, Zunaj na dvorišču ni bilo razen Ulfa žive duše — sta je na kamen item pragu svoje hi še. Njegov obraz je postal čudno onemogel, ko je stopila gospodi nja k njemu. Nič ni rekel, za to ga je tiho vprašala: "Ali si kaj govoril z njim?" "Ne veliko. Z Naakkvejem sta govorila, to sem videl —.' Tako nato je povzel: "Zbal se je nekoliko — za vas vse — ko je začela tako hudo pritiskati poplava. Šinilo mu je v glavo, da mora domov in pogledati, kako je tukaj. . Naakkve mu je pravil, kaj si vse ukrenila —. ZA VELIKO NEDELJO je treba speči nekaj posebnega, kakor potico, kolače itd. Pri nas imamo veliko zalogo vsakovrstnih posod Kakor tudi druge pojsode za posebno kosilo in vse drugo namizno orodje GRDINA HARDWARE NAJVEČJA ZALOGA KU-KINJSKIH IN JEDILNIH POSOD 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 Ob sredah odprto samo do 12. ure opoldne Ne vem, odkod je zvedel — da si nekomu podarila kožice, ki ti jih je bil v jeseni poslal po Gauteju. To ga je jezilo. Prav tako, ko je zvedel, da si takoj po maši stekla domov — upal je, da boš počakala in se pogovorila z njim —" Kristina ni rekla ne bev ne mev. Obrnila se je in odšla v hišo. Tisto poletje sta se Ulf Haldorsson in njegova žena venomer prerekala in prepirala. XJ1-fovega popolibrata sin, Haldor Jonsson, je prišel spomladi k svojemu sorodniku in pripeljal s seboj svojo ženo; bil je leto dni poročen. Dogovarjala sta se, da bi Haldor vzel v najem Ulfov dvor na Skaunu, toda Jartrud je bila zavoljo tega huda, češ, da je Ulf nečaku stavil predobre pogoje, in sprevidela je, da hoče njen mož morda Haldor ju na ta ali oni način zagotoviti dediščino t6ga dvora. Haldor je na Husabyju Kristini služil za hlapca, in ta je ega mladega moža zelo cenila, .udi njegova žena, ki je bila nirna in prikupna, ji je bila /šeč. Kmalu po kresu je ta mla-ii par dobil sina in Kristina jima je dala na razpolago tkalnico, kjer so po navadi ležale gospodinje na Jorundgaardu, iadar so rodile. — Jartrud pa je zamerila, da je porodnici pomagala Kristina sama kot prva babica — čeprav je bila Jartrud te mlada in neizkušena in ni :nala ne pomagati porodnici ne avnati z novorojenim otrokom. Kristina se je ponudila, da bo otroku za botro, in Uuf je priredil krstno gostijo, Jartrud pa je onegavila, da si dela preveč stroškov in da je v zibelko in materi na posteljo položil vse prevelike darove. Da bi jo nekoliko potolažil, je Ulf svoji že ni svečano podaril-več dragotin iz svoje posesti: dragocen križ z verižico, plašč, podložen s krznom in k temu spadajočo veliko srebrno zaponko, prstan in zapestnico. Ona pa je vedela, da ji od svoje zemlje ne mara dati niti ene njive mimo tega, kar je dobila od njega pri poroki za jutra j o — vse to je bilo namenjeno njegovim popoli-bratom in sestram, ako sam ne dobi potomcev. In Jartrud je začela tarnati, češ, rodila je mrtvega otroka in je le malo upanja, da dobi še katerega — po soseski se ji je vse smejalo, ker je z vsakomer o tem govorila. Ko je mlada mati opravila svojo pot v cerkev, je moral Ulf prositi Kristino za to, da bi smela Haldojr in Audhild stanovati v zimski izbi. Kristina je rada privolila. Haldorja se je izogibala, kajti kadar je govorila s svojim nekdanjim hlapcfem, je vstajalo v njej toliko bolestnih spominov. Pač pa je večkrat govorila z njegovo ženo, kajti Audhild je hote la Kristini na vsak način pomagati, kolikor je mogla. In ko je proti koncu (poletja otrok hudo zbolel, ga je Kristina vze-a v skrb in mu stregla namesto njegove mlade, neizkušene ma-ere. Ko sta Haldor in Audhild jeseni odpotovala na sever, se ji je tožilo po njima, najbolj pa po malem drobnem dečku. Čeprav je vedela, kako nespametno je to, si vendar vsa ta leta ni mogla kaj, da je ne bi bolelo, ker je nenadoma postala najbrž nerodovitna — čeprav še ni bila tako stara, saj ni imela ni-i štirideset let. Ko je stregla mladi otročnici in dojenčku ter ju negovala, si je nekoliko lažje preganjala misli od marsičesa, kar ji je grenilo življenje. In čeprav ji je bilo težko, ko je videla, da Ulf Haldorsson v zakonu ni našel večje sreče, "so vendar dogodki v oskrbnikovi hiši odvračali njene misli od drugih stvari. Kajti po tistem Erlendovem početju na dan prošnje procesije si je komaj mogla misliti, kako se bo vse to končalo. Da je pred očmi vseh ljudi prišel v dolino, bil v cerkvi in se znova vrnil na sever, ne da bi bil z eno samo besedico pozdravil svojo ženo, se ji je zdelo brezsrčno, po vsem tem'je bila prepričana, da je nazadnje postal docela ravnodušen nasproti njej. S Simonom Andressonom od tistega dne med spomladansko povodnjo, ko ji je prišel na pomoč, ni spregovorila nobene več. Pred cerkvijo ga je vselej pozdravila in se po navadi kaj pomenila s sestro. Kaj si onadva mislita o njenih zadevah in o tem, da je Erlend odšel na Dovre, ni vedela. Toda tisto nedeljo pred sv. Jernejem je prišel z ljudmi s Forma tudi gospod Gyrd Dy-frinski v cerkev. Simon je bil videti zelo vesel, ko je stopal ob strani svojega brata k službi božji. In po maši je prišla h Kristini Ramborg, ji hitro za-šepetala, da je spet noseča in da pričakuje otroka za svečni-co: ' "Kristina, sestra, ali moreš iti danes z nami, da bomo praznovali?" Kristina je žalostno zmajala z glavo, pobožala mlado ženo po bledem licu in vzdihnila k Bogu, naj bi otrok staršem prinesel veselje. Na Formo pa ne more priti', je rekla. Po razdoru s svakom si je Simon vtepel v glavo, da je tako najbolje. Njegova veljava v dolini je taka, si je dejal, da mu ni treba za vsako malenkost spraševati, kaj mislijo ljudje o njegovem dejanju in nehanju. Erlendu in Kristini je pomagal, kadarkoli je bilo potrebno, in podpora, ki jima jo je mogel nuditi tukaj v dolini, pač ni bila toliko vredna, da bi si moral zbog tega docela zbroditi življenje. Ko pa je zvedel, da je Erlend zapustil Jorundgaard, ni mogel Simon več prenašati togega, težkega miru, ki si ga je bil naložil. Nič ni pomagalo, če je sam sebi dopovedoval, da vendar ni človeka, ki bi natan- čno vedel za vzrok odsotnosti — ljudje tol's vore, pa tako malo veda kor se ne more vtikati (Dalje prihodnji PODPIRAJTE SL0# TRGOVCE MandeFs Shoe Store 01 je pripravljen za velikonočno parado z najbolj popolno zalogo najnovejših spo"1. danskih vzorcev za moške, ženske in otroke. Mi imamo v zalogi narodno znano obu^ po popularnih cenah. Pri Mandelnu ste zagotovljeni, da vam bodo čevlji prav PrlS j WANTS "EASY ON THE EYES" LOOK ^^^^^^^^ WANTS "EASY ON THE FEET" FEEL Stl i /j^fos mm I_J r/ _\M JmmWS Mmmarw ..........'" MStitMWmifii 9 jA M M 93 JA 01 JA 0! JA ^ JA 01 M 0! JA JA 0 jA 0j JA 0 JA 0 JA 0 JA 0 JA 0 JA 0 JA 0 JA Buster Bro^ THE SHOE WITH THE MAGIC SOLE SHOES Pri Mandelu ste zagotovljeni čevljev fine kukovosti in vrhutega vam korektno M'^' Za najboljšo izbero, kupujte zgodaj MANDEL'S SHOE STORE J 6107 St. Clair Avenue PREJ SUHADOLNIK jZapcjte! Z,apojte! Velikonočni čas je! CVETLICE, simbol večnega življenja in ljubezni čakajo, da pomagajo poveličati veliko noč. CVETLICE, da bodo krasile vašo novo spomladansko obleko .... CVETLICE In nasadi, ki prineso barvo in radost v vašo hišo ob teh najbolj veselih dneh . .. CVETLICE, da poneso vašo poslanico ljubezni in dobre volje tistim, ki so bolni ali zaprti . . . CVETLICE za tiste prijatelje, ki jih dostikrat zanemarjamo. Vprašajte vašega cvetličarja za njegov strokcvnjaški nasvet v izberi cvetlic, ki bodo napravile veliko noč radostni dogodek GIANT OF THE SIXES"V% co ft. capacity! More Food Storage Capacity. Larger size gives you room for everything! Cold Storage Tray has 325 cu. in. capacl V More Shelf Space. 1 more shelf than you find in G's of 1110 other makes 1 More Usable Frozen Storage Space. 710 cubic -Inihos PloS 4 pounds of ice! More in Ice Service. Has exclusive Quiclcube Trays- PluS double-width tray with built-in tray release. j , • More Tall Bottle Space • Exclusive Meter-Miser. Free** ^ ice faster... Keeps food . if ... at lesi cost ' ' j • Many other quality feature« | SAMO $122 75 lahki obroki I ZA FINO VELIKONOČNO KOSILO! Posebnosti za veliko noč, ki jih nudimo ta teden: NAJBOLJŠE KLOBASE ...29c RED STAR MOKA.........95c OCCIDENT MOKA........$1.09 OČIŠČENI PIŠČANCI .....35C ŽELODCI IZ NAJBOLJŠEGA, samo prašičevega mesa. DIAMOND JEDRCA, 2 funta 93c BELE ROZINE, 2 funta ... .23c .______Velika zaloga; cene zmerne. VESELO ALELUJO VSEM CENJENIM ODJELMALCEM! LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. Več kot 6 milijonov Frigid" toxi uoiui JEže napravljenih in prodanih- Lahka mesečna odplačila se prično šele 25. maja. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE J 6104 St. Clair Ave. 819 East 185t1 9i A ■ A SLOVENSKA MODNA TRG0V# All ton Ugnn V SLOVENSKEM DELAVSKEM^ 15333 Waterloo Road POLNA ZALOGA FINIH TRPEŽNIH ČEVLJEV ZA ^ DRUŽINO Za nakup obleke in drugih stvari, se priporočamo, da obiščete našo trg°v^ Velika izbira klobukov, nogavic in spodnjega perila za žene in dekleta. Za ^0 ^ srajce, kravate in klobuki, nogavice in spodnje perilo. Lepe obleke za deklice J'1 VESELE VELIKONOČNE PRA.'ZNIKE ŽELIMO VSEM SKUPAJ lowestprmm' i n'afljlgidaim°"hiss0 FLOWERS I v 'i ht J VJlortsti/ \ association/ —\i/