II. vteilovanfki pedoloiki kongres v Liubljanl Krasno uspela prireditev je dala našim vzgojiteljem mnogo novih pobud. Skrb za mladino je v današnji težki dobi dokaj resna naloga vsega človeškega občestva, sicer mu utegne njegov notranji razkroj pri vsaki najmanjši pozabljivosti in nemarnosti pokopati zdravo bodočnost. Slabe politične, ekonomske in socialne razmere dvajsetega stoletja niso vzgojni faktorji pozitivne smeri, ki bi dajali zdrava pokolenja, temveč obratno. Zato jc vsako udejstvovanje, ki stremi za ohranitev dobro vzgojene mladine, ne le razveseljiv pojav sedanjega časa, ki kaže resnost gotovih plasti naroda in objektivno gledanje življenja, tcmveč tudi znak kulturnosti. Za tak razveseljiv pojav smemo smatrati drugi vseslovanski pedološki kongres, ki se je vršil te dni v slovenski prestolnici ob nepričakovano veliki udeležbi naših vzgojiteIjev in ostale javnosti. Take prireditve zahtevajo dolge priprave, predvsem za pedagoge — dobo od štirih do petih let za znanstvena raziskovanja — razumevanje od strani oblastev in velik aparat za njih tehnično izvedbo. Ker ic v naši državi mladinoslovje v skromnih začetkih, je bila prireditev v Ljubljani za nas informativnega in propagandnega značaja s ciljem vzbuditi začetek sistematičnega študija mladinoslovja, katerega izsledki so neobhodno potrebni vsem praktičnim vzgojitcljem. — Lepo uspeli kongres je pa brez dvoma odkril našemu učiteljstvu nova spoznanja in poti doslej malo mu znanega sveta pedologije. Prireditev pa je predvsem važna s stališča slovanske vzajemnosti, ker je napravila korak bliže k realizaciji ideje sveslovanske skupnosti. Mladinoslovci vseh slovanskih držav lahko zastavijo v takih parlamentih v skupnem delu in sporazumu vse svoje sile in načrte za zdrav rod, ki bo ostal trdno na braniku skupnega slovanstva. Glavno breme pedološkega kongresa je nosila sekcija JUU v Ljubljani, ki je dala na razpolago ves svoj aparat, učiteljstvo in prostore za seje in posvete znanstvenikov ter tako dokazala svojo stanovsko zavcdnost. Brez sekcije JUU in energične intervencije ter vsestranskega razumevanja JUU v Beogradu, posebno tov. Dimnika, se kongres sploh ne bi vršil. Predvsem pa ne smem prezreti središča in gibalne sile cele prireditve, sekcijskega tajnika našega tovariša Draga Supančiča, ki je zopet pokazal svoje odlične organizatorne zmožnosti. 26. avgusta je bil ob deseti uri dopoldne otvorjen v dvorani sokolskega doma na Taboru ob navzočnosti uglednih delavcev na polju mladinoslovja iz naše ožje in širše domovine ter ostalih slovanskih držav drug^ vseslovanski pedološki kongres. Dvorana je bila okrašena z zelenjem in z zastavami sodelujočih slovanskih držav, nad odrom je visela slika našega mladega vladarja. Otvoritvi kongresa, ki jo je oddajala ljubljanska radijska postaja, sa prisostvovali najodličnejši predstavniki oblastev in ustanov slovanskih držav. Polkovnik Mihajlovič je zastopal Nj. Vel. kralja Petra II. in pokrovitelja kongresa Nj. Vis. kneza namestnika 'Pavla. Ob njegovi strani je sedel rektor ljubljanske univerze g. dr. Samec kot častni predsednik kongresa. — Med drugimi odličnimi gosti smo opazili bana g. dr. Natlačena, podpredsednika mestne občine ljubljanske g. dr. Ravnikarja, zastopnika komandanta divizijc generala Dodiča, konzula ČSR in poljske republike, ¦¦zastopnika bolgarskega prosvetnega ministra, zastopnika SKJ in Slovanske sokolske zveze, predsednika Jug. čsl. in Jug. poljski lige, prosvetnega inspektorja g. prof. Dolenca, zastopnika oddelka za socialno politiko, predsednika JUU Ivana Dimnika, predsednika ljubljanske sekcije JUU g. Kumlja ter druge zastopnike kulturnih, prosvetnih in humanitarnih korporacij ter številne zastopnike slovanskih pedagoških in pedoloških organizacij. Uvodoma je univerzitetni prof. dr. Ozvald kot predsednik pripravljalnega odbora pozdravil vsc navzoče in v kratkih potezah orisal pomen mladinoslovskih parlamentov. Zahvalil se je tudi vsem, ki so pomagali k prireditvi kongresa. Za tem je naš rojak univerzitetni prof. dr. Rostohar kot predsednik vseslovanskcga kongresa očrtal predvsem ciij takih kongresov, ki imajo namen buditi med slovanskimi narodi zanimanje za mladino, ter pokazal osnovne naloge pedologije. Med viharnimi ovacijami je nato tajnik Supančič prečital vdanostne brzojavke, ki jih je kongres poslal vsem štirim suverenom sodelujočih slovanskih držav, dočim je godba zaigrala jugoslovensko, poljsko, bolgarsko in češkoslovaško himno. Sledili so pozdravni govori častnih gostov in zastopnikov različnih korporacij. Vsi so poudarjali važnost predstoječega kongresa in podčrtavali skupne slovanske interese. S tem je bil svečani del kongresa zaključen. Dočim so se udeleženci svečane otvoritve kongresa odpravili k ogledu razstave na IjubIjanski gluhonemnici, se je posebna deputacija s predsedstvom kongresa tcr predstavniki civilnih in vojaških oblastev odpeljala pred mestni magistrat, kjer so položili venec pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. Popoldne so se vršila v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru predavanja v plenumu. Univ. prof. dr. Karel Ozvald je predaval o predmetu, nalogah in kulturnem pomenu pedologije; primarij dr. Dragaš iz LjubIjane o skupinah otrok in mladine kot soci alno-pedološki in zdravstveni pomen; univ. prof. dr. František Bažant iz Brna o pomenu anomalij rasti zobovja pri otroku; dr. Vinko Brumen o razvoju slovenskega mladinoslovja; univ. prof. dr. Blachowski iz Poznanja o pojavih magičnosti pri otrocih in mladini; ravnatelj gluhonemnice Matič iz Jagodine o telesnem in duševnem razvoju gluhonemega otroka; naš znani reformator šolstva g. Ernest Vranc iz Maribora o mladinoslovju v luči sinteze; inspektor ministrstva prosvete iz Sofije g. Pirjev o socialnem skrbstvu za mladino v Bolgariji in docent ljubljanske univerze g. dr. Božo Škerlj o daločevanju spolne zrelosti deklet po biologiji in po kazen.skem zakonu. Zvečer istega dne je priredil Trboveljski slavček v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru slavnostni koncert, ki je seznanil slovanske mladinoslovce s slovensko in jugoslovensko mladinsko glasbo. Sloves zbora otrok trboveljskih rudarjev je privabil toliko poslušalcev, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Pod vodstvom dirigenta Suligoja je zbor ^dpel serijo skrbno sestavljenih pesmi in žel zato mnogo navdušenja. V polni dvorani sokolskega doma na Taboru se je drugi dan nadaljevalo znanstveno razpravljanje. Univ. prof. dr. Jan Schwarz iz Poznanja je govoril o dednosti in okolju kot ravzvojnih činiteljev otroške inteligentnosti. Prav zanimivo je poročal univ. prof. dr. Rostohar o domišljiji otrok in mladine. Nadalje so predavali univ. prof. dr. Jan Uher iz Brna o mladinoslovnih problemih pubertetne dobe; univ. prof. Slankamenac o dojemanju najmanjših; univ. prof. dr. Ludvik Jax - Bykowski iz Poznanja o raziskovanju čustvenega življenja šolske mladine: docent dr. Stanko Gogala o deduktivnem sklepanju pri otroku in cand. prof. Vlado Schmidt iz Celja o predstavljivosti in storivnosti pri otrocih in mladini. Znanstveni izsledki zgoraj imenovanih predavateljev so odkrili marsikatero do sedaj še neznano zanimivost v otroškem duševnem in telesnem razvoju. Vsi so želi za svoja predavanja mnogo priznanja in hvaležnosti. — Mnogi izmed predavateljev so ponazorovah svoja predavanja s skioptičnimi slikami. (Dalje prihodnjič.) Vir. Urago Supančič, tajnik pripravljalnega odbora.