7L Ptuj, torek, f-10. avgusta 2010
® letnik LXIII* št. 61 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po Sloveniji
Ljubljana • Naj-resnejši za vstop v Prevent je Boxmark O Stran 2
		t i
		
	k —r"	
		
	_Jk 1	
Aktualno Ptuj • Po Primusu šteje le Optimus
O Stran 3
Od tod in tam
ŠOU • Študentske bone zamenjali mo-biteli in kartice
Z> Stran 7
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Vratarja Aluminija in Drave nista imela svojega dne ...
O Stran 11
Dejan Zavec • Z
močnimi treningi do življenjske forme O Stran 12
Spodnje Podravje • Po poti klopotcev in vinarskih poteh
Tradicijo povezali s pohodom
Postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami na posestvu Biotehniške šole na Grajenščaku je postala tradicija.
Organizatorji so jo povezali z vinogradniškimi igrami, od lani pa tudi s pohodom po poti klopotčevanja. V projektu so se našli Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Planinsko društvo Ptuj in KGZ Ptuj s kmetijsko svetovalno službo. Kot je povedal predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, se s to prireditvijo na najboljši možen način ohranja tradicija vinogradništva in vinarstva na tem območju. Kaže pa tudi na povezanost Biotehniške šole z društvom in okoljem. Letos so prireditev še nadgradili, po postavitvi klopotca, ki so jo opravili kletarji društva, so letos imenovali tudi prvega varuha klopotca, ki bo na simbolni ravni varoval tudi vinograd oziroma njegov pridelek. Prvo ovtarstvo so dodelili Andreju Polancu. Pohodniki pa so tudi letos imeli končno postajo na Dolgem kamnu, najvišjem vrhu MO Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Mladi vozniki v prometu
Premajhna ozaveščenost o varnosti v prometu
Zakon o varnosti cestnega prometa že od leta 2007 uveljavlja 139. člen, po katerem se lahko oseba, mlajša od 18 let, vključuje v cestni promet v spremstvu starejše osebe, ki ima za to pooblastilo.
Po podatkih Upravne enote Ptuj so do danes izdali le 108 pooblastil, kar je zelo malo. Podatki kažejo, da so ljudje o tem premalo seznanjeni, hkrati pa se premalo zavedajo lastne in tuje varnosti v prometu.
Zakon o varnosti cestnega prometa uvaja možnost
mladim voznikom, da za volan sedejo že pred polnoletnostjo, že od leta 2004. Mladi voznik lahko vozi v spremstvu starejše osebe, staršev, posvojiteljev, rejnikov ali osebe v sorodstvu. Ko mladostnik dopolni 16 let in pol, se mora najprej usposabljati v avtošoli, opraviti mora najmanj 20 ur vožnje,
nato komisija ugotavlja, ali je sposoben voziti v spremstvu starejše osebe. Od takrat se sme vključevati v promet v spremstvu osebe, ki ima za to pooblastilo, vendar je pomembno poudariti, da mladi voznik ne prejme vozniškega dovoljenja, dokler ne dopolni 18 let in pol. Pri tem je še pomembno zapisati, da
spremljevalec ni njegov učitelj vožnje, temveč mu lahko samo prenaša svoje izkušnje in ga usmerja, dragocene izkušnje pa ob tem dobivata oba.
Po izkušnjah izpitnih centrov po Sloveniji je to zelo dobra praksa, saj mladi voznik v tem času pridobi številne izkušnje v prometu.
Podatki kažejo, da mladostniki v spremstvu, v času do opravljanja vozniškega izpita, prevozijo tudi do 5000 kilometrov in celo več. Skratka pridobijo prakso, ki jim omogoča, da se takrat, ko opravijo vozniški izpit, bolj varno vključujejo v promet.
O Stran 9
41
(O O
O
^k^arodno 7abavne Ii lasbe
Perutnina Ptuj
riAGER
MESTNA OBČINA PTUJ
F lu| 2010
fr E I t I N A
VI»E*T*N
Štajerski
TEDNIK
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Ljubljana • Po zlomu slovenjgraškega Preventa
Najresnejši kandidat za vstop v Prevent je Boxmark
Podjetje Boxmark Leather, ki v Kidričevem proizvaja usnjene prevleke za avtomobilske sedeže, je med tremi interesenti za vstop v družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli najboljši ponudnik, je v petek povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radič. Boxmark vrednost projekta vstopa v Prevent ocenjuje na 12 do 15 milijonov evrov.
mest. Država po tem modelu pomaga s paketom ukrepov v sodelovanju z novim vlagateljem pod pogojem, da se s tem zagotavlja kakovostna delovna mesta, ter da za proizvode obstaja trg.
Pahor pa je v zvezi s tem opozoril, da si vlada ne želi, da bi se na probleme, kot je Prevent, odzivala zgolj kot socialna država, ki želi ublažiti posledice takih poslovnih odločitev kapitalskih lastnikov. Vlada bo po njegovih besedah intervenirala z jasnim podjetniškim interesom.
STA (pripravlja: SM)
Radiceva se je danes s pre-mierjem Borutom Pahorjem v Ljubljani pogovarjala o možnostih pomoči države interesentom za vstop v družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. »Boxmark že sam nastopa v vlogi strateškega partnerja in je sposoben zelo hitro, v kratkem času zagnati proizvodnjo naprej,« je ministrica pojasnila, zakaj je podjetje s Kidričevega najboljši interesent.
V šestih mesecih naj bi podjetje Boxmark Leather, ki v Kidričevem izdeluje usnjene prevleke za avtomobilske sedeže, zaposlilo od 500 do 700 ljudi, v primeru pridobitve enega od želenih poslov pa bi v enem mesecu takoj zaposlil 250 ljudi, je pojasnila ministrica.
»Ker so še delavci, ki osta-
Uvodnik
jajo brez službe, se lahko modela državnih pomoči poslu-žijo tudi vsi ostali potencialni ponudniki,« je še poudarila Radiceva. Država se sicer ne bo vmešavala v stečajni postopek; vloga interesenta je, da s stečajnim upraviteljem doseže soglasje, je še pojasnila.
Ostala dva ponudnika sta bila po besedah Radičeve bolj v vlogi organizatorja poslov za multinacionalne družbe. »S tega vidika noben od ponudnikov ni prinesel trdnih zagotovil, da so ti strateški partnerji pripravljeni dejansko vlagati v Prevent,« je dejala ministrica.
V družbi Boxmak so na popoldanski novinarski konferenci potrdili, da so eden od interesentov za slovenjgraški Prevent. Delo bi lahko zagotovili nekaj sto delavkam, in
Igre - velike in male
Letošnje poletje ni samo poletje eks-tremnih temperatur, vse pogostejše so še druge naravne nesreče, ujme, ki uničujejo vse pred seboj. Zgleda, kot da se je vse zarotilo proti človeku, ki zaradi uničujoče gospodarske krize povrhu izgublja še dostojanstvo. Številni so se našli na robu preživetja, prav nič pa ne kaže, da bo kmalu bolje, v Sloveniji pa smo še brez prave strategije, ki bi kazala luč na koncu izhoda. Za nekatere, ki imajo v rokah moč in denar, pa je še vedno vse svetlo in dovoljeno, četudi skregano z vsemi pravnimi normami. Na Ptuju še enega sekreta ni bilo mogoče odpreti čez noč, ker ni bilo uporabnega dovoljenja, ker so manjkali ti in oni papirji. Tako je bilo na javno sranje potrebno počakati še najmanj mesec dni. V prestolnici za mogočnike ne bo problem odpreti Stožic, čeprav sta investiciji po denarju in obsegu neprimerljivi. Poanta pa je v tem, da bodo mogočniki lahko dobili uporabno dovoljenje v enem dnevu po tehničnem pregledu, če ne bo vse »brez napak«, četudi jih bo mrgolelo, ampak bodo manjše in nič kaj nevarne. Imeti moraš le zelo dobre botre, takšne, ki so pripravljeni poteptati vse pravne norme te države, ker sicer ne bi bilo mogoče, da že vnaprej prodaš neke dogodke, nimaš pa še uporabnega dovoljenja za objekt, v katerem naj bi se vse skupaj dogajalo. Pri vsem tem pa gre še za en vzorčni primer javno-za-sebnega partnerstva v državi pod Alpami, kije bil tudi s pravniške strani predstavljen kot nekaj posebnega. Javni partner naj bi v njem sodeloval z zemljiščem, vse ostalo je stvar zasebnega partnerja. Za drugi del je na koncu poskrbela država in njena politična elita, tudi s tem, ko je odtegnila denar nekaterim drugim, prav tako nujnim športnim investicijam. Sicer pa se že nekaj časa vse dogaja na štadionih, eni so večji, drugi manjši, vse pa je povezano z igricami, velikimi in malimi, katerih zmagovalci so praviloma znani že vnaprej.
Majda Goznik
Foto: M. Ozmec
sicer na različnih lokacijah, tudi v koroški regiji, je na sedežu podjetja v Kidričevem povedal direktor družbe Marjan Trobiš. V Boxmarku ocenjujejo vrednost projekta na 12 do 15 milijonov evrov, za oceno višine morebitne državne pomoči pa je zaenkrat še prezgodaj, pravijo.
Kako hitro bi Boxmark lahko začel zaposlovati nekdanje Preventove šivilje, bo v veliki meri odvisno od prožnosti stečajnega upravitelja, je povedal Trobiš. Dodal je, da plače delavk nižje, kot so sedaj, skoraj zagotovo ne bodo; lahko so samo višje.
Boxmark si sicer želi na pogorišču starega Preventa novo strukturo, v kateri ne bo udeležen nobeden od dosedanjih lastnikov. Prav tako želi delati neposredno z industrijo, brez posrednikov. Trenutno družba šiva za številne proizvajalce avtomobilov; med njimi so Audi, Mercedes, Volkswagen, Porsche, Ford, GM oz. Opel, Ferarri, Lamborghini ter Bugatti.
Boxmark je sicer v letih 2007 in 2008 zaradi upadov naročil v industriji v času finančne krize ustvaril izgubo. Lani pa se je družba izkopala iz rdečih številk, in sicer je ustvarila okoli 500.000 evrov dobička. Pozitivno poslovanje družba beleži tudi v prvem četrtletju letošnjega leta.
Kot je pojasnil Trobiš, ima Boxmark trenutno več naročil, kot jih s trenutnimi proizvodnimi zmogljivostmi lahko izpolni. Prav zato se ozirajo tudi po Preventu. Na Kidričevem pa teče tudi projekt obnove izgradnje dodatnih proizvodnih prostorov v višini 12,7 milijona evrov.
V Preventu so dejstva, da se
trenutno kot najboljši interesent za vstop kaže Boxmark, veseli. Po besedah predsednika uprave družbe Prevent Global Renata Krajnca bodo sicer vsakomur po svojih najboljših močeh pomagali pri zagotovitvi čim večjega števila delovnih mest še naprej. »Smo pa veseli, da je najboljši ponudnik družba Boxmark,« je poudaril Krajnc.
Boxmark je namreč »zelo uveljavljen dobavitelj v avtomobilski industriji, ki lahko v vseh pogledih nudi nadaljevanje tradicije in znanja iz Slovenj Gradca«, je Krajnc zapisal v izjavi za javnost.
Stečajni postopek v Pre-ventu bo predvidoma stekel v začetku prihodnjega tedna oz. do torka, ko bo imenovan tudi stečajni upravitelj družbe. Ta naj bi bil izbran med 17 kandidati, je ob današnjem obisku okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec.
Stečajni postopek v Pre-ventu, za katerega je bil predlog že vložen, po Škrlečevi oceni ne bo mogel biti zelo hiter. Prepričan pa je, da bo tisti del stečaja, ki bo potekal pred slovenjgraškim okrožnim sodiščem, tekoč in brez zamud. V prvih treh mesecih po uvedbi stečaja bo sicer potekal popis terjatev, istočasno pa začne teči šestmesečni rok, ko se vlagajo izpod-bojne tožbe za morebitno povečanje stečajne mase.
Gospodarsko ministrstvo je na primeru trenutnega položaja v Preventu pripravilo tudi model, s katerim so opredelili, na kakšen način lahko država pomaga novim vlagateljem pri ohranjanju proizvodnje in delovnih
Pravila
Lokalne volitve 2010 v Štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj
Skladno s 5. členom zakona o volilni kampanji Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pogoje in način predstavitve kandidatov za svetnike in župane. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov. 0 obsegu in vsebini prispevkov odločata uredništvi samostojno, v skladu z uredniško politiko.
Predstavitve na Radiu Ptuj
Radio Ptuj bo vsem strankam in neodvisnim kandidatom omogočil petminutno predstavitev vseh njihovih kandidatov za svetnike v občinah na območju volilnih okrajev Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart. Termine predstavitev bo določilo uredništvo in z njimi seznanilo stranke in neodvisne kandidate. Za kandidate za župane pa bodo javna soočenja za posamezne občine. Soočenja bodo praviloma v oddaja Sredi dneva od 12. do 13. ure. Razpored bo pripravilo uredništvo in z njim seznanilo vse kandidate. Dolžina oddaje bo odvisna od števila kandidatov (do 3 bo polurna, nad 3 kandidate pa enourna). Radio Ptuj bo o predvolilnih aktivnostih poročal v skladu s svojo uredniško politiko, ki temelji na informativnem programu, torej na informacijah, pomembnih in zanimivih za poslušalce oziroma občane.
Predstavitve v Štajerskem tedniku
V Štajerskem tedniku smo predstavljali kandidate za župane na območju volilnih okrajev Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart v obliki poročil s tiskovnih konferenc ali drugega dogajanja in bomo tako počeli tudi v prihodnje. Posebnega dodatnega predstavljanja ne bo, razen v obliki volilnega oglaševanja. V predvolilnem času ne bomo objavljali strankarskih izjav za javnost, razen tistih, ki smo jih dolžni po Zakonu o medijih.
Volilni oglasi
Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse kandidate, politične stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate ali politične stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika ter da je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj.
Novinarji kandidati
Štajerski tednik in Radio Ptuj svojim novinarjem in urednikom ne odrekata pravice, da kandidirajo za svetnike ali župane, vendar pa kandidati od uradne vložitve kandidature do izvedbe volitev v informativni redakciji ne bodo opravljali novinarskega in uredniškega dela.
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, novinarji in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Ptuj, 10. avgusta 2010 Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika Anemarija Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 35 let Term Ptuj
Po Primusu šteje le Optimus
Terme Ptuj so danes stare 35 let, Ptujske toplice, predhodnice Term Ptuj, so bile odprte na današnji dan pred 35 leti.
»Gre za lep jubilej, še posebej, če se poglobimo v dosedanji razvoj, v to, kako je mesto pomagalo graditi Terme in koliko je ta osrednji turistični kompleks prispeval v njegovo boljše pozicioni-ranje na evropskem turističnem zemljevidu. S tem, kar se je v tem obdobju naredilo, smo lahko zadovoljni,« je ob jubileju povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Od leta 1973, od prve vrtine, do odprtja prvih zunanjih bazenov, 10. avgusta leta 1975, so bili storjeni vizionarski premiki, takratno kopališče je bilo najboljše v Sloveniji. Tudi sedaj po tolikih letih lahko rečemo, da je Termalni park Term Ptuj eden od vodilnih v Sloveniji. Imamo lepo infrastrukturo, zelo smo ponosni na grand hotel Primus, ki bo v septembru upihnil tretjo svečko. »Mislim, da smo na dobri poti, da bomo turbulentno obdobje, lansko in letošnje leto, in verjetno še leto 2011, dobro prebrodili ter v naslednja vstopili z dobrimi in svežimi projekti, da bomo Terme Ptuj še naprej uspešno razvijali, da bodo ob 40-letnici še bolje pozicionirane in še bolj znane v svetu,« je ob 35. letnici Term Ptuj še posebej poudaril Andrej Klasinc.
Na kaj stavite?
»V prvi vrsti stavimo na termalno vodo. V naslednjih letih bomo razvijali nekatere nove programe, ideja o pre-kritju zunanjega termalnega kopališča prehaja v ključno idejno fazo oziroma v pro-jektno-izvedbeno fazo. Računamo, da bomo ta projekt realizirali v letu 2012 in da bodo Terme Ptuj s tem posta-
le eno največjih pokritih termalnih kopališč v tem delu Evrope. Stavimo na naše staro mestno jedro tako kot vedno, s tem da pozivamo, da se mora razvijati še bolj pospešeno kot do sedaj, da vsi Ptujčani začutimo vlogo in pomen turizma ter nasploh storitvenih dejavnosti v našem okolju. Poskušati moramo še bolj stopiti skupaj, se s skupnimi močmi in skupno prijazno ponudbo predstaviti ter postati evropska turistična destinacija, skratka izkoristiti moramo vse danosti, s katerimi razpolagamo in ki so naša prednost. Stavimo na Rimljane, na zgodbo, ki jo že razvijamo. Želimo, da tudi širše množice in strokovnjaki dojamejo, da to ni naša igračka, da je to eden od tistih ključnih marketin-ških orodij in momentov, ki nas lahko hitro pozicionira in ponese hitreje v svet turistično prepoznavnih de-stinacij. Na tem bomo delali še naprej. V zadnjih treh letih, potem ko smo zaključili prvi investicijski del od leta 2003 do leta 2008, intenzivneje delamo na programih, po letu 2011 pa prihaja nov investicijski cikel v širitve. Ne bom govoril preveč v prihodnost, dejstvo pa je, da so naše ambicije, da gremo iz Term v bližnjo in širšo okolico. V mislih imam dislocirane enote. Prihodnost Term Ptuj je svetla in naredili bomo vse, da bomo še bolj prepoznavni.«
Kako pa je z načrti o gradnji velikega apart-majskega naselja v smeri proti igrišču za golf, so še vedno aktualni, kaj pa Se-cundus, drugi hotel? Prvi
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj: »S tem, kar se je v tem obdobju naredilo, smo lahko zadovoljni.«
hotel v Termah Ptuj se je rojeval več kot tri desetletja.
» Apartmajsko naselje je še vedno aktualno. Ko se bodo razmere na trgu izboljšale, se bomo zagotovo lotili tudi širitve apartmajskega naselja. Širili pa bomo tudi avtokamp. Gre za širitve, ki so še vedno aktualne in čakajo na realizacijo v drugačnih razmerah. Naš Primus je lepo zaseden, tudi v teh kriznih časih dosega lepo zasedenost, več kot 50-odstotno. Vidi se, da gostimo vedno več zvenečih imen, kar smo tudi napovedali ob načrtovanju njegove gradnje. S kvaliteto, ki jo imamo, si tudi želimo znane goste in jim tudi imamo kaj ponuditi. Tudi šejki še prihajajo, vendar bolj inkognito. Ciljnih skupin, ki jih še želimo doseči, je več, ne bomo se osredotočili samo na eno, poskušali bomo delovati šir-
še, kar pa je tudi v interesu samega Ptuja. Ko bo določena zasedenost Primusa dosežena, bomo začeli gradnjo novega hotela, ki ne bo Secundus, temveč Optimus, ki pa je še višja stopnja od Primusa.«
S kakšnimi statističnimi podatki boste postregli ob prazničnem dnevu?
»Ne samo s podatki o nočitvah in številu kopalcev v letošnjem letu, temveč tudi drugimi podatki iz prejšnjih let. Lani smo že imeli sedem-milijontega kopalca, v naslednjem letu pričakujemo osemmilijontega. Trenutno se število kopalcev giblje okrog 7,5 milijona. To so zelo veliko številke. V 35 letih smo dosegli več kot milijon nočitev, v zadnjih treh letih se občutno povečuje tudi število nočitev, ki že presega številko sto tisoč. Prve no-
Foto: Črtomir Goznik
V 35 letih so v kompleksu Term Ptuj imeli že 7,5 milijona kopalcev
čitve so bile ustvarjene šele leta 1981, ko so bili zgrajeni prvi bungalovi. Praktično lahko rečemo, da imamo po odprtju Primusa goste iz celega sveta, po strukturi je 50 odstotkov domačih gostov in 50 odstotkov tujih, v av-tokampu pa je tujih gostov občasno že do 80 odstotkov. Veseli smo, da se avtokamp dokaj lepo polni tudi v letošnjem letu, da ostajajo tranzitne poti, ponosni smo na avtocestno povezavo, ki nas je še bolj približala turističnim tokovom. Želimo pa si, da se čim prej zgradi tudi cesta od Dražencev do Gruškovja. Za naprej imamo veliko želja, skupaj z MO Ptuj in celotno destinacijo, da se še bolj po-zicioniramo, da naša destina-cija dobi tudi več obcestnih tabel, da začnemo še bolj delati na globalnem marketingu Vedno bolj izpostavljamo Ptuj kot turistično destinaci-jo, katere del so tudi Terme Ptuj.«
Bolj kot rekordi je pomembno, da se gostje vračajo
Kako ste zadovoljni s sedmimi meseci letošnje sezone?
»Z doseženimi rezultati prvih sedmih mesecev letošnjega leta smo zadovoljni. Nadpovprečni obisk pa smo zabeležili v juliju. Fizični kazalci presegajo lanske v enakem obdobju, podobno je pri prihodkih, pred nami pa je še osrednji mesec, avgust, v katerem šteje vsak dan, vsak lepi kopalni dan. V tem trenutku je sicer še težko napovedati, kako in kaj se bo v resnici dogajalo. Pričakujemo pa eno normalno sezono, da bo leto 2010
normalno turistično leto po rezultatih, čeprav gre za izredno težko poslovno leto. Za turizem je letošnje leto celo težje, kot je bilo lansko, od številnih pritiskov na cene, izpadov tujih trgov, do negotovosti in domače gospodarske krize, vse to je privedlo do tega, da čutimo pritisk na vseh prihodkovnih enotah, ne samo pri obisku tujcev, nočitvah, tudi pri obisku kopališča.«
Dan rekordov je običajno 15. avgust, vsaj sodeč po vaši statistiki. Bo tako tudi letos?
»Upajmo, vse pa je odvisno od vremena. Lahko rečem, da smo naše goste uspeli spodbuditi k temu, da nas obiščejo tudi med tednom, tako da imamo zelo dober obisk tudi med tednom, da ni vse osredotočeno na obisk ob sobotah in nedeljah. Jasno pa je, da nedelja še vedno ostaja špica. Pred nami so še tri, štiri nedelje, ena sovpada tudi s III. rimskimi igrami, da bo padel tudi ta rekord obiska-nosti. Ne merimo več toliko števila obiskovalcev, za nas je pomembneje, da se gostje vračajo in da so zadovoljni z našo ponudbo. Rekordi enega dne niso več tako zanimivi.«
Kaj pa lahko poveste o sami ceni vstopnice? Nekateri vam očitajo, da so Terme Ptuj med najdražjimi termalnimi kopališči v Sloveniji pri dnevnih cenah vstopnic.
»Smo eno največjih in najboljših termalnih kopališč v Sloveniji, kar pomeni, da moramo biti tudi pozicionirani v sam vrh cenovne politike. Res pa je, da je cenovna politika zelo delikatna, o tem je zelo težko razpravljati, ker se v vsakem primeru ustvarita dva tabora, na eni strani je gost, na drugi ponudnik. Mi za vstopnino, ki je definirana pri nas, nudimo dovolj, naše goste ob tem skušamo tudi maksimalno stimulirati z določenimi kuponi, kdor želi in nas obišče večkrat, dobi veliko večjo boniteto. Pri tem naj posebej omenim sezonske vstopnice, zlasti še otroško, katere nakup je veljal 99 evrov. Otroci so se z njo lahko kopali skoraj pet mesecev. Tisti pa, ki nas obiščejo enkrat ali dvakrat, ki niso vešči tega sistema kuponov in bonitet, plačajo polno ceno, tako je povsod. Mislim pa, da je cena glede na to, kaj vse ponujamo, normalna.«
MG
Hajdina • Predstavili nestrankarskega županskega kandidata Stanka Glažarja
Za hitrejši in uravnotežen razvoj občine
V kulturni dvorani DU Hajdina je 4. avgusta potekala javna predstavitev nestrankarskega kandidata za župana občine Hajdina, 47-letnega Stanka Glažarja, čigar kandidaturo podpirajo občinski odbori SDS, SD in DeSUS.
Ob županskem kandidatu so se je udeležili tudi vsi trije predsedniki strank, Marjan Leber, Uroš Gojkovič in Anton Cestnik. Stanko Glažar, ki zaključuje prvi mandat svetnika občine Hajdina, se za župana občine Hajdine poteguje v drugo, ker pred štirimi leti ni bilo pričakovati, da bi lahko bil župan Radoslav Simonič, ki je relativno dobro vodil občino, poražen. Kandidira, ker mu ni vseeno, kaj se dogaja z občino Hajdina in ker je tudi pravi trenutek za kandidaturo, ugotavlja.
Predsednik OO DeSUS Anton Cestnik je pojasnil, da so v njihovem občinskem odboru stranke preklicali prvotno stališče, da v prvem krogu ne bodo podprli nobenega županskega kandidata. Odločili so se, da bodo podprli Stanka Glažarja kot nestrankarskega kandidata za župana, ker je kandidat iz pravega testa, z vsemi potrebnimi referencami za to mesto. Če tri stranke stopijo skupaj, bi rezultat moral biti viden že v prvem krogu, je poudaril. V občini Hajdina je nujno, da pride do sprememb, ker to, da ima ena stranka v občinskem svetu večino, v nobenem
primeru ni dobro. V OO SD Hajdina so po besedah predsednika Uroša Gojkoviča kandidatove izkušnje in strokovne kompetence dobra popotnica na poti k trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju na vseh področjih v občini Hajdina ter k boljši kvaliteti življenja za vse generacije. Osebno je tudi prepričan, da je sodelovanje, ki je porodilo tudi sporazum med omenjenimi strankami in ki temelji na ciljih in vrednotah, ki združujejo, korak v pravo smer in bo prepričalo tudi občanke in občane na letošnjih lokalnih volitvah, da podelijo zaupanje našemu skupnemu kandidatu. Marjan Leber, predsednik OO SDS Hajdina, je povedal, da so evidentiranje kandidata za župana občine Hajdina na lokalnih volitvah 2010 pričeli že lani, na letošnji konferenci pa tudi potrdili kandidaturo Stanka Glažarja za župana občine Hajdina. »V mandatu, ki se zaključuje, je bil Stanko Glažar, vodja svetniške skupine SDS v svetu občine Hajdina. Sodelovanje je bilo v celem mandatu korektno. Kandidat je pokazal svojo strokovnost, delavnost, poštenost in pravičnost, kar so ob organizacijskih sposobnostih najpomembnejše odlike človeka, ki mu lahko zaupamo
vodenje občine Hajdina. Z njim kot županom lahko v občini veliko pridobimo. Ima bogate delovne in strokovne izkušnje. Utrjuje in neguje neke trajne vrednote, ki so občankam in občanom blizu. Nesebično se zavzema za učinkovit razvoj občine Hajdina, pozna razvojni program, v katerem so vključeni državni in evropski viri, ne naseda nekim naivnim obljubam investitorjev, kot je bil primer z Megalaxio. Zavzema
se za boljšo in zdravo okolje, v katerem se bodo dobro počutile vse generacije. Njegov program je v popolni sinergiji s programom dela SDS. Stanko Glažar je najprimernejši kandidat za župana občine Hajdina, saj ima Hajdino rad in je z učinkovitim razvojnim programom pripravljen zanesljivo peljati razvoj občine Hajdina po pravi poti,« je povedal Marjan Leber.
Stanko Glažar se je za kandidaturo odločil, ker mu
ni vseeno, kaj se dogaja z občino Hajdina. Z ženo in tremi hčerkami živi v Hajdošah, po PA je magistriral na kadrovsko-izobraževalnem področju. Zdaj je že osmo leto direktor občinske uprave MO Ptuj. Ob tem je aktiven še na številnih drugih področjih dela, ki predstavljajo popotnico za neko novo delo, nov izziv, pravi. Gre za skupno nastopanje treh političnih strank in njega kot kandidata za župana, ki je tudi
podprto s pogodbo. V kandidaturi ga podpirajo še SNS, SMS in Nova Slovenija, ki pa še razmišljajo o tem, ali se bodo na listah pridružile že omenjenim trem strankam ali pa bodo imele svoje samostojne liste. Vodilo kandidature je hitrejši in uravnotežen razvoj občine, vsi skupaj si želijo drugačen in sodoben pogled na razvoj občine. V novem mandatu občine, ki bo imela dva podžupana, naj bi občinske odbore in komisije formirali po strokovnosti, ne pa po strankarski pripadnosti. Volilni program nastaja v sodelovanju z vsemi občani, predvsem pa skladno s smernicami strank, ki podpirajo njegovo kandidaturo. Poudarek bo na noveliranju občinskega razvojnega programa, delo na tem bo potekalo v okviru strateškega sveta in s pomočjo strokovnih timov za posamezna področja. V bistvu pa si vsi prizadevajo za hitrejši in uravnotežen razvoj občine. Občanom želijo približati lokalno samoupravo, skladno s tem naj bi vaški odbori pridobili več pooblastil. Za občinske projekte pa želijo pridobiti tudi več sredstev iz evropskih in državnih razpisov.
MG
DODATNI POP
30%
na posebej označene
od 6
ženske
, moške in otroške izdelke avgusta 2010
oziroma do odprodaje zalog.
maxi
Dodatni popust -30% se obračuna na blagajni. Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TO. Popust TO! se obračuna od končnega zneska računa, v katerem so že upoštevani morebitni akcijski popusti. Akcija velja v določenih poslovalnicah Modiana, Maxi, Modna hiša Maribor in Modiana Outlet.
Modiana, d.0.0., Dunajska 110, Ljubljana
Ptuj • Obiskali smo PP Gostinstvo, d. o. o.
Gostinstvo sodobnih in inovativnih trendov v povezavi s tradicijo
Dušan Ris, novi direktor PP Gostinstvo, d. o. o., se je delu z ljudmi zapisal že zelo zgodaj. V gostinstvu si je nabral že zavidljivo kilometrino, nabirati jo je začel leta 1977 na ptujskem gradu, v grajski restavraciji, ki je bila takrat enota podjetja Haloški biser.
Že kot osnovnošolec je spoznal, da ga delo z ljudmi veseli, v srednji šoli in pozneje pa je to spoznanje le še nadgrajeval. Prepričan je, da je v tej dejavnosti še kako pomembna pozitivna komunikacija, osrečuje tistega, ki dela, in tistega, ki storitev koristi. V PP Gostinstvu je zaposlen od njegove ustanovitve, sodeloval je pri nastanku vseh njegovih razvojnih projektov in njihovi realizaciji. V času, ko se je gostilna PP na Novem trgu gradila, je začel delati kot vodja strežbe, dve leti po tem, ko so se začeli ukvarjati z dejavnostjo kateringa, ki je paradna dejavnost PP Gostinstvo, pa je postal njen vodja.
PP Gostinstvo sestavljajo Gostilna PP, Gostilna Ribič, tri šolske enote: Učni center Viča-va, Gimnazija Ptuj ter Petica v Šolskem centru Ptuj s pripadajočo jedilnico toplih obrokov dijaške prehrane, kjer dnevno poskrbijo za topli obrok za okrog 2500 dijakov. Vse aktivnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo na področju dijaške in študentske prehrane, so njihova velika odgovornost in obveza. Poslovna enota PP Gostinstvo je tudi interna restavracija v SNG Maribor ter interna jedilnica v poslovni stavbi Perutnine Ptuj, d. d.. Samostojna enota PP Gostinstvo je tudi dejavnost kateringa, ki predstavlja sodobno obliko gostinstva na terenu. Vse omenjene poslovne enote PP Gostinstvo obvladuje preko partnerskih franšiznih podjetij. PP Gostinstvo od leta 2009 upravlja tudi objekt Perutnin-ček ob Potrčevi cesti na Ptuju,
Foto: Črtomir Goznik
Dušan Ris, direktor PP Gostinstvo, d. o. o.
		
		
■		
	ali	
i H iS^^^^^Hs^l		■ i j
i i^m^m^M		
kjer so s kombinacijo štirih dejavnosti vdihnili novo življenje tej atraktivni lokaciji.
Gostilna PP na Novem trgu, v srcu starega ptujskega mestnega jedra, osvaja s svežino in inovativno ponudbo, ki jo gradi na stoletju dobrih okusov. Gre za gostilno, v kateri na najboljši možen način udejanjajo slogan Mesto piščanca in vina, ki je v lanskem letu dobil kvalitetno nadgradnjo s Pullusovim
S svojimi 346 ha in devet kilometrov dolgo plovno potjo ponuja številne užitke ja-
dralcem, veslačem, prav tako pa tudi ljubiteljem vožnje z motornimi čolni in vodnimi
Foto: Črtomir Goznik
Ribiška noč na Dravi naj bi bila že v letu 2011 večdnevna prireditev za vse generacije.
Foto: Črtomir Goznik
Katarina Vovk, Gostilna Ribič: »Ribiška noč na Dravi za še več zgodbe na vodi ... «
degustacijskim menijem, v katerem se prepletata harmonija kulinarike in izbranih vin po izboru enologa Bojana Kobala. Ponujajo ga v treh različicah, kot jedilnik s pridihom lokalne kulinarike, mednarodni jedilnik in kot jedilnik, namenjen vegetarijancem. Novo ponudbo imajo letos tudi na obnovljeni poletni terasi, kjer ponujajo pri njih spečene sladice, najrazličnejše okuse sladoledov in
Ptuj • Novosti za ljubitelje voda
Ptujsko jezero s svojo zloženko
Ptujsko jezero, za katerega nekateri pravijo, da je morje na kopnem, je največje jezero v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
skuterji. Ponaša pa se tudi z edino marino na kopnem v Sloveniji, ki ima 60 stalnih privezov za jadralce in ostala plovila. Na Ranci ima svoj privez tudi turistična ladja Čigra, ki lahko naenkrat sprejme 25 potnikov. Plovna sezona za plovila z motornim pogonom traja od 1. maja do 1. oktobra.
Od nedavnega ima ptujsko morje tudi svojo zloženko, v kateri v sliki in besedi predstavlja svojo ponudbo. V nakladi 1500 izvodov v slovenskem jeziku jo je izdala družba Radial.
MG
naravne sokove. V notranjosti gostilne z bogatim izborom solat v bifejski obliki sledijo sodobnim trendom lahke in zdrave prehrane, ki jo nadgrajujejo s ponudbo stoterih jedi iz piščanca. Neštete kombinacije vina in piščanca predstavljajo zanje vedno nove izzive. Z jesenjo bodo ponovno začeli z brunch kosili, goste v kavarniškem delu pa želijo razveseliti s ponudbo buteljčnih vin Pullusove blagovne znamke, ki jih bodo spremljali izbrani siri, kruhki lastne peke, suho sadje in še marsikaj drugega, kar bo prispevalo k prijetnemu druženju in uživanju.
Dušan Ris z zadovoljstvom pove, da njihov katering koristijo gostje na širšem območju Slovenije in tudi v tujini. Njihov večletni partner je tudi Protokol Republike Slovenije, pogosto jih najamejo za potrebe državnih proslav in sprejemov na veleposlaništvih. Kot pravi direktor PP Gostinstvo Dušan Ris, pa so Ptujčanom verjetno najbolj znani preko javnih prireditev, kot so Ptujska poletna noč, Ribiška noč, Poli maraton in še nekatere druge. Ptujsko poletno noč jim je letos uspelo razširiti na ptujsko tržnico, ki se je pokazala kot edinstven prireditveni prostor, ki je s kvalitetnim glasbenim in spremljevalnim programom osvojil Ptujčane in obiskovalce od drugod, pri čemer so hvaležni za podporo MOP Ptuj oziroma njenega oddelka za gospodarske javne službe in Komunalnega podjetja Ptuj. Lokalnemu okolju, v katerem vse leto ustvarjajo, želijo na takih prireditvah ponuditi kvalitetno zabavo z dostopnimi cenami, poudarja Ris. Letošnja nadvse uspela prireditev predstavlja izziv že za prireditev v letu 2011.
Za več zgodbe z reko Dravo
Ob reki Dravi z izredno lokacijo in izjemno kvalitetno ponudbo osvaja Gostilna Ribič, ki so jo za svojo vzeli že številni obiskovalci Ptuja in okolice. V njej so gostili že številne znane goste, pred kratkim so pri njih večerjali tudi trije predsedniki, dva predsednika vlad, Slovenije in Hrvaške, ter predsednik Republike Srbije. Vodenje Gostilne Ribič je že pred leti prevzela Katarina Vovk, ki je pred tem dvajset let delala v objektih protokolarnega značaja. Na vsakem koraku se pozna, da gostilno vodi preizkušena strokovnjakinja, ki ničesar ne prepušča naključju in ki nadvse uspešno povezuje sodobne in predvsem inovativne gostinske trende s tradicijo in lokalnimi posebnostmi. Medtem ko je Ptujska poletna noč prireditev, ki napolni staro mestno jedro, je Ribiška noč ob Dravi prireditev ob vodi, ki želi v dogajanje bolj kot doslej vključiti most, reko Dravo in na nek način povedati, da je zgodba o Ptuju tudi zgodba o vodi oziroma reki Dravi, ki pa jo v vsakdanjem življenju premalo poudarja. V prireditveni oder se bodo v soboto, 14. avgusta, spremenili Dravska ulica, terasa Gostilne Ribič, ki jo po novem krasijo bela jadra, napeli so jih predvsem zaradi varnosti gostov, ker je vsak večji veter prevračal senčnike, in most za pešce. Kot je povedala Katarina Vovk, bo letos poudarek na slovenski glasbi, gostja večera bo Natalija Verboten, nastopila pa bo tudi skupina Deja Vu. Že od 15. ure naprej, ko se bo Ribiška noč na Dravi tudi uradno pričela, bo mogoče srečati maskoto Ribiške noči, dravskega povodnega moža, ki bo odslej tudi promotor za druge dogod-
ke Gostilne Ribič in tudi Ptuja. Do 19. ure bo v ospredju dogajanje na vodi, v sodelovanju z BD Ranca Ptuj bodo izvedli tekmovanje v kajakih enosedih na mirnih vodah, predstavil se bo tudi center Moto navtika, sledili bodo nastopi vodnih skuterjev z vodnimi smučmi in tubo. Do Gostilne Ribič se bo mogoče pripeljati kočijami in konjsko vprego, vozil bo turistični vlakec, po Dravi pa Čigra. Na peš mostu bodo obiskovalcem ponudili tuno velikanko. Nastopila bosta državna prvaka v žongliranju Matjaž in Blaž, ki se bosta predstavila z akrobatskim programom in bruhanjem ognja. Za plesne užitke bo poskrbel PK Mambo. Za spektakel na Ribiški noči pa bodo poskrbeli tudi Primusovi Rimljani, ki bodo s svojim prihodom napovedali III. rimske igre, ki se bodo pričele 20. avgusta. Izbrali pa bodo tudi kraljico Ribiške noči. Izhodi kandidatk bodo zelo zanimivi, prvi bo v potapljaški opremi. Že v letu 2011 naj bi bila Ribiška noč na Dravi večdnevna prireditev v povezavi z reko Dravo, ki bo vključevala še več zgodbe z vodo.
Dušan Ris pravi, da je povezovanje PP Gostinstva z lokalnimi turističnimi dejavniki dobro, spet pa ne tako dobro, da bi lahko rekli, da smo na koncu poti. »Naša majhnost je sicer lahko prednost, a brez povezovanja in pozitivnega sodelovanja bo težko najti recept za uspeh. Na širšem območju Ptuja in celotne regije želimo ostati promotor tisočerih možnosti priprave piščanca in s ponudbo, ki bo dostopna vsem generacijam. Hrana je nepogrešljiv sopotnik našega vsakdana, pomembnih dogodkov, izvor zdravja in gonilo življenja,« je še povedal Ris.
MG
Juršinci m S proslave ob občinskem prazniku
V nadaljevanju velikih razvojnih korakov
»Pred 16 leti, ob začetku samostojne poti naše občine, smo si zadali cilj približati se razvitemu delu Ptujskega in Dravskega polja. Danes lahko rečem, da smo temu cilju zelo blizu, potihoma pa upam, da ga bomo v prihodnje ne le dosegli, ampak celo presegli,« je v svojem nagovoru na letošnji osrednji proslavi ob občinskem prazniku poudaril župan Alojz Kaučič.
Kaučič je sicer tudi spomnil, da je življenje v Juršincih ne glede na vse izjemno lepo, da v občini živijo uspešni, delovni in ponosni ljudje: »Zasluga ne le občinskega vodstva in občinskega uprave z občinskim svetom, ampak predvsem naših občank in občanov je, da smo dosegli vse, kar smo, saj ni bilo zoperstavljanja razvojnim projektom, ki smo si jih zadali. Upam, da bo tako tudi vnaprej. Ogromno smo v naši občini doslej že naredili, prav zdaj pa tečejo priprave še na
štiri največje projekte v naši občini; vredne krepko preko milijon evrov, ob tem pa tudi začetek gradnje medgeneracij-skega centra. Ob tem imamo v občini veliko vsega, česar drugje nimajo; ponosni smo lahko na velika imena, ki izhajajo iz naših krajev, od dr. Antona Slo-dnjaka, Janeza Puha do današnjega svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca.« Župan Kaučič je ob koncu nagovora čestital vsem zaslužnim za velik korak v razvoju občine in jim zaželel lepo praznovanje.
V imenu vabljenih županov je navzoče na proslavi pozdravil markovski župan Franc Ke-kec, ki je prav tako čestital Jur-šinčanom in jim zaželel tako uspešno delo še naprej ter pri tem navrgel, da je življenje v razvitem delu Ptujskega polja v prvi vrsti drugačno, ni pa rečeno, da je lepše. Zbrane na prireditvi pa je pozdravila tudi ravnateljica Jelka Svenšek.
Kot se za občinske proslave spodobi, sta nato župan Kau-čič in podžupan Simon Toplak podelila še številna priznanja
16. PRAZNIK OBČINE JÎR5INCI
Za kulturni program letošnjega občinskega praznika so, med ostalimi, poskrbeli juršinski osnovnošolci s pesmijo in plesom.
Letošnji občinski nagrajenci s podžupanom Toplakom in županom Kaučičem (ki stojita skrajno desno): Branko Kosec, Vlado Toš (za Ignaca Toša), Vlado Slodnjak (predsednik Društva rojaka Janeza Puha), Alojz Raušl (za Majdo Raušl), Franc Žnuderl, Franc Kump in Ivan Hameršak (za Dejana Zavca). Manjkajo pa: Elizabeta Slaček, Andrej Slana in Matija Slaček.
in plakete občine ter pokale za najboljše športne dosežke z minulih občinskih tekmovanj. Zlate pokale so prejeli: ekipa iz Sakušaka za prvo mesto v malem nogometu za občinski pokal, Darko Majerič, Tonček Rižnar in Milan Gačnik v različnih kategorijah streljanja z zračno puško, Dimitrij Repič za prvo mesto v športnem ribolovu in Denis Matjašič za prvo mesto v pikadu.
Občinska priznanja pa so prejeli: Elizabeta Slaček za dolgoletno delo v Društvu gospodinj Marta, Branko Kosec za
aktivno delo v vaškem odboru Grlinci, Ignac Toš za dolgoletno uspešno vodenje Društva upokojencev, Društvo rojaka Janeza Puha, Majda Raušl za odlične dosežke v profesionalnem strelstvu in Andrej Slana za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
Letošnji prejemniki občinskih plaket pa so: Matija Sla-ček na področju podjetništva, kmetija Žnuderl na področju kmetijske dejavnosti in Franc Kump, 80-kratni krvodajalec. Za častnega občana občine Jur-šinci pa je bil razglašen Dejan
Zavec, ki si je tako letos prislužil že drugi takšen naslov (za častnega občana so ga namreč razglasili tudi v občini Videm, kjer se je Mister Simpatikus rodil, sedaj pa živi v Gabrniku).
Osrednji del kulturnega programa občinske proslave so oblikovali juršinski osnovnošolci s spletom recitalov, igranja in plesa, zapele so tudi ljudske pevke KUD Antona Slodnjaka in kvartet Bakus, uvodni in zaključni del prireditve pa je pripadel dornavski Godbi na pihala.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Pred vrati je drugi O.F.A.K. festival
Teden mladosti v Ormožu
Že drugič zapored Klub ormoških študentov in Mladinski center Ormož organizirata Ormoški festival aktivnih klubov (O.F.A.K. Festival). Potekal bo od 14. do 21. avgusta, v tednu dni pa se bodo zvrstili številni koncerti, dogodki, delavnice in druženja, ki so namenjeni predvsem mlajši publiki.
Program festivala je predstavil Samo Pergar, blagajnik Kluba ormoških študentov, ki je povedal, da se je lani ideja za festival porodila povsem spontano. Organizatorji so s prvim festivalom zadovoljni, tudi letos pričakujejo čez 1000 obiskovalcev. Na prireditve vabijo domačine, ki se hodijo zabavat predvsem v okoliška mesta, da se prepričajo, da se tudi v Ormožu da dobro zabavati. Samo Pergar je povedal, da je v treh občinah 780 potencialih članov njihovega kluba, včlani pa se jih povprečno okrog 150.
Festival se začne v soboto z velikim otvoritvenim koncertom na grajskem dvorišču, ko bodo nastopili Abbey's road, ZMELKOOW in Tadej and the playfulness. V nedeljo bo na istem prizorišču projekcija fil-
ma Vinopiri: Ledena trgatev, sledil pa bo afterparty. Grajsko dvorišče bo letos tudi osrednje prizorišče večine prireditev.
S ponedeljkom se prične serija zanimivih delavnic, za katere se je treba prijaviti na MCO. Udeležba je večinoma brezplačna, namenjene pa so tudi nekoliko mlajši publiki (višji razredi OŠ in SŠ). V Malo modno šolo so vabljene punce in fantje, stari od 15 do 25 let. Šolo bo vodila modna oblikovalka Jožica Trstenjak z gostjo Sabino Remar. Potekala bo v ponedeljek med 9. in 16. uro v prostorih hotela Ormož. Izbrani modeli se bodo predstavili na modni reviji na grajskem dvorišču. Cena male modne šole je 10 evrov.
Fotografska delavnica bo trajala ves čas festivala, vodila
pa jo bosta Vid Voršič in Andraž Oravecz.
Gledališko delavnico bo vodil Gregor Geč, potekala bo ves teden med 10. in 14. uro v ormoškem parku in v Hotelu Ormož. Na delavnici bodo
Samo Pergar je predstavil 2. O.
udeleženci spoznali osnove umetnosti igre: govor in telo v prostoru, osnove medsebojne komunikacije na odru, improvizacijo, osnove strukturiranja dramske osebe, predvsem pa se bodo igrali gledališče. Števi-
,K. Festival v Ormožu.
lo mest na gledališki delavnici je omejeno, prijavijo pa se lahko udeleženci, starejši od 12 let, ki bodo ob koncu pripravili predstavo. Cena delavnice je 35 evrov.
Plesna delavnica hip hopa bo potekala vsako dopoldne med 9. in 12. uro pod vodstvom Tadeje Jurinec, študentke prvega letnika in plesalke plesne šole Bolero. Vabijo udeležence, starejše od 10 let.
Celotedensko likovno delavnico bo vodil Vitomir Kaučič. Pripravljene bodo tudi ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro v ormoškem parku. V petek pa bo potekala pravljično-ustvarjalna delavnica.
Ponedeljek popoldan bo namenjen OFAK-športom. Imena športov, ki jih bo mogoče preizkusiti, zvenijo zelo zanimivo in mladi vabijo vse, da si v ormoškem parku ogledajo, kaj neki je to zorbing, slackline, speedminton in frizbi, no, zadnji zveni že malo bolj znano. Potekala bo tudi žonglerska delavnica in animacija za otroke, zato vabijo družine, da si omislijo popoldanski piknik v ormoškem parku. Zvečer bo
stand up komedija s Tinetom Vodopivcem, Perico Jerkovi-čem, Boštjanom Gorencem -Pižamo in seveda afterparty. V torek popoldan med 16. in 21. uro bo turnir v streetballu in streetart delavnice v Mestni grabi, zvečer pa house&koktejl party v Baru Maček. V sredo se prireditveni prostor seli na ormoški bazen, kjer se bo zgodil Ormoški reaggea pool splash, zvečer pa bo na terasi Hotela Ormož degustacija s potopisom Od Ormoža (SLO) do Tromsoea (NOR) z računalniško znanostjo in opero, za katerega bosta odgovorna Matej Mertik in Samo Simonič. V četrtek bo turnir v odbojki na mivki v Mestni grabi. Petkov večer pa je namenjen predstavitvi različnih delavnic, ki so potekale med tednom, in modni reviji, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi gledališko predstavo Kongres izgubljencev. V soboto bo v Mestni grabi Skate kontest, nato pa veliki zaključni punk-rock koncert, na katerem bodo nastopili Golliwog (SLO), Muškat Hamburg (SLO) in Oružjem protiv otmičara (SRB).
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Slovenija • Nov sistem subvencionirane študentske prehrane
Študentske bone zamenjali mobiteli in kartice
Študentska organizacija Univerze v Mariboru je prešla na nov sistem subvencionirane študentske prehrane, tako imenovano elektronizacijo. Papirnate študentske bone, ki so še unovčljivi do njihove veljavnosti, je nadomestilo neposredno plačilo prehrane gostincem in uveljavljanje subvencije prek mobilnega telefona ali brezkontaktne čip kartice.
S prenovljenim sistemom subvencioniranja študentske prehrane bodo za študente predvsem odpravljene čakalne vrste ob nakupu bonov, odpravljene bodo geografske omejitve koriščenja bonov, kar pomeni, da lahko študentje s tem načinom koristijo študentsko prehrano po vsej Sloveniji, odpravljeno pa bo tudi vnaprejšnje plačilo ter izbira ponudnikov študentske prehrane. Poleg tega bo omogočena večja preglednost in transparentnost uporabe subvencij študentske prehrane ter povečana dostopnost študentske prehrane. Za začetek uporabe novega sistema študentske prehrane se morajo študentje, ki želijo koristiti subvencionirane obroke, predhodno prijaviti v sistem na spletnem naslovu www. studentska-prehrana.si. Po zaključenem vnosu podatkov si morajo zapisati številko prijavnice in jo shraniti za hitrejšo izvedbo registracije uporabnika na dosedanjih prodajnih mestih bonov. Ob registraciji na prodajnem mestu potrebujejo številko prijavnice s spletne predprijave, dokazilo o statusu študenta, veljavni osebni dokument in mobilni telefon, s katerim bodo uveljavljali subvencijo, ali 15 EUR za uporabo brezkontaktne čip kartice. Ob zaključku registracije bo študent prejel aktivacijsko kodo za dostop do spletnega pregleda porabe in trenutnega stanja svojih prostih subvencij na že prej omenjeni spletni strani. Od takrat lahko študentje ko-
Nina Klaučič
Nuša Jeza Milošič
Tjaša Lušicki
Nina Seitl
ristijo ta način povsod po Sloveniji brez čakanja v vrstah in razmišljanja, kje si privoščiti kosilo.
Mnenja med študenti so različna
Med študenti smo preverili, ali so z novim sistemom seznanjeni, ga bodo koristili ter ali se
jim zdi primeren. Izvedeli smo, da so sicer deloma seznanjeni z novim sistemom, vendar so mnenja deljena.
Nina Klaučič: »O novem načinu sem zvedela od sošolk in se mi zdi veliko boljši kot prej, saj je velikokrat nastal problem, ko je bil vikend in pri sebi nisem imela bonov, in ker jih ob vikendih ne prodajajo,
jih tudi kupiti nisem mogla. Pri tem je najbolj pozitivna stvar, da ne rabiš razmišljati, kje prodajajo bone, ob katerih dnevih in do katere ure, ampak enostavno kupiš tam, kjer ješ. Če sem prav seznanjena, lahko ta sistem uporabljaš po celi Sloveniji, kar je tudi zelo pozitivno, ker prej drugje kot na Štajerskem nisi mogel pri prehrani
Ptuj • CID-ove aktivne počitnice
Pester bo tudi avgust
Tudi avgustovski počitniški program Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj sestavlja marsikaj zanimivega. Poleg Kina brez stropa bo med drugim v zadnjem poletnem mesecu potekalo več delavnic, od elektro do take, kjer se je mogoče učiti igranja na afriške bobne.
CID-ov počitniški program za otroke in mlade, ki si ga je mogoče ogledati tudi v posebnem brezplačnem poletnem časopisu - Cidolistu, bo v avgustu popestrilo več delavnic. Ves čas počitnic že potekata ob sredah elektro delavnica, vsak drugi torek pa ustvarjanje glasbe z računalnikom - obojemu se lahko mladi še vedno pridružijo.
Cidovci prav tako napovedujejo tečaj orientalskega plesa, ki bo med 23. in 27. avgustom in je namenjen predvsem osnovnošolkam, ki želijo osvojiti osnove tega plesa, v svet katerega jih bo popeljala mentorica Majda Fridl.
Od 23. do 27. avgusta lahko počitnikarji obiščejo tudi začetni tečaj igranja na afriške
bobne - djembe, ki ga bo vodil Boris Magdalenc. Sodelujejo lahko prav tako tisti, ki nimajo svojega bobna, vendar morajo to povedati ob prijavi.
Za literarne navdušence bo v sodelovanju s Študentsko založbo 26. in 27. avgusta v prostorih Centra ter na prizoriščih Dnevov poezije in vina na Ptuju potekala literarna delavnica z mentorico Kristino Kočan Šalamon, mlado pesnico iz Maribora. Namenjena je mladim od 13 let naprej, ki pišejo poezijo, prozo ali pa si želijo začeti pisati. Udeleženci bodo obiskali tudi dogodke v okviru literarnega festivala, za objavo najboljših izdelkov pa bodo poskrbeli v CID-u, kjer je za vse delavnice tudi potrebna predhodna prijava.
Prostovoljci za sejem prostega časa
Sicer pa ptujski Center interesnih dejavnosti mladim nudi tudi možnosti potovanj in spoznavanja sveta. V okviru mednarodne izmenjave mladih je, na primer, trenutno na srečanju v nemškem Burghau-snu skupina mladih iz Ptuja. Ker sodelujejo tudi v projektu Evropske prostovoljne službe, je letos pri njih delovala Portugalka Lilia Canario, s 1. oktobrom pa bodo sprejeli novo prostovoljko iz Nemčije.
Tako se bo seveda dogajalo marsikaj zanimivega tudi po počitnicah, jeseni se bodo med drugim nadaljevale tudi nekatere delavnice, ki so čez
poletje mirovale, v septembru pa bo prav tako potekal tradicionalni Sejem prostega časa, ki bo letos v dveh delih.
Na petkov dopoldan, 3. septembra, se bo odvijal pred ptujskimi srednjimi šolami (gimnazijo, šolskim centrom v Volkmerjevi in na Vičavi), v soboto, 11. septembra, pa bo dopoldan na Novem trgu, pred Blagovnico. Sodelovalo bo veliko ptujskih organizacij, ki ponujajo programe kakovostnega preživljanja prostega časa otrokom in mladim.
Za oba dneva iščejo zaposleni CID-a tudi mlade prostovoljce, ki dovolj dobro poznajo delo Centra. Potrebujejo jih namreč za pomoč pri pripravi prostora, stojnic z informacijskimi materiali, njihovem razdeljevanju in še za nekatere druge dejavnosti.
Vsak prostovoljec si s sodelovanjem zasluži brezplačno udeležbo na enem od tečajev v novem šolskem letu v vrednosti do 40 evrov. Prijave zbirajo do zasedenosti mest po elektronski pošti ali telefonu, med kandidati pa bodo izbrali ekipo prostovoljcev, s katerimi bodo nato pripravili sestanek.
Polona Ambrožič
nič prihraniti. Zato se mi zdi ta sistem zaenkrat boljši kot prejšnji, kar se tega tiče, glede slabosti in drugih podrobnosti pa še nisem podrobneje obveščena.«
Nuša Jeza Milošič: »Sama sicer tega sistema še nisem preizkusila, a gotovo ima tako kot vsaka stvar svoje prednosti in pomanjkljivosti. Prednost je ta, da so se seveda zmanjšale čakalne vrste na prodajnih mestih bonov, način plačevanja posameznega obroka pa se mi po do zdaj videnem in slišanem
ne zdi ravno najboljša rešitev.«
Tjaša Lušicki: »Sprva sem bila precej skeptična glede novega sistema študentske prehrane, zdaj pa ga že nekaj časa sama uporabljam in menim, da je super. Na začetku mi ni bilo čisto jasno, kako bo potekala ta kolobocija z mobilnimi telefoni in kako bo to za gostince. Zdaj ta nov sistem uporabljam že več kot mesec in opažam, da je res zelo praktičen. Všeč mi je predvsem to, da lahko subvencije uveljavljam kjerkoli po Sloveniji, še posebej zdaj v poletnem času, ko študentje radi pobegnemo za kak dan na Primorsko in nas kosila stanejo precej manj, kot bi nas sicer. Praktično je, da nam ni treba več naprej planirati, katere bone je treba kupiti in se držati urnika prodajaln bonov, saj sem sama na ta račun kdaj pa kdaj ostala tudi brez subvencioniranega kosila. Prav tako pa se mi zdi dobro, da bo z novim sistemom po vsej verjetnosti prihajalo do manj zlorab študentske prehrane.«
Nina Seitl: »Nov sistem se mi zdi v redu, predvsem to, da ni treba čakati na prodajnih mestih za nakup bonov zaradi dolgih čakalnih vrst, tam je vedno vroče in podobno. Ta sistem sem že preizkusila in se mi zdi, da je v redu, edino malo me moti, ko je treba med enim in drugim obrokom čakati, mislim da štiri ure, tako da se ne moreta več dva 'švercati'. Kaj pa, če je nekdo tako lačen, da bi pojedel dve porciji? Torej ne more ... Pa še fino je to, da lahko greš jest kjerkoli v Sloveniji, tudi na Primorskem in v Ljubljani, česar prej ni bilo.«
Patricija Babosek
Ptuj • Nov razpis KPŠ-ja
Znova denarna
pomoč študentom
V Klubu ptujskih študentov so pred kratkim drugič objavili razpis za enkratno denarno pomoč socialno ogroženim študentom iz Ptuja in okolice, ki se nanj lahko prijavijo do 15. avgusta. Ponovno lahko poskusijo finančno pomoč pridobiti tudi tisti, ki jim ni uspelo v prvem razpisu.
Študenti se tokrat prijavljajo za obdobje od avgusta do oktobra, v katerem bodo v Klubu podelili tri denarne pomoči, eno na mesec v višini 200 evrov. Študent, ki je član Kluba ptujskih študentov, lahko prejme eno denarno pomoč v koledarskem letu. Če njegova vloga ni odobrena, pa se lahko ponovno prijavi v naslednjem obdobju.
Kandidati morajo poslati
vloge v obliki priporočene pošiljke na naslov Klub ptujskih študentov, Vodnikova 2, 2250 Ptuj s pripisom Enkratna denarna pomoč, »Ne odpiraj!«. Vsa dodatna vprašanja glede razpisa pa lahko zastavijo po elektronski pošti na naslovu sociala.kps@gmail.com ali pa si več o razpisu preberejo na spletni strani www.klub-kps. si.
Polona Ambrožič
Foto: PB
Foto: PB
Foto: PB
Foto: PB
Moskva • Odločitev premiera Putina Rusija ustavila izvoz žita
Rusija bo zaradi hude suše in uničujočih požarov s 15. avgustom ustavila izvoz žita, prepoved izvoza pa bo veljala do 31. decembra, je danes odločila ruska vlada. Vlada želi z ukrepom med drugim preprečiti zvišanje domačih cen hrane in povečati rezerve, so poročale tuje tiskovne agencije.
Ruski premier Vladimir Putin je na seji vlade izrazil mnenje, da bi bilo zaradi neobičajno visokih temperatur in suše treba uvesti začasno prepoved izvoza žita in žitnih proizvodov.
Ker je Rusija ena največjih svetovnih proizvajalk pšenice, strokovnjaki pričakujejo precejšen vpliv na mednarodne trge žit, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Zaradi suše je Moskva že popravila napovedi glede letošnje letine: pričakuje, da bo v Rusiji letos proizvedenih okoli 70 milijonov ton žit. Zaradi suše in požarov so cene moke po poročanju ruskih medijev porasle že za okoli 15 odstotkov. V začetku tedna se je cena pšenice na borzi v Parizu povzpela prek 200 evrov za tono, kar je največ v zadnjih dveh letih.
Kmetje bodo zaradi izpada pridelka po Putinovih besedah prejeli 35 milijard rubljev (888,5 milijona evrov) finančne pomoči. Poleg tega bodo sprostili žitne rezerve, ki jih bodo na trg namenili brez dražb.
Rusija je lani izvozila 21,4 milijona ton žita.
Te reakcije so po oceni agrarnega ekonomista Aleša Kuharja mešanica med špekulacijo in paniko, ki je posledica negativnih izkušenj iz leta 2007 in 2008 z visoko prehransko inflacijo. Razlika je le v tem, da so letos svetovne zaloge žit visoke, medtem ko so bile v letu 2007 izrazito nizke.
»Če bo Rusija to res storila, bo izgubila pomemben in ugoden trg v Egiptu, ki ga bodo zadovoljili drugi ponudniki - ZDA, Avstralija, Kanada. Ta egipčanski trg si namreč vsi želijo, zato me zelo čudi, da bi Rusija zaprla meje s pšenico,« je za STA izpostavil Kuhar. Spomnil je tudi, da je Rusija v zadnjem času velikokrat špekulirala. »Ker take izjave dvigujejo ceno prodajalcem in to je za njih ugodno. Isto je počela z zemeljskim plinom. To je strategija prodajalca,« je pojasnil.
Slovenija, ki je vezana predvsem na avstrijski in madžarski trg ter črnomorski žitni bazen, pa je po Kuharjevem mnenju tudi pod vplivom gospodarsko-političnega krča na Madžarskem. Obenem pa je žitna industrija na Madžarskem veliko investirala v skladiščne kapacitete. »Prodajalci lahko taktizirajo in ne prodajajo, ko je cena žita najnižja. Zato je pri nas tudi malo panike,« je dodal. Obenem pa je opozoril, da je ključna zgodba, ki vpliva na ceno kruha dvig trošarine na energente, kar je po Kuharjevem mnenju precej »kontroverzen« ukrep vlade. »Pekarska in mlinarska industrija imata izrazito velik delež stroškov energentov v proizvodni ceni. Pričakovati je, da se bo zaradi tega maloprodajna cena kruha mlinarskih produktov zvišala, kar pa nima nobene veze s požari v Rusiji,« je še poudaril Kuhar. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Madrid - Špansko gospodarstvo je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem poraslo za 0,2 odstotka, je predhodne podatke danes objavila španska centralna banka. Španija je v prvem četrtletju glede na zadnje četrtletje lani beležila 0,1-odsto-tno gospodarsko rast, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. To je po skoraj dveh letih recesije drugo zaporedno četrtletje, v katerem se je španski bruto domači proizvod (BDP) na četrtletni ravni zvišal. BDP pa je nižji na letni ravni; v primerjavi z drugim četrtletjem lani je upadel za 0,2 odstotka. Ocena centralne banke je predhodna in jo mora potrditi še vlada, poroča AP
Berlin - Največja evropska zavarovalnica Allianz je v prvem polletju ustvarila 2,57 milijarde evrov čistega dobička, karje 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zavarovalnica je v primerjalnem obdobju zvišala tudi prihodke, in sicer za 12,2 odstotka na 56 milijard evrov. Dobiček iz poslovanja je zavarovalnica v polletju zvišala za 21,7 odstotka na 3,9 milijarde evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Na podlagi dobrih poslovnih rezultatov smo prepričani, da bomo v celotnem poslovnem letu dosegli okoli 7,2 milijarde evrov dobička iz poslovanja,« je poudaril prvi mož zavarovalnice Michael Diekmann. Allianz je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer zmanjšala čisti dobiček za 46 odstotkov na 1,02 milijarde evrov. Prihodke je zavarovalnica v tem obdobju v medletni primerjavi zvišala za 14,5 odstotka na 25,4 milijarde evrov. Zavarovalnica je v obdobju od aprila do junija zvišala dobiček iz poslovanja za 22,7 odstotka na 2,19 milijarde evrov.
Trst - Italijanska zavarovalnica Generali je v letošnjem prvem polletju občutno povečala dobiček. Znašal je 873 milijonov evrov, kar je 73 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz zavarovalnice s sedežem v Trstu. Rast je beležila predvsem na področju življenjskih zavarovanj. Obseg zbranih premij se je v prvem četrtletju povečal za devet odstotkov na dobrih 38 milijard evrov. V nasprotju z ostalimi zavarovalnicami je tako uspela Generali stroške izplačila odškodnin na področju premoženjskih in nezgodnih zavarovanj pokriti zgolj s prihodki od obračunanih premij. Na področju življenjskih zavarovanj se je obseg obračunanih premij povečal za 13,3 odstotka na 26,4 milijarde evrov, medtem ko je Generali iz naslova premoženjskih zavarovanj zbrala 11,8 milijarde evrov premij, kar je 0,7 odstotka več kot v prvem polletju lani.
London - Britanska centralna banka Bank of England se je danes vnovič odločila ohraniti ključno obrestno mero na rekordno nizkih 0,50 odstotka. Odločila je tudi, da ne bo širila 200 milijard funtov vrednega programa za povečevanje količine denarja v obtoku. Odločitev britanske centralne banke, da že 15. mesec zapored ohrani ključno obrestno mero nespremenjeno, je po navedbah večine analitikov pričakovana, zlasti v luči bojazni, da bi sprejeti varčevalni ukrepi skupaj s pričakovano šibkejšo gospodarsko dejavnostjo v drugi polovici leta lahko omajali sicer šibko okrevanje britanskega gospodarstva.
Berlin - Nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom je v drugem četrtletju ustvaril 475 milijonov evrov čistega dobička, kar je 8,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se v tem obdobju znižali za 4,4 odstotka na 15,53 milijarde evrov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes objavila družba. Čisti poslovni izid je po navedbah družbe za 200 milijonov evrov znižala izločitev britanske družbe T-Mobile UK iz konsolidacije. Deutsche Telekom in francoski telekomunikacijski operater France Telecom sta s 1. aprilom letos združila svoji britanski podružnici T-Mobile UK in Orange v skupno podjetje Everything Everywhere. Deutsche Telekom je v četrtletju zabeležil pet milijard evrov dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), kar je 4,7 odstotka manj kot enakem lanskem obdobju. (sta)
Bruselj • Odločitev Evropske komisije:
Odobreno podržavljenje Hypo Group Alpe Adria
Foto: wikimedia.org
Evropska komisija je skoraj osem mesecev po tem, ko je avstrijska država po-državila banko Hypo Group Alpe Adria in jo rešila pred bankrotom, odobrila ta ukrep Dunaja. Avstrija je komisijo o tem obvestila zato, ker je v luči finančne krize že podržavila banko Komu-nalkredit, zato je transakcija po prevzemni zakonodaji EU v pristojnosti Bruslja.
Evropska komisija je danes ugotovila, da podržavljenje Hypo Group Alpe Adria ne vpliva bistveno na konkurenco na bančnem trgu v Evropskem gospodarskem območju (EU + Liechtenstein, Norveška in Islandija) oz. na katerem koli njegovem delu. Tudi obe omenjeni banki skupaj ne predstavljata pomembnejšega deleža na bančnem trgu.
Avstrijsko banko Hypo Gro-
up Alpe Adria, ki je zašla v hude finančne težave, so decembra lani popolnoma podržavili, da bi jo rešili pred bankrotom. Njeni lastniki - nemška banka Bayern LB, avstrijska dežela Koroška in graška zavarovalnica Grawe - so državi predali svoje deleže.
Kljub temu pa so se od nje ločili z injekcijo temeljnega kapitala v višini 1,055 milijarde evrov. Od tega je nemška regionalna banka Bayern LB prispevala 825 milijonov evrov, Koroška 200 milijonov evrov, Grawe pa 30 milijonov evrov. Država bo prispevala še 450 milijonov evrov, s čimer bo banka dobila nekaj več kot 1,5 milijarde evrov svežega kapitala.
Nekdanji lastniki bodo povrh vsega zagotovili še za 3,4 milijarde evrov kredita za zagotovitev likvidnosti, od tega levji delež (3,075 milijarde evrov) Bayern LB, 227 milijonov evrov Koroška, 100 milijonov evrov pa Grawe. Konzorcij ostalih velikih avstrijskih bank pa naj bi pritegnil še dodatnih 500 milijonov evrov v obliki likvidnosti oz. jamstev.
Banka s sedežem v Celovcu je sicer tudi predmet preiskave, saj naj bi bile s prodajo večinskega lastniškega deleža s strani dežele Koroške nemški regionalni banki Bayern LB povezane številne nepravilnosti. Tako naj bi Bayern LB preminulega nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja pri tem podkupila, Koroška pa naj bi ob prodaji zamolčala dejstvo, da je banka vpletena v številne tvegane naložbe in sumljive posle v srednji in vzhodni Evropi
ter na Balkanu.
Prav zaradi tega je banka ob izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize padla v velike izgube in s seboj potegnila tudi Bayern LB. Da bi se lastniki rešili tega bremena, so se nato strinjali s prodajo avstrijski državi. (sta)
Moskva •
Posledice velikih požarov
Moskvo prekril doslej najhujši smog
Foto: Wikimedia.org
Rusko prestolnico je sredi obsežnih požarov, ki se že dva tedna bliskovito širijo po državi, zajel doslej najgo-stejši smog. Zaradi tega so morali na moskovskih letališčih odpovedati več letov, gost dim, ki se širi tudi v domove in urade, pa ovira tudi železniški promet, poročajo tuje tiskovne agencije.
Vidljivost v Moskvi, ki šteje več kot deset milijonov prebivalcev, je v petek dosegla komaj nekaj metrov.Smog, ki so ga povzročili okoliški požari, povzroča kašelj, vsebnost strupenih plinov, kot je ogljikov monoksid, v zraku pa je štirikrat višja od povprečja, ponekod pa celo 20-krat višja. Tudi zdravim ljudem so zato svetovali, naj ostanejo doma.
Smog povzroča težave tudi v letalskem prometu. Na moskovskem letališču Domodedovo je bila zgodaj davi vidljivost le 400 metrov, kar je pol manj kot običajno. Zato so morali preložiti oz. preusmeriti 16 letov. Na letališču Vnukovo je bila vidljivost okoli 500 metrov, a za zdaj tam letov niso odpovedali. Bolje je na letališču Šeremetjevo, kjer je bila vidljivost 1,6 kilometra.
Težave smog povzroča tudi ruskim železnicam. Vlaki bodo zaradi slabe vidljivosti na svoje približevanje železniškim prehodom ali postajam opozarjali z glasnimi piski, strojevodje pa bodo po lastni presoji tudi upo-časnjevali vožnjo.
Sicer še vedno v Rusiji, predvsem v njenem evropskem delu, divja več kot 500 požarov, je sporočilo rusko ministrstvo za izredne razmere. Požari, ki so jih zakrivile rekordno visoke temperature in suša, so doslej terjali 50 smrtnih žrtev in uničili okoli 2000 domov, pa tudi povsem opustošili neko vojaško oporišče.
Oblasti si prizadevajo omejiti nadaljnjo škodo, zaradi česar so iz ogroženih vojaških objektov začele premeščati strelivo. Še vedno je ogrožen tudi glavni ruski jedrski raziskovalni center v kraju Sarov okoli 500 kilometrov vzhodno od Moskve, od koder so že odstranili eksplozivni in radioaktivni material. Ogenj okoli Sarova poskušajo zajeziti tudi z letali, helikopterji in celo roboti.
Proti ognjenim zubljem se ob pomoči prostovoljcev in vojakov bori okoli 10.000 gasilcev, kar pa po mnenju nekaterih ni dovolj. Razmere se še ne umirjajo. (sta)
Berlin • Nemčija bo žrtvam napada v Afganistanu plačala odškodnino
5000 dolarjev za vsako žrtev
Foto: rnv.nl
Nemčija je pristala, da bo družinam žrtev Natovega letalskega napada na cisterni v mestu Kunduz na severu Afganistana, ki je lani terjal 91 življenj, plačala po 5000 dolarjev odškodnine. Odškodnine bodo pripadle tudi enajstim, ki so bili v napadu huje ranjeni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Odvetniki žrtev spornega napada bodo ponudbo Berlina po poročanju dpa po vsej verjetnosti sprejeli, čeprav so sprva zahtevali več denarja. Izplačani denar bodo sicer uradno označili kot »humanitarno pomoč«, s čimer naj bi se izognili pravnim sporom, še dodaja agencija.
Nemčija je na plačilo omenjenih odškodnin pristala šele po večmesečnih pogajanjih, potem ko je v pogovorih pomagal neodvisni posrednik, ki se je sestal z vaškimi starešinami in družinami žrtev. Sodelovala naj bi tudi afganistanska komisija za človekove pravice.
Gre sicer za letalski napad na cisterni blizu mesta Kunduz na severu Afganistana, ki ga je 4. septembra lani odredil nemški poveljnik, v Nemčiji pa je sprožil burne odzive in med drugim terjal odstop ministra za delo in socialo Franza Josefa Junga, ki je v času napada vodil obrambno ministrstvo. Med okoli 140 žrtvami napada so bili namreč številni civilisti. (sta)
Rim • Berlsuconi brez večine v parlamentu
Predčasne volitve v Italiji že jeseni?
Italijanski premier Silvio Berlusconi kljub delnemu uspehu v sredo, ko nezaupnica podsekretarju na pravosodnem ministrstvu Giacomu Caliendu ni bila izglasovana, ne izključuje predčasnih volitev že to jesen. Berlusconi je namreč večino v parlamentu že izgubil, glede na javnomnenj-ske raziskave pa ima zdaj še vedno prednost pred razcepljeno levico.
Nezaupnica Caliendu v sredo namreč ni bila izglasovana, ker se je 33 privržencev predsednika poslanske zbornice Gi-anfranca Finija, s katerim se je Berlusconi minuli teden razšel, vzdržali glasovanja. Na koncu je za razrešitev Calienda glasovalo 229 opozicijskih poslancev, 299 koalicijskih jih je bilo proti, 75 pa se jih je vzdržalo. S tem je postalo jasno, da Berlusconije-vo Ljudstvo svobode (PDL) in Severna liga po odhodu Finije-vih podpornikov nimata več absolutne večine v 630-članski
poslanski zbornici.
Nekdanji neofašist Fini sicer zagotavlja, da bodo njegovi poslanci glasovali v skladu s programom vlade in da je ne bodo rušili, vendar pa bi nad Berlu-sconijem vseskozi pri vsakem glasovanju v parlamentu visel Damoklejev meč, ali bo glasovanje uspešno ali pa se bodo »finijevci« odločili, da ga imajo dovolj.
Berlusconi je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sredino glasovanje Finijevih privržencev označil za nesmiselno in nespametno, ponovno pa ni skoparil s kritikami na račun nekdaj tesnega zaveznika in sodelavca Finija, s katerim sta pred poldrugim letom tudi osnovala PDL iz njegove Naprej Italija in Finijevega neofašističnega Nacionalnega zavezništva. »Če Finijevi privrženci še naprej podpirajo vlado, kot zatrjujejo, potem bi morali glasovati za zavrnitev nezaupnice. Njihovo glasovanje pa dejansko dokazuje, da želijo le oslabiti koalicijo,« je dejal italijanski premier.
Zaradi sredinega glasovanja tudi ni izključil predčasnih volitev, ki bi jih opravili že to jesen. »Bomo videli, če bodo finijevci ostali zvesti vladnemu progra-
mu, kot so napovedali. Naredili bomo vse, da obdržimo skupaj koalicijo in uresničimo reforme. Če to ne bo mogoče, pa so možne le še predčasne volitve,« je dejal.
Berlusconiju je sicer glede na javnomnenjske raziskave podpora v javnosti precej upadla zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov in škandalov z vladnimi uslužbenci in njihovimi korupcijskimi obtožbami. Toda po drugi strani je njegova podpora še vedno višja od podpore, ki jo ima razcepljena levica znotraj Demokratske stranke (DS) Pierluigija Bersanija, zato bi se hitre predčasne volitve 73-le-tnemu medijskemu mogotcu še vedno izplačale.
Po ocenah analitikov je sicer malo možnosti, da bi bile volitve v Italiji že jeseni - po napovedih notranjega ministra Roberta Maronija oktobra. Predsednik republike Giorgio Napolitano je namreč že nakazal, da se z morebitnimi pozivi po razpustitvi parlamenta in sklicem predčasnih volitev zagotovo ne bo ukvarjal do konca parlamentarnih počitnic 8. septembra. Zato so, če že, volitve bolj verjetne spomladi. (sta)
Ptuj • Mladi vozniki v prometu
Premajhna ozaveščenost o varnosti v prometu
Zakon o varnosti cestnega prometa že od leta 2007 uveljavlja 139. člen, po katerem se lahko oseba, mlajša od 18 let, vključuje v cestni promet v spremstvu starejše osebe, ki ima za to pooblastilo. Po podatkih Upravne enote Ptuj so do danes izdali le 108 pooblastil, kar je zelo malo. Podatki kažejo, da so ljudje o tem premalo seznanjeni, hkrati pa se premalo zavedajo lastne in tuje varnosti v prometu.
Foto: PB
Boris Miočinovič: »Ljudje premalo skrbijo za lastno varnost in varnost svojih otrok, vključenih v promet.«
Zakon o varnosti cestnega prometa uvaja možnost mladim voznikom, da za volan sedejo že pred polnoletnostjo, že od leta 2004. Mladi voznik lahko vozi v spremstvu starejše osebe, staršev, posvojiteljev, rejnikov ali osebe v sorodstvu. Ko mladostnik dopolni 16 let in pol, se mora najprej usposabljati v avtošo-li, opraviti mora najmanj 20 ur vožnje, nato komisija ugotavlja, ali je sposoben voziti v spremstvu starejše osebe. Od takrat se sme vključevati v promet v spremstvu osebe, ki ima za to pooblastilo, vendar je pomembno poudariti, da mladi voznik ne prejme vozniškega dovoljenja, dokler ne dopolni 18 let in pol. Pri tem je še pomembno zapisati, da spremljevalec ni njegov učitelj vožnje, temveč mu lahko samo prenaša svoje izkušnje in ga usmerja, dragocene izkušnje pa ob tem dobivata oba.
Po izkušnjah izpitnih centrov po Sloveniji je to zelo dobra praksa, saj mladi voznik v tem času pridobi številne izkušnje v prometu. Podatki kažejo, da mladostniki v spremstvu, v času do opravljanja
vozniškega izpita, prevozijo tudi do 5000 kilometrov in celo več. Skratka pridobijo prakso, ki jim omogoča, da se takrat, ko opravijo vozniški izpit, bolj varno vključujejo v promet.
Zakon velja že od leta 2004, uporaba tega določila pa se je začela julija 2007. Do danes je bilo na Upravni enoti v evidenčni karton spremljevalcev vpisanih 108 spremljevalcev, kar je po besedah Borisa Miočinoviča relativno malo. Eden izmed razlogov za manjše število vpisanih spremljevalcev bi sicer lahko bil denar, saj usposabljanje mladega voznika stane, poleg tega pa morata mladi voznik in spremljevalec nekaj ur vožnje opraviti tudi v spremstvu inštruktorja. Vendar je prav to žalosten podatek, saj gre za investicijo v lastno varnost in varnost drugih, gotovo to dvoje nima take cene, da ne bi bila ekonomična. Po besedah Miočinoviča ljudje nasploh premalo skrbijo za lastno varnost in varnost svojih otrok, vključenih v promet- Čeprav se od leta 2004, odkar je v veljavi nov zakon o varnosti v cestnem prometu, števi-
lo nesreč in smrtnih žrtev zmanjšuje, je še vedno veliko nesreč, ki povzročajo trajne poškodbe in invalidnost, kar pa je gotovo znak za alarm in ukrepanje. Gre za investicijo za naslednjih 60 let, ko se oseba nenehno vključuje v promet, varnost pri tem je pa še kako pomembna, in če se znesek, ki ga je treba za to odšteti, razdeli na vsa ta leta, se to zagotovo izplača.
Tudi pristojno ministrstvo je verjetno posvetilo premalo pozornosti temu in bi moralo to možnost za mlade voznike več propagirati, vsekakor pa
je v naši družbi treba še dvigniti zavest o varnosti vključevanja v prometu. Prav v ta namen je bila pri nas ustanovljena Javna agencija RS za varnost prometa, ki naj bi skrbela za osveščanje ljudi in posledično za večjo varnost v prometu. Po svetu teh agencij ni veliko, večinoma so praksa v skandinavskih državah, ZDA in Kanadi, vendar vsi podatki kažejo, da so pripomogle k izboljšanju varnosti v prometu in tako si želimo, da bi se dobra praksa uresničila tudi pri nas.
Patricija Babosek
Jubilanti • Ob 80-letnici Franca Tetičkoviča
»Ptuj je moje mesto, odkar se zavedam!«
V četrtek, 5. avgusta, so v prostorih DeSUSa v Trstenjakovi ulici pripravili sprejem za včasih zelo pomembnega in zaslužnega Ptujčana Franca Tetičkoviča, ki je prav ta dan slavil svoj 80. rojstni dan. Slavljenca so se spomnili njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji.
»Prijetno ste me presenetili, dragi prijatelji, to je prvič po 20 letih, da se je nekdo iz javnega življenja spomnil name,« je dejal vidno ganjen, ko so mu ob prazniku segli v roko Go-razd Žmavc in Milan Kraj-nik, predsednika pokrajinskega in mestnega odbora stranke DeSUS ter nekdanja tesna sodelavca Dimče Stojčevski in Albin Pišek.
Franc Tetičkovič je bil rojen 5. avgusta 1930 v Gru-škovcu pri Cirkulanah, kjer je preživel otroška leta. S Ptujem pa je tesno povezan od leta 1954, ko se je vanj preselil po končani srednji šoli.
»Zelo smo veseli, da si še vedno čil in zdrav, in hvaležni smo ti za vse, kar si kot dolgoletni politik in gospodarstvenik ter kot nekdanji uspešen predsednik skupščine občine Ptuj storil dobrega za naš
Ptuj in občane,« je ob čestitki poudaril Gorazd Žmavc ter nadaljeval: »Vsi vemo, da si bil ves čas odgovoren, delaven in marljiv, tako gospodarstvenik kot politik, a vse svoje naloge si opravljal s človeškim obrazom in izrazitim socialnim čutom do sočloveka. Še vedno si človek izredne srčne kulture, saj si povsod dokazoval, da je najpomembneje biti človek, šele nato je pomembno vse drugo.«
Tudi v prelomnih časih, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Franc Tetičkovič vse korenite družbene in politične spremembe sprejel kot logično posledico demokratičnega razvoja naše družbe. Njegov izjemno širok prispevek k razvojnem procesu Ptuja in bližnje okolice je vsekakor zelo pomemben, zato so se mu gostitelji v imenu vseh Ptujčanov zanj iskreno
mesto, odkar se zavedam, je tako!«
zahvalili. Ob visokem jubileju so mu izročil spominsko darilo, vsem znano Ptujsko knjigo, nato pa so se s sla-vljencem zadržali v zanimivem pogovoru ob obujanju spominov na nekdanje skupne dni.
Naj dodamo, da je bil
Franc Tetičkovič tudi eden od pobudnikov za ustanovitev Radia Ptuj, ki se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963. Kot pionir na tem področju je sodeloval pri zagotavljanju vseh pogojev za začetek obratovanja in oddajanja Radia Ptuj ter tudi pri pridobivanju njegovih prvih radijskih napovedovalcev in sodelavcev. Na srečo jih je našel med tedanjimi kvalitetnimi recitatorji ter dobrimi dijaki in študenti. Ob začetkih oddajanja lokalnega radijskega programa je nekaj časa vestno pripravljal tudi vsebinski program Radia Ptuj, zaradi vsesplošnega pomanjkanja kadrov pa se je z magnetofonom v roki spretno preskušal tudi kot prvi ptujski radijski novinar. Zato mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo tudi sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj!
M. Ozmec
Pa brez zamere
Okvara za prste obliznit
Kako sem ostal brez računalnika in dobil nazaj samega sebe
Prejšnji teden se mi je primeril precej neljub dogodek, ki se prej ali slej pripeti skoraj vsakemu izmed nas, ki na tak ali drugačen način uporabljamo enega izmed najpomembnejših (in hkrati tudi najbolj poneumljajočih) izumov polpretekle zgodovine, računalnik. Da, ta kompaktna zmes plastike, kovine in čipov (uporabljam namreč prenosni oziroma namizni računalnik) je crknila. No, malce pretiravam - če sem natančen, je crknil del, ki ima še najmanj opraviti s plastiko, kovino in čipi; crknil je napajalni kabel računalnika, tako da morda porečete, da delam iz muhe slona, iz nepomembne okvare najbolj in najlažje zamenljivega dela računalnika pa kar nekakšen kolaps celotnega računalniškega sistema. V takšni sodbi se seveda motite, kajti morda sem nor, nisem pa neumen; popolnoma jasno mi je namreč, da se mi je primerila najbolj benevolentna okvara računalnika - kar hočem poudariti, je, da je navkljub benevolentnosti okvare, se pravi navkljub vzroku, ki je po svojem bistvu precej neškodljiv za sam sistem, končen učinek bil enak, kot če bi se mi sesul ves računalnik. Moje najbolj uporabljano delovno orodje je postalo neuporabno. Zakaj, ko pa imaš prenosni/ namizni računalnik, ti pa so vsi serijsko opremljeni z baterijo, kar zagotavlja energijo tudi v primeru, ko zaradi tega ali onega razloga računalnik ni priklopljen na napajalni kabel, vprašate? Da, prav imate, moj računalnik je opremljen z baterijo. A ta računalnik je star že dobra tri leta in pol, tako da njegova baterija zadostuje za morda celih deset minut avtonomne (kot se temu menda strokovno reče) rabe. V mojem primeru je to bilo sicer dovolj za shranitev najbolj pomembnih datotek, za kaj več pa ne. Tako sem torej ostal brez računalnika.
Morda spet porečete, da pretiravam, saj napajalni kabel ni nekaj, kar bi lahko dobil zgolj v eni trgovini, po možnosti kje v Ljubljani. Res je. Napajalni kabel se lahko dobi (kupi, kakopak) relativno preprosto in neboleče. A z mojo konstantno "srečo" v sredo (takrat se je namreč tole vse skupaj pripetilo) prav v nobeni trgovini niso imeli kabla, ki bi ustrezal mojemu računalniku. V eni ga sploh niso imeli, v drugi so ga sicer imeli na zalogi, a delajo inventuro, ki bo/je trajala do desetega avgusta, v tretji (ki je tudi uradni servis za tovrstne računalniške produkte) pa so me obvestili, da ga sicer nimajo na zalogi, a da ga lahko naročijo in bo naslednji dan pri njih. Tako sem pač naročil ta nesrečni kabel, kaj pa sem hotel drugega. Tisti dan itak nisem imel nobenih nujnih opravil, ki bi bila neločljivo povezana z računalnikom, tako da ni bilo razloga za paniko ali skrbi.
Seveda v četrtek kabla ni bilo v servisu. Čeprav poštar prav zmeraj vse naročeno prinese že takoj naslednji dan, se je tokrat prvič zgodilo, da temu ni bilo tako. Da pa bo kabel pri njih zagotovo naslednji dan, torej v petek, so mi zatrdili. Pa še mojo telefonsko številko so si zapisali, da me bodo nemudoma obvestili, ko bo prišel paket z naročeno robo. Kot lahko domnevate, kabla tudi v petek ni bilo pri njih, čeprav še sami niso vedeli, zakaj. Itak. A ker tudi v petek nisem imel neodložljivih opravkov, pri katerih bi nujno potreboval računalnik, pa tudi popolnoma jasno mi je bilo, da bi se razburjati glede situacije bilo popolnoma brezplodno in odveč, sem jim pač malce zatežil in ponergal (saj ne, da bi si delal utvare, da bo kaj pomagalo, a to se v taki situaciji zmeraj spodobi) ter se sprijaznil z mislijo, da bom tudi čez vikend brez računalnika. Prevelike škode menda ne bo, saj tudi čez vikend nisem načrtoval ali imel opravkov, ki bi bili nujno povezani z računalnikom.
A ne samo, da ni bilo prevelike škode; zgodilo se je nekaj, za kar sem nekje na meji med podzavestnim in zavestnim že nekaj časa vedel, da se mora zgoditi, in da moram to narediti sam, če se ne bo zgodilo. Ljudje moji, spet sem začel brati knjige. Da, ne brati, požirati sem jih začel. Saj ne, da prej v zadnjem letu ne bi bral knjig. Niti najmanj. Zmeraj sem jih bral, a v zadnjem letu manj kot ponavadi. Zaradi več razlogov sem polagoma zmanjšal tisto količino branja, kot sem ga imel do pred kakim letom. In čutil sem, kako me to mori, kako nisem zadovoljen s tem in kako mi to manjka; sem pač človek, ki mora dosti brati. A nekako nikoli nisem našel časa in zadostne volje, da bi spet naredil rez v tem relativnem bralnem brezdelju, ko mi je pozornost uhajala k dokaj nepomembnim vsakodnevnim stvarem. Ta nenačrtovani računalniški post -za katerega sem se seveda dejavno in zavestno odločil tudi sam, saj bi si dostop do (nadomestnega) računalnika lahko priskrbel v par minutah - je bil priložnost. Priložnost, za katero sem vedel, da bo slej ko prej prišla. Priložnost, ki jo je treba zgrabiti in jo kot tako tudi soustvariti. In tako do konca življenja ne bom pozabil tistega trenutka, ko sem s knjižne police vzel Dostojevskega, starega znanca, ki je tam na polici ležal že dolgo, predolgo.
V življenju so trenutki, pomembni trenutki, ko človek točno ve, kaj mora narediti. Redki trenutki, ko izgine vsak dvom glede neke pomembne stvari. To so dragoceni trenutki, ki jih ne smemo pustiti iti mimo, brez da bi takrat storili to, kar vemo, da moramo storiti. V kolikor zamudimo tak trenutek in kljub temu, da vemo, kaj bi morali narediti, tega ne naredimo, se nam druga priložnost ponudi zelo redko, če sploh. Sam tega trenutka, ki mi je bil deloma podarjen, deloma sem si ga ustvaril sam, nisem zamudil, ter sem tako spet dobil nazaj sebe; tisti del, ki mi je zelo manjkal.
Bodite pozorni na take trenutke. Soustvarjajte in z(a)gra-bite jih.
Gregor Alič
Prlekija • Mladi znanstvenik iz Stročje vasi
Tomaž Lukman, prejemnik Pomurske raziskovalne nagrade
Po končanem štiriletnem izobraževanju na ljutomerski gimnaziji je danes 26-letni Tomaž Lukman iz Stročje vasi pri Ljutomeru nadaljeval študij računalništva in informatike v Mariboru. Z diplomsko nalogo in uspešnim dodiplomskim študijem si je prislužil nagrado najboljšega diplomanta svojega programa v šolskem letu 2006/2007.
Ostal je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter se vpisal na enovit doktorski študij računalništva in informatike, hkrati pa opravil še vpis magistrskega študija me-nedimenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z magistrskim delom, na podlagi katerega je nastal prispevek, objavljen v slovenski znanstveni reviji Uporabna Informatika, je kandidiral za Pomursko raziskovalno nagrado leta 2009 in jo tudi dobil.
In kaj počne Tomaž sedaj? »Trenutno sem zaposlen kot mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, kjer delam na Odseku za sisteme in vodenje. Okvir mojih raziskav so metodologije za razvoj programske opreme, ki temeljijo na modelih - modelno usmerjeno inženirstvo, domensko specifični mo-delirni jeziki. Ti pristopi, ki so še v razvoju in si počasi utirajo svojo pot v gospodarstvo, izboljšujejo produktivnost in povečujejo kakovost programske opreme s prehodom od programiranja k modeliranju, kot denimo pri risanju diagramov oziroma načrtov. Moje raziskave so usmerjene na vzpostavitev modelno usmerjenega načina razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov, kot so zvezni procesi v farmacevtski industriji, kakor tudi na splošno teorijo modelno usmerjenih pristopov in njeno aplikacijo v poljubnih domenah.«
Bil je tudi v ZDA. »Da, na svoji devetmesečni službe-
Foto: NS
Tomaž Lukman
ni poti po ZDA sem deloval kot gostujoči raziskovalec na University of Alabama at Birmingham, ki je v največjem mestu zvezne države Alabama. To priložnost sem pridobil z osvojitvijo Fulbrightove štipendije. Gre za prestižno štipendijo ameriške vlade, ki je med drugim namenjena tujcem, da opravljajo svoje raziskave na ameriških univerzah in drugih ameriških inštitucijah. V Sloveniji mešana ameriško-slovenska komisija letno podeli dve štipendiji za doktorske študente iz poljubne discipline. Vsebinsko sem v ZDA nadaljeval in razširil svoje raziskave za doktorat. Pri raziskavah sem sodeloval s prof. dr. Jeffom Grayem, ki je med najbolj uveljavljenimi znanstveniki na raziskovalnem področju in je bil imenovan za profesorja leta 2008 v zvezni državi Alabama. Rezultati raziskav so bili do sedaj dve objavi na mednarodnih konferencah, modelno usmerjen pristop in pripadajoče programsko orodje, ki se bo v kratkem začelo preizkušati z gospodarskimi partnerji našega odse-
ka na Institutu Jožef Stefan. V ZDA sem se resnično veliko naučil, pridobil novo znanje in napredoval kot znanstvenik. Ob tem pa je to bila tudi odlična izkušnja iz osebnega vidika, saj sem spoznal veliko ljudi, bil vpet v multikul-turno okolje z raziskovalci iz raznolikih držav in potoval po nekaterih izmed najzanimivejših mest Združenih držav.«
O vsebini raziskovalne naloge, ki je bila nagrajena, Tomaž pove: »Ožji raziskovalni okvir magistrskega dela, ki je dobilo Pomursko nagrado 2009, je področje poslovne inteligence. Tovrstno področje združuje koncepte menedžmenta in informacijske tehnologije za doseganje čim večje uspešnosti in učinkovitosti organizacij. V svetovnem merilu je v zadnjih letih v vrhu prioritet uvajanja informacijskih tehnologij v organizacije, v Sloveniji pa se je zanimanje zanjo povečalo prav v minulem obdobju. V magistrskem delu je ugotovljeno stanje zrelosti poslovne inteligence v slovenskih organizacijah, je odkrita množica ravni zrelosti poslovne inteligence in so predstavljene možne poti od stanja z nizko ravnjo zrelosti do stanja z visoko ravnjo zrelosti. Pomembna ugotovitev dela je tudi, da obstoječi modeli zrelosti vsebujejo napačno predpostavko, da obstaja le ena pot k zreli poslovni inteligenci. Rezultati dela so relevantni iz raziskovalnega vidika, saj ta tematika do sedaj še ni bila znanstveno obravnavana, hkrati pa so lahko neposredno uporabni v poslovni pra-
ksi, ker podjetjem in drugim organizacijam omogočajo, da so pri uvajanju poslovne inteligence pozorni na tiste dejavnike, ki jim bodo omogočili doseganje visoke ravni zrelosti, posledično pa višjo poslovno vrednost.«
Nagrada mu veliko pomeni. »Resnično, saj to ni le priznanje za moj trud in kakovostno delo, ampak hkrati tudi motivacija za prihodnja ustvarjanja na enako visoki ravni intenzivnosti. Nagrada mi prinaša prepoznavnost na regionalni ravni kot tudi priložnost za diferenciacijo od preostalega kadra na visoko konkurenčnem trgu dela, saj v Sloveniji ni veliko nagrad, ki jih lahko osvojiš na tej stopnji izobrazbe in raziskovalnega dela. Kljub temu da je vsaka nagrada pomembna, pa je ta, ki je odmevna in prepoznavna v domačem okolju, zame posebna.«
In kaj želi početi Tomaž v prihodnosti? »Po zagovoru doktorske disertacije, ki bo predvidoma leta 2012, si želim še naprej delati v razisko-valno-razvojnem okolju. Pomembno je ustvarjati novo znanje, proizvode in storitve ter jih uporabljati na inovati-ven način. Svoja menedžer-ska znanja želim prenašati pri vodenju raziskovalnih skupin in pozneje tudi organizacij. Z ustvarjeno idejo, poslovno dovolj perspektivno in inovativno, si bom prizadeval ustanoviti lastno visokotehnološko podjetje v prleško-prekmurskem okolju. Vsekakor želim poklicno in osebno udejstvovanje uresničevati v rojstni Prlekiji.«
Niko Šoštarič
Ptuj • Ožboltov sejem malo drugače
Orfejev spomenik namesto stojnice?!
Ožboltov sejem je eden treh ptujskih tradicionalnih sejmov, ki na ptujske ulice in trge 5. avgusta, ki je tudi praznični da MO Ptuj, privabi veliko število prodajalcev in kupcev od blizu in daleč. Na sejemski dan se nihče ni ukvarjal s praznikom MO Ptuj in njegovo sporočilnostjo, povezano z mestnim statutom in urejenostjo mesta.
Mesto, ki sicer deklarirano da veliko na tradicijo in kulturno dediščino, na sejemski dan to briše iz svoje zavesti, sicer ne bi dovolilo, da je Orfejev spomenik (na fotografiji), ki propada in za katerega ptujska civilna družba skupaj s stroko že dolgo išče rešitev (premestitev), prodajno mesto, da na Mestnem stolpu visijo stare cunje in podobno.
Še dobro, da je s temi prodajalci (skrunitelji) obraču-
nalo vreme, saj so zaradi grožnje z dežjem že kmalu po 14. uri pospravili svojo kramo. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se ptujski kulturni dušebrižniki tudi tokrat niso aktivirali kot že velikokrat doslej. Nekaj pa bo treba ukreniti tudi proti mladcem, ki so si del grajskega kompleksa izbrali za plezalno steno, na kateri redno preverjajo svoje plezalne spretnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na knjižni polici
Junot Díaz
Kratko, čudovito življenje Oscarja Waa
Maribor. Hiša knjig, Založba KMŠ, 2009
(ji. .i	soseščini Villa Juana v
f\r¿JTKC),	Dominikanski republi-
¿Vldovifo : k' kot tretji v družini
^iv/l^an^ja	otroštva je živel z ma-
/\ j^H*. v terjo in starimi starši, ^CO ^ja	medtem ko je njegov
\JDoče delal v Združenih državah Amerike. V decembru 1974 se je dru-'rkir.al	žina preselila v New
Jersey. Bil je neutruden bralec, ki je pogosto hodil štiri milje do javne knjižnice. Diplomiral je iz angleščine in je profesor kreativnega pisanja na Massachusetts Institute of Tehnology. Že s svojo knjigo kratkih zgodb (Drown, 1996) je požel hvalo kritikov. Prejel je številne nagrade in štipendije priznanih univerz, za roman Kratko, čudovito življenje Oscarja Waa pa Pulitzerjevo nagrado za leto 2008. Zapis v New York Timesu sporoča, da se z romanom Kratko, čudovito življenje Oscarja Waa, Diaz uvršča na mesto nevsakdanjega in nepresegljive-ga sodobnega avtorja. Prevajalka Alenka Bole Vrabec še posebej opozarja na opombe, ki niso le pojasnilo, »temveč organska nit, ob kateri se stika dogajanje romana.« Pripoved podaja dovršen in prediren pogled v ulice dominikanskega življenja in je napisana v živi ulični špangleščini.
Fukú vedno pomeni prekletstvo in pogubljenje, posebno Novega sveta. Ne udari vedno kot strela, včasih deluje počasi. Vsakdo v Santa Domingu ima fukú zgodbo, ki straši v njegovi družini. Trujilo je bil eden najbolj zloglasnih diktatorjev 20. stoletja. Oscar je bil navdušenec nad znanstveno famtastiko in mož domišljije, zato ne ve, če bi mu bila všeč njegova fukú zgodba. Kot sedemletni deček je bil eden tistih, ki so venomer poljubljali punčke. Oscarjeva borilna moč je bila enaka ničli. Ko je Maritza prekinila z njim, ga je zares prizadelo. Puberteta je spremenila njegov obraz in ni mogel najti prijateljev. Maritza pa je postala nadarjena za moške. V drugem letniku srednje šole je tehtal sto deset kilogramov. Bil je ničla. Pohlepno je požiral knjige in filme, sicer pa je njegova mladost polzela mimo njega. Oscarjeva sestra Lola je bila bolj pragmatična. Njene prijateljice so hodile ven s črnimi bodibilderji in latinosi. Oscar je pričel hujšati in pričela se je nova faza njegovega življenja. Zatekal se je v pisanje in se zaljubil v Ano, ki jo je njen fant Manny pretepal. Tudi na kolidžu je preživljal najsrečnejše dni ob žanrskih zgodbah, nobena punca ga ni niti pogledala. Mati je Oscarja in Lolo v otroštvu redno pretepala. Ko se ji je zgodilo tisto, je imela osem let. Bila je največja in najbolj čudna punca na šoli. Sovražila je mater in zbežala ter odkrila, da je vrhunska tekačica šole. Bela je zares ugajala moškim, in verjela, da bo njen fant držal besedo. Sprejela je lekcijo o lomljivosti ljubezni in moški strahopetnosti. Gangster je imel pri dvaindvajsetih kup bordelov, hiše in avtomobile. Sprva je imela Bela z njim pomisleke, končno je ujela prihodnost, vendar ji je zamolčal, da je poročen s sestro samega diktatorja. V Nueva Yorku bo postala nov človek. Do konca je upala, da se bo prikazal Gangster in jo rešil. Abelard ni bil samo izreden zdravnik, temveč izredno nadarjen za lingvistiko in matematiko. Udeležil se je vsake medicinske misije, ki jo je organiziral Trujillo. Hčeri je puščal doma, kajti diktator je bil nenasiten. Njegovi stotnije špijonov so iskale sveže meso po provincah. Življenje v Santa Domingu je bilo podobno nadaljevanki Twilight Zone. Največji šok je doživel, ko so mu agentje nataknili lisice, ga poniževali in pretepali ter obsodili na osemnajst let ječe. Jackie je utonila v bazenu, drugo hči Astrid je zadela zablodela krogla. Umrl je nekaj dni prej, preden so umorili Tru-jilla. Tretja preživela hči je bila Beli, ki so jo kot siroto polili z vrelim oljem in jo zapirali v kurnik.
Po diplomi se je Oscar preselil nazaj. Bil je trdovratno vztrajen, vendar ne more ubežati usodi. Njegova edina prijateljica Nataly je preživela štiri leta v psihiatrični bolnišnici. Nobenih punc ni bilo v njegovem življenju, ki bi ga ljubile. Duhovi prednikov so spregovorili. Tam onkraj ne bo debelinko in fant, ki ga ni ljubilo nobeno dekle.
Vladimir Kajzovar
Dejan Zavec
Z močnimi treningi do življenjske forme
Strani 12
Rokomet
Ormožani brez tekme in Vedrana Huda
Strani 12
Rokomet
Velikonedeljani začeli s pripravami na 1. B SRL Stran 13
Kolesarstvo
Kumar zadovoljen z nastopi na EP v Turčiji Strani 13
Strelstvo
Majra Raušl tokrat daleč od vrha
Stran 14
Jože Šeruga
Šport skozi zgodbo -Cestni bojevnik
Stran 15
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL
Vratarja nista imela svojega dne ...
Aluminij - Roltek Dob 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Topolovec (16), 1:1 Ajderpašič (89)
ALUMINIJ: Bratušek, Kljajič, Topolovec, Bajlec, Rotman (od 59. Romih), Kmetec, Režonja, Djokič, Pučko (od 65. Pranjič), Rešek (od 78. Krajnc), Medved. Trener: Bojan Flis.
ROLTEK DOB: Vezirovič, Škof (od 81. Uštar), Mirtič, Šešlevar, Mešano-vič, Keder (od 54. Kurež), Kunstelj, Ajderpašič, Aubelj (od 66 Gasoir), Klopčič, Vuk. Trener: Afad Alilovič.
RUMENI KARTONI: Kunstelj (28), Rotman (39), Škof (58), Djokič (65), Kljajič (67), Mešanovič (72)
Na prvi tekmi novega prvenstva v Kidričevem se je zbralo kar precej gledalcev, ki so proti novincu v ligi Roltek Dobu želeli videti zmago domače ekipe. Nogometaši Aluminija so nekako razvadili svoje najzvestejše privržence z odličnim zaključkom v minuli sezoni, ko so bili pravi strah in trepet za vse ekipe, pa tudi dobre igre v pripravljalnem obdobju so nakazovale uspeh. Trener Aluminija Bojan Flis je večkrat povedal, da nasprotnika ne pozna in da bodo njegovi nogometaši naredili vse, da bi iztržili tri točke v uvodnem srečanju. Tako so se tudi postavili, gostje pa so očitno prišli odigrat bolj zaprto formacijo in so želeli preko nasprotnih napadov nekaj iztržiti. Pozicijska igra med obema kazenskima prostoroma je trajala dobrih deset minut, nato pa so nogometaši Doba zapretili iz hitrega protinapada. Na žogo je startal gostujoči igralec, ki je bil v sprintu hitrejši od Bajleca in Kljajiča, prišel v kazenski prostor Aluminija, na srečo domačih pa je žoga zletela tik ob desni vratnici. Odgovor na to grožnjo je hitro sledil, iz razdalje preko 25 metrov je poizkušal domači vezist Branimir Djokič,
2. SNL - 1. krog:
Garmin Šenčur - Bela krajina 3:0 (1:0); strelca: Košnik 44., Stanko 54., 80.
Šmartno 1928 - Krško 0:2 (0:0);
strelca: Lazanski 83., Pilipovič 90./11-m.
Mura 05 - Interblock 1:1 (0:0); strelca: Sprečo 85.; Čehič 64.
1.	GAR. ŠENČUR 1 1 0 0 3:0 3
2.	KRŠKO 1
3.	DRAVINJA KOS. 1
4.	MURA 05
5.	ALUMINIJ
6.	INTERBLOCK
7.	ROLTEK DOB
8.	LABOD DRAVA
9.	ŠMARTNO 1928 1
10.	BELA KRAJINA 1
i	0	0	3:0
i	0	0	2:0
i	0	0	1:0
0	i	0	1:1
0	i	0	1:1
0	i	0	i:i
0	i	0	1:1
0	0	i	0:1
0	0	i	0:2
0	0	i	0:3
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Prvih 30 minut smo odigrali v nekakšnem krču, bilo je prisotno vse preveč nervoze. V drugem polčasu smo skušali spustiti žogo na tla in odigrati na ta način, a še vedno nam je manjkal učinkovit zaključek. Prišli smo namreč na razdaljo 20, 30 metrov od nasprotnikovih vrat, potem pa se je vse ustavilo. Naša ekipa se šele formira, vidi se, da še nismo uigrani in verjamem, da bo iz tekme v tekmo boljše. Gre za zelo mlado ekipo, v kateri je veliko mladincev in vsi skupaj moramo biti strpni, da bi v bodoče gledali boljšo Dravo.«
Ivan Firer, napadalec Laboda Drave: »Zame je bila ta tekma še nekoliko težja kot običajno, saj sem lani igral za Dravinjo. Samo srečanje je bilo težko, razmeroma odprto z obeh strani, vendar nam zadetka žal ni uspelo doseči. Vidi se, da še nismo uigrani in da bo za to potrebno še kar nekaj časa, čeprav ga ni na voljo veliko. Že prihodnji teden bomo skušali popraviti napake, ki so se nam dogajale v Slovenskih Konjicah in upam, da bo to dovolj za uspeh proti novincu. Le-tega osebno ne poznam dobro, vendar verjamem, da smo kvalitetnejši in da lahko zmagamo.«
Foto: Črtomir Goznik
Uvodni gol za Kidričane je v sezoni 2010/11 dosegel Denis Topolovec (desno).
ki je želel vratarja Doba presenetiti z lob udarcem, vendar je bil ta pozoren in je žogo zbil v kot. Tri minute kasneje so Ki-dričani prišli v vodstvo: po prekršku nad Režonjo si je žogo nastavil domači kapetan Denis Topolovec in z velike razdalje premagal gostujočega vratarja. To je bila dobra vzpodbuda za domače, ki so se trudili prebiti zgoščeno obrambo gostov. To jim je večkrat uspelo po bočnih položajih, žal pa niso uspeli premagati izkušenega vratarja Veziroviča. Tudi mladi Matej Pučko je na desni strani vnesel precej živahnosti v igro Aluminija.
Za igro domačih ne moremo reči, da je bila slaba, vendar pri realizaciji ni bilo dovolj zbranosti, pa tudi ne sreče. V 50. minuti je po desni strani lepo prodrl Pučko, imel lepo pozicijo za strel, vendar udarec ni bil dovolj natančen in močan. Vratar Doba je žogo odbil do Kmetca, ki mu tudi ni uspelo žoge spraviti v mrežo, nazadnje je še tretji poizkušal Denis Rešek, a je nekoliko z leve strani zadel vratnico, od koder se je žoga odbila v gol avt. V 59. minuti je moral zaradi poškodbe iz igre Rajko Rotman, zamenjal ga je Romih, malo kasneje pa je v igro namesto Pučka vstopil še Pranjič. Napadi Aluminija so se vrstili, vendar pa je treba izpostaviti dve sodniški odločitvi, in sicer v 70. minuti, ko so v kazenskem prostoru zrušili Djokiča, ter tri minute kasneje, ko so igralci Doba zrušili v kazenskem prostoru Aljaža Medveda. Slabi sodnik Je-neš je najprej pokazal na belo točko, na posredovanje stran-
Marko Kmetec, nogometaš Aluminija: »Imeli smo
zares veliko priložnosti, zadeli smo vratnico in prečnik, a zmage nismo dosegli. Vse ekipe, ki pridejo k nam v goste, igrajo zelo zaprto in tudi Dob ni bil nobena izjema. Praktično so zadeli iz edine priložnosti. Mi moramo samo popraviti realizacijo in bo vse v redu. Priložnost bo že naslednji teden, ko gostimo ekipo iz Šenčurja.«
skega sodnika pa je čez nekaj trenutkov vse skupaj izvlekel izven kazenskega prostora. Iz tega prostega strela je žoga prišla do Pranjiča, ki je s silovitim strelom zadel prečnik. Sledila sta še dva dobra strela domačinov in še lepši obrambi vratarja Roltek Doba. Napisano pravilo, da kdor zadetka ne da, ga ponavadi dobi, je tudi tokrat obveljalo. V 89. minuti se je za predložek iz leve strani odločil Ajderpašič, a je žoga presenetila slabo postavljenega vratarja Bratuška in končala v mreži. Tako je točka srečno in spretno odpotovala v Dob.
Danilo Klajnšek
Dravinja Kostroj -Labod Drava 1:0 (1:0)
STRELEC: Gašparič 7.
DRAVINJA KOSTROJ: Čelofiga, Tolar (od 25. Hvalec), Vodopivec, Čašparič, Hankič, Čerenak, Ribič, Rošer, Agic (od 46. Alenc), Štante, Močič. Trener: Marijan Marjanovič
LABOD DRAVA: Vrečko, Perger (od 72. Pečnik), Marlon, Toplak, Kurež (od 59. Zagoršek), Dugolin,
Matjašič (od 46. Bakovic), Firer, Emeršč, Roškar, Gorinšek. Trener: Bojan Špehonja RDEČI KARTON: Gašparič (20) Nogometaši Laboda Drave so v 1. krogu 2. SNL gostovali v Slovenskih Konjicah in proti domači Dravinji Kostroj klonili z rezultatom 1:0. Gostitelji so srečanje proti donedavnemu prvoligašu pričeli odločneje in že v prvih minutah nekajkrat nevarno zapretili. Odločilni trenutek na tekmi se je zgodil že v 7. minuti, ko je po podaji iz kota v »prazno zaplaval« ptujski vratar Vrečko, kar je kaznoval Marko Gašparič in Dravinjo povedel v vodstvo. V 14. minuti je dravaše spremljala Fortuna, saj je Tolar s kakšnih 25 metrov
stresel okvir vrat. Povsem prenovljena ptujska ekipa glede na pretekla leta je ravnotežje vzpostavila šele potem, ko je bil v 20. minuti izključen strelec edinega gola Gašparič. Le-ta je grobo, z obema nogama, štartal na Iana Emeršiča, za kar je povsem upravičeno prejel neposredni rdeč karton. Tempo igre se je zatem nekoliko umiril, domači so še naprej pretili preko hitrih protinapadov, medtem ko je pri modrih dvakrat poskušal Kurež: najprej v 22. minuti, še nevarnejši pa je bil minuto kasneje, ko je bil sicer iz težkega položaja za las prekratek.
V drugem delu smo na katastrofalno pripravljenem igrišču spremljali še slabšo nogometno predstavo. Golobra-di mladeniči iz najstarejšega slovenskega mesta so se pred kakšnimi 250 gledalci, med katerimi je bilo skoraj polovica simpatizerjev gostujoče ekipe, sicer trudili preobrniti rezultat, toda tokrat je bila le volja pač premalo, da bi resneje ogrozili domačo ekipo. Slednja se je organizirano branila in poskušala s hitrimi prehodi v napad, v katerih sta prednjači-la predvsem Rošer in Štante, ki sta ptujski obrambi povzročala nemalo preglavic. »Kurenti« so šele v zadnjih 15 minutah zaigrali nekoliko podjetneje in
plod njihove boljše igra sta bili tudi dve priložnosti. Najprej je v 83. minuti žoga čudno odsko-čila Damirju Zagoršku, ki se na kakšnih šestnajstih metrih sam znašel pred domačim vratarjem, tako da je najlepša ptujska priložnost splavala po vodi, nato pa je minuto kasneje z razdalje poskušal še Ian Emer-šič, vendar je žoga le za nekaj centimetrov zgrešila cilj.
Na koncu je treba omeniti še glavnega sodnika sobotnega srečanja Damirja Skomino iz Kopra: v zadnjem času se o sodnikih govori pretežno z negativnim predznakom, tokrat pa je bil po mnenju strokovnjakov najboljši slovenski delivec pravice najboljši akter na tekmi. Dejansko se ga na igrišču ni videlo, kar pomeni, da je svoje delo opravil praktično brez napak.
Breme pozitivnega rezultata in trema sta bila za ekipo Laboda Drave v Slovenskih Konjicah prehuda in prevetrena zasedba v modrem je prvič v sezoni igrišče zapustila sklonjenih glav. Poraz v uvodu seveda ni tragičen, še posebej, če se bodo mladi fantje iz njega kaj naučili. Če bo res tako, bomo videli že prihodnji konec tedna, ko Labod Drava gostuje pri novincu v ligi, Rolteku iz Doba.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Firer (Labod Drava) proti nekdanjih soigralcem ni uspel doseči zadetka ...
i
i
i
i
0
0
0
Boks • Dejan Zavec
Z močnimi treningi do življenjske forme
VB aa
Dejan Zavec, ki se na obračun z Jackiewiczem pripravlja v Nemčiji, je slab mesec pred dvobojem prepričan, da bo 4. septembra v življenjski formi.
»Res je, do dvoboja je ostal le še mesec dni,« pravi Dejan Zavec (29 zmag, 17 s KO, 1 poraz), ki zaključni del priprav za dvoboj z Rafalom Jackiewi-czem (36 zmag, 18 s KO, 8 porazov, 1 neodločen dvoboj) opravlja v tradicionalni bazi v nemškem Magdeburgu. »Priprave potekajo po načrtih. Počutim se odlično in prepričan sem, da bom na dan dvoboja, torej 4. septembra, v življenjski formi,« obljublja svetovni boksarski prvak po verziji IBF in verjame, da bo Jackiewicz, edini, ki mu je v profesionalni karieri prizadejal poraz, novo dvorano v Stožicah zapustil sklonjene glave (vstopnice za dvoboj so od 10 evrov dalje že v prodaji).
Ob Mr. Simpatikusu je v Nemčiji tudi kondicijski trener Tomi Jagarinec, s katerim Dejan vseskozi tesno sodeluje, ter družina - žena Nataša ter hčerki Ivona in Tija -, čeprav prostega časa nima veliko. »Treniram dvakrat dnevno, vmes počivam in se pripravljam na naslednji trening. Šele čez vikend imam nekoliko več pro-
Foto: Črtomir Goznik
Svetovni prvak velterske kategorije verzije IBF se trenutno poti na močnih sparingih.
stega časa.«
Trenažni proces je ta čas usmerjen predvsem v t. i. sparinge, ki bodo v nadaljevanju postali še intenzivnejši. »Sedaj odhajamo v Sauerland kamp, kjer bo na voljo precej odličnih sparing partnerjev,« pravi Zavec. Da bo res tako, ne gre dvomiti, saj ima Wilfried Sauerland odlično bazo boksarjev,
pod njegovim okriljem (gre za enega največjih svetovnih boksarskih promotorjev) pa je denimo tudi ruski orjak Nikolaj Valujev.
Kljub temu da se Dejan nahaja v Nemčiji, je z domovino vseeno zelo povezan. Tako ga izjemno veselijo vsa sporočila spodbude, ki jih je prejel preko spletne strani ali svojega
Facebook profila. »Zelo me veseli, ko vidim, da me navijači vseskozi spremljajo. Njihove besede spodbude so nedvomno poplačilo za moje delo in trud,« je za konec še povedal Mr. Simpatikus, ki se bo v Slovenijo bržkone vrnil ob koncu avgusta.
JM
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Ormožani brez tekme in Vedrana Huda
1. SNL - 4. krog:
Nafta - Domžale 3:2 (2:1); strelci: Vinko 18., Vassiljev 41./11-m, Buzeti 48.; Pekič 12., Smukavec 90.
Rudar - Luka Koper 2:1 (0:1); strelca: Djer-manovič 52., 74.; Karič 32.
H iT Gorica - CM Celje 3:3 (2:0); strelci: Andelkovič 29./ag, Arčon 31., Velikonja 54./11-m, Rep 79., 80., Purišič 89.
Triglav Gorenjska - Primorje 3:2 (2:2); strelci: Špellč 19., 57., Krčlč 25.; Duklč 16., Marja-novič 43.
Olimpija - Maribor; tekma bi naj bila odigrana 29. septembra
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	NAFTA
2.	MARIBOR
3.	DOMŽALE
4.	RUDAR VELENJE
5.	CM CELJE
6.	HIT GORICA
7.	TRIGLAV
8.	LUKA KOPER
9.	OLIMPIJA
10.	PRIMORJE
6:4 Sli 5:3 6:7 9:6 7:S
5:9
6:6
3:6 4:9
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko (Nafta) ima precej zaslug za to, da so Lendavčani trenutno vodilna ekipa 1. SNL.
Nogomet m 2. SNL
Mura in Interblock remizirala
Minuli konec tedna so svoj prvenstveni ples pričeli tudi nogometni drugoligaši. V ligi bomo letos imeli dva kluba, ki prihajajta iz našega področja in sicer Aluminij iz Kidričevega, ki je že stalnica 2. lige, ter Labod Dravo, ki je še v pretekli sezoni igrala v najmočnejši slovenski ligi.
Po prvem krogu pretiranih razlogov za zadovoljstvo ne more biti v nobenem klubu: Kidričani so na domači uverturi proti novincu Dobu zapravili kopico priložnosti, za neučinkovitost pa bili kaznovani tik pred iztekom, ko so Doblja-ni izenačili. Še slabše se je godilo Labodu Dravi, ki je klonila v Slovenskih Konjicah, proti
Rokometaši Jeruzalema so ostali brez predvidene pripravljalne tekme proti Gorišnici. Razlog - obe dvorani v Gori-šnici in Ormožu še nista nared
za novo sezono. Prav tako je ekipa trenerja Saše Prapotnika ostala brez Vedrana Huda, ki je na EP mladincev na Slovaškem staknil poškodbo kolena
Ormožani bodo prvo pripravljalno tekmo odigrali v sredo.
in bo po prvih informacijah iz rokometnih igrišč odsoten 6 tednov. Hud je za hrvaško reprezentanco do poškodbe dosegel 18 zadetkov na petih tekmah (met 18/27). Naslednjo in obenem prvo pripravljalno tekmo bodo tako Vinarji odigrali v sredo na Hrvaškem pri Vidovcu. Od petka 13. do nedelje 15. avgusta pa se bo slovenski MIK 1. ligaš odpravil v Banja Luko, kjer bo poleg dveh treningov opravil še dve tekmi proti nekoč slovitemu Borcu. Do pričetka sezone se bodo Jeruzalemčki odpravili tudi na zanimiv turnir v avstrijski Linz (20. - 22. avgust), kjer bodo poleg gostiteljev in Ormožanov nastopili še rokometaši novo-sadske Vojvodine ter čeških Lovosic. Sicer ekipa Jeruzalema trenira tudi dvakrat dnevno in razen manjših poškodb priprave potekajo po planu.
uk
Tenis • Blaž Rola
V Novem Sadu do četrtfinaia
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola
srčni ekipi Dravinje Kostroj. Ekipi se vidi, da še ni uigrana, toda v klubu verjamejo da bo iz tekme v tekmo boljše. Vlogo favoritov so upravičili Krčani, ki so v gosteh odpravili novince iz Šmartnega ob Paki in tako tudi dejansko dali vedeti, da jih letos pod taktirko Adnana Zidžoviča zanimajo le najvišja mesta. Na slabem srečanju v Murski Soboti med Muro 05 in Interblockom so številni gledalci videli pravičen remi, medtem ko je v Šenčurju istoimenska domača ekipa dosegla najvišjo zmago prvega kroga prvenstva, potem, ko je letos oslabljeno Belo Krajino ugnala s 3:0.
tp
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je prejšnji teden nastopal na futures turnirju v Novem Sadu, na katerem je bil 3. nosilec. Blaž trenutno zaseda 445. mesto na ATP-lestvici profesionalnih igralcev, s katerim bi lahko počasi začel nastopati na turnirjih višjega ranga - chal-lengerjih.
Na turnirju z imenom Gorenje open 2010 (glavni sponzor je bilo Gorenje iz Velenja) je bil uspešen v prvih dveh krogih, v četrtfinalu pa ga je izločil Srb Marko Djokovič, brat veliko bolj znanega Novaka. V finalu sta se pomerila 1. in 2. nosilec, Aldin Setkič (BiH) in Dušan La-jovic (Srbija) - uspešnejši je bil slednji.
Blaž bo ta teden nastopal na futures turnirju v avstrijskem Bad Waltersdorfu.
JM
G
i
i
i
2
2
2
i
i
i
Foto: MS
Rokomet • RK Velika Nedelja Carrera Optyl
Pričetek priprav za 1. B-ligo
Minula tekmovalna sezona je bila za rokometaše uspešna, saj so najprej prepričljivo osvojili prvo mesto v 2. SRL -vzhod, nato pa vse to ponovili še v ligi za prvaka, oziroma v ligi za napredovanje v 1. B SRL. Slavja pa je bilo že pred časom konec, saj so Velikonedeljčani priprave na novo sezono pričeli prejšnji ponedeljek.
V času počitnic za igralce ni počivalo vodstvo kluba, ki je trdo delalo, saj je treba zagotoviti normalne pogoje za delo v novi sezoni že pred pričetkom tekmovanja. Vsi se zavedajo, da je uspešno tekmovanje v veliki meri odvisno od finančnih pogojev, saj so stroški tekmovanja za vse selekcije kar precejšnji. Vodstvo kluba je torej v času počitnic veliko energije vložilo v iskanje morebitnega generalnega pokrovitelja. Kot se je izkazalo, so imeli pri tem srečno roko, saj so podpisali pogodbo o generalnem pokroviteljstvu s tovarno Carrera Optyl iz Ormoža.
Uvodoma nam je predsednik RK Velika Nedelja Carrera Optyl Ormož Primož Kumer dejal: »Zavedamo se, da je 1. B SRL zahtevnejša kot 2. liga zaradi kakovostnejših nasprotnikov, obenem pa je treba zagotoviti tudi večja finančna sredstva za izpeljavo celotne sezone. Na srečo smo na podlagi doseženih rezultatov in vizije v naš klub uspeli pridobili generalnega sponzorja - podjetje Carrera Optyl, d. o. o., iz Ormoža. Tako se bo naš klub v sezoni 2010/2011 imenoval RK Velika Nedelja Carrera Optyl; seveda upam, da bomo tudi v prihajajočih sezonah našli skupni jezik za morebitno podaljšanje generalnega sponzorstva. Kljub omenjenemu bo sezona zelo težka, saj nam to ne zagotavlja pokritja vseh finančnih potreb za vse selekcije (mladinci, starejši dečki A, starejši dečki B, mlajši dečki A, mlajši dečki B in mini rokomet), ki bodo tekmovale pod okriljem RZS. Torej nas čaka trdo delo tako na igralskem področju kot v delu uprave kluba, ki je zadol-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič bo tudi v naslednji sezoni igral v Veliki Nedelji.
žena za normalno delovanje kluba, ki pa bo v tej ekonomski situaciji po svetu in pri nas še kako zahtevno.«
O igralskem kadru in začetku priprav na novo sezono pa nam je Primož Kumer povedal: »Igralski kader ostaja enak, kot je bil lansko leto, le da se nam je pridružil Aljaž Kovačič (pivot) iz Jeruzalema Ormoža. Naš cilj v prvi sezoni igranja v 1. B DRL je uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, torej mesta od ena do šest. Pri mlajših selekcijah je najpomembneje napredovanje v igri, doseganje čim več zmag znotraj posamezne selekcije in s tem sodelovanje v boju za najvišja mesta na državni ravni. Priprave bodo potekale v domačem okolju v športnem parku Velika Nedelja in domači dvorani. Priprav si trenutno ne moremo privoščiti, bile pa bi zelo dobrodošle tako za dosego zadanih ciljev kot za samo krepitev ekipnega duha, ki je
pomemben faktor - posebno pri ekipnih športih, kot je rokomet. Trener članskega moštva Samo Trofenik pripravlja moštvo na novo sezono po ustaljenih tirih: v prvi fazi pridobitve kondicije in telesne moči igralcev, v drugi fazi pa delo z žogo in uigravanje ekipe. Predvidel je tudi osem do deset pripravljalnih tekem: moči bomo pomerili z zahtevnimi nasprotniki, in sicer z ekipami Maribora, Slovana, Čakovca, Varaždina, Ivanca in še kakšno. Prvenstvo se prične 25. 9. 2010, ko bomo gostovali pri ekipi RD Alples Železniki, prvo domačo tekmo pa bomo odigrali 2. 10. 2010 proti lanskemu prvoligašu RK Krško. Vse ljubitelje rokometa pri Veliki Nedelji pozivam, da si kupijo letne vstopnice za ogled vseh domačih tekem in tako klubu pomagajo k zadanim ciljem.«
Danilo Klajnšek
Poli maraton v očeh domačinov
Lojze Fajdiga, najstarejši udeleženec 7. Poli maratona
Kolesarjenju sem zvest že kakšnih 75 let in vtem času sem prevozil že lepo število maratonov. Vseh skupaj je več sto, približno 600. Poli maratona pa se bom letos udeležil sedmič; ko sem ga obiskal prvič sem bil zadovoljen in zato se vračam. Upam, da takšen dogodek spodbudi ljudi, da na kolo ne gredo le ob družabnih prireditvah, temveč da kolesarjenje postane način življenja.
Sam sem se s kolesarjenjem začel ukvarjati okrog 15. leta. Ker sem bil uspešen pri tekmovanjih, sem z veseljem nadaljeval. Z vojno je prišlo daljše obdobje, ko sem se mu moral odpovedati. Ko so prišli lepši časi, pa sem bil soorganizator enega prvih kolesarskih maratonov v Sloveniji. Takrat niso bili tako pogosti kot dandanes in jih je bilo le nekaj letno. Dandanes sem na kolesu vsak dan, uporabljam ga ob vsakodnevnih opravkih in tudi za rekreacijo. Verjetno se imam predvsem kolesarjenju zahvaliti za dolgo in aktivno življenje. Poleg tega, da skrbim za rekreacijo, sem pozoren še na nekaj stvari: na to da imam dovolj spanca in na uravnoteženo prehrano.
a*
V Rene Glavnik, Lojze Fajdiga
No, za slednje je na srečo zadolžena moja žena. Imam še sporočilo za lansko najstarejšo udeleženko: Nežka, vidim, da bi se rada Poli maratona udeležila desetkrat. Gotovo ti bo uspelo, saj si še mlada! m
Kolesarstvo • Matias Kumar
Zadovoljen z nastopi v Turčiji
V Turčiji, natančneje njeni prestolnici Ankari, je sredi julija potekalo evropsko prvenstvo za mlajše člane in članice ter mladince in mladinke v kolesarstvu. Slovenci so dosegli nekaj izjemnih rezultatov, med drugim je Blaž Bogataj postal evropski prvak v cestni vožnji v kategoriji mladincev. Prvič se je v izbrani vrsti med mlajšimi člani znašel tudi kolesar KK Perutnine Ptuj Matias Kumar. Sam se je v Turčijo odpravil odpeljati po najboljših močeh, kar mu je nenazadnje tudi uspelo. Mladi Primorec je bil naš adut predvsem v krono-metru, veliko dela pa je opravil za ekipo tudi v cestni dirki. V vožnji na čas je osvojil 21. mesto, medtem ko je v cestni dirki zasedel 84. mesto. Vsekakor je bila tovrstna preizkušnja za 20-letnega Kumarja zelo zanimiva in dragocena. Veseli tudi spoznanje, da je še zelo mlad in je pred njim še nekaj let kolesarjenja v tej starostni kategoriji.
Kolesar KK Perutnine Ptuj nam je v uvodu najprej zaupal, kako je zadovoljen z rezultatom ekipe (slovenske reprezentance U-23) in kako s svojimi rezultati v turški Ankari: »Menim, da smo lahko z dirkanjem zadovoljni, saj smo delovali složno kot ekipa in imeli vse pod nadzorom. Z osebnim rezultatom v kronometru sem zadovoljen, ampak po tihem sem pričakoval uvrstitev pod dvajseterico, za kar pa mi je zmanjkalo nekaj sekund.«
Cilje v kronometru ste nekako dosegli, zelo aktivni pa ste bili tudi v cestni dirki. Kakšen je vaš pogled na obe dirki?
M. Kumar: »Svoj nastop v obeh disciplinah lahko ocenim kot soliden, saj je bila to prva večja dirka z reprezentanco. Kronometer mi ni bil ravno
Rekreacija
Foto: Marjan Kelner
Matias Kumer (KK Perutnina Ptuj) je nastopal na nedavnem EP v Turčiji.
pisan na kožo, ampak sem se poskušal čim bolje odrezati. Trasa cestne dirke je bila dokaj nezahtevna in hitra, kar mi je ustrezalo. V prvem večjem pobegu, pri katerem sem bil prisoten, sem se odlično počutil, vendar sem v zaključku dirke občutil posledice napora in moral sem se spopasti s krči zaradi vročine.«
Ste si po napornem prvem delu sezone, kjer je bil vrhunec EP v Turčiji, sploh kaj oddahnili?
M. Kumar: »Da, sezona je res naporna. Takoj po evropskem
prvenstvu v Turčiji sem si vzel nekaj dni dopusta. S punco sva letovala na slovenski Obali.«
Kmalu vas v dresu vašega kluba Perutnina Ptuj čaka nadaljevanje sezone. Kako naprej, kje bodo vaši glavni poudarki?
M. Kumar: »V nadaljevanju nas čaka kar nekaj pomembnih dirk, med drugim tudi dirka po Slovaškem, kjer se bom poskušal čim bolje odrezati na kro-nometru, v ostalih etapah pa pomagati ekipi do čim boljših skupnih rezultatov.«
tp
V Moravcih 605 kolesarjev
Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci je skupaj s termalnim kopališčem Bioterme Moravci v Slovenskih goricah, kjer sta bila start in cilj, pripra-
vila 15. rekreativni kolesarski maraton. Na tri dolžine prog se je odpravilo 605 kolesarjev. Najstarejša udeleženca sta bila Angela Bračko iz Boračeve in
Sigi Schubert iz Svetega Tomaža, stara 81 let. Najbolj številna, z 52 sodelujočimi kolesarji, je bila ekipa Tondach Križevci.
NŠ
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Strelstvo • 50. svetovno prvenstvo v Münchnu
Slovenci do posamične in ekipne medalje, Raušlova 88.
Svetovno prvenstvo v streljanju, ki v bavarski prestolnici poteka od 29. julija naprej, je prešlo v sklepno fazo. Danes (10. 8., op. a.) bosta na sporedu še zadnja dva nastopa slovenskih strelcev s puško VK na 300 m v disciplinah trojnega položaja 3 x 40 strelov za člane in 3 x 20 strelov za članice.
V nedeljo je na prvenstvu s svojim nastopom opravila tudi edina slovenska predstavnica v pištolskih disciplinah, Ptuj-čanka Majda Raušl, ki se je z rezultatom 373 krogov uvrstila na 88. mesto. Po nastopu nam je Raušlova razkrila svoje občutke in povedala, da z rezultatom ne more biti kaj prida zadovoljna, izkušnja nastopa na največjem strelskem tekmovanju, ki se ti ponudi samo na vsaka štiri leta, pa je vsekakor pozitivna. Pred nastopom ni imela občutka, da bi se soočala
s kakšno pretirano tremo, saj je pred tem izkusila že številna druga velika tekmovanja, mogoče pa je bilo prisotne nekaj podzavestne treme. Glede tehnične plati streljanja je Raušlova povedala, da nikakor ni našla pravih občutkov, kdaj je bil dober strel, v prvih dveh serijah, ki ju je zaključila z 92 in 90 krogi, pa sta se ji pripetili še po dve osmici na serijo, kar je pobralo "višino rezultata". V nadaljevanju je bilo bistveno boljše, s tretjo in četrto serijo po 95 in 96 krogov je znova ujela pravi ritem, vendar je bil zaostanek za prvo polovico od 138 uvrščenih strelk že prevelik. Raušlova je razložila, da je bilo veliko boljše streljati z novim steklom na strelskih očalih, tako da je probleme z ostrim pogledom, s katerimi se je tolikokrat soočala na zadnjih tekmovanjih, uspešno
Foto: Črtomir Goznik
Majda Raušl je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji z zračno pištolo osvojila 88. mesto med 138 strelkami.
Rezultati članice zračna pištola:		
1. Zorana Arunovic, SRB	385 + 101,8	= 486,8
2. Lalita Yauhleuskaya, AUS	385 + 100,0	= 485,0
3. Viktoria Chaika, BLR	384 + 101,0	= 485,0
8. Sandra Uptagrafft, ZDA	384 + 93,3 =	477,3
88. Majda Raušl, SLO	373 krogov	
Velik uspeh so dosegli slovenski strelci s standardno puško VK na 300 m, ki so v disciplini trojnega položaja 3 x 20 strelov osvojili ekipni bron, med posamezniki pa se je Robert Markoja s srebrno medaljo veselil naslova svetovnega podprvaka.
odpravila. Zdaj, ko se je dolga in naporna sezona zaključila, pa je nastopil čas, ko bo lahko konkretneje preizkusila tudi nove kontaktne leče, na katere je tako dolgo čakala. Svetovna prvakinja je postala nam dobro znana srbska strelka Zorana Arunovic, ki je še dodatno napolnila že tako zajetno bero štirih osvojenih olimpijskih kvot za srbske strelce. Pravi šok pa je doživela trenutno 17. strelka na evropski jakostni lestvici Poljakinja Marija Sagun Lewandowska, večkratna zmagovalka številnih velikih tekmovanj, ki se je z rezultatom 367 krogov uvrstila šele na 108. mesto.
Za veliko veselje pa so poskrbeli slovenski strelci s standardno puško VK v disciplini trojni položaj 3 x 20 strelov, kjer je Robert Markoja s 585 krogi osvojil naslov svetovnega podprvaka! Po nastopu nam je povedal, da mu puška VK zaradi svojega težkega lesenega ko-
pita veliko bolje "sede v ramo" kot puška MK z aluminijastimi nastavki, dober položaj pa je takoj zaznal že po gibanju puške. Nadvse zadovoljen je s svojim največjim uspehom v karieri, še bolj pa ga veseli dejstvo, da je s psihološke plati zdržal do konca. Simpatičnemu Pre-kmurcu še kako privoščimo ta uspeh, saj se je v letošnji sezoni soočal z neljubo poškodbo kolena, ki ga je za nekaj časa oddaljila od treningov, to pa se je kasneje poznalo tudi na tekmovanjih. Ostala naša strelca Rajmond Debevec in Dušan Ziško sta s 582 in 573 krogi osvojila 9. in 23. mesto.
Za dodatno veselje je poskrbela tudi celotna ekipa v postavi Robert Markoja, Rajmond Debevec in Dušan Ziško, ki se je po diskvalifikaciji švedskega tekmovalca, ki je presegel največjo dovoljeno težo puške 5,5 kg (za pičlih 8 gramov!), veselila bronastega odličja s 1740 krogi.
Simeon Gonc
Konjeniški šport • V Ljutomeru 20. kasaški derbi
Najvišji naslov pripadel ljubljanski navezi
Tudi tokratni, že 20. slovenski kasaški derbi je potrdil pravilo, da favoriti ne dobivajo velikih in pomembnih dirk. Čeprav so Ljutomerčani na izvrstno pripravljeni domači stezi v ogenj za najvišji naslov med enajsterico poslali kar šest svojih štiriletnih kasačev - vsi pa so sodili v ožji krog favoritov, je le Meggy z Mirkom Babičem na 3. mestu rešila čast ljutomerskega kluba. Najvišjega naslova so se tokrat veselili Ljubljančani, presenetil pa je tudi drugo uvrščeni Pen Star iz KK Šentjernej.
Rekordnih, več kot 2500 gledalcev je pričakovalo povsem drugačen razplet, saj je v ponovljenem startu dolgo časa najbolje kazalo ljutomerskim tekmovalcem. Dirko so na 2600 metrov dolgi stezi
povedli domačini: Marko Sla-vič ml. z Defenderjem, Jernej Slavič s Fordeno in Branko Seršen z Rambom, za trenutek pa je vodstvo prevzel celo Janko Sagaj z Digedojem. Toda prehitro narekovan ritem je bil usoden, s taktičnim pristopom so v ozadju svojo priložnost čakali in jo tudi dočakali Meggy, Pen Star in še zlasti Magnum Vita, ki je odlično odpeljal po zunanji strani steze ter je bil v izvrstni končnici v ciljni ravnini najhitrejši.
Ob 54. prazniku občine Ljutomer je sicer bilo ob derbiju na sporedu še šest dirk. Prvič letos so tekmovali dveletni konji, kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu pa so odpeljali tudi triletni kasači.
Niko Šoštarič
Zmagovalec 20. kasaškega derbija v Ljutomeru
REZULTATI: 1. dirka za 2-letne kasače na 1600 metrov: 1. Inerra (Šonaja) 1:22,8, 2. Duffy MS (Mi.Slavič) 1:22,9, 3. Isar (P. Slavič, vsi Ljutomer) 1:26,1. 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5000 EUR, 1600 metrov: 1. Frnikula AS (S. Slavič, Ljutomer) 1:17,2, 2. A Mystery (Gregorc, Krim) 1:17,2, 3. Arisa (Šonaja, LjutomeR) 1:17,3. 3. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 10.000 EUR, 210 metrov: 1. Dawson MS (Mi. Slavič) 1:17,8, 2. Prince No-
vember (Osterc, oba Ljutomer) 1:18,2, 3. Dinica (Dolinšek (Ljubljana) 1:18,3. 4. dirka za 5- do 14-letne kasače, zaslužek nad 10.000 EUR, 2600 metrov (Trojna krona Agronatur - 2. predtek): 1. JO HV (Gregorc, Domžale) 1:18,6, 2. Inter (Zorko) 1:18,7, 3. Leonidas OZ (Hanže-kovič, oba Ljutomer) 1:18,9. 5. dirka, slovenski kasaški derbi, 2600 metrov: 1. Magnum Vita (Hrovat, Ljubljana) 1:20,3, 2. Pen Star (GorEnc, Šentjernej) 1:20,5, 3. Meggy (Babič) 1:21,0, 4.
Digedo (Ja. Sagaj, oba Ljutomer) 1:21,2, 5. Hot Chocolate (Zorko, Ljubljana) 1:22,5. 6. dirka, kvalifikacije za DP 3-letnih kasačev, 2100 metrov: 1. Jolly GJ (Jerovšek, Komenda) 1:19,4, 2. F Sasi (Ja. Sagaj, Ljutomer) 1:19,9, 3. Mon Cherie Peška (Gorenc, Ljubljana) 1:19,9. 7. dirka za 3- do 6-letne kasače, zaslužek do 2000 EUR, 1600 metrov: 1. Play Catch (Dolinšek, Ljubljana) 1:18,5, 2. Mobi Dyck (J. Slavič) 1:18,8, 3. Fijona (Slana, oba Ljutomer) 1:19,3.
Športni napovednik
Nogomet
Prijateljska tekma: Domžale v Zavrču
Nogometaši slovenskega prvoligaša iz Domžal bodo danes, v torek, 10. 8., ob 17.30 gostovali v Zavrču, kjer bodo odigrali prijateljsko nogometno tekmo z domačo ekipo, ki se intenzivno pripravlja na začetek tekmovanja v Štajerski ligi.
DK
Nogomet • Turnir v Rogoznici
Podvinčani blesteli v finalu
Na igrišču v Rogoznici je domači nogometni klub v soboto organiziral tradicionalni nogometni turnir, na katerem so ob domači ekipi nastopili še Podvinci, Grajena in Cerkvenjak. Prvo mesto je pripadlo nogometašem iz Podvincev, ki so v prvi tekmi premagali Grajeno, v finalu pa brez težav opravili s Cerkvenjakom in jim nasuli kar enajst zadetkov. Tretje mesto je osvojila domača ekipa. Prikazan je bil soliden, predvsem borben nogomet. Vse sodelujoče ekipe se pripravljajo na začetek prvenstva v ligah, kjer tekmujejo, vsekakor pa so po igri odstopali štajerskoligaši Podvinci.
REZULTATI: Podvinci - Grajena 2:0, Rogoznica - Cerkvenjak 0:2.
Za 3. mesto: Rogoznica - Grajena 3:2
Za 1. mesto: Podvinci - Cerkvenjak 11:0
Postave ekip:
PODVINCI: Vesenjak, Kokot, Ku-
serbanj, D. Brumen, Marinič, Ivančič, K. Brumen, Novak, Kupčič, Petrovič, Hauptman. Igrali so še: Juršek, Še-bela, Petek, Požegar, Slodnjak, Mu-lej, Mori. Trener: Damjan Bezjak.
CERKVENJAK: Krajnc, Mlinarič, Rokavec, Podgoršek, Štrucl, Perko-vič, Damjan Žmavc, Dejan Žmavc, Kocbek, Šimunek, Lorenčič. Igrali so še: Borko, Klobasa, Stergar, Horvat, Živko. Trener: Gorazd Duh
ROGOZNICA: Sagadin, Fric, Hva-lec, Hren, Damir Cingesar, Stanet, Kukovec, Al Keriwaki, Lah, Štulec, Rižnar. Igrali so še: Davorin Cingesar, Krajnc, Vojsk. Trener: Zmagoslav Kranjc.
GRAJENA: Cafuta, Planer, Breg, Belšak, B. Strelec, Cebek, Gajzer, Kramberger, Pšajd, Petek, D. Strelec. Igrali so še: Žunkovič, Reberni-šek, Vajberger, Šoštarič, Simonič. Trener: Zoran Hvala.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
Malečnik - Zavrč 1:2 (0:1)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Murko, Lenart, Rumež, Šnajder, Fridl, Mari-nič, Čeh, Murat, Antolič. Igrali so še: Vinkovič, Bratkovič, Fruk, Frangež. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so se v pripravljalnem srečanju pomerili z ekipo Malečnika, ki nastopa v 3. slovenski vzhodni ligi. Varovanci trenerja Mira-
na Emeršiča so odločno krenili v to srečanje in že v 10. minuti povedli z zadetkom Murata. Gostje iz Zavrča so bili veliko boljši nasprotnik tudi do konca prvega polčasa, ko so zamudili še nekaj priložnosti. Igra se je v nadaljevanju nekoliko umirila, v 66. minuti pa so gostje povišali svojo prednost z zadetkom Antoliča. Zavr-čani so igrali dobro, domačini pa so kljub temu uspeli rezultat znižati dve minuti pred koncem srečanja.
Danilo Klajnšek
Olimpijske igre mladih
V Singapur tudi Urška Potočnik
Kadetska evropska prvakinja v judu Urška Potočnik, članica judo sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, bo sodelovala na prvih olimpijskih igrah mladih, ki bodo od 14. do 26. avgusta v Singapurju. Na igrah bo sodelovalo 3500 tekmovalcev v starosti do 17 let iz 205 držav. Slovenijo zastopa 34-članska delegacija, od tega 22 športnikov, ki bodo nastopili v desetih disciplinah (atletika, jadranje, judo, kajak kanu, kolesarjenje, lokostrelstvo, namizni tenis, plavanje, triatlon in veslanje).
Urška bo svoj nastop v kategoriji do 78 kg opravila predzadnji dan iger, 23. avgusta, po mnenju njenega trenerja Aleša Vrbančiča pa bo za osvojitev kolajne treba premagati vsaj štiri nasprotnice. Sicer pa je Potočnikova iz Radomerja pri Ljutomeru, dijakinja 3. letnika medicinske srednje šole v Ra-kičanu in bo 27. avgusta dopolnila 17 let. Skupaj s trenerjem Vrbančičem bosta v Singapur odpotovala z brniškega letališča v sredo pozno popoldne.
Niko Šoštarič
Aleš Vrbančič in Urška Potočnik
Foto: NS
Foto: NS
Šport skozi zgodbo • Jože Šeruga, veteran kartinga
Cestni bojevnik
Eno samo snidenje je premalo, da bi lahko ujel vso privlačnost zgodbe o človeku, ki ga neustavljivo privlači moč motorja, vonj po bencinu in življenje modernega nomada, ki se še najbolje počuti kot cestni bojevnik. Jože Šeruga je razpet med Mariborom in svetom, kamor sta ga popeljala šport in poslovna pot. V nekem trenutku mi prizna, da bi najraje prodal vse nepremičnine in živel v avtodomu, kajti le tako dnevi ne bi bili statična rutina. Medtem ko sem se na začetku spogledovala z intervjujem, mi je bilo kasneje jasno, da se Šerugove besede lahko zapišejo samo kot zgodba.
S polivinilasto vrečko v Maribor za novimi izzivi
Lahko bi pričeli pri ljubezni do kartinga, pa se zgodba prične drugje, zato bomo pokukali v Prekmurje, kjer je Jože Šeruga preživel svoje otroštvo. Ljubezni do tehnike in ročnih spretnosti se je navzel od očeta, ki je imel doma privatno mizarsko delavnico. Bil je samosvoj in svojeglav otrok. »Kot mladostnik sem si želel v tehnično šolo in tako sem nekega dne sedel na avtobus za Maribor in se s plastično vrečko odpravil v svet. Mama je bila seveda šokirana nad mojo drzno odločitvijo. Ko sem uredil vse potrebno za vpis v šolo, sem se namenil še k stricu, ki je bil zaposlen v podjetju TAM na Teznem. Na avtobusni postaji sem nekega šoferja vprašal, kako naj pridem na Tezno, in usmeril me je na pravi avtobus. Potem je usoda zmešala štrene in izstopil sem na napačni avtobusni postaji ter se namesto pred TAM-om znašel pred Metalno. Lahko bi obu-paval, pa sem zbral pogum in v Metalni povprašal za službo. Že naslednji dan sem jo imel kot tehnični risar, a zdaj je bil problem, kje prenočiti. Poslali so me v samski dom, pa sem na poti čez vrtove srečal starejšo gospo, ki je okopavala svoj vrt. Lepo sem jo pozdravil in bila je presenečena, da je tako mlad fant na spoštljiv način ogovoril neznanko. Zame kot Prekmur-ca je bilo normalno, da pozdravljam ljudi, ki mi pridejo na pot, to pa v velikem mestu ni bilo v navadi. Izkazalo se je, da ženska išče podnajemnika, in tako se je pričelo moje življenje v Mariboru.«
»Motokros ni bil zame, našel sem se v kartingu«
»V nekem trenutku mi je bilo povsem jasno, da me bo pritegnil šport, ki bo povezan s tehniko in bo po drugi strani protiutež mojemu nemirnemu značaju.«
Nekaj časa se je iskal. Poskusil se je v vožnji motokrosa, pa ga to ni prevzelo. »Pri moto-krosu si od blata ves zamazan in prašen,« pravi. Nato pa mu je življenje na pot postavilo karting. To je bilo pred 35 leti.
»Z očetom sva konec februarja leta 1975 po Sloveniji iskala primeren gokart in ga naposled našla v Rašici pri Ljubljani. Veliko ljudi meni, da je karting otročarija, pa je zelo zahtevna stvar. Ne gre samo za dirkanje; če želiš biti uspešen, je pomembno, da se nekoliko spoznaš tudi na tehniko. Če svoj
gokart prepustiš mehaniku, ga bo nastavil po svojih merilih in težko mu boš razložil, kakšne nastavitve so zate pomembne, zato sem se popravil in nastavitev čez čas lotil kar sam. To znanje zdaj prenašam na svojega sina Jako, ki je prav tako okužen s tem adrenalinskim športom.«
»Nekoč smo se z gokarti podili kar po mestnih ulicah«
29. maja 1975 se je Jože Šeru-ga udeležil svoje prve karting dirke. Vozil je pod okriljem Av-to-moto kluba MTT Maribor. Te dirke se takole spominja: »Prva dirka je bila v Ljubljani na območju današnjega BTC-ja. V tistem času še ni bilo karting stez, kot jih poznamo danes. Bilo je veliko improvizacije, a prav v tem je bil čar dirkanja. Seveda nisem mogel kar voziti, kolikor mi je volja, saj si za vsako stopnjo moral pridobiti licenco. Tako si počasi pridobival izkušnje in s tem tudi licenco za republiški rang, nato državni in na koncu mednarodni kot najvišjo stopnjo. Kot začetnik sem lahko tekmoval samo v soboto, 30. maja, v ran-gu republiškega tekmovanja.«
V tistem času je bil gokart zelo popularen šport in konkurenca je bila neusmiljena, zato so se morali športniki lev-jesrčno boriti za rezultate in v ta šport vlagati veliko časa in naporov.
Foto: Martin Ozmec
Jože Šeruga: »Jezen sem, ker pri nas nimajo posluha za to dejstvo. Če bi se mladi lahko nekje zdivjali in preizkusili, kakšne pasti se skrivajo pri velikih hitrostih in kako težko je obvladati vozilo, ne bi imeli več potrebe po divjanju na cestah in naše ceste bi bile precej manj krvave. Sicer se lahko pohvalimo s progo na Vranskem, a je vse preveč komplicirano. Za vožnjo se moraš najaviti, plačati in potem te vse skupaj že mine. Takšne proge bi morale biti brezplačne in dostopne.«
gokarti vozili kar po mestnih ulicah, in ob cesti se je nagnetlo ljudi in ustvarilo nepopisno vzdušje. To je bila prava senzacija. Vozili smo po mestnih ulicah Portoroža, Ptuja, Reke ...Potem so se zgradile karting proge, kar je po svoje škoda. Dirke bi morali ponovno preseliti na mestne ulice, saj bi to privabilo ljudi. Podobno kot v Monte Carlu. To ima svoj čar. Saj smo vendar cestni bojevniki.«
»Sin po dveh letih treninga že sega po kolajnah«
»Sin Jaka se je pred dvema letoma odločil, da bo pričel tekmovati. Tako imam zdaj priložnost, da tekmo opazujem z drugega zornega kota. A se je v teh letih kar veliko spremenilo. Sin je po dveh letih treninga osvojil naslov državnega podprvaka. Pri nas ni šlo tako
Foto: arhiv Štajerskega tednika
Jože Šeruga: »Z očetom sva konec februarja leta 1975 po Sloveniji iskala primeren gokart in ga naposled našla v Rašici pri Ljubljani.«
Leta 1978 sta z Renejem Glavnikom, ki je prav tako tekmoval z gokarti, ostala sama, kasneje pa je tudi Rene prenehal tekmovati. Jožetu ni preostalo drugega, kot da se priključi drugi ekipi, in tako je prišel pod okrilje Avto-moto društva Ptuj. Ptujska ekipa je bila zelo močna, saj je imela od 18 do 22 tekmovalcev v različnih kategorijah.
»Ko smo se peljali na dirke, nas je bilo prav zanimivo videti. Bili smo majhna družina. Zanimivo je bilo, da smo se z
hitro. Zdi se mi tudi, da smo se mi kot tekmovalci borili veliko bolj na nož, saj je bila konkurenca neusmiljena. Med nami so se spletala prijateljstva, tako športna kot kasneje tudi poslovna. Vsi smo se poznali po imenih. Skupaj smo preživljali čas med dirkami, klepetali in se zabavali. Danes ni več te družabnosti in to pogrešam.«
Danes ima Jože Šeruga mednarodno licenco in lahko tekmuje na vseh pomembnih mednarodnih karting tekmovanji, vendar zadnje leto raz-
mišlja, da se bo kot tekmovalec športno upokojil, in se že vidi v vlogi sinovega svetovalca, mehanika in podpornika. V svoji športni karieri je nanizal veliko republiških in državnih zmag in se uvrščal v sam vrh mednarodnih karting tekmovanj. Povezal se je z avstrijsko reprezentanco, ki je pogosteje in lažje gostovala na tekmovanjih v tujini, in z njimi objadral dobršen del Evrope. »Najlepši del športa so bila naša vandra-nja, saj sem bil ves čas na poti, spoznaval sem nove kraje, kulture in ljudi. Nemalokrat se je zgodilo, da se je pot na dirko spremenila v pravo pustolovščino in se raztegnila prek celega tedna. Prek športa sem se sprostil in si nabral novo energijo za poslovne podvige.«
Voznik kartinga mora imeti veliko telesne kondicije
»Tako kot F1 tudi vožnja go-karta od tekmovalca zahteva veliko telesne kondicije, kajti le tako lahko med vožnjo ostaneš zbran. Ne vem, ali si lahko predstavljate . Ko ste v vozilu, vse poteka zelo hitro, dogodki si hitro sledijo, in če si utrujen, ne zmoreš tega tempa. Pri zmagi pa odločajo prav te nianse in hitre reakcije. Ne boste verjeli, včasih je lahko odločilnega pomena tako banalna stvar, kot je udobnost sedeža ali volan. Profesionalni tekmovalci imajo tako sedeže narejen po svoji meri. Pomembna je tudi osebnost voznika. Po eni strani moraš biti adrenalinski tip človeka, po drugi pa je zelo pomembno da se znaš umiriti, da nisi nervozen.«
Jože Šeruga je v vseh teh letih staknil kar nekaj poškodb. Kot da mu je karting želel pokazati, da ni nedolžen šport in da se vsaka neprevidnost boleče kaznuje. Utrpel je zlom ključnice in dvakrat si je polomil rebra. A vsi trki se niso končali samo z zlomi, spominja se, da je nekoč nek voznik na progi, ki je bila narejena na območju današnjega BTC-ja, svojo neprevidnost plačal z življenjem.
Potrpežljiv, počasen in varen voznik
Edmond de Amicis je v otroški knjigi Srce zapisal: »Vzgojo
ljudstva presodimo najprej po vedenju na cesti: kjer boš srečal surovost na cesti, jo boš našel tudi na domovih.« Dejstvo je, da športni vozniki, ki si dajo na tekmah duška s hitrostjo, v prometu ne divjajo. To je nepisano pravilo. »Jezen sem, ker pri nas nimajo posluha za to dejstvo. Če bi se mladi lahko nekje zdivjali in preizkusili, kakšne pasti se skrivajo pri velikih hitrostih in kako težko je obvladati vozilo, ne bi imeli več potrebe po divjanju na cestah in naše ceste bi bile precej manj krvave. Sicer se lahko pohvalimo s progo na Vranskem, a je vse preveč komplicirano. Za vožnjo se moraš najaviti, plačati in potem te vse skupaj že mine. Takšne proge bi morale biti brezplačne in dostopne,« se jezi Jože Šeruga.
»Bilo je tudi veliko smešnih pripetljajev«
»V vsem tem času karting tekmovanj je bilo toliko smešnih pripetljajev, da ne vem, kje naj pričnem pripovedovati vso zgodbo. Ves čas se je nekaj dogajalo. Spominjam se, da smo se odpeljali na dirko v Vinkovce. Z nami je šel mlad mehanik Dušan, ki je bil velik veseljak. V soboto smo imeli uraden trening pred nedeljskim tekmovanjem in zvečer smo se odpravili v restavracijo na večerjo. Naš mehanik nas je med večerjo za hip zapustil in se odpravil k točilnemu pultu. Potem smo ga vso noč zaman
»Mislil sem, da je bila cesta pravšnja za človeka in da se je morala tam odločiti usoda.«
(Pablo Neruda, Splošna pesnitev, IV)
čakali, da se vrne v našo družbo, in ni nam bilo jasno, kam bi sredi Vinkovcev lahko izginil. Bilo je tako, kot da bi se vdrl v zemljo. Proti jutru smo se naveličali čakanja in se odpravili domov, saj nas je v nedeljo čakala tekma. Zjutraj smo se zaskrbljeni odpravili na dirko. Dušana ni bilo od nikoder. Pred tekmo pa se je nenadoma pojavil z druščino slavnostno opravljenih moških. Potem smo izvedeli vso zgodbo. V restavraciji je srečal pisano druščino razposajenih mlade-ničev in se z njimi zapletel v pogovor. Povedal jim je, da gre v nedeljo na dirko, in mladeniči so mu navdušeno pripovedovali o njihovem prijatelju, ki se v nedeljo prav tako namerava udeležiti tekmovanja v kartingu. Odpravljali so se na poroko in ga pregovorili, da sem jim pridruži. Dušan je torej v soboto pristal na poročni zabavi, mi pa v skrbeh zanj. Seveda to ni bil konec zgodbe, saj je druščina želela pokazati svojo gostoljubnost. Na tekmi sem osvojil srebro in moj uspeh smo z omenjeno druščino domačinov proslavljali še dva dni. Domov smo tako namesto v nedeljo krenili komaj v torek. Bilo je nepozabno. Podobna zgodba se je ponovila še velikokrat.«
Prek športa do poslovnih priložnosti
Jože se poslovno ukvarja s popravili in prodajo dvigal. Pred osamosvojitvijo je veliko posloval z republikami bivše Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije pa je čez noč izgubil glavnino posla in bil je primo-ran poiskati nove poslovne možnosti. Nikoli si ni mislil, da bo zaradi svoje prekmurske pristne odprtosti in dostopnosti prek kartinga navezal tudi poslovne stike, ki so mu pomagali uresničiti začrtano poslovno vizijo. Na Slovaškem je tako spoznal tekmovalca kartinga in kasneje dobrega prijatelja, ki mu je tam odprl nova vrata poslovnih priložnosti. Pričel je sodelovati s slovaško firmo. Kasneje se je njegov posel precej razširil in danes ima zraven firme v Sloveniji še dve svoji podružnici na Slovaškem in v BiH.
O svojem slovaškem prijatelju razmišlja: »Vlado je bil zelo razgledan človek in na Slovaškem je bil velika medijska zvezda ter komentator na karting dirkah. Res sva se ujela in postala najboljša prijatelja. Njegova znanstva so mi odpirala vsa vrata in tako sem po izgubi posla v BiH svoj izpad nadomestil s poslom na Slovaškem. Skupaj sva prepotovala velik del Rusije in Moldavije. Med potjo sva se veliko pogovarjala in njemu se moram zahvaliti, da danes tekoče govorim njihov jezik, kar je za posel velika prednost, saj so Slovaki načeloma glede jezikov precej 'bosi'.«
Cestni nomad
Jože Šeruga je cestni bojevnik v pravem pomenu besede saj je med tednom ves čas razpet med Slovaško, Bosno in Slovenijo, med vikendi pa je njegova sprostitev karting, ki ga kot cestnega nomada popelje po različnih Evropskih karting tekmovališčih.
Aleksandra Jelušič
Ptuj • Muzejsko dogajanje ob občinskem prazniku
Od gradicka do fibul
5. avgusta so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pripravili več brezplačnih prireditev ob občinskem prazniku. Otroci so lahko čez dan ustvarjali v delavnici Grad, gradiček, dopoldan in zvečer sta potekali dve javni vodstvi po zbirkah gradu, ob 19. uri pa so odprli tudi razstavo S fibulo v fabulo ter ponudili javno vodenje po arheoloških zbirkah dominikanskega samostana.
Praznovanje ptujskega občinskega praznika so na ptujskem gradu začeli z delavnico za otroke in starše, imenovano Grad, gradiček, ki je potekala med 10. in 16. uro v pedagoški sobi.
»Danes otroci iz kartona izrezujejo in barvajo figure ter grad, s katerimi se lahko potem tudi igrajo,« je povedala Renata Pintarič, muzejska strokovna sodelavka.
Prav tako so v muzeju na ta dan svojim gostom ponudili
dve javni vodenji po grajskih zbirkah, ki so bile tokrat odprte do 22. ure. »Javna vodenja so utečena prireditev našega muzeja. V gradu so trenutno na ogled zbirke: fevdalne stanovanjske kulture, mask, orožja, glasbil ter dve občasni razstavi: Gospodje Ptujski in Rodbina Leslie. Najbolj priljubljeni med obiskovalci sta ponavadi zbirka fevdalne stanovanjske kulture, v kateri si lahko ogledajo različne predmete od pozne gotike do bidermajerja, in
seveda zbirka glasbil, v okviru katere lahko na nekatera glasbila tudi zaigrajo, prav tako pa je opremljena z zvočnimi posnetki teh starih glasbil,« je še razložila Pintaričeva.
Po njenih besedah Ptujčani radi izkoristijo takšne »muzejske akcije«, pa tudi slučajni turisti se jim radi pridružijo. Kot smo izvedeli na blagajni, si je na splošno v juliju grajske zbirke ogledalo 3342 ljudi, kar je pet odstotkov več kot lani v istem času.
Obiskovalci prihajajo iz najrazličnejših držav, v lanskem letu so bili iz kar 75 različnih. Letošnji gostje pa so do sedaj pripotovali iz 46 držav sveta, na primer iz Andore, Argentine, Brazilije, Avstralije, Kanade, Kitajske, Kube, Estonije, Gane, Izraela, Singapurja, Tajske, ZDA in drugih. V zadnjem času na blagajni kot zanimivost opažajo tudi porast Francozov.
Del prazničnega muzejskega dogajanja je bilo tudi odprtje arheološke razstave S fibulo v fabulo v nekdanjem dominikanskem samostanu, ki ponuja na ogled fibule iz Istre, Krasa, Notranjske in Posočja iz časa med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom.
S fibulo v fabulo
Omenjena razstava je nastala v sodelovanju osmih muzejev, med njimi so koprski, goriški, tolminski, Notranjski muzej Postojna, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran in ptujsko-or-moški ter dva iz tujine: mestni
Otroci so ustvarjali grajske prebivalce.
Na voljo so bila tudi brezplačna vodenja po grajskih zbirkah.
Radovan Cunja ob razstavljenih fibulah.
muzej iz Trsta in Arheološki muzej Istre iz Pule.
»Osrednja tema so fibule oziroma sponke za obleko, predstavljenih jih je okoli 230, iz obdobja dveh tisočletij, prvega pred in prvega po našem štetju, kar nam je narekovalo gradivo, ki smo ga uspeli zbrati. Fibula se prvič, vsaj na tem prostoru, pojavi nekje na prehodu iz bronaste v železno dobo oziroma konec drugega tisočletja pred našim štetjem,« je pojasnil mag. Radovan Cunja, kustos arheolog iz Pokrajinskega muzeja Koper.
Kot je še nadaljeval, so imele fibule v začetku zelo preprosto obliko, podobno današnji varnostni zaponki, kmalu pa so postale tudi okrasni premet. »Takrat so začele nastajati najrazličnejše oblike, odvisne od fantazije in izvirnosti oblikovalcev ... Poleg običajnih poznamo tako tudi živalske, upodobljeni so ljudje, simboli in podobno. Potem so se fi-
bule razvijale skozi starejšo in mlajšo železno dobo in skozi celotno rimsko dobo, ko so z nastankom rimskega imperija in razvojem obrti postale na nek način pravi serijski izdelek, ki so ga izdelovali v kalupih in dosegli njegovo zelo veliko razpostavljenost po celem imperiju. Tako smo povabili k sodelovanju tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, saj so seveda razen tega, da se nahajajo na tleh rimske Petovione kot pomembnega mesta, arheološka izkopavanja odkrila tudi številne ostanke, dokaze izdelave fibul ravno na tleh rimskega Ptuja,« je nadaljeval sogovornik.
Dodal je še, da so zanimive predmete izdelovali pretežno iz brona ali bakrovih zlitin, v posameznih obdobjih pa tudi iz železa, čeprav slednje ni najbolj primerno za nakit, ker začne rjaveti, imajo pa tudi nekaj primerkov srebrnih in kopijo zlate rimske fibule.
Polona Ambrožič
Ljudski pevci in godci • Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj
Tudi po 48 nastopov letno
Pevke Ptujske upokojenke Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki so sprva delovale v okviru ptujskega društva upokojencev, skupaj prepevajo že 15 let. Vse od začetka jih vodi Marija Zamuda, ki jo je za nastopanje navdušil sokrajan iz Gorišnice - znani, zdaj že pokojni, igralec Zlatko Šugman.
Skupina je pred leti nastala ljubiteljsko, ko so po družabnih plesnih urah gospe rade skupaj tudi zapele. »Takrat smo imeli četrtkove večere, na katerih smo se učili plesati, potem pa smo šli na čajanko v točilnico, kjer se je prepevalo. Tako se je izluščila misel, da bi se nekako organizirano predstavile. Sprva smo bile pevke Društva upokojencev Ptuj, ker pa tam ni bilo prostora za vaje, smo se leta 1997 priključile DPD Svoboda Ptuj, kjer imamo svoj prostor in vse ostalo,« je pojasnila Marija Zamuda, katere pevska pot je dolga že 55 let.
Za nastopanje jo je v mladih letih navdušil njen dober vzornik, pokojni igralec Zlatko Šugman, takrat še študent, ki je učil igre mlajše v Gorišnici. »Približal mi je odrske deske in od njega sem veliko pridobila. Potem sem se udeleževala raznih seminarjev . Poleg veselja se je pomembno v te zadeve tudi malo bolj poglobiti, kar pa mi ni težko,« je dodala sogovornica.
Skupino danes sestavlja sedem članic, starih med 42 in 83 let. Med njimi so poleg Zamudove še Olga Rade, Met-
ka Simič, Rozika Premzl, Vera Kokol, Nežka Skrbinšek in Elza Tuš.
»Razumemo se dobro, zagotovo pa včasih pride do trenja tako kot vsepovsod. Kdor reče, da ni nikdar nič narobe, enostavno ne more govoriti resnice, saj obstajajo različne želje, vse je pogojeno z delom in časom,« je prepričana pevka, ki s svojimi članicami vadi enkrat tedensko po dve uri, sedaj pa imajo počitnice.
Za njimi je že mala gora nastopov, ki jih vodja skupine vestno beleži v rokovnik. Med drugim so se že večkrat seveda
predstavile na Ptuju in v širši okolici, bile so v ljubljanskih Križankah, Termah Čatež, Celju .
V zibelko položeno petje
»Nastopov smo imele eno leto že okoli 48, zdaj jih nimamo več toliko, ker ni denarja za prevoze. Letos jih je za nami 23, nazadnje smo bile na reviji pevskih zborov pri Sveti Trojici,« je razložila Zamudova in poudarila, da niso samo ljudske pevke, ampak je njihov repertoar širši.
Rade namreč pojejo vse pesmi, ene bolj kot druge. »Ker smo zborovske pevke, ne pojemo izrecno ljudskih pesmi, saj nam to ne leži tako zelo. Rajši imamo narodne, ponarodele, zelo rade pojemo, na primer, Avsenikovo zimzeleno Čakala bom, precej imamo tudi notnega gradiva,« je še povedala.
Pred petimi leti so prav tako izdale zgoščenko in kaseto, zdaj si želijo še kakšno, vendar je vse to povezano s stroški. Poleg tega je med njihovimi načrti za prihodnost koncert ob 15. obletnici delovanja, ki jo želijo po besedah vodje skupine proslaviti na nivoju: »Prvo je zdravje - če bo to, potem bo
vse nekako šlo. Mislim, da nam bo ta koncert uspelo dobro izpeljati. Določen imamo že tudi datum - 11. 6. 2011. Sicer pa se vedno kaj dogaja.«
In zakaj jih petje tako veseli? »Vse smo nanj vezane že iz otroštva, s tem so se ukvarjali naši predniki - vedno se je namreč pelo. Pri nas, recimo, vsi pojemo, moji starši in tete so nekoč peli na koru, tete tudi že pri pevskem zboru Ruda Sever Gorišnica, kjer sem kasneje prav tako sodelovala jaz. Vedno se je tudi prepevalo v cerkvi, pri kapelah . Tako se je ustvarila volja in želja za to dejavnost,« je zaključila Marija Zamuda.
Polona Ambrožič
Marija Zamuda, vodja skupine, se s petjem ukvarja že 55 let. Za njimi je že ogromno nastopov - maja so nastopile v Cirkovcah.
Piše: Mitja Krempl • Pobeg čez veliko lužo - Argentina (5.)
Buenos Aires - Pariz Južne Amerike
Ledenik Perito Moreno s svojo velikostjo in dostopnostjo navduši.
Foto: Mitja Krempl
El Chalten je majhna vas, v kateri je življenje pravzaprav docela podrejeno obiskovalcem, ki želijo pogledati in doživeti enega najlepših ozadij, kar jih Argentina premore, navpične skalne masive. Najprej smo se vsi obiskovalci odpravili k čuvajem parka, ki so nam obrazložili pravila v parku. Neodgovornost obiskovalcev v tem parku je namreč že imela katastrofalne posledice, ko je zaradi cigaretnega ogorka pogorela desetina površine parka.
Po odložitvi nahrbtnikov v prvem solidnem prenočišču sva se opremila za treking in jo mahnila na pohod do gore Torre (3 ure v eno smer). Vreme je bilo naravnost čudovito, sončno, kar v teh krajih ni ravno pogosto. Pot naju je vodila večji del čez redek gozd, delno tudi ob ledeniški reki, ves čas pa sva imela pred seboj goro Torre. Gora Torre je res nekaj fascinantnega. Popolnoma navpičen skalnat masiv, ki se na koncu zoži na nekaj kvadratnih metrov konice vrha. Končna točka za večino obiskovalcev je ledeniško jezero pod goro, kjer sva tudi sama proslavila dosežek z nekaj posnetki in se vrnila proti vasi.
Naslednji dan naju je čakal težji treking, in sicer do gore Fitz Roy. Podobno kot gora Torre je tudi Fitz Roy skalnat navpičen masiv, in čeprav s svojimi 3.375 metri dosega le polovico višine najvišjih vrhov Himalaje, lahko zaradi njegove oblike vrh dosežejo le najboljši alpinisti. Dodaten dejavnik v težavnosti osvojitve tega vrha je tudi težavno vreme, kar sva izkusila tudi na lastni koži. Vremenska napoved za treking ni bila ravno obetajoča, a vendar sva bila hvaležna, da je dež počakal s svojim pozdravom do prve razgledne točke, da sva lahko ujela goro, ne da bi jo prekrivali oblaki. V nadaljevanju poti nama je narava postregla z močnimi vetrovi, pa tudi nekaj dežnih kapelj je padlo, zato sva se pametno odločila, da se obrneva
proti vasi in pač priznava premoč narave ... Ko sva prispela v vas, je bil veter že tako močan, da nama je pomagal pri hoji zadnja dva kilometra, saj naju je pridno suval v hrbet. Takoj za tem, ko sva prestopila vrata najinega prenočišča, pa ... neurje, ki mu je bila streha prenočišča komaj kos.
Vremenska napoved za nekaj naslednjih dni ni bila dobra, zato sva se odločila, da prestaviva let in že naslednji dan odpotujeva nazaj v Buenos Aires, kar nama je tudi uspelo. Omejen čas nama namreč ni dopuščal, da čakava na lepo vreme. Kljub temu da sva Patagonijo zapustila že po štirih dneh, pa je v njej moč najti še veliko lepote, ki si zasluži več dni ogledovanja.
Iguazu - dih jemajoči slapovi
Pred odhodom iz Argentine pa je na naju čakal še eden izmed največjih svetovnih čudes, katerega avtorica je mati narava in se nahaja na severu države na meji med Argentino in Brazilijo. Govorim seveda o slapovih Iguazu, ki veljajo za
največje slapove na svetu, gledano z vidika širine slapov, saj voda pada kar na pol tretjem kilometru.
Dobrih tisoč kilometrov, kolikor šteje razdalja med glavnim mestom Argentine in mestom Puerto Iguazu, ki predstavlja odskočno točko za ogled slapov Iguazu, naju je znova »prisililo« v uporabo letalskega prevoza. Kljub dražjemu načinu prevoza sem bil vseeno vesel, da sva se izognila 17 uram vožnje, kolikor bi trajal prevoz z avtobusom.
Slapove Iguazu si je mogoče ogledati z argentinske in z brazilske strani, saj meja med državama poteka kar preko slapov. Sama sva se seveda odločila za ogled slapov z argentinske strani, predvsem zato, ker argentinska stran poseduje bistveno več slapov, ponuja možnost trekinga po tropskem gozdu in ker nisva želela utrpe-ti dodatnih stroškov s prestopom v drugo državo.
Celoten dan v argentinskem delu parka Iguazu je bil ravno dovolj, da sva pogledala, poslušala in na koncu na lastni koži okusila to neverjetno moč ogromne količine vode,
ki pada 60 do 70 metrov v globino. Sprehajalne poti v parku namreč omogočajo, da si obiskovalci ogledajo slapove le lučaj stran od pada vode, kar pomeni, da na naju ni ostal suh noben kos garderobe. A ni bilo skrbi - sončen dan s temperaturami nad 30 stopinj Celzija je poskrbel, da so bila oblačila hitro suha.
Večji del slapov si je mogoče ogledati peš, a vremenske razmere naredijo svoje in do zadnjih, največjih slapov v parku sva si morala pomagati z vlakcem. Slap Hudičevo žrelo je največji slap in od končne železniške postaje vodi do njega dober kilometer dolga pot po brvi, na koncu katere je razgledna točka. Z vsakim bližajočim korakom sva se zavedala, da gre res za veliko stvar, saj je bil hrup, ki ga povzroča pad vode, vedno večji. A šele na koncu poti sva uvidela, zakaj slapovi Iguazu veljajo za ene največjih slapov na svetu. Ogromna količina vode, ki pada v prepad, ki mu ni videti konca (tudi zaradi dviganja vodnih kapljic) naju ni pustil ravnodušna, še manj pa suha.
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Odkrijte svoje sposobnosti
Ali res potrebujem ...
... seminar?
Kar nekaj prednosti imajo seminarji v primerjavi s knjigami. Na njih hkrati poslušamo, vidimo, čutimo in doživljamo. Čim več naših kanalov za sprejemanje je vključenih, čim več čutil sodeluje pri tem, tem več priložnosti imamo, da se učimo. Poleg tega imamo priložnost, da lahko govorimo s predavateljem, trenerjem.
Seminarji dajejo možnost, da se popolnoma odtrgamo od posla in pogledamo nase z drugega zornega kota; nase pogledamo iz določene oddaljenosti. To nam olajša tako imenovano
»lateralno razmišljanje«, to pomeni, da lahko razmišljamo »od strani«. Pogosto se tako tudi bolj posvetimo navdihu.
K temu osredotočenemu sprejemanju znanja in novih pogledov pripomore še navzočnost drugih, podobno mislečih udeležencev. Iz tega se lahko razvijejo znanstva in dragoceni odnosi, tako na poslovni ali osebni ravni.
Veliko ljudi se seminarjev ne udeležuje, ker so prepričani, da jim to ni potrebno. Sama sem se že zelo zgodaj odločila, da bom obiskala najmanj štiri seminar-
je na leto. Pogosto pridejo situacije, ko si seminarje zaradi različnih okoliščin težko privoščim; a kaj hitro ugotovim, kaj je zame nujno potrebno in da če si česa ne morem privoščiti, je to prav gotovo »pozabljanje« na investicijo v sebe.
Cena, ki jo plačujemo za dodatno investiranje oziroma izobraževanje, je nič v primerjavi s tisto, ki jo lahko plačamo za neznanje. Ali se lahko vsake tri mesece udeležite kakega seminarja? Se lahko obdate z bolj izbranimi ljudmi? Seveda, to je lahko razumeti. Pa vendar ni
preprosto. Tudi povsem lahke stvari niso preproste, če jih je treba vztrajno ponavljati. Ni preprosto spremeniti navad. Če dobro razmislimo, je to včasih skoraj nemogoče. Kolikokrat smo si že kaj zadali, potem pa tega preprosto nismo naredili.
In še ena zanimivost: kar se zdi nam neverjetno, imajo drugi za absolutno nujnost.
Ameriška podjetja dajejo povprečno 40 delovnih dni na leto za seminarje. 40 dni - kolikor delavci ne delajo, plača podjetje. In ameriškim podjetjem se to izplača. Na Japonskem je to razmerje še večje.
POSLOVNO IN OSEBNO SVETOVANJE, SEMINARJI / DELAVNICE, COACHING www. poslovno-svetovanje.org
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved.
Na valovih časa
Torek, 10. avgust
Danes goduje Lovrenc.
1674 je bil v Greenwichu pri Londonu ustanovljen astronomski observatorij.
1893 se je v Kotljah na Koroškem rodil slovenski pisatelj in politični delavec Prežihov Voranc (Lovro Kuhar).
1896	so odprli prvo planinsko kočo na Kredarici pod Triglavom. 1928 se je v Žireh rodil slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan.
1945 je Japonska je zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s
pogojem, da cesar obdrži prestol.
1960 se je rodil Antonio Banderas.
Sreda, 11. avgust
Danes goduje Suzana.
1789je francoska skupščina uradno ukinila fevdalni red. 1863 so Francozi zasedli Kambodžo in jo spremenili v svoj protektorat.
1880 se je rodil v Lokvah pri Novi Gorici general in politik Leon Rupnik.
1918 se je rodil na Bledu pisatelj Karel Mauser. 1924 se je v severni steni Triglava smrtno se je ponesrečil slovenski filozof in alpinist Klement Jug.
1938je ministrski svet Kraljevine Jugoslavije izdal odlok, s katerim je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Slovenije. 1954 so ustavili vse vojaške akcije v Indokini med francoskimi četami in četami osvobodilnih gibanj v Vietnamu, Kambodži in Laosu.
Četrtek, 12. avgust
Danes je svetovni dan mladih. Danes goduje Klara.
1813 je Avstrija napovedala vojno Napoleonu. 1859 so naredili v Pensylvaniji v ZDA prvo naftno vrtino.
1898	se je končala vojna med Španijo in ZDA, po kateri je prišlo do neodvisnosti Kube.
1908	je prišel s tekočega traku Fordove tovarne v prvi model njegovega avtomobila T.
1981 je ameriška družba IBM dala na trg prvi osebni računalnik. 2000 se je potopila ruska jedrska podmornica Kursk. Umrlo je vseh 118 članov posadke, saj je bila podmornica polna vode. Petek, 13. avgust Danes goduje Lilijana.
1655 se je rodil nemški izdelovalec glasbil in izumitelj klarineta Johann Chrtetoph Danner.
1876 so s slavnostno premiero opere Nibelunški prstan odprli prvi glasbeni festival v Bayreuthu.
1899	se je rodil angleški filmski režiser Alfred Hitchcock, sinonim napetosti, srhljivosti in skrivnostnega ugankarstva v filmu. 1905 se je Norveška ločila od Švedske in postala neodvisna kraljevina.
1927 se je rodil kubanski politični voditelj Fidel Castro. 1943 je rusko-ameriški biolog Selman Abraham Waksman izločil antibiotik, ki ga je imenoval streptomicin. 1961je vzhodnonemški državni in partijski voditelj Erich Honecker ukazal, da začnejo postavljati 107 km dolg betonski »berlinski zid« in več kot 60 km žičnih ograj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Sobota, 14. avgust Danes goduje Demetrij.
1040 naj bi Macbeth umoril škotskega kralja Duncana I. Dogodek je služil Shakespearu za njegovo slovito dramo Macbeth. 1893 je policijska uprava v Parizu uvedla prve vozniške izpite na svetu.
1897	se je rodil v Ilirski Bistrici slovenski slikar France Pavlovec.
1909	so ustanovili v Mariboru dramatično društvo. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem 1899.
1920 je bila na sedmih poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu prvič razvita olimpijska zastava s prepletenimi petimi raznobarvnimi krogi v modri, rumeni, črni, zeleni in rdeči barvi, ki predstavljajo pet celin.
Nedelja, 15. avgust
Danes je Marijino vnebovzetje - veliki šmaren. Je dela prost dan v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še v nekaterih državah. Danes goduje Marija.
1534je španski cerkveni reformator Ignacij Loyola ustanovil Jezusovo družbo, to je jezuitski red.
1771 se je rodil škotski pisatelj Walter Scott, začetnik zgodovinskega romana.
1896 so ustanovili v Ljubljani Slovensko socialdemokratsko stranko.
1914 so odprli Panamski prekop, ki seka panamsko ožino med Severno in Južno Ameriko ter povezuje Atlantski s Tihim oceanom. 1941 so slovenski komunisti ustanovil Varnostno obveščevalno službo (VOS) z nalogo likvidacije nasprotnikov komunistične organizacije.
Ponedeljek, 16. avgust
Danes goduje Rok.
1443 so celjski grofje po dolgotrajnem boju podpisali s Friderikom III. Habsburškim dogovor o medsebojnem dedovanju za notranje-avstrijska gospostva in o priznanju knežjega položaja Celjskih grofov.
1832 se je rodil začetnik eksperimentalne psihologije, nemški psiholog Wilhelm Wundt.
1904 se je rodil ameriški biokemik Wendell Meredith Stanley. Leta
1935 je prvi izoliral virus tobačnega mozaika v kristalni obliki.
1918 so ustanovili v Ljubljani slovenski Narodni svet za slovenske
dežele in Istro. Narodni svet je bil nadstrankarska organizacija, ki
so jo ustanovili, da izrazi voljo slovenskega naroda o samoodločbi
in oblikuje neodvisno jugoslovansko državo.
1924 je bila ustanovljena Ljubljanska borza.
1947 je Velika Britanija svoj indijski dominion razdelila med Indijo
in Pakistan ter obema priznala samostojnost.
1960 je postal Ciper neodvisen pod vlado nadškofa Makariosa.
1977 je umrl pevec rock and rolla Elvis Presley.
AvtoD£OM
Prvi slovenski kupci dobili kompaktni Mitsubishijev športni terenec
Povsem novi mitsubishi ASX si z večjim outlanderjem deli medosno razdaljo ter 70 odstotkov sestavnih delov. Predstavlja del filozofije tovarne, da število modelov do leta 2015 zmanjšajo na polovico in hkrati močno povečajo prodajo oziroma ustvarijo dobiček ter postanejo konkurenčnejši. Z modelom ASX nameravajo Japonci prepričati tudi mlajšo ciljno skupino.
Priznati je treba, da Mitsubishi tudi pred recesijo na globalnem avtomobilskem trgu ni dosegal prodajnih uspehov, zato so pripravili strategijo preobrazbe, s katero naj bi v prihodnjih letih okrepili svoje tržne aktivnosti tudi na Stari celini. Prvi rezultat omenjenega je ravno ASX, ki so ga kot koncept pokazali pred tremi leti na salonu vozil v Frankfurtu. Kot pravijo v tovarni, je namenjen kupcem, ki kupujejo avtomobile nižjega srednjega razreda in tistim, ki se ozirajo za manjšimi terenci ali enoprostorci. Govorimo o nišnem avtomobilu oziroma križancu, ki nagovarja tiste kupce, ki ob vsakodnevni uporabi vozila aktivno preživljajo svoj prosti čas.
Na sprednjem delu vozila, ki bo verjetno bolj všeč Japoncem kot evropskim kupcem, najprej opazimo s kromom poudarjeno motorno masko, ki posnema podobo lovskih reaktivcev. Zadek je že bolj »evropski« in dovolj samosvoj, tako da deluje sveže in izvirno.
Notranjost je z nekaterimi popravki takšna kot outlanderjeva, kar pomeni, da bo aktualnim lastnikom domača, takoj ko se bodo usedli v ASX. Žal prinaša tudi veliko mero plastičnosti, ki jo pri bolje opremljenih različicah razbije imitacija aluminija. Paketi opreme so štirje: vstopni inform prinaša sedem varnostnih blazin in zaves,
elektronski stabilizacijski program ESC, klimatsko napravo, daljinsko centralno zaklepanje s povsem običajnim nezložljivim ključem ter avdio napravo. Stopnico višje je paket invite, ki dodaja 16-palčna aluminijasta platišča, samodejno klimatsko napravo, volan in prestavno ročico, odeto v usnje, prednji meglenki, senzor za dež, parkirna pomagala, naslon za roke ter potovalni računalnik. Intense omenjeno nadgrajuje še s širokokotnimi ksenonskimi žarometi, ki osvetljujejo 160-stopinjski kot, dodatno zatemnjenimi stekli, panoramsko sončno streho in 17-palčnimi platišči. Najdražji pa-
ket opreme instyle se bohoti še z usnjenim oblazinjenjem, ogrevanima prednjima sedežema, navigacijo s 7-palčnim zaslonom, kamero za vzvratno vožnjo ter vrhunskim avdio sistemom.
Ob tem, da je mitsubishi ASX od outlan-derja lažji za povprečno 300 kilogramov, je treba izpostaviti še nov turbodizelski motor z 1,8-litrsko prostornino, a zmogljivostmi, ki prekašajo dosedanji 2,0-litrski stroj iz nemškega Volkswagna. Tudi na bencinski strani je nov osnovni motor, ki je izpeljan iz 1,5-litrskega (120 KM), v ozračje pa po zaslugi ClearTec tehnologije izpusti 135 gramov ogljikovega dioksida. Tehnološko novost ClearTec sestavljajo samodejni izklop in zagon motorja (automatic stop&go), električni servovolanski mehanizem, sistem polnjenja električne energije pri zaviranju in pnevmatike z zmanjšanim tornim koeficientom. Kot že omenjeno, naj bi bil večjega povpraševanja deležen Mitsubishijev dizelski motor, ki iz 1,8 litra prostornine iztisne 110 KM in 300 Nm navora. Gre sploh za prvi dizel, ki so ga razvili pri tej znamki in opremili s tehnologijo variabilnega odpiranja ventilov; seveda bo kasneje na voljo v različnih izpeljankah. Menjalnik je pri tem stroju šeststopenjski ročni, pri bencinskem motorju ima prestavno razmerje manj, na voljo pa bo tudi avtomatika.
Pogon je v osnovi speljan na prednji kolesni par, tako je tudi v normalnih voznih razmerah pri štirikolesnem, a ko pride do zdrsa, elektronika del navora spelje tudi na zadnji kolesni par. Seveda je pogon možno tudi zakleniti v razmerju 50:50. Voznik ima na voljo pomočnika pri speljevanju v klanec, zato je tako opravilo popolnoma enostavno. Kadar razbremenite zavoro na klancu in pritisnete pedal za plin, tehnologija HSA zaustavi vozilo za dve sekundi, da ne zdrsne nazaj.
ASX je avto, ki bi ga pri Mitsubishiju morali imeti že nekaj let, saj bi s svojo obliko in voznimi lastnostmi že takrat predstavljal resno konkurenco (vsaj) Nissanove-mu qashqaiju, ki ga še zmeraj ne uspejo izdelovati tako hitro, kot bi to kupci želeli. Do konca letošnjega leta naj bi v Sloveniji prodali 150 primerkov.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Probiotiki
Termin »probiotiki« (pro -za, bios - življenje) se je prvič pojavil leta 1974, z njim pa so opisali dodatke k živalski krmi. Najprej so se probiotiki uporabljali v prehrani živali, po letu 1991 pa tudi v prehrani ljudi. Po definiciji WHO (Svetovna Zdravstvena Organizacija) so probiotiki živi mikroorganizmi, ki zaužiti v zadostni količini zagotavljajo koristi za zdravje gostitelja. So nepatogeni mikroorganizmi in so podobni bakterijam, ki se nahajajo v prebavnem traktu.
Naše telo je življenjski prostor za številne mikroorganizme. Najdemo jih na koži, v ustni votlini, zgornjem delu dihal, v nožnici in prebavilih. Človeška prebavila naseljuje na tisoče različnih vrst mikroorganizmov. Črevo si običajno predstavljamo kot odvodni kanal, čeprav gre za enega od bolj zapletenih organov. Črevesje opravlja še dve pomembni nalogi, obrambno in proizvodno, saj omogoča življenje črevesni flori. Skupno ime je črevesna mikroflora, ali še pravilneje črevesna mikrobiota (saj mikrobi v resnici niso flora - rastline). Število mikrobnih celic v našem črevesu je kar desetkrat večje od števila celic našega celotnega telesa. Čeprav mikrobi naseljujejo vse dele naših prebavil, razmere za njihovo življenje niso v vseh delih enako ugodne. Zato živi v nekaterih delih prebavil veliko, v drugih
pa malo mikroorganizmov. Prehod skozi zgornji del prebavil preživi le nekaj mikroorganizmov, ti se nato naselijo predvsem v debelem črevesu, kjer ustvarijo okolje, primerno za razvoj drugih dobrih mikroorganizmov, zato strokovnjaki probiotike imenujejo kar črevesna hrana. Črevesna mikrobiota se oblikuje dokaj zgodaj, po mnenju znanstvenikov do drugega ali tretjega leta življenja. Nato ostaja vse življenje skoraj nespremenjena in značilna za vsakega posameznika. Razmerja med deležem različnih vrst črevesnih mikroorganizmov se med posamezniki razlikujejo kot prstni odtisi. Seveda različni dejavniki, kot npr. temeljita sprememba načina prehrane, bolezni in jemanje zdravil, predvsem antibiotikov, lahko začasno spremenijo sestavo črevesnih bakterij. A kmalu po prenehanju delovanja teh zunanjih dejavnikov se črevesna mikrobiota vrne v svojo prvotno sestavo.
Kadar govorimo o probi-otikih, moramo vedeti, da je potrebno uživati tudi prebio-tike, to so: vlaknine, mlečno-kislinsko fermentirana živila, sirotka, sok kislega zelja ali ki-savo. Vsi ti izdelki so bili visoko cenjeni že za časa naših babic in že mnogo prej, ko je Hipokrat pred 400 pr. n. št. svojim bolnikom pripravljal kozjo, ovčjo in kravjo sirotko. Prebio-tiki so neprebavljene sestavine hrane (prehranske vlaknine), ki na nas ugodno delujejo, ker stimulirajo rast koristnih mi-
Foto: arhiv
Ksenija Lampret, mag. farm.
kroorganizmov v črevesu. So nekakšna hrana za zdrave bakterije. V naravi jih najdemo še v cikoriji, radiču, artičokah in beluših.
Probiotične bakterije morajo zadostiti naslednjim zahtevam: so živi organizmi, se lahko uživajo per os, prispeti morajo do črevesja, kjer se razraščajo in vežejo na črevesno steno in biti morajo netoksične.
Tem kriterijem ustreza skupina mikroorganizmov, ki jih imenujemo mlečnokislinske bakterije. Te so iz rodov lakto-bacilov in bifidobakterij. Pri obeh vrstah obstaja mnogo različnih sevov, ki se med seboj razlikujejo po obstojnosti, učinkovitosti, varnosti. Zato se priporoča, da so vrsta in sev kot tudi količina bakterij vedno navedeni na ovojnini izdelka. Kot probiotiki se uporabljajo tudi nekatere glive, najpogosteje Saccharomyces boulardii.
Različni avtorji navajajo vedno nove koristi probiotikov, žal pa večina teh zdravstvenih trditev ni klinično dokazanih. Znanstveno so potrdili poziti-
ven učinek, ki ga imajo probiotiki pri driskah, povzročenih z antibiotiki, pri driskah zaradi okužb in potovalnih driskah, laktozni intoleranci in pri prekomernem razraščanju Candide albicans ter pri urejanju boljšega odvajanja blata. Kadar probiotike uporabljamo za zaščito črevesne flore pri zdravljenju z antibiotiki, naj se ne jemljejo istočasno. Antibiotiki uničujejo bakterije in lahko pri hkratnem zaužitju uničijo tudi bakterije v probiotiku. Priporoča se vsaj dveurni zamik. Uporaba probiotikov je na splošno precej varna. Odsvetujemo jih le v primeru oseb z zelo prizadetim imunskim sistemom. Od neželenih učinkov lahko v glavnem pričakujemo le trebušno napenjanje in flatulenco, tj. nabiranje plinov v črevesju in želodcu.
Probiotike lahko uživamo tudi v obogateni hrani, tako imenovani funkcionalni prehrani: v jogurtih, kefirjih, fer-mentiranem mleku in nekaterih sirih. Na trgu se je pojavila množica prehranskih dopolnil, ki vsebujejo probiotične kulture v obliki tablet, kapsul, praškov ali drugih farmacevtskih oblik. Zaradi poplave omenjenih izdelkov se uporabnik sam težko odloči o pravilni izbiri. Pri tem vam vsekakor lahko pomagamo z nasvetom v lekarni.
Naše telo je zdravo toliko, kolikor je zdravo naše črevesje, zato jejte dobro in vsaj približno zdravo!
Ksenija Lampret, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletja še ni konec
Za nami je prijetna osvežitev, mislim, da je prišla prav vsem. Vendar je pred nami še nekaj vročih poletnih dni. Konec tega tedna pa bo prav gotovo začetek vegetativnega razmnoževanja z podtaknjenci. Kako delamo to pri balkonskih rastlinah , ste si lahko prebrali dva tedna nazaj. Ne pozabite pa pred tem opravilom odstraniti vseh škodljivcev, saj jih je sedaj veliko. Danes pa si bodo sestavek prav posebej prebrali tisti, ki si želijo razmnožiti kakšen lep grmiček. Tudi to se da, saj vrtnice pridne roke razmnožujejo že kar nekaj desetletij. Tiste z bolj zelenimi prsti, kakor pravimo, boste lahko razmnožile tudi iglavce. Rastline je najbolje razmnoževati v času mirovanja oziroma tik pred ponovno rastjo, ta suša in vročina sta ravno povzročili, da so rastline počivale. Zdaj pa bodo pričele z drugim delom rasti. Zato se lahko lotimo razmnoževanja trajnic in grmovnic na vrtu. Na vrtu ali pri sosedih in prijateljih poiščemo tiste, grmov-nice, ki bi jih želeli razmnožiti. Lahko pa razmnožimo tudi žajbelj, timijan ali pehtran posebej slednjega je težko kupiti v trgovinah.
Foto: Miša Pušenjak
Najbolj učinkovito pri grmovnicah je, če naredimo gre-benice. Za grebenice izberemo ustrezne, ne prestare veje, ki jih še lahko upognemo do tal. Tla ob rastlini tam, kjer bomo upognjeno vejo zakopali v tla, dobro prerahljamo, po možnosti obogatimo z kompostom ali kupljeno zemljo za balkonske rastline. Vejo ob primernem listu vejo nato rahlo spraskamo, ranimo, a ne v globino. To naredimo kakšen centimeter pod listom oz. tik pod listom, pri iglavcih pa tam, kjer jih bomo upognili in zakopali v tla. Mesto lahko tudi naprašimo z ustreznim rastnim hormonom, ki ga kupimo v dobro založeni specializirani trgovini. Vejo nato zakopljemo v tla in pritdimo, da zagotovimo, da bo tam tudi ostala. Označimo si mesto, saj se pogosto zgodi, da kdo iz družine ne vem, kaj smo počeli in vejo spet izpuli. Spomladi bomo z nekaj sreče na upognjenem mestu v zemlji našli korenine. Na tak način najpogosteje razmnožujemo različne plezalke, vendar gre dokaj uspešno to tudi z iglavci in okrasnimi javorji.
Drug, nekoliko težavnejši način pa so pravi podtaknjenci. Odrežemo 15 - 20 cm dolge veje, ki naj bodo že na pol olesenele. Z poševnim rezom odrežemo tik pod kolencem oz. listom. Tako bo površina, na kateri zrastejo nove koreninice, kar največja. Uporabimo zelo ostre škarje, da bo rez kar najbolj čist. S spodnje polovice vejice odstranimo liste ali iglice, na zgornji polovici pa le te prirežemo, zmanjšamo. To naredimo zato, da bo rastlina preko listov zgubljala čim manj vlage.
Substrat za podtikanje naj bo mešanica peska in kupljene zemlje (50:50). Vedno v lonček vtaknemo veliko vejic, ne samo ene. Podtaknjenci naj se med seboj dotikajo, ne smejo pa se prekrivati. Tako si rastline med sabo ustvarijo prav posebno, najustreznejšo klimo. Vejice iglavcev pustimo na zraku vsaj 1 dan, da se smola posuši.
Spodnji del vejice namočimo v hormon, nekje okoli 2 cm porinemo v prašek. Če se le ta ne prime dobro, vejico najprej omočimo z navadno vodo. Za vsako vejico nato najprej s palčko ali prstom naredimo luknjo v zemljo. Če bi vejico kar porinili v zemljo, bi velik del hormona odluščili z nje in bi ostal na zemlji. Zemljo potem pregrnemo k vejici. Vse skupaj zalijemo.
Za dobro ukoreninjanje je potrebna visoka zračna vlaga, zato vejice popršimo z vodo. Priporočljivo je narediti improviziran, mini rastlinjak. Tega lahko naredimo tako, da v lonček zapičimo tri ali štiri ravne palčke, nato pa na vse skupaj, z loncem vred poveznemo ustrezno veliko prozorno plastično vrečko, ki jo na nekaj mestih prebodemo s tanko iglo. Z gumico, vrvico ali žico to vrečko nato pritrdimo na lonček. Če je lonček manjši, lahko uporabimo večje plastenke. Odrežemo jim dno vanje naredimo nekaj lukenj, plastenko pa poveznemo preko podtaknjencev.
Vse skupaj nato postavimo v senco, vendar na tako mesto, da bomo imeli podtaknjence na očeh. Veliko veselja želim tistim, ki bodo imeli dovolj volje in veselja, da poskušajo. Ne bodite pa razočarani, če ne bo uspeha. Prav gotovo moramo narediti več podtaknejncev, da se bo ukoreninil vsaj eden.
Miša PUŠENJAK
S svetovne gMrn srn
MTV je objavil seznam letošnjih nominirancev za Video Music Awards 2010. Po pričakovanju je največ nominacij zbrala ameriška super zvezdnica Lady Gaga. Stefani Joanne Angelina Germanotta, bolje poznana pod psevdonimom Lady Gaga, je zbrala rekordnih 13 nominacij in s tem postavila rekord v 27-letni zgodovini podeljevanja nagrad. Je tudi prva glasbenica, ki je v isti kategoriji, za najboljši videospot leta, nominirana z dvema videospotoma, Telephone in Bad Romance. Ob že omenjenih 13 samostojnih nominacijah je Lady Gaga prejela skupaj z Beyon-ce za sodelovanje v skladbi
Video Phone še dodatnih pet nominacij. Na drugem mestu je z devetimi nominacijami Eminem, med njimi tudi za najboljši hip hop videospot leta in najboljši videospot moškega izvajalca za videospot Not Afraid. Mladi debitantski zvezdnik B.o.B. je zbral pet nominacij za svoj videospot Nothin' On You. Ke$ha je s svojim video-spotom za skladbo TiK ToK osvojila tri nominacije, presenetila pa je tudi britanska izvajalka Florence + The Machine, ki je za svoj spot Dog Days Are Over prejela kar štiri nominacije. Od ostalih izvajalcev, ki so prejeli večje število nominacij, omenimo še izvajalce, kot so 30 Se-
Kings of Leon
Foto: wordpress.com
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Lady Gaga
Foto: wordpress.com
conds to Mars, Jay-Z, Alicia Keys, Usher, Pink, Katy Perry in Muse. Letošnja že 27. svečana podelitev nagrad bo potekala 12. septembra v dvorani Nokia Theater v Los Angelesu.
®@®
Novi peti studijski album ameriške rock zasedbe Kings of Leon, kije v desetih letih delovanja dosegla svetovno slavo, naj bi luč sveta ugledal 19. oktobra letos. Album, ki še nima imena, bo nasledil njihov super uspešen album Only By the Night iz leta 2008. Omenjeni album je prinesel tudi dve veliki svetovni uspešnici, skladbi Sex on Fire in Use Somebody. Nekatere nove skladbe so člani družine Followill, Nathan, Caleb in Matthew že predstavili v znamenitem londonskem Hyde parku pred 65 tisoč oboževalci.
Kraljica pop glasbe Madonna se pripravlja za novo koncertno turnejo. Trenutno na avdicijah v londonskem nočnem klubu Aura izbira plesalce, ki jo bodo spremljali na šestmesečni turneji. Zaenkrat še neimenovana turneja je del njene pogodbe z založbo Live Nation. Zadnja njena turneja Sticky And Sweet, ki ji je prinesla ogromen zaslužek, se je zaključila septembra lani. Pevka pa je pred kratkim skupaj s svojo 13-letna hčerko Lourdes v ZDA predstavila tudi novo linijo oblačil za najstnike Material Girl.
Ameriška glasbena zasedba Aerosmith, ki je na glasbeni sceni prisotna že od začetka sedemdesetih, se bo kmalu podala na glasbeno turnejo po Kanadi. Skupaj z njimi bo na turneji, ki so jo poimenovali Cocked, Locked, Ready To Rock Tour, nastopala tudi legendarna rockerica Joan Jett.
Kultni britanski bend The Prodigy, ki letos praznuje že 20-letnico svojega delovanja, je prejel še eno laskavo priznanje. Udeleženci največjih evropskih glasbenih festivalov GlobalGathering so jim podelili priznanje za najbolj vplivnega plesnega izvajalca vseh časov. Ob 10-letnici GlobalGatheringa je v anketi sodelovalo več kot 2000 obiskovalcev festivalov. In kar 29 odstotkov vseh udeležencev je svoj glas namenilo ravno skupini The Prodigy. Na drugem mestu je pristala zasedba Daft Punk s 13 odstotki, na tretjem pa bend Faithless z 11 odstotki glasov.
Top 10:
1.	The Prodigy (29 %)
2.	Daft Punk (13 %)
3.	Faithless (11 %)
4.	New Order (9 %)
5.	Orbital (7 %)
6.	Kraftwerk (5 %)
7.	Paul Oakenfold (4 %)
8.	Carl Cox (4 %)
9.	Fatboy Slim (3 %)
10.	Chemical Brothers (2 %)
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM F. RIHANNA
2.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ALL TIME LOW - WANTED
2.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
3.	BILLIONAIRE - TRAVIE MCCOY FT BRUNO MARS
NEMČIJA
1.	WAKA WAKA (THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
2.	ALEJANDRO - LADY GAGA
3.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY
Zanimivost tedna
V Minimundusu odslej tudi model blejskega otoka
Foto: student-info.net
V parku Minimundus v bližini Celovca so minuli teden predstavili model blejskega otoka. V zadnjem letu so namreč v tamkajšnji delavnici sestavili tri novosti v razmerju 1 proti 25 in jih dodali svoji ponudbi - omenjeni gorenjski biser, hrvaški svetilnik Porer pri Pulju in lokomotivo avstrijskih železnic.
Obiskovalci lahko v Minimundusu sicer že dobro leto občudujejo model blejskega gradu, ki pa se mu zdaj pridružuje še tamkajšnji otok s cerkvico. Odprtje novega modela bo s svojim obiskom pozdravil tudi blejski župan Janez Fajfar v spremstvu igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja, so sporočili iz avstrijskega parka.
Model je bil zadnje tri tedne razstavljen v Celovcu, kjer je po pojasnilih odgovornih požel veliko zanimanja obiskovalcev in zlasti fotografov, v ponedeljek pa so ga prenesli in namestili v Minimundusu.
Cerkev na blejskem otoku je bila zgrajena leta 1465, današnjo podobo pa je dobila v 17. stoletju. Njena znamenitost je zvon želja, ki privlači številne turiste in je bil izdelan leta 1534 v Padovi. Po lokalni legendi o potopljenem zvonu namreč izpolni željo vsakemu, ki nanj pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni gospe z jezera.
Park Minimundus, kjer so razstavljene miniaturne replike najbolj znanih zgradb in prevoznih sredstev, je leta 1958 ustanovil koroški sklad Save the Children, kamor gre še danes ves dobiček od prodaje vstopnic. Park sicer vsako leto od sredine aprila do konca oktobra obišče okrog 260.000 ljudi. /sta/
Pevec in vodja škotske rock zasedba Travis Fran Healy bo 5. oktobra izdal svoj prvi samostojni studijski album. Album, ki nosi ime Wreckorder, je nastajal v treh različnih studiih v Berlinu, New Yorku in Vermon-tu. Za produkcijo je poskrbel Emery Dobyns, ki je najbolj znan po sodelovanju z zasedbo Noah and the Whale. Healy je predstavil že prvo skladbo novega albuma, ki nosi naslov Buttercups in
prinaša njegov prepoznaven melodični avtorski folk/ pop, ki smo ga že navajeni na dosedanjih šestih albumih zasedbe Travis. Pevec na svojem prvencu gosti dva cenjena glasbenika, prvi je Sir Paul McCartney, ki sodeluje v skladbi As It Comes, druga gostja pa je ameriška kantavtorka Neko Case, s katero je posnel duet Sing Me To Sleep.
Janko Bezjak
Lestvj ca
NA
1.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
2.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA COOL
3.	ALEJANDRO - LADY GAGA
4.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY AND SNOOP DOG
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	TE AMO - RIHANNA
7.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
8.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM
9.	SATELITTE - LENA
10.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
11.	MISERY - MAROON 5
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
1BERT
Kaj bomo danes jedli
TOREK
riž z zelenjavo*, kumarična solata SREDA
telečja obara, vodni vrabčki ČETRTEK
krompirjeva kremna juha, zapečene skutine palačinke PETEK
testeninska solata s tuno SOBOTA
kotleti na žaru, zelenjava NEDELJA
zelenjavna kremna juha, goveji ptički**, riž, solata PONEDELJEK
solata s posebno klobaso, malinova krema
*Riž z zelenjavo
Sestavine: okoli 12 dag riža, jušna osnova, 1 čebula, 2 stroka česna, 1 korenček, 1 paprika, 2 paradižnika, pest graha, nekaj šampinjonov (npr. mala konzerva).
Na žlici ali dveh olja prepražimo na drobno narezano čebulo, narezan korenček, na trakce narezano papriko in paradižnik ter strt česen. Nato vse prelijemo z jušno osnovo (na 12 dag riža okrog 6-7 dl jušne osnove). Ko zavre, primešamo opran riž, po želji pa grah in šampinjone. Pokrijemo in dušimo
na šibki temperaturi okoli 15 minut pokrito, nato še okrog 5 minut odkrito. Jed nato po okusu solimo in potresemo z narezanim pe-teršiljem. Postrežemo s solato.
**Goveji ptički
Sestavine: 4 goveji zrezki (notranje goveje stegno, lahko tudi rostbif), sol, poper. Za nadev: malo margarine ali svinjske masti, 1 srednje velika čebula, 8 dag prekajene slanine, nekaj kaper, 4 drobne kisle kumarice, sardelni fi-leti ali sardelna pasta, 1 žlica gorčice, 1 žlica moke, 5 dag masti, malo juhe, osminka l kisle smetane, 2 srednje debela korenčka.
Tanke goveje zrezke potolčemo in jim po-režemo žile, jih solimo, popramo ter obložimo z nadevom. Za nadev čebulo drobno sesekljamo in na hitro prepražimo na masti. Druge dodatke narežemo po dolgem in jih položimo na zrezke. Zrezke zvijemo in jih zvežemo z močno nitjo ali spnemo z zobotrebcem. Povaljamo jih v moki in na hitro opečemo z vseh strani. Nato jih zalijemo z juho ali vodo. Dušimo jih do polovice, nato dodamo še na tanko narezano korenje. Dušimo do mehkega. Posoda naj bo pokrita. Ko so rulade mehke, izgotovimo omako tako, da jo pomokamo, zalijemo, dodamo smetano in nekaj rdečega vina. Omako povremo. Ruladice damo na krožnike, prelijemo s pripravljeno omako.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o ... ... pretepu?
Rusi:"Boljše seje enkrat stepsti, kot vse življenje prerekati."
Portugalci: "Slike in pretepi se gledajo od daleč." ... lepoti?
Indijci: " Lepota enega je v laseh, drugega v pleši."
Nemci: "Kdor zaupa lepoti, zida na pesku." ... pretiravanju?
Nemci: "Preveč soli juho pokvari."
Letonci: "Preveč napet lok se zlomi." ... prevarah in goljufijah?
Bolgari: "Denar prevara ženo, žena pa moža." Nemci: "Največja goljufija se zgodi pred oltarjem."
... previdnosti?
Makedonci: "Odpri oči, da ti jih ne bodo odprli drugi."
Angleži: "Samo neumna riba se dvakrat na isti trnek ujame." ... pričah?
Portugalci: "Berač ni nikoli dobra priča." Španci: "Bivšiprijatelj je najslabša priča."
Smeh ni greh
Štajerski TEDNIK
GRŠKI TITAN
IGRA Z ŽOGO
RIMSKI NADZORNIK SVETIŠČ
IZVAJALKA UMETNIŠKEGA DELA
PAKISTANSKI POLITIK UL HAK
KLAVDIJA VINDER
NAŠ HOKEJIST (ROK)
HITER AMERIŠKI PLES, ŠEJK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAŠ MISIJONAR
LADO AMBREŽIČ
GR. MUZA PETJA
OBRAMBNI IGRALEC
NEM. PISATELJ (WILHELM
LASTNIK MANUFAKTU-RE
KRAJAN MLAKE
SESTAVIL
EDI KLASINC
PRITOK SAVE
SADEŽI S
TRDO LUPINO
OGRODJE RAKOV
RAGAJOČI DOLGOUHEC
NEMŠKI HORNIST
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
PLEVEL MED ŽITOM
NEOVRGLJI-VOST
AM. IGRALEC (STEVEN)
INDIJSKA DRŽAVA
PERJE PRI REPI
PREBIVALEC ISTRE
PEVKA ANŽEL
OZKA DEŠČICA, LETVA
IGRALEC (STANKO)
ATLET NOOL
GR. BOG VOJNE
UROŠ ČUK
NEMŠKA TEKAČICA (ANDREA)
PROSTOR ZA VINA
TEKAČ POWELL
REKA V
FRANCIJI
MAKEDONSKI PISATELJ (JORDAN)
POLIESTER. VLAKNO
OLJE IZ RIBJIH IKER
IZ BESED ČAN+MAL
FILMSKI DELAVEC
ZNESEK, SUMA
GL. MESTO ZAH. SAMDE
AM. IGRALEC
(RIP)
SORTA VRTNIC
UROŠ VELEPEC
OSEBNI ZAIMEK
GALERIJA V LJUBLJANI
PTUJSKI MOTEL, ZGRAJEN 1962
LASTONOST DOBREGA BLAGA
IT. NOG. KLUB IZ BERGAMA
Srečata se prijatelja. "Ti, ali je tvoja žena res še nedolžna?"
"Ne vem. Eni pravijo, da je, drugi pa, da ni več!"
V grmovju se je nekaj premikalo. Lovec je pomeril in ustrelil. Izza grmovja je privihral razjarjen kmet.
Lovec: "Res mi je žal, da sem vas obstrelil. Plačal bom svojo zmoto. Kako se pišete?"
"Zajc."
"Končno, pa sem enkrat le zadel!" se razveseli lovec.
Mujo in Haso na WC-ju.
"Mujo, kaj imaš to na lulč-ku?" - "Kondom, cepec! Super stvar, ščiti pred boleznimi in podobno." - "Pa ga daš kdaj dol?" - "Ne, samo, ko lulam in seksam."
Slišal sem, da spanec krajša življenje. To pa ni res.
Seveda je, poskusi zaspati za volanom.
Dva kriminalca sta sedela v zaporu. Eden je sedel zaradi tatvine ure, drugi pa je ukradel kravo nekemu kmetu. Večkrat sta se zabavala tako, da sta drug drugega zbadala.
"Koliko je ura?" je vprašal tisti, ki je ukradel kravo.
"Čas za molžo!" mu je odgovoril tat ure.
Pacient z novim srcem piše darovalcu: »Darovalec, upam, da bo tudi tebi kmalu bolje.«
Mlada žena je neko noč priznala svojemu postaranemu soprogu: "Leon, moram ti nekaj priznati. Aleš ni tvoj sin, ampak od sosedovega Dolfa!"
"Ne verjamem, da bi se Dol-fe spečal s tako grdo žensko, kot si ti!" je nejeverno rekel Leon.
"Saj sem mu plačala!" je rekla žena.
"In kje si dobila denar?"
"Dvignila sem ga s tvojega tekočega računa!"
"Potem je otrok moj in ne njegov!"
Soboslikar reče delovnemu kolegu: "Daj, primi se za čopič, jaz bom pa prestavil lestev!"
In res. Pleskar na lestvi se prime za čopič, spodnji pa prestavi lestev. Tisti s čopičem se je uspel obdržati v zraku, držeč se samo za čopič.
"Neverjetno!" je rekel šalji-vec. "Kako ti je to uspelo?"
"Zato, ker ta vic že poznam!"
"Zakaj praviš, da sta tvoj pes in žena zamenjala vlogi?"
"Pes mi nosi copate, žena pa ves čas laja name!"
Miro, zakaj si žalosten? - Hotel sem utopiti svoje skrbi in težave. - In? - Žena sploh ni hotela v vodo.
pogovarjali, kam naj gredo na počitnice.
"Gremo v Nazaret!" je predlagal Jožef. Toda Marija in Jezus se nista strinjala, s pojasnilom: "Tam nam je bilo težko ... "
"No, gremo pa v Jeruzalem!" je predlagal Jezus.
"Pa tam so te vendar križali!" sta se oglasila Marija in Jožef.
Pa je predlagala Marija: "Pojdimo v Medžugorje!"
"Zakaj pa tja?" je vprašal Jezus.
"Še nikoli nisem bila tam!" je odgovorila Marija.
Ugankarski slovarček: DAMM = nemški rogist (Peter, 1937-), KITIN = ogrodje rakov, hitin, MOLE = mehiška pekoča pikantna omaka, OKITA = japonski ekonomist (Saburo, 1914-1993), ORISA = indijska država ob Bengalskem zalivu, PHILIPP = nemaška tekačica na 50, 100 in 200 m (Andrea, 1978-), SHAKE = hiter ameriški ples, šejk, TORN = ameriški filmski igralec (Rip, 1931-, Kralj kraljev).
■ejosA 'ueoeiiAi 'e^eijs 'isunpie^nuew 'qa|Jn 'uoab 'saiy 'eSejeg 'euo 'uoi}S| 'epay 'eiz 'leijjai 'e>flaidje}U! 'e^aioiuA 'jesad 'upa 'isounqodau 'laiuo^ -oj 'ejdv 'ojad Taieiuojd 'o||Ae|ds 'laso 'iui!>i 'inaio 'edioy :OUABJ -OpOA :3)|uezi.»| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuitountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se...
... da je v poetovionski mestni občini glede županskih kandidatov na jesenskih volitvah že vse jasno: tako jasno, da ni nikomur več jasno, kdo bo kandidiral in kdo ne; baje bomo imeli celo prvo kandidatko za županjo.
... da se letošnja volilna politična jesen začenja s postavljanjem klopotcev, vsaj po haloških občinah. Vsaka stranka s kandidatom si postavlja svojega, na koncu pa se bo merilo, kdo ima največjega. Klopotec, ne kandidata.
... da edino v Urbanovi fari ne bodo postavljali klopotca. Bojda zato, ker imajo enega in istega že toliko let, pa je vseh 365 dni tako zelo glasen, da jim klopotanje že preseda.
... da naj bi poetovionske terme prihodnje leto ob 36-le-tnici precej razbremenile nekdanjo in nekaj let starejše šterntalsko letno kopališče, ki
naj bi ga do tedaj v celoti obnovili in ponovno usposobili.
... da Šterntalčani trdno upajo, da bo neko zelo hitro rastoče podjetje, ki kupuje neko propadlo koroško firmo, ob novih halah v bivšem taborišču zgradilo tudi postajo prve pomoči; za svoje delavke namreč, da jih v neznosni vročini ne bo treba voziti v ptujsko bolnišnico.
... da so šterntalski žogobr-carji, z umetniškim imenom Šumari, v nedeljo zamudili
toliko priložnosti, da bi jih lahko izvažali. Pri tem bi bili zagotovo uspešni.
Vidi se ...
... da se počasi, a vztrajno spet vračajo stari časi. Izkoriščanemu narodu je dovolj brezsrčnega in do konca izko-riščevalskega kapitalizma. V javnosti so se začele pojavljati prve protikapitalistične parole, da o shodih s podobno vsebino ne govorimo ...
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fü www.DikaDolonica.com
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tole romantično fotografijo sončnega zahoda na morju nam je poslal Ivan Švajgl. Kakšen poseben komentar gotovo ni potreben, razen tega morda, da bi bilo takšnih sončnih zahodov letos ob morju čimveč. Vsaj za tiste, ki še bodo počitnikovali.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bik	VVV	©©	€	OOO
Dvojčka	VV	©	€€€	OO
Rak.	V	©©©	€€	OOO
Lev	VV	©©	€€€	O
Devica	VVV	©©©	€	OO
Tehtnica	V	©©	€	OOO
Škorpijon	VV	©©©	€€	O
Strelec	VV	©	€€€	O
Kozorog	VVV	©©	€	OOO
Vodnar	VV	©	€€€	OO
Ribi	V	©©	€€	OOO
Sestavil: Tadej Slnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 10. avgusta do 16. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 16. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki je prejel nagrado Pikapolonice po pošti. Nagrajenec je: Janko Pihler, Jiršovci 54a, 2253 Destrnik.
Anekdote slavnih
Angleški pesnik Alexander Pope je bil zelo majhne rasti in že zelo kmalu pohabljen in zgrbljen. Odlično je obvladal verz, gojil literarno satiro, pisal duhovite epigrame in iskrive maksime. Zaradi svoje izkrivljene figure je bil dostikrat tudi osebno ujedljiv, a je včasih dobil udarec nazaj. Tako so nekoč v družbi razpravljali o prevajanju verzov in domačin je o nekem mestu trdil, daje vse v najlepšem redu, le vprašaj je treba prestaviti drugam. Pope ga je vprašal:
»Pa vi sploh veste, kaj je vprašaj?«
»Da,« mu je zabrusil oni, »majhna, zgrbljena spaka!« ***
Italijanski dirigent Arturo Toscanini je pojasnil, zakaj ne kadi: »Istega dne sem pokadil prvo cigareto in prvič poljubil žensko. Od tedaj nisem imel nikoli več časa za tobak.«
***
Nekoč je mlad pisec vprašal nemškega dramatika Got-tholda Ephraima Lessinga, kakšna je pravzaprav razlika med komedijo, dramo in tragedijo.
Lessing mu je odgovoril: "Dejstvo, da tega ne veste, je
zame komedija, za družbo drama, za vas pa tragedija." ***
Ko se je italijanski operni pevec Enrico Caruso prehla-dil in ni mogel nastopiti, je gledališki ravnatelj ves iz sebe kričal: »Kako ste se mogli prehladiti!? Kaj naj storim?«
»Gre z posledice premiere,« je odvrnil Caruso.
»Kakšne posledice premiere?« seje začudil ravnatelj.
»Čisto preprosto. Na odru so me zalili valovi navdušenja, nato sem zašel v vihar oboževalk in prišel ves razgret domov, kjer me je polila mrzla ploha kritik. Kako se ne bi prehladil v takih okoliščinah?«
Kog • Dnevi turizma od četrtka do nedelje
Promocija vina, kulinarike in gostoljubja
Turistično in kulturno društvo Kog pripravlja med 12. in 14. avgustom vsakoletne Dneve turizma na Kogu. Na tiskovni konferenci je predsednica društva Anica Pevec s predstavniki drugih sodelujočih društev predstavila potek letošnjih prireditev.
Pomembna sprememba je zavestna odločitev, da veselice ne bodo več prirejali, saj so imeli v preteklosti z njo nemalo nevšečnosti. Prireditev se prične v četrtek ob 18. uri z odprtjem razstave turističnih ponudnikov in predstavitvijo novega turističnega prospekta o kraju. V njem so zbrani ponudniki različnih storitev, ki bi utegnile turista na Kogu zanimati. Skupno je zajetih 23 ponudnikov: vinogradniki, kmetije z lastno prodajno in prenočitveno dejavnostjo, trgovine, gostilne in drugi. Besedila je zbral Tone Luskovič, fotografije pa so prispevali Štefan Hozyan, Ciril Ambrož, Iztok Luskovič in Božo Grabo-vac. Zloženka je izšla v nakladi 10.000 izvodov. V kraju bodo postavili tudi zelo podobno tablo velikih dimenzij, ki bo turiste usmerjala k ponudnikom. Istočasno so spoznali tudi, da nujno potrebujejo spletno stran, kar je prioritetna naloga v tem letu.
V	petek dopoldne se bodo na Kogu mudili upokojenci, ki se bodo pomerili v vrtnem kegljanju. Ob 14. uri pa se bodo zvrstila tri predavanja o vinogradništvu nekoč in danes, v organizaciji Zgodovinskega društva Ormož. Glavni poudarek bo na življenju in delu domačina Antona Pu-klavca, rojenega na Vitanu, znanega vinogradniškega strokovnjaka v Kraljevini Jugoslaviji, ustanovitelja Vinarskega zavoda v Mariboru. Po predavanju ob 17. uri bodo na stavbi krajevne skupnosti odkrili tudi spominsko ploščo v čast Antonu Puklavcu. Večer se bo zaključil z nočnim nogometnim turnirjem, ki ga pripravlja Športno društvo Kog.
V	soboto bodo začeli športno s kolesarjenjem po Šipo-novi vinski cesti, spremljali pa jih bodo tudi člani društva za ohranjanje starih vozil -traktorjev Styer. Nato pa se bodo zvrstili najpomembnej-
Foto: Viki Ivanuša
Borut Prapotnik, Tone Luskovič, Anica Pevec, Mateja Prapotnik in Ksenija Lukman so tudi letos stopili skupaj in ob pomoči članov društev, ki jih zastopajo, pripravili Dneve turizma na Kogu. Na dnevih turizma bodo predstavili tudi novo turistično promocijsko zloženko o Kogu, ki so jo že dolgo potrebovali.
ši dogodki - podelili bodo priznanja najbolje ocenjenim vinom. Sledil bo 3. festival
vina, ki bo v novi šolski telovadnici. Poleg številnih vinskih kraljic in kraljev se bodo
festivala letos prvič udeležili tudi vitezi vina Ptuj-Ormož. Obeta se vodena degustacija
petih vinskih vzorcev in bogata ponudba domače hrane iz babičine kuhinje, ki jo bo pričarala Marta Hlebec s članicami društva kmečkih žena. Gospodinje bodo pripravile tudi tradicionalne stojnice s pecivom in pogačami. Okronali bodo tudi že drugo kogo-vsko vinsko kraljico in postavili klopotec ter označbo za potomko najstarejše slovenske vinske trte. Članice aktiva kmečkih žena pripravljajo tudi vsakoletno tekmovanje v kuhanju kisle juhe, večer pa se bo zaključil z družabnim srečanjem. Letos je bil za ta datum občinski šotor že obljubljen drugemu društvu, zato jim bodo s šotorom na pomoč priskočili predstavniki slovenske vojske.
Dnevi turizma se uradno končajo v nedeljo, ko bo ob 20. uri v OŠ Kog koncert pevskega društva Kapljica iz Ormoža z zborovodkinjo Darjo Žganec Horvat.
Viki Ivanuša
Grajenščak • Postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami
Letos dobili tudi varuha klopotca (ovtarja)
V soboto, 7. avgusta, je bilo na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku znova živahno. Na tradicionalno postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami ter na pohod na pot klopotčevanja so letos vabili Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Planinsko društvo Ptuj in KGZ Ptuj s kmetijsko-svetovalno službo.
Postavitev klopotca na najboljši možen način ohranja tradicijo vinogradništva in vinarstva na tem območju. Kaže pa tudi na povezanost šole z društvom in okoljem. Pohodniki, večinoma člani PD Ptuj, so na pot na Grajen-ščak krenili že ob 9. uri izpred Mestne hiše na Ptuju, že kmalu so se jim pridružili tudi pohodniki, ki so se zbrali pri Biotehniški šoli Ptuj. Pot jih je vodila mimo Knezovega ribnika, gozdne učne poti, Gomile, Elsbaherjeve kapele, Žabjeka, mimo kmetije Kamenšak do klopotca na Grajenščaku. Pot
so premagali v slabih dveh urah, z Grajenščaka pa so se odpravili še do vodohrana Dolgi kamen v Krčevini pri Vurbergu, najvišjega vrha v MO Ptuj. Skupaj so v soboto prehodili dobrih 16 km poučne in zanimive poti. V imenu Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in drugih organizatorjev letošnje prireditve je zbrane na postavitvi klopotca pozdravil predsednik Andrej Rebernišek. Zadovoljen je, da se je prijela še ena tradicija, ki vsako leto privabi nove ljudi, ki želijo v živo videti, kako se
postavlja klopotec, ta varuh vinograda ter vinogradnika in vinarja. Na Grajenščaku so to prireditev pričeli pred desetimi leti. Veseli so, da se jim je lani pridružilo tudi PD Ptuj, ki vabi na pot klopotče-vanja. V imenu Biotehniške šole je govoril Andrej Vra-bič, ki je povedal, da so se za zgodnejši termin postavitve klopotca odločili tudi zato, da bi se izognili morebitnim vremenskim nevšečnostim, vsi se še zelo dobro spominjajo hudega neurja s točo leta 2008. Šola se na svojem posestvu trudi po najboljših
močeh, zadnja pridobitev je protitočna mreža nad sadovnjakom. Ponosni so na svoj nov vinograd in lep nasad jablan. Na Grajenščaku so v soboto pričakovali tudi dva župana, župana MO Ptuj Štefana Čelana in župana Destr-nika Franca Pukšiča. Obema bodo posebne pohodniške palice, izdelane iz suhe mlade smreke, izročili ob drugi priložnosti, podpredsednik PD Ptuj Janez Vrtič, ki je vodil pohodnike, pa jo je prejel že v soboto. S skromnimi darili pa
so se spomnili najstarejše po-hodnice Nežke Medved, ki na zunaj nič ne kaže svojih 81 let, najmlajši pohodnik je bil Filip Beghaus, ki ga je po darilce prinesla mama, najtežji po-hodnik pa je bil Jani Zavec, ki se je pohoda udeležil z ženo in hčerko. Pri postavitvi klo-potca, izdelal ga je Franc Kelc iz Selnice ob Dravi, pa so se trudili društveni kletarji: Andrej Polanec, Franc Lovren-čič, Boštjan Berghaus, Franc Lacko, Anton Potrč, Zoran Šuligoj in predstavnik Bioteh-
niške šole Ptuj Andrej Vrabič. Letos prvič je klopotec dobil tudi svojega varuha (ovtarja), vinograd in klopotec bo varoval Andrej Polanec. Veselo druženju se je po postavitvi klopotca nadaljevalo še z vinogradniškimi igrami. Letos so se ekipe preizkusile v nali-vanju z natego, hoji s smučko in skoku z vrečo. Sicer pa so se vsi skupaj ob dobri kapljici in dobri jedači še dolgo družili.
MG
_j_:_:_._bb
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili člani moškega pevskega zbora Grajena.
Prireditvenik
Torek, 10. avgust
20.00 Ptuj, Sončni park, delavnica hoje po vrvi
21.30 Ptuj, dominikanski samostan, film Človek na žici, v primeru dežja v Mestnem kinu
Sreda, 11. avgust
10.00 do 11.30 Ptuj, Ljudski vrt, otroške delavnice, organizira Krščanska skupnost Maribor, vodi Christian Bender, udeležba brezplačna, delavnice potekajo vsak dan vse do 14. avgusta 10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica 18.00 Ptuj, Mestni kino, film Pastirci
21.30 Ptuj, dominikanski samostan, film Taksidermija, v primeru dežja v Mestnem kinu
Četrtek, 12. avgust
18.00 Ptuj, Mestni kino, film Poletje v školjki
21.30 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana, film Akvarij, v primeru dežja v Mestnem kinu
Petek, 13. avgust
9.00 do 10.00 Oplotnica, krajevni urad, meritve holesterola v krvi, sladkorja v krvi in krvnega tlaka 17.00 Glavni trg Ljutomer, taborski tek, pohod 18.00 Ptuj, Mestni kino, film Poletje v školjki 2 21.00 Ptuj, Klub študentov, Žan Tetičkovič kvintet (jazz) 21.30 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana, film Muhasti oblak, v primeru dežja v Mestnem kinu
Mali oglasi
STORITVE
IMAŠ popravnega iz nemščine, angleščine ali italijanščine? Nudimo kakovostne inštrukcije po ugodnih cenah. Prevajanje ST, Sandra Travnikar, s. p., prevodi, lekture, inštrukcije. Tel. 041 366 414, mail: prevajanje.st@ gmail.com.
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S; Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
KMETIJSTVO
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
K POSKOČNIH
1.	Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom
2.	Ans. ISKRICE - Šepni mi prav potiho
3.	PETRA IN Ans. GADI - Ati moj rojstni dan slavi
4.	Ans. KOLOVRAT - V daljavo v neznano vleče me
5.	Ans. UNIKAT-Dovolj mi je
6.	Ans. ŽAREK-Žarek
7.	Ans. BRLOGA in FANTJE IZ ŠENTILJA - Dolina pod brlogo
1.	BOŠTJAN K0NECNIK- Zakaj si me pustila
2.	ALEN V0GRINEC - Berač
3.	LANGA & ZREŠKA POMLAD - Recesija
4.	ŠTAJERSKI BRENDI-Vse leti
5.	MATEJA MALNAR ■ Moj svet
6.	F0XITEENS - Energija
7.	H AN A- Morje nas vabi
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
LES ZA ostrešje, suhe deske, 25 mm, late 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, ladijski pod, opaž, 12 mm ,16 mm, 20 mm, obloga, brune, 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
NEPREMIČNINE
OD 1. 9. dalje dam v najem gostinski lokal. Tel. 041 445 990.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 1 €, vsak dan, razen nedelje, od 14. ure dalje. Vogrinčevi, Skorba 56 b.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM odojke. Tel. 031 845 522. Stojnci 130.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam, 3,50 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM odojke in svinjo za zakol. Tel. 755 31 21.
ZARADI povečanega obsega dela nudimo delo v tujini na področju montaže industrijskih postrojenj v avtomobilski industriji v EU, ZDA, Ukrajini za daljše obdobje. Iščemo naslednje profile: elektrikar-elektronik (m/ž), strojni tehnik - monter (m/ž), delovodja (m/ž), skupi-novodja (m/ž). Za več informacij lahko pokličete na naslednje telefonske številke ali pa pošljite prošnjo z življenjepisom na elektronski naslov. GNS, d. o. o., Spuhlja 112, 2250 Ptuj, 064 116 221, 004915778180951, 061 119 221, www.info@gns-m.si, www.gns-m.si
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
<Qtxymka budilka
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_____________________________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Tiho si odšel, čeprav živeti bi še smel. V nas pustil si praznino in globoko bolečino.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi moža in očeta
Janeza Kocmuta
IZ LOČIČA 24
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
SP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 10.8.
8.00 Destrnlk - Koncert GIM Ptuj 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Oddaja Občine Destrnlk 21.10 Glasbena oddaja 23.00 Video strani
SREDA 11.8.
8.00 Prvi In drugI MltreJ na Hajdlnl 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Alojzijevo v Gerečji vasi 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 12.8.
8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Dornava - V objemu šole 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 13.8.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Godalni koncert 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč-ponovitev 00.30 Video strani
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06-ZJZP), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 -uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) ter 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Uradni list RS, št. 89/08 in 10/09) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ
Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
•	univerzitetna izobrazba s področja humanističnih oziroma družboslovnih ved ali univerzitetna izobrazba drugih smeri z izkušnjami s področja dela zavoda,
•	pet let delovnih izkušenj in poznavanje področja dela muzeja,
•	opravljen strokovni izpit,
•	vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja,
•	aktivno znanje slovenskega jezika,
•	aktivno znanje enega svetovnega jezika. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti:
•	izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
•	opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje naslednjih pogojev:
1.	zahtevane delovne izkušnje,
2.	poznavanje področja dela muzeja,
3.	vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja (opis mora vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela);
•	potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu;
•	izjavo o aktivnem znanju slovenskega jezika;
•	izjavo o aktivnem znanju najmanj enega svetovnega jezika, iz katere mora biti razvidna vrsta izobraževanja in izobraževalna institucija, v okviru katere je bilo znanje pridobljeno.
•	Kandidat mora predložiti tudi program dela in razvoja zavoda za mandatno obdobje.
Direktor bo po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda imenovan za mandatno dobo petih let. Mandat bo nastopil s 1. 1. 2011.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj • Ob prazniku mestne občine in dnevu spoštovanja vrednot NOB
Poklonili so se spominu vseh borcev
V okviru prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj je bila v soboto, 7. avgusta, pred spomenikom borcem in žrtvam za svobodo Slovenije v nekdanji ptujski vojašnici osrednja spominska svečanost ob 68. obletnici poslednjega boja Slovenskogoriške-Lackove čete, ki so jo poimenovali dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem.
Okoli 200 udeležencev, ki so se zbrali na ploščadi pred spominskim obeležjem, je v imenu organizatorjev nagovoril Milan Čuček, predsednik združenja borcev za vrednote NOB Ptuj: »Prav je, da se poklonimo vsem borcem, ki so padli za našo domovino. Osmega avgusta se spominjamo tudi usodnega dne, ko je v gozdiču Laze v Mostju v poslednjem boju z nemškim okupatorjem padla Slovenskogoriška-Lack-ova četa. To je bilo tri leta pred koncem druge svetovne vojne, in v času, ko še ni bil znan izid vojne, so bili ti naši borci na pravi strani,« je poudaril Ču-ček.
Vse, ki jim ni vseeno za vse, kar je v Sloveniji že bilo in še manj za vse tisto, kar bo, pa je nato nagovoril Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V slavnostnem nagovoru je spomnil na vse prelomne dogodke v zgodovini Slovenije. Od tistih, spomladi leta 1918, ko so naši predniki zbirali podpise v podporo majniški deklaraciji, ki je sprva terjala samostojno državo južnoslovanskih narodov pod žezlom Habsburžanov, kasneje pa so se pričakovanja usmerila v državno tvorbo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ob tem je dejal: »Spolzke diplomatske odločitve in grožnje ozemeljskih apetitov sosedov so slovensko politiko tiste dobe povezale v državno skupnost s Kraljevino Srbijo, ki je uživala velik ugled antantnih držav. Vmes se je zgodila prva svetovna vojna, čas, ki je terjal velik krvni davek. Tudi fantje s Ptujskega polja in Haloz so ga plačevali, predvsem pripadniki 47. mariborskega pešpolka, ki se je junaško boril tudi na Soči.«
Govoril je tudi o nemirnem času konca vojne, ki je na Štajerskem prinesel uspeh in močno dvignil slovensko samozavest: »1. novembra 1918 je zjutraj še major, popoldne pa general Rudolf Maister na
seji častniškega odbora v nekdanji meljski vojašnici odločno povedal, da v imenu Narodne vlade prevzema vojaško poveljstvo ter razglaša Maribor in vso spodnjo Štajersko za jugoslovansko posest. Maister je svoje vojaštvo prestavil približno na narodnostno mejo, ki jo je leta 1859 s prenosom škofijskega sedeža iz Šent Andraža na Koroškem, kot mejo med mari-borsko-lavantinsko in graško sekovsko škofijo, utrdil škof Anton Martin Slomšek.«
Spomnil je tudi na najhujše čase, ki jih je prinesla druga svetovna vojna: »Tedaj smo bili Slovenci - pa spet Štajerci -največja za izgon predvidena skupina prebivalstva v okupirani Evropi. Prav zato je bil upor upravičen in še danes lahko spoštljivo pomislimo na tiste, ki so leta 1941 poprijeli za orožje. Vse to se je zgodilo tudi na ptujskem območju, kjer izstopa Slovenskogoriška-Lackova četa, ki je 8. avgusta 1942 dobojevala svoj zadnji boj. To je bila uporniška enota, ki je s svojim delovanjem predstavljala domoljubno izročilo teh krajev, prav zato jim je okupator namenil srdit boj do uničenja. Z Mostjem so povezani krvavi trenutki epopeje njenih borcev, ki so tam obležali ali pa tako, kot Jože Lacko, mučeniško sklenili svojo narodnoobrambno uporniško odločitev.«
Arih je spomnil tudi na to, da je ptujsko in ormoško območje med drugo svetovno vojno dalo okoli 700 žrtev, kar je bil hud krvni davek, ki je tudi po več kot šestdesetih letih vreden našega spoštljivega spomina. Slovenska narodnoosvobodilna vojska in vsi ti dogodki pa so po njegovih besedah tlakovali tudi pot do osamosvajanja in ustanavljanja samostojne in neodvisne države Slovenije leta 1991.
Ob vsem tem pa je opozoril tudi na današnje dni, ko se mnogi sprašujejo, ali smo se
Foto: M. Ozmec
Na prelomne dogodke v zgodovini slovenskega naroda je v slavnostnem govoru spomnil Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
res borili za takšno podobo Slovenije, kot jo doživljamo, za državo, ki je tolikim bolj mačeha kot domovina, za okolje brezsrčnega odnosa do soljudi, do naravnih in narodnih bogastev. Vprašanje je trpko, domoljuben odgovor pa je samo eden: moramo jo imeti radi in verjeti moramo v Slovenijo, saj gre za našo skupno usodo, ki je v naših rokah. Zato je treba brzdati sebične prenapeteže, ne bodimo zanikrne figurice na šahovnici ozkih političnih interesov, pač pa dejavno po-sezimo v dogajanje in povejmo: naš interes je Slovenija, kjer počivajo naši dedje, kjer živimo mi, ki moramo pripraviti varen in zanesljiv dom rodovom, ki prihajajo. Če nam to ne bo uspelo, potem je bilo vse v preteklosti zaman.«
Že dan pred slovesnostjo je delegacija borčevske organizacije v sestavi Milan Čuček, Lizika Lacko in Stane Lepej položila vence k spominskemu obeležju v Mostju in k nekaterim drugim spominskim obeležjem v spomin padlim borcem NOV. K spomeniku vsem padlim borcem v nekda-
nji vojašnici pa so spominski venec svečano položili podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, direktor uprave za obrambo Maribor Stanko Meglič, podpredsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč in predsednik združenja borcev za vrednote NOB Milan Čuček.
Na slovesnosti so izročili srebrno plaketo Zveze borcev za vrednote NOB Ptuj večletnima aktivistoma, nekdanjemu borcu Lackovega odreda in Šercerjeve brigade Srečku Je-žovniku iz Brega, ki leto praznuje 90-letnico, in Bogomir-ju Toplaku iz Gorišnice za izjemne uspehe pri ohranjanju
tradicije NOB, pridobivanju novih članov in uspešno vodenje borčevske organizacije v občini Gorišnica.
Slavje pa so s primernim, izjemno bogatim in skrbno pripravljenim kulturnim programom prijetno popestrili pevci moškega pevskega zbora Jezero pod vodstvom Ladislava Pulka in recitatorji Kulturnega društva Jezero-Biri iz Budine, po slovesnosti pa so se pripadniki borčevske, brigadirske,veteranskih organizacij skupaj s svojimi gosti zadržali še ob obujanju spominov na krajšem tovariškem srečanju.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Martina Ciglar, Osluševci 14, Podgorci - deček Taj; Danijela Metličar, Slovenja vas 63 a, Hajdina
-	deček Luka; Nina Šeruga, Rogozniška cesta 16, Ptuj -deček Mai; Katja Leskovar, Majšperk 59 - deklica Tjaša;: Renata Mikložič, Pavlovski Vrh 11, Ivanjkovci - deček Žiga; Manja Žalar, Beličane 13, Ivanjkovci - deček Andraž in deklica Teja; Sandra Kukovec, Gregorčičev drevored 5, Ptuj - deček Jakob, Lidija Šterman, Banovci 9, Ver-žej - deček Benet; Doroteja Vrabelj, Osluševci 2, Podgorci - deček Teo; Aleksandra Kores, Tomšičeva ulica 50, Slovenska Bistrica - deček Jaka; Barbara Vozlič, Toplako-va ul. 11, Ptuj - deček Jaša; Monika Šegula, Trnovci 12, Sveti Tomaž - deklica Nika; Andreja Bandur, Slovenja vas 13, Hajdina - deklica Aneja; Brigita Majcen, Bratislavci 5, Polenšak - deček Alen; Brigi-ta Majcen, Sodinci 77, Velika Nedelja - deklica Naja in deklica Neja.
Umrli so: Jožef Matjašič, Orešje 37, Ptuj, rojen 1940
-	umrl 24. julija 2010; Ivana Zemljarič, Zabovci 97, rojena 1921 - umrla 31. julija 2010; Franc Vrbančič, Bukovci 83, rojen 1933 - umrl 29. julija 2010; Janez Kocmut, Ločič 24, rojen 1953 - umrl 2. avgusta 2010; Karl Fras, Placar 24, rojen 1943 - umrl 3. avgusta 2010.
Poroke - Ptuj: Robert Perger in Sergeja Arnuš, Gregorčičev drevored 13, Ptuj. Sebastian Voljč, Vičava 63, Ptuj, in Mojca Šosterič, Videm pri Ptuju 25 b. Zvonko Intihar, Kungota pri Ptuju 23, in Kse-nja Vindiš, Placar 43 d. Denis Törnar in Sabina Irgolič, Zabovci 98 a. Matej Kram-berger in Branka Klemenčič, Bišečki Vrh 62. Poroka - Ormož: Alen Merc, Seliškarjeva ulica 15, Ptuj, in Lidija Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji 64, Velika Nedelja.
Foto: M. Ozmec
Venec k spomeniku vsem borcem je položila delegacija v sestavi (z desne) podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, Milan Čuček, Miran Žgeč in Stanko Meglič.
Napoved vremena za Slovenijo
Če srpana veter zvedri, júreme še dolgo trpi.
Foto: M. Ozmec
Srebrno plaketo zveze borcev za vrednote NOB Ptuj sta prejela (z desne) Srečko Ježovnik in Bogomir Toplak iz Gorišnice.
Danes bo večinoma sončno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Popoldne bodo nastale posamezne plohe ali nevihte, najverjetnejše bodo v severni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C.
V sredo in četrtek bo sončno. Jutra bodo ponekod meglena. Popoldne bodo predvsem v hribovitem svetu severne Slovenije posamezne plohe ali nevihte. Še nekoliko topleje bo.