Štev. 43.
/v-/št
V Mariboru 23. ofctobr&1884.
Tečaj XVIII.
List ljudstvu v poduk.
shaja mak četrtek in velja s poštnino vred in y Mariboru a pošiljanjem na (lam m eele let« 3 gl4., sa pol leta 1 jrl<i «0 kr., » čotrt leta 80 kr. — Ntroonina se pošilja oprareištve v dij&Akeu sanisnlšin (Knabeaseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebno naročnine.
Posaw.aae liste prodaja knjiffar Novak na velikem trgu po & kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani Usti se ne sprejemajo. Za Oiaanllt s« plačoje od navadne vrstloe, So se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 1C kr.
Grof Taaffe, pogled v bodočnost.
Ministrovanje grofa Taaffeja je za bodočnost mile nam Avstrije velike važnosti. Slovenci sicer nismo veliko na boljem od prejšnje dobe. Vendar pot se nadeljuje k boljšej bodočnosti. Po volitvah v državni zbor 1. 1879 so mogočni nemški liberalci ostali v manjini samo za 4 glase. Toda v teku 6 let so vkljub silnemu svojemu naporu čedalje bolj in povsod propadali. Saj napredovali niso nikder. V svo-jej obupnosti so toliko neumnega storili, da so celo z veleiz(?ajskimi nakanami začeli žugati. Oni, ki strežejo po zopetnem vladanji v Avstriji, drznili so celo proglasiti se kot: Ger-mania irredenta, t. j. nerešena Nemčija, katero rešiti, t. j. pograbiti bi imel Bismark prvo dolžnost. Ta neumnost, ta veleizdajska nesramnost jih dela v Avstriji nesposobne, da bi kedaj mi-nisterske stole zasedli. Vsak, ki ljubi Avstrijo, ki se drži avstrijskega cesarja, mora jih zapustiti, se od njih obrnoti proč, da. dolžen je: pripomagati, da se nemško-liberalni „irreden-tovci" in prusački izdajalci zatr6. In na to delajo avstrijski domoljubi povsod. List za listom padne z neruško-liberalnega drevesa. Pri volitvah v deželne zbore se je to pojavilo na beli dan. v Nemški liberalci so zgubili gospod-stvo na Ceskem, Kranjskem, propali so v nemških deželah: gornji Avstriji, Salcburgu, Tirolskem in 1'redarlskem; ostala jim je le Štajerska Koroška, spodnja Avstrija in Slezija Moravska še samo do polovice. Sploh v Bletni dobi grof Taaffejevega ministrovanja dobila je nemško-liberalna stranka toliko smrtnih ran, da nikoli več ne okreva. Narodi avstrijski bližajo se zelo novej dobi.
Žilavi Cehi in vstrajni Poljaci so v zadnjih 6 letih največ pridobili, se najbolj ukrepi li. Ob enem so češki politikarji s poljskimi se porazumeli in zvezali t«- iščejo porazuma z Madjari. In res popuščajo Madjari čedalje bolj staro prijateljstvo z nemškimi liberalci in se
bližajo Čehom; Poljakom so pa itak uže dolgo naklonjeni. Konec temu bo, da potegnejo Poljaci h Gališkej še Bukovino in svitli cesar v zlatej Pragi bo prej ali selej kronan s krono sv. Vaclava v češkega kralja. Pot iz Berolina na Dunaj je zastavljen.
Drugo leto so nove volitve v državni zbor. Slovenci pridobimo bržčas 1 poslanca na Koroškem, drugod pa zmagamo, kakor zadnjič. Zatem pa zahteva politika slovenska, da naši poslanci z dalmatinskimi in isterskimi stopijo v zavezo, v jeden „klub." Vseh more biti 26—80. Ti utegnejo mnogokrati odločiti večino v državnem zboru in nam pridobiti saj, česar nam je najnujnejše potrebno. Ako le nekaj od-duška dobimo, zagradimo Živ jez Avstriji proti grabljivej Italiji, ob enem zastavimo tudi Slovenci Bismarkovcem pot do Adrijanskega morja.
Na Vogerskem se pa utegne v bližnjih 6 letih veliko izpremeniti, zlasti če bodo Madjari pritiskavali na Rumune, Srbe, kakor do sedaj. S Hrvati se pa morajo itak ali porazumeti ali popolnem spreti. V vsakem slučaji so izpre-membe na jugu gotove. Kajti tudi vprašanje zastran Bosne in Hercegovine, Reke in Dalmacije bode čedalje nujnejše zahtevalo, da se reši na korist avstrijskim Slovanom.
Kakor v nemških kronovinah pridejo tudi na Vogerskem sčasoma konservativci na vrh. In tedaj bo mogoče završiti porazumljenje vseh avstrij. narodov na podlagi pravice in jednako-pravnosti. Tedaj postanejo delegacije pravi avstrijanski državni zbor, kder bodo zastopani vsi narodi in delegati sklepali v blagor celokupnega cesarstva s pravičnim ozirom na vse dežele, vse narode!
Pot do tega uzvišenega cilja nadelava minister grof Taaffe. Volitve v državni zbor, ki se bodo vršile drugo leto bržčas meseca maja, pa bodo velevažen korak naprej! Pripravljajmo Be na nje tudi mi Slovenci. Zmaga mora naša biti.
DeneSnji list ima '/» pole „Gospodarstvene priloge" kot prilogo.
Gospodarske stvari.
Cvetar, cvetni ubadar cvetni rilčkar.
I. (Curculio ali anthonomus pomorum. L.) Hroščič je pol centimetra (5 mm.) dolg in nekoliko ožji; je rujave barve s svitlejšimi poševnimi progami na ščitkih ali roženik krilcih; te proge pa pozneje bolj belkaste postanejo; na zadnjem koncu zgornjih krilic ima po eno prav razločno črno-rujavo piko. Glave je črnkaste, rilček ima tenjk in dolg. — Ličinka njegova je '/g centimetra dolga, ima črno glavo; buba je rumenkasta. Hrošček ta prikaže se junija meseca, objeda mlado perjišče, a posebne škode s tem ne dela sadnemu drevju: prezimuje pod prstenimi kepami, kamenjem, in v razpoklinah stare drevesne skorije. Aprila in maja meseca prihodnjega.leta prikaže se zopet na dan, oplodi se na cvetnih popkih sadnega drevja (najraje na jabolčnih in hruševih); oplodena samica v osmih dneh 40 do 50 jajčic v cvetne popke tako položi, da v vsak cvet pride po eno jajčice, iz katerih se okolo srede meseca maja 2 do 8 milimetre dolge ličinke izvale; živč se ob cvetu in v njem osobito vse prašnike čisto požro; cveč se popolno zapre, posuši in slednjič uničen odpade, kar ljudje sploh in navadno „palež" imenujejo iu po krivici neki strupeni rosi pripisujejo, a to vse pa edino le mali rilčkar „cvetar" in „cvčtna zavijavka" zakrivita in načinita. Zabubovauje njegovo izvede se koncem maja meseca; a osem dni pozneje pride pa uže kot rilčkar na dan.
Pokončuje se najzdatnje s tem. da se na pritlikovcih in špalirjih izsušeno cvetje sredi in proti koncu meseca maja. dokler se u njem še ličinke in bu! nahajajo, obira in sežge, na visokem drevj pa to izvesti ni mogoče; njegovo premoževenje zatira se pa najuspešnejše, ako se v zimakem njegovem bivališču vniči, kar se doseže z globokim prekopavanjem zemlje okolo drevja, oddrgnevanj^ rapove kože raz drevesnih debel, a debla sama naj se potem dobro z apnom pobelijo; to pomore, da ta malopridnež na njih več rad ne prezimuje. — Vsako leto bilo bi več ali manj sadja, jabolk in hru-šek ko bi ga „cvčtar" in „cvčtna zavijavka" prec pomladi v cvrtji tako grozovito in neusmiljeno ne vničevala. Gospodarski list.
Trženje s sadjem je živahno posebno kraj Mure, Drave in Save pa na železniških šta-cijah. Prekanjeni trgovci znajo pa sadjarja dostikrat prevariti. Neki kupec pride in veliko obeča pa pri prejemu odtegne kar 50 kilo ter neče plačati, ali da nekaj nadavka posestniku ter ga pusti na cedilu prepustivši mu na-davek. Potem pošlje mešetarja. ki po jako niz-»^sja^ kej ceni sadje izvabi. Tako je kupec in meše-tar na dobičku. Kazalo bi, ko bi več posest-
nikov skupaj najelo vagon na železnici in tržilo s sadjem. Najlepše namizno sadje velja 12—14 fl. štrtinjak ali 7—8 fl za 100 kilo (=z 178'/i funta); dobro namizno sadje 10—12 fl. štrtinjak ali 6—7 fl. za 100 kilo, srednje dobro sadje 8—10 fl. štrtinjak ali 5—6 fl. za 100 kilo, lepo sadje za prešanje 5—7 fl štrtinjak ali 3—4 fl. za 1O0 kilo, slabo sadje presno 3—5 fl. štrtinjak ali 2—3 fl. za 100 kilo.
Dopisi.
Iz Maribora. Naša slovenska posojilnica vrlo napreduje, predzadnjo soboto je imela 12.000 fl. prometa. Res boljših mož nismo mogli temu zavodu dati kot voditelje. — Meščanom se pozna, da je volilna borba prenehala; postali so dosta mirneji. Nova skladišča v Melji shranjujejo v sebi ogromne množine raznega blaga, ki tam nekaj časa leži, dokler ne pride čas, da se dalje odpošlje po železnicah. — Novo poslopje za hranilnico in dekliško šolo za stolnim farovžem hitro raste iz tal; sedaj lotijo se uže drugega nadstropja. Ko bo dozidano, videli bodo meščani potrebo, da se lepemu poslopju raztegne ozka ulica na širen trg do stolne cerkve, kasine in škofijskih hiš. Kazala se bode potreba lepše stolne cerkve. Toda 'brez denarjev ostanejo želje tukaj samo želje, a denarjev v to svrho sedaj ni! Iz istega uzroka vlečejo na to, da se zaprta stolna cerkva naj popravi, zlasti presbiterij, namesto oboka bi se jej naj dalo leseno stropje. — Sadja so letos tukaj mnogo nakupili in po železnici dalje poslali. Mošta vozijo vozači zaporedom v mesto, cena polovnjaku je 56 — 80 fl. — Liberalci v Kamci še zmiraj časih zmislijo na tamošnjega bivšega kaplana č. g. Čagrana. Eden izmej njih rekel je nedavno: dobro, da je odšel v Sarajevu, pri nas bi itak ne dobil nič vinske zbirce. Odgovorilo se mu je: to je res, zbirce vinske bi mu ne dali Vi, potem Graze, Pirker, Zwettler, ker nimate nič vinogradov. — Bauernvereinski glavar ni več oskrbnik na grajščini Spielfeld in njegov adjutant je tudi na slabšem konji, kakor je nekdaj bil. liauernvereinsko delo nič ne napreduje 1
Od Ščavnice. II. Da se pa na dolgem potovanji iz Cmereka na Dunaj ne bi samo jednemu rekurzu kaj nenavadnega pripetilo, sklene se zaradi veče sigurnosti j eden prepis naravnoč po „luftbalonu" do ministerstva poslati, kar se je tudi zgodilo. Oba rekurza sta, bila izmed 46 posestnikov od 41, med njimi 3/4 obč. odbornikov podpisana in takoj po zgoraj navedenih potih odposlana. Da bodo Rožen-gruntarji tako „surovo" proti volji cmurečkih mogočnežev rekurirali, tega si ti gospodje namer v spanji niti misliti niso mogli, zato je
vse to kakor strela dregnolo v njihovo sršenovo gnezdo Kakor besni so se po posvetovanji razpršili na vse strani pridigovat pismeno in ust-meno, naj zdaj pomaga vse, kar pomagati more, da jih ta udarec smrtno ne rani. Njihov „šulvereinski" glavar, nek doktor z !vsemi svojimi pomagači sestavi in odpošlje takoj : „Mahnruf an die Bewohner der Gemeinde Rosengrund!" V tem razgrablja zveličavno važnost in nebeške nasledke tistim, kteri samo nemški znajo, kajti „deutsche Ehre, deutsche Sitte, deutsche Bildung" jih reši vsake pogibelji in nesreče, naj si bojo menda še takšni lenuhi, in zapravljivci. Kdo pa je ta veliki gospod doktor. On je bogataš, je tržan in da navedem samo jeden slučaj kako časih zna ravnati, naj služi ta: Obiskoval je nekega g. župnika v Slovenskih goricah ob "nemški meji dolgo časa. Dokler so ta gospod g. župnik živeli, zahtevali so večkrat naj napravi račun, da mu zamorejo platiti in dolg poravnati o pravem času a vsakokrat je vedel kak drug izgovor najti. Ravno ta dan pa, ko so omenjeni župnik vmrli, tirjal je na njihovo zapuščino za svoj dolg. Za „šulverein" pa lovi ljudi, kakor le more. Po omenjenem „mahnrufu" skakali in plazali so Cmurečani pozamezno ali tolpoma od hrama do hrame od štale do stale, da bi jih nagovorili in pridobili za podpisavo protirekurza kterega so med tem časom tudi , že skovali bih in sicer v prav „šulvereinskem" smislu, tako da je jeden gospod prečitavši ta protirekurz pri ponudbi k čitanju drugemu gospodu dejal, naj poprej debelo požere prav močnega žganja, da mu pri čitanji ne bi hudo postalo in istino je govoril. Po vsem najhujšem naporu in prizadevanji in poleg vsega tega, da je bil obč. predstojnik prvi podpisan, nalovili so vseh podpisov 6, tako, da so jednega le od poprejšnjih za se vlovili, ali na kakšen način? — Tako stoje stvari še sedaj in počakati še moramo, kterih bode zmaga. Omenjati še je, da so „šulvereinovci" z vsemi svojimi šestimi podpisi prepozno rekurirali.
Iz Dobrne. (T r g a t e v) se pri nas navadno začenja ob prazniku sv. Terezije. Le škoda, da je letos prva polovica oktobra grozdju slabo stregla. Vsled deževanja so namreč zrele jagode začenjale tu in tam se kaziti, a zelene niso mogle dozorevati, to velja posebno o nekej vrsti trte, ki si rada veliko grozdov navesi, („bledanja" jo imenujemo. Obrodek računijo v obče srednji glede kolikosti in blizo tako z obzirom na kakovost. Sicer pa našemu kmetu občutljivo stopa na pot ogrsko vino, kterega se po gostilnicah primeroma menda največ iztoči. Dokler je še mošt v kleti, zdi se, da ga le dolžniki lahko v „denar" spravijo, ostali vinogradarji ga pa nimajo v tolikej meri, da bi zamogli brez škode ž njim dolgo čakati na
kupca. In letos se je na nekem vrha oglasil klopotec, kar med nami ni ravno navada, kakor da bi hotel oznanovati, da se po tukajšnji okolici še nahajajo vinorodni grič: in da po liašili krajih prisluženi denar naj ne potuje po nepotrebnem v druge dežele. Zatoraj so pač hvale vredni tisti barantači, ki, izvzemš' silo, rajši kupujejo pri domačinih, če tudi bi blago morali po nekoliko draže plačevati.
Iz Ljubnega. (Ogenj, nesreča.) Komur je znan naš naroden trg, njegove nakopičene hiše i gospodarska poslopja, zvečinoma s slamo krita, bo toliko večje sočutje imel, ako izve, da je rudeti žar oblačno jutro dne 13. oktobra t. 1. kakor blisk razsvetlil. Plat zvona, tužno zvonenje, je zdramilo i zvabilo ljudi na kraj gorišča. V sredi trga vnel se je hlev, kako je požar nastal, se ne ve, ter ta požrešni element se tako naglo širil, da so otroci na pol goli svoje postelje zapuščali, njih i ljudstva strašen krik nam še zdaj živce pretresa. Početkom bilo je vse zbegano' in zmešano. Neizmernej delavnosti tukajšnjih tržauov, srčnosti fantov, na pomoč dohitelim Gorjancem in Radmirjancem, kakor tudi od žensk neutrudljivemu prinašanju vode v staro že dosluženo trško brizgalnico, skrbnemu polivanja raznih streh i tihemu zraku se je zahvaliti, da ni ogenj več upostošil, nego hleve i vso krmo trem pa nekoliko zavarovanim gospodarjem: Franu Sedovnik, Ivanu Zmavc i Štefanu Hanjžic p. d. Grega; poslednjemu še tudi deloma prostorno hišo. Pri vsej nesreči se je po neutrudljivem gašenji zahvaliti, da so živino i ogenj omejili, inače znal bi celi spodnji trg s farno crkvijo vred postati ognjeno morje; kar bi se bilo pr' '»tilo, ko bi ne bili koj za-jedno na pomoč dožii iz Gornjegagrada, s svojima brizgalnicama i vrla požarna bramba Re-čiška s svojo novo res krasno brizgalnico, kojej delavnosti in spretnosti ognjegi.- ;eev se je vse čudilo, da so tako rudeči pl ;aen pokončali. Naj bo tukaj tsem vrlim gasilcem in pomaga-čem javna ter presrčna hvala izrečena! Najhuje po rudečem plamenu zadet je Grega, ki je tekom leta že večkrat onesrečil i skoz to, bi rekel, v dotiko oskrbnika v Gornjemgradu prišel, kteri baje nanaerava to pogorišče od onesrečenega kupiti, ter potem židovom, sedaj v najem imajočim škofovske žage v Vrbovci poleg Nazareta prodati. Zato je želeti, da nesrečnežu tukajšnje prebivalstvo zdatno pomaga, do popravi hišo i hleva, inače bo marsikteri v teku malih let še bridko obžaloval. Druga nesreča, ki je stala človeško življenje, zgodila se je 11. t m. ob meji Solčavske i Lučke fare. Pri Tebrovi nad „Iglo" je človek v deročo Savinjo pal i vtonil, kojega mrtvo truplo je voda več nego 2 uri nizdol do Podjezernikove brvi zanesla, ter so ga ob pečine nekoliko ob-tolčenega še le 13. t. m. našli. — Alj bodo
dotične občine šo delj časa o popravi dotične brvi se prepirale, i ukazom slavn. okrajn. zastopa nasprotovale, alj še hočete več takih nesrečnih žrtev doživeti ?
Iz Zamajec pod Ptujem. (Zadnja vce-n i t e v) gruntov, od nemških liberalcev ubogim kmetom sklenjena, kaže žalostne nasledke, večji davek. V dokaz bodi sledeče: Parcela št. 902 v srenji Slomški je travnik, ki meri ll37C]kl., je bil v starem katastri uvrsten v 3. razred ali „klas", in je bil čisti hasek izračunjen
1	gld. 35 kr. Nova vcenitevska komisija pa je uvrstila v 4. razred, in sedaj je čisti dohodek izračunjen 6 gld. 57 kr. Ker sem se več let liotel prepričati, koliko je seno in otava bila vredna, tako sem na tem travniki večkrat krmo prodal ali nobenokrat nisem čez 5 fl. dobil, tedaj slobodno da je le 4 — 5 fl. krma na tem travniki vredna. Sedaj pa računimo: 2 kosca sta potrebna, koseo od zore do pol dneva služi 60 kr. ob južni pol litra vina, je 10 kr., zaju-trek in obed je 30 kr., tedaj veljata dva kosca
2	gold.; sedaj morata biti 2 grabljača, vsak služi 50 kr. Tedaj, če je lepo vreme, je seno Vv2 dnevih suho, in grabljača zaslužita 2 fl.
če vreme moti, pa še več, vožnja tudi velja nžkaj, enkrat 80 kr. Tedaj so stroški vsi skupaj 4 gld. 80 kr. in čistega haska samo 20 kr.; cenilna komisija pa ga je izračunila 6 fl. 57 kr. In tako se je mnogim godilo. Kmetje želimo, naj bi naš državni poslanec, č. g. Raič, to v zbornici povedal, da se odpomore! Opomnja ured ništva: nova vcenitev se ne da sedaj obče na-svetovati, saj je zadnja stala 25 milijonov. Toda drugače se da pomagati, namreč da se odstotki, po katerih se gruntni davek računi (22'/i7o) znišajo. In to je tudi pravično. Kajti grunti so sploh preveč obdačeni, kar je tem občutljiveje, ker pridelkom cena pada. Tudi deželnih doklad preveč na grunte nalagajo 1
Iz Savinjske doline. (Posvečevanje nove cerkve) v Grižah se je pri najugodnejšem vremenu v nedeljo 19. oktobra prav slovesno vršilo. 15 duhovnikov streglo je pri tej svečanosti Njih prevzvišenosti mil. knezo-škofu Lavantinskemu, ki so po dokončanem posvečevanji v novi cerkvi zbrani brezštevilni množici v lehko razumljivi besedi razlagali pomen te svečanosti. Po slovesni sv. meši zapeli so zahvalno pesem prevzv. in mil. g. knezo-škof, ki so potem prvi šli okoli oltarja, ter nov velikodušen dar položili na novi oitar za poravnanje dolgov, kteri še delajo skrbi č. gosp. župniku M. Arzenšeku, ki so to lepo cerkev večji del le z milodari postavili in lepo ozal-šali.
Iz Velenja. Res smejati se mora človek, ako čita, kako se naši nemčurji prizadevajo osmešiti pred celim svetom veseli i krasni izlet „Savinjskega sokola" v naš prijazni trg Velenje
dne 7. preteč, meseca. Se ve da se ne sramujejo pri tem se poslužiti najočitnejših neresnic, katere dovolj kažejo kakega značaja da so ti gospodje. Tudi jaz sem bil dotični dan v Velenji, pa nisem nikder videl le enega iz mej nas, ki bi se bil jezil, pač pa so hodili naši nasprotniki kakor purani sim in tja ter zabavljali krasnim pripravam. Tri najodličnejše hiše. med njimi tudi hiša g. župana Ivana Rak, koji gospod je v pravem pomenu obertnik in krčmar ter se ni dal premotiti v kljub silnemu prigovarjanju nekih sotržanov prostorov za veselico ne odstopiti in dvoran ne okinčati. krasno z cesarskimi, so bile s slovenskimi in štajerskimi zastavami okinčane (hiša g. župana, g. okrajnega načelnika in hiša prvega Štacunarja g. Mahana). Vse velavnejše velenske gospice, krasno oblečene, s prelepimi venci na ramah in šopki v rokah, so pri lepem slavoloku poleg sprejemnega odhora „Sokole" sprejele, ter teh starosto, podstarosto, zastavonošo, trobentača i. t. d. z venci obdarile. Pri vhodu zkoz trg so letali krasni šopki in venci spleteni od nježnih rok vrlih Velenčank skozi okna najvegavnejših hiš. Vrtni prostori g. Iv. Raka so bili tako krasno prirejeni in tako ovenčani, da je srce gostom veselja poskakovalo, v hrabrih slovenskih prsih. Ostali so pri nas do 10. ure in se potem v trdej temi odpeljali, dasiravno se je že od neke pijane druhali glasno groženje slišalo: Živeli Savinjski sokoli. Da se zopet vidimo!
Iz Ljutoniera. (Pri zadnjej volitvi) je naroden rokodelec pred našimi Nemci in nemčurji to pregreho včinil, ka je volilce slovenskega roda vabil na volilni shod v Vaupoti-čevo gostilno in da možakom živo na srce polagal narodno voliti, ker so se liberalci popri-jeli privandranega tirolca Aussererja, da nas Slovence še bolje ponižajo in užalijo. Drugi večer pride rokodelec v krčmo k Sideritschu, a ta oštirjaš ga napade in pred vsemi gosti osramoti in „špijonstva" podolži, za to ga raz-žaljenec toži in Zidarič je od c. k. sodnije obsojen na 30 fl. plače ali 6 dni z 2 postoma ječe. Ta Zidarič je najbolj za liberalce trpel, po noči je nemške plakate pribijal in pri tem še na Kovačevem voglu stol pozabil. Vsled tega mu
so izostali ........................ in tudi
kmetičk ljudstvo.................. Ker je
pa ta rokodelec liberalcem več, in enega celo zanesljivega volilca vzel, so ga morali gospod „Purgermeister" tožiti. S svojo tožbo so dobili dolgi nos in še nekaj 1 Zdaj pa ga hočejo z lakoto vničiti, kajti žugajo mu nikakega zaslužka privoščiti. No, v Ljutomeru slovenski rokodelec lehko brez nemškega dela živi. Ko bi nemci lepo svoje narodnosti se držali in volili, nas pa pustili; ostal bi lepo stari mir med nami, kajti mi nismo ne od ednega nemca tirjali z nami voliti. Ali naša nemška betvica je vda-
rila med nas, ter mešala z goldinarji, prasci, slamo in žganico, poštenejše pa, kterih se ni upala pridobiti, vsaj na sejem porinola. Za Aussererja je glasovalo više 30 Slovencev, n. pr. Toplak, Klobučar, Koc, Pintarič, Jesenik, Zidarič, Viher, remenar Žmavec, „piirgermei-strov Hausknecht", Konjoderec in mož iz Bunčan. Slovenci trdno upamo, da zmaga naša pravična reč. Na našem domu morajo nam naše narodne navade in pravice obveljati, in či so te našim nemcem preveč slovenske, si lehko pomagajo ; saj se lehko vrnejo, kamor jihovo srce toliko poželi. Mi pa zemlje svojih očakov zapustiti ne smemo, kajti le samo tukaj je naš dom.	Spreobrnen liberalec.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar mudi se sedaj v Budimpešti; delegacije bode letos zborovale tudi tam in državni zbor bo sklican proti koncu novembra, zboruje do velikenoči; potem bo razpusčen in meseca maja prihodnjega lota vršijo se nove volitve. Tega ne smemo pozabiti. Poljaci in radostno poročamo tudi kranjski Slovenci se uže pripravljajo; osnovali so izvrševalni odbor, v katerem so gospodje: Bleiweis, Poklukar, Kluu, dr. Vošnjak, M urnik, Grraselli, Svetec, jRobie in Suklje. — V koroškem deželnem zboru je č. g, Einšpieler krepko zahteval krščanskih šol in poučevanje v mater-nem jeziku, sicer je šola zastonj; |liberalci so se upirali pa resnica g. Einšpielerjevih besed jih je hudo spekla. — Solnograški deželni zbor prosi, naj bi se v Solnogradu hitrej ko mogoče ustanovilo katoliško vseučilišče. — V gornje-avstrijskem deželnem zboru tirjal je zlasti škof Rudigier krščansko šolo, ker so nekateri učitelji začeli katehetom za hrbti učiti, da je človek iz opic ali „ofov" porojen in torej živinče brez neumerjoče duše. — Češki deželni zbor bil je proti nemškim liberalcem jako prijazen in celo predlog dr. Herbsta sprejel, naj se okrajne sodnije po narodnosti razdelijo; pristavil je le, če to de-tične občine želijo. Bil je tudi sprejet predlog grofa Henrika Klam-Martinica, naj se na vseh gimnazijah in realkah na češkem dijaki učijo nem, ki in češki, slednje le, ako starši želijo. — V C vi na Sležkem zahteva 2500 Slovanov za svcu i deco slovanske ljudske šole. Ne dovoli se. Drugače je se vč v Ljubljani, kder se morajo vsi slovenski otroci nemški učiti zavoljo pešice nemških otrok. — Vogerski državni zbor sedaj v Budimpešti zboruje; minister Tisza mu je razložil, da shod treh cesarjev v Skier-nevicah druga ne pomeni nego mir. ki je zdaj zagotovljen. — V horvatskem deželnem saboru so Starčevičijanci v adresi do cesarja zahtevali, naj združi slovenske, hrvatke pokrajine
s Bosno in Hercegovino v eno veliko skupino; davkarski eksekutorji so mnogim hrvatskim kmetom vso živino zarubili in prodali. Baron Rukavina, jo kupi za 6000 fl. in kmetom da v rejo ter odpotuje. Mej tem planejo eksekutorji zopet na kmete, jim vzamejo živino in prodajo. Povrnivši se baron zahteva svojo živino od financarjev madjaronskih nazaj in ker je bila uže zvečinoma poklana. izplačajo 50 000 fl. odškodnine. Lep red madjaronski na Hrvatskem.
Vnanje države. Na Nemškem je umrl voj-vodaBraunšveigski inzapustil deželovojvodiKum-berlandskemu, pravemu kralju Hanoveranskemu. Toda kakor Hanover tako so tudi Braunšveig sedaj Prajzi pograbili. To je uže tako prajzov-ska stara navada. — Freimaurerji belgijski so pri volitvah v mestne zastope v mnogih mestih zmagali, česar se naši liberalci bolj veselijo, kakor če bi jihov Herbst bil zopet minister postal. — Francozi so Kitajce sicer večkrat natepli pa vojska traja naprej, in so prisiljeni 10.000 mož poslati v Azijo, če nečejo vsega zgubiti, kar so do sedaj priborili. — V Moskvi na Ruskem bil je velik požar, pogorelo je blizo 400 štacun; ruski vojaki bližajo se Afghani-stanu. da zasedejo tamošnjo mejo. — V Londonu so zasledili zarotnike nevernike, ki so sklenoli mesta na Angleškem in v.;Belgiji z dinamitom oškodovati. — Angleži so prisiljeni celo svojo pomorsko vojno brodovje dati popraviti, kar ho stalo veliko milijonov.
Za poduk in kratek čas.
V Sarajevo.
(Dopisuje J. Čagran, veroučitelj v Sarajevu.)
IV. Živež Turkom je: govedina, ovčetina, perutnina, riž, šalata, sladke dinje in sadje, ubogim pa večidel le kruh, pečene navadne buče ali tikve, surove posoljene murke, luk, kuhana in pfečena kuraza. Ker vina piti ne smejo, uživajo le obilno kavo in nekaj rakije. Pijan Turek je bela vrana, vsaj kolikor sem dosihmal videl in čul. Lepo in hvalevredno je obnašanje turških otrok do svojih staršev in poprek do starejih ljudi; slobodno bi si tukajšnjo otroško hvaležnost, pokorščino in spoštovanje do staršev naši otroci v izgled vzeli. V obče smem reči, da je Turek dober in hvalevreden človek, izgredi se prigodijo le redko in izvanredno proti kristijanom, kedar kteri turških „šeh-ov ali prerokov Turčine naščuje. Bil sem v odličnih in prostih turških hišah z naj-večo gostoljubnostjo in prijaznostjo brez vsega hinavstva sprejet. Občudovanja vreden je ozir celo prostih Turkov krščanskemu gostu nasproti. Človek hodi miren in nežaljen povsod, katoliški duhovnik pa je osobito med Turci
bolje varen in spoštovan, kakor med isto svo-jadjo mojih rojakov, ktere nemškutarje imenujemo. Ne stari ne mladi tukaj človeka ne op-suje, temuč Turek reče: Evo on se drži svoga (svojega) zakona, t. j. vere. Opomniti je še številnih studencev. Skoraj v vsaki ulici voda za pijačo in turško obredno umivanje teče iz za to priredjenih cevi.
Na pogovore se zbirajo Turki v kavarnah, kder vsak po 3—5 šalic prav dobre kave vzame. Tam po turško sedijo, pušijo in se pogovarjajo Duhovski mohamedanski poglavar za celo Bosno in Hercegovino je od c k. vlade potrjeni Reis iil Ulemah s štirimi turškimi ule-mahi. Imajo Turki tudi že tukaj svoj turški tednik „Vatan" t. j. „domovina" imenovan.
Grda, po „evropejski kulturi" med Turke zasejana francoska bolezen Turčine hudo pobira in se od roda do roda podeduje. Ta žalostna prikazen se posebno pri novačenji dokazuje.
Med prebivalci so za Turki najštevilnejši pravoslavni ali kakor se sami tudi nazivljajo: Srbi. Kot Slovan hočem o teh „Srbih" kolikor mogoče prizanesljivo govoriti, pa, kar je gola resnica, to se tudi tukaj zatajiti ne da. Mar-sikteri, ki ni bil v Bosni ali ki položaja ne pozna, smatra bosanske Srbe nedolžne, dobre, od Turkov hudo stiskane ovčice. Kdor pa položaj pozna ter zanesljivo poizveduje, ta bo o bosanskih Srbih drugače sodil; njemu bo črstvi bosanski zrak vse pisane pojmove o njih kmalu preinačil.
Po krvi in jeziku z bosanskimi katoliki bratje, sovražijo pravoslavni Srbi ali „hriščani" zagrizeno katoličane, ter je kder le mogoče preganjajo. Ni bil mohamedanski Turčin najhuji sovražnik bosanskega katolika, nego hriščan: Srb, in tako še je žali Bog zdaj. posebno ker tukajšnja vlada „Srbine" preveč zašeituje. Kder se je katolikom v Bosni kaj nemilega splelo, so bili izmed lOkrat gotovo Škrat hriščani Srbi s svojim kovarstvom uzrok nezgodam. Šiuvali so čestokrat Turčine, da so branili katolikom cerkve in samostane zidati ali službo Božjo opravljati. Radi tega je mržnja katolikov do hriščanov razumljiva in opravičena. Turčini za hriščane tudi malo marajo in nje zaničljivo nazivajo: „Vlahe" ali „Vlašad1- In to tudi ni neopravičeno. Ogromna večina vseh zločinov ali hudodelstev v Bosni (do 90°/o) zakrivijo Vlahi ali hriščanski Srbi. Ce se kde kak razbojnik ali tat ali drug lopov zasači, je gotovo izmed lOkrat, 9krat Vlah krivec. Pristojim rad častne pa sila redke izjeme, v obče pa velja, da so Vlahi fanatični, nestrpljivi, nezanesljivi in malo kaj prida. Vzrok, da so Vlahi v mo-raličnem obziru tako propali, je edino le iskati v pravoslavji ali razkolništvu.
(Dalje prih.)
Smešnica 43 Schulvereinov otroški vrt že sad rodi. Opoludne pri kosilu. Na mizi pečen zajec. Mali fantiček, gojenček nemškega otroškega vrta v Ljubljani rad jé pečenega zajca. Mati mu da košček pečenke. • Fantiček ga pogrize. Premalo ga mu je. Se bi rad prosil za grižljej. Da se bolj prikupi svojim slovenskim staršem, milo poprosi: „Papá, gib zaj-cen!"	Slovenec.
Razne stvari.
(S viti i cesar) so glavnega urednika „Slov. Gospodarja", č. g. dr. Lav. Gregorec-a zavoljo šulvereinskega Henkerja od celjskih porotnikov na 6 tednov v zapor obsojenega pomilostili.
(G. baron Goedel) naš državni poslanec se je z rodbino vred preselil zopet na Dunaj, kder ostane čez zimo.
(V Meranu) se ne bodo več boleni duhovniki sprejemali, da se okrevajo, ampak v Gorici.
(V Trstu) je umrl preč. g. prošt, Schnei-der, starejšim našim duhovnikom gotovo znan kot iskren pisatelj lista: Eusebia.
(Zasramovalnih pisem) in dopisnic so nemški liberalci in slovenski Judeži škode-želni brez števila doposlali našemu glavnemu uredniku. Toda najizkrenejša želja se jim ne izpolni!
(Zahvala.) Č. g Janez Modic, župnik na Prihovi, so vsako leto med učence mnogo lepih bukvic razdelili. Zadnji dve leti so plačali tudi Mohorjevo družbo za knjižnico. Podpisano šolsko vodstvo preblagemu prijatelju mladine za vse darove v svojem in v imenu svojih učencev prisrčno zahvalo izreka. Lovro Serajnik, vodja ljudske šole na Prihovi.
(V Makolah) bodo imeli dne 26. t. m. slovesno blagoslovljenje novih orgel, katere je izdelal naš mladi mojster, kranjski rojak, g. Dominik Raktelj, bivajoč tukaj v Mariboru. Delo z enajstimi spremeni je na vsako stran izvrstno, da mu ne bode blizu para najti — to sodbo so enoglasno izrekli možje strokovnjaki n. p. gg. Miklošič, Manih, Sater, Rošker. Čestitamo toraj našemil mlademu umetniku, ob enem pa tadi vrlim Makolčanom!
(Zahvala). Podpisani izreka tukaj v imenu Hrastniških pevcev Zavskim tržanom, posebno gospodom: Kukec, Hausenbuchler, Širca i Janiču za slovesni sprejem i izvrstno postrežbo dne 15. sept. 1. 1., dan našega letošnjega izleta v milo Savinjsko dolino, najprisrčnejšo zahvalo.	Emerik Moric, pevovodja.
(f Umrl) je v Celji znani narodni trgovec Franc Kapus, 55 let star. Ondi pokopali so tudi soprugo Slovencem prijaznega gostilničarja Kožerja.
(Makolski nadučitelj) g. Lesi r napada v Marburger-Zeitungi svojega lastu župnika, to je v tistem listu, ki je nedavno pisal, da bi se krščanski nauk ne smel učiti v ljudskih šolah Jednako pišejo bel;; in. francoski freimaurerji.
(Bolezen difteritis) hudo 1 jčico okolo Ptuja in po Dravskem polji.
(Stare poštne marke) od 1. 1867 so veljavne še le do 31. oktobra t 1.
(Učitelje nemce), ki skušnje iz slovenščine nimajo, nastavljajo čedalje bolj slovenskim otrokom. V razpisih učiteljskih služeb v slov. graškem glavarstvu uže dolgo ne beremo zah-tevanja, da bi prošnik moral znati slovenski.
(Obsojeni) v Cel ji: Ludvik Leskovar na 18 mesecev težke ječe zaradi posilstva 121etne deklice, Pavel Mesner na 5 mesecev in Aleks. Lesjak na 13 mesecev zavoljo požiga in goljufije, Jožef Kolar na 6 let, Martin Fajs na 2 leti, Anton Fajs na 8 mesecev, Jakob Tekavee na 18 mesecev, Liza Fajs na 2 leti, Florijan Jesih 3 ;mesece, Frant Kušar 3 leta, Janez Juhard 1 leto, Anton Dokler na 3 mesece in 48 fl. Vojniškemu Cottelnu odškodnine, Franc Kosi 6 let, Anton Kovačič 18 mesecev, Jernej Arnečič 13 mesecev zaradi tatbine, Janez Rebernjak 3 leta zavoljo uboja, Jurij Artič na 15 let tudi zavoljo umora.
(Sv. Mohorsko društvo) napal je v deželnem zboru koroškem lireralec dr. Trauu (Traven); naj vlada kresne po njem, ker je baje miru mej Nemci in Slovenci nevarno. S takimi napadi si Nemci sami nakapajo sovraštvo.
i
Na sadje- in vinorejskej šoli v Mariboru bo od 29. do 31. oktobra t. 1. kurz za goste s sledečim vsporedom:
V	sredo ¿9. oktobra: zbiranje sadja, spravljanje, hranjevanje.
V	četrtek 30 oktobra: razlaganje in raz-kazivauje važnejših sadovnih plemen.
V	petek 31. oktobra: razlaganje važne-jih plemen vinske trte.
Kurs se vrši vsaki dan od 9—12 in od 2—4 ure. Pristop je vsakemu omikancu dovoljen.
Ravnateljstvo deželno sadje- in morejsle šole.
Lepo posestvo v Vojniku.
V	trgu Vojniku pri Celji je iz proste roke na prodaj gostilniško posestvo. Hiša z enim nadstropjem, ima 6 velikih sob, kuhinjo s štedljivim ognjiščem, vodivnico, lepo klet, mesnico, ledenico, hlev, senarnico, škedenj vse zidano, v najboljem stanji, 5 oralov zemljišča.
Več pové Štefan Malaprov.	1-2
Loterijne številke:
V >dci 18. oktobra 1884: 36, 88, 44, 53, 57 i-a uunaji „ „	60, 7, 69, 30, 55
Prihodnje sreokanjo: 31. oktobra 1884.
Javna zalivala.
Podpisano županstvo izreka svojo najtoplejšo zahvalo, hitro na pomoč došlim Radmir-čanom, kakor tudi vrli Gornogradški in Re-čički požarni hrambi, ker so dne 13. t. m. marljivo in navdušeno z svojimi izvrstnimi brizgal-nicami na požaru v tukajšnem trgu delovali tako, da se tikoma pogorišča z slamoj in škod-lami krite hiše niso vplamenile. — Brez one hrabre pomoči — bi se bil ves tukajšnji spodnji trg vpepelil. Z odličnim spoštovanjem Županstvo Ljubno, dne 21. oktobra 1884. Jožef Erm^nc,	Josef Valter,
župau.	obč. svetovalec.
Anton Kralnik, obč. svetovalec.
2-2 Janez Horvat, t
kamnosekar v Radah
(Kranichsfeld, Sudbalm)

s priporoča svojo bogato zalogo E1J1- «
T grotmili križev, nagrob-■ si šli plošč iz Pohorskega marmorja.
V Ptuji ima zalogo gospod H. JLli©g,ell>aiiei% kovaški mojster. -
je deset minut od Ormoža, oddaljeno, lepo arrondirano, pri velikej cesti in v ormožkej občini ležeče posestvo, obsegajočo 100 Q° stavišča. 30 □" vrta, 1830 p° koše-nine in 4 pluge 1454 njiv. Hram in gospodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanu. Polje jako rodovitno. Cena je ugodna. Natančneje se izvč v c. It. biležni^kej pisai*nici ormožltej. 2-3
U4
ir
i ^	"V zalogi
Janeza Leona v Maribor»
je ravnokar izišel
Južnoštajerski koledar
za na steno
v nemški in slovenski izdaji
za 1. 1S85
zapopadajoč zraven popolnega koledara vse mrakove solnea in meseca, kmetov-ske pregovore o vremenu in letini, vse letne in živinske sejme, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestvice za pristojbine kolkov ali štempeljnov itd.
Praktično urejeni koledar ima to prednost, da je natisnen na velikej čet-verki in ga je možno povsod na steno obesiti.
t
K
gibe
Teljn aattto 9S ftr.
Prodajalcem, se dovoti primeren nadavek.
X

Za mesec listopad
priporočamo naslednjo knjigo:
POMOČ
dušam v vicah
ali
Premišljevanja in molitve
za naše ljube ranjke.
Po P. St. Dosenbahu S. J. poslovenil P. Hrisoofon M.
Cena: trdo vezano 55 kr., v pol usnji 70 kr., v usnji 75 kr., z zlato obrezo 1 gld. 10 ki*.
Kdor naroči 12 iztisov, dobi 1 iz-tis prosto.
KATOLIŠKA BUKVARN A T L JUBL JANI.
1-3

prAstovoljna prodaja
5 tečaji in stopo zraven 7 oralo •eč hoste, travnike in njive; mli; r>pja so v prav dobrem stanji, vod in se lahko zmiraj za dva pek "Vupaj po prav nizki ceni. Kdo o ¿deti, naj se oglasi pri lastniki Fiviiie Helali, p. d. Gorjup, posest niku v Verbnem hiš. štev 3 blizu sv. Juriji na juž. železnici.	2—1
! n, hoi
FRANC SWATY,
Ukoristitev vinskih ostankov, fabrika žganic, likere, Franz-žganice in ko-gnaka
v Mariboru,
Fabrika: v Schmidererjevej ulici št. 3 in 4. Zaloga: v Koroškej ulici štev. 20.
priporoča svojo izvrstno žganico iz muškato-vega tropinovca
8 poroštvom za pravo, vleženo blago.
r

m
X
Harmonična zvonila
jarmi vred proti poroštvu, da so dobro vglasbena in iz najfiniše robe.
Zvončke za na steno, zvončke za službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po 6, 8, 10 fl. eden. Dalje:
Cerkvene svetilnike
w lustre, svetilnice, svetilnike za na steno, ^ kanontablice, masivne iz zmesi zlatu podobne po izvrstno okusnih modelih lite, ki se krasno svelijo, kakor bi zlate bile, in so trpežne za več, kakor 100 let, solidno delane n jih po nizkej ceni pripor o ču je
Albert Samassa
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja
v Ljubljani,
D^t- Podrobne eenilnike dopoSilja brezplačno in franlco.
%
t
9
%
Izdate\j in založnik tisk. kat. društvo. Odgov. urednik L. Kordeš. Tisk J. Leon a v Mariboru. (Odgov. Lav. Kordeš.)