J mnsariHMHMDBBBiU Zbor delegatov delavskega razreda BEOGRAD, 19. decembra — S sprejemom Jdnajstih kongresnih resolucij in novega starta Zveze sindikatov Jugoslavije bo VII. kon-ps ZSJ, delegatski dogovor jugoslovanskega klavskega razreda na najvišji ravni, na jutriš-|5iem zasedanju zaključil svoje štiridnevno k [ Vil. kongres ZSJ se je začel v veliki dvorani ^oma sindikatov v torek dopoldne ob prisotnosti predsednika republike in ZKJ Josipa "roza Tita. Udeležuje se ga okoli 1300 dele-?atov. Prisostvujejo pa mu tudi vidni" revolu-Ponarji in veterani sindikalnega in delavskega Panja, člani predsedstva SFRJ, predsedstva rK ZKJ, skupščine SFRJ, zveznega izvršnega reta, zvezne konference SZDL Jugoslavije in r drugi gosti. V delu kongresa, ki ga spremlja Pkoli 300 domačih in tujih novinarjev, spde-Rje tudi delegacija naših delavcev, začasno 21. XII. 1974 - ŠT. 51 - XXXI ‘‘Poslenih v tujini ter 130 predstavnikov sinodalnih organizacij iz 100 dežel vsega sveta. be kongres ZŠJ je odprl Mika Špiljak, ji tedsednik Sveta ZSJ in pri tem pozdravil predori -Onika Tita kot vedno najbolj dobrodošlega ust* »sta". Predsednik Špiljak je predlagal, dele-r,k pa so kot izraz lastne želje in želja timskega razreda, ki ga zastopajo na tem ifllr »Ogresu, z burnim odobravanjem sprejeli /»dlog o izvolitvi tovariša Tita za čaštnega )V. »dsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. ;lid'. ^a prvi seji so delegati in gosti prisluhnili še it! godnemu poročilu Mike Špiljaka o nalogah o P r^dikatov in utrjevanju vloge delavskega raz- ofll pri razvoju samoupravnih socialističnih t)<^ r^osov. Nato je kongres nadaljeval delo v fisijah za družbenoekonomski razvoj in . t3m dohodka, za življenjske in delovne raz-1$ za samoupravljanje, za izobraževanje in Ui0' pkrro, za politični sistem in statut ter v V11 fisiji za mednarodne odnose ZSJ. 'ti i ^0 to poročamo, nobena izmed kongresnih ['jjll p^isij še ni zaključila dela. Za vse komisije U w sta značilna izredno zavzeto razpravljanje o ijašanjih, ki so na dnevnem redu ter veliko (C tp do razpravljavcev, med katerimi so soraz-,S(i( j|etdo zelo močno zastopani tudi delegati iz (^j°venije. O VII. kongresu Zveze sindikatov 0(0* Joslavije bomo poročah še v naslednji šte- našega hsta. ' to kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije Prepričan sem, da bo ta kongres delovni dogovor o še uspešnejši akciji sindikatov pri izpolnjevanju velikih nalog, ki čakajo našo družbo Dovolite mi, da se najtopleje zahvalim za izredno pozornost, ki ste mi jo izkazali z izvolitvijo za častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. Zame je to velika počastitev in dragoceno priznanje. To meje še tembolj ganilo, ker sem si tudi sam, v svoji mladosti, pridobival v sindikalnih vrstah borbene izkušnje, ki sem jih pozneje lahko upo- rabil skupaj z delavskim razredom v boju za njegove pravice. Naši ljudje od tega kongresa veliko pričakujejo. Na njem naj bi se uveljavila nova in zelo pomembna vloga sindikatov kot najširše organizacije samoupravljavcev, vsega delavskega razreda v boju za uresničitev njegovega z ustavo določenega položaja in čedalje bolj izpopolnjeno vlogo v celotnem družbenem življenju. Vaša organizacija naj tako kot doslej izraža in krepi enotnost interesov delavcev in njihovo solidarnost ter naj bo eden od važnih dejavnikov krepitve bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Nadaljevanje na 4. strani ČASTNI PREDSEDNIK ZSJ Kjposredno po otvoritvi VII. kongresa in po delovnega predsedstva je delovni pred-dal besedit Miku Špiljku. V imenu delav-k tazreda in delovnih ljudi naše dežele, sindi-T. Xa članstva, organizacij in organov sindika-zveze sindikatov je predsednik sveta ZSJ LQSal kongresu, naj tovariša Josipa Broza-Tita K^1. Za častnega predsednika Zveze sindi-\uSoslavije. ) aplavz v prepolni dvorani Doma sindika-|L bil odmev tega predloga in razpoloženja \ i0v. vseh delovnih ljudi Jugoslavije. razred s tem izraža zaupanje in pri-tovarišu Titu, ki je vgradil sebe in revolu-zgodovinske vrednote v temelje sociali-% ^ samoupravne Jugoslavije, je nadaljeval S^liak, njegove besede pa so se izgubljale v Sfe1 aplavzu delegatov in gostov, v ovacijah > y Titu in Zvezi komunistov Jugoslavije. S . Vseh etapah razvoja naše družbe je tovariš JSsj čelu komunistične partije in Zveze ko-Jugoslavije organiziral in vodil delavski njegovem revolucionarnem boju za novo ^ kt!!1 b°li humane odnose med ljudmi. k° delavski razred Jugoslavije dosledno uie Titovo besedo in misel v revolucio- narni akciji, v samoupravni praksi, potrjuje utemeljenost in poln pomen teoretičnih predpostavk marksizma in leninizma. Ponosni smo na to, da smo njegovi sodobniki, soborci, ker so njegova revolucionarna dela tudi naša dejanja. S tem, ko smo izbrali tovariša Tita za častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije, izražamo enotno željo delavskega razreda, članstva in organizacij sindikata, da še naprej stopajo po Titovi poti, da nadaljujejo z njegovo revolucionarno akcijo, da se dosledno bore za utrditev socialistične skupnosti enakopravnih mrodov in narodnosti ter za krepitev bratstva in enotnosti. Da zagotove oblast delavskega razreda, hitrejši in bolj vsestranski razvoj socialistične samoupravne Jugoslavije. S tem, ko proglašamo tovariša Tita za ■ častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije, VII. kongres podeljuje tovarišu Titu listino, ki se glasi: „Na soglasno željo članstva delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije, upoštevaje predloge in pobude sindikalnih organizacij, uresničujoč sklepe republiških kongresov in pokrajinskih konferenc zveze sindikatov, VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije proglaša tovariša Josipa Broza - Tita za častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. Zato, ker je bil sam delavec in je vse svoje življenje brez pridržkov in omahovanj posvetil boju za osvoboditev delavskega razreda, za srečo in dostojanstvo človeka, graditvi nove družbe, ki temelji m enakosti in pravičnosti. Zato, ker je na čelu komunistične partije in narodov Jugoslavije kot izreden strateg in vojni heroj začel, organiziral in vodil oboroženo revolucijo, ki je prinesla naši deželi svobodo ter zgodovinsko družbeno preobrazbo. Zato, ker je v najtežjih razmerah in preizkušnjah z dvojno zmago nad najbolj mračnim despotizmom in težko dediščino preteklosti uresničil bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Zato, ker je s svojo mislijo, besedo in z dejanji zagotavljal in uresničeval ustvarjalno kontinuiteto jugoslovanske revolucije, katere bistvo je v nenehnih prizadevanjih, da bi bili človeški odnosi čimbolj humani, človekovo življenje pa čimbolj polno in vredno tega imena in pomena. Zato, ker je pogumen in neutruden borec za samoupravno socialistično družbo, ki je prvič v človeški zgodovini naredila iz človeka gospodarja nad sadovi in pogoji svojega dela, ga osvobaja po- nižanja in odtujevanja, ki ga je stoletja tlačilo. Zato, ker je s svojo državniško daljnovidnostjo, pogumom in doslednostjo dokazal, da sta boj za mir in boj za svobodo dve obliki istega prizadevanja. Zato, ker je eden od ustvarjalcev in nosilcev neuvrščenosti kot nove velike politične in moralne sile človeštva, katere cilj je zagotovitev mednarodnega reda, ki temelji na uresničenju enakopravnosti in na spoštovanju neodvisnosti, ker je s svojo mednarodno vlogo in angažiranjem potrdil, da je mir pravo vzdušje za človekov napredek in da mora tudi napredek predstavljati vsebino miru, zato, ker je močno afirmiral vodilno vlogo delavskega razreda pri graditvi republike dela, pri zagotavljanju širok ji možnosti za ustvarjalno uveljavljanje človekove osebnosti, za vsestranski napredek naše skupnosti. Zato, ker je Marxovo idejo osvobajanja dela pretvoril v temeljni cilj in v družbeno prakso naše socialistične skupnosti. Zato, ker je v svoj celotni lik in ravnapje vklesal poteze pravega proletarca - revolucionarja, neustrašnega in nezlomljivega pri obrambi družbene resnice in pravičnosti, globoko doslednega v akciji, človeško toplega do soborcev. V SREDIŠČU POZORNOSTI 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE # 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUG Nikoli doslej ni bilo tako ugodnih razmer za delovanje sindikatov, kot so po sprejetju nove ustave in po X. kongresu ZKJ # Kongres naj še posebej opredeli, kako usposobiti sindikalno organizacijo za tako zahtevne in odgovorne naloge, kot jih opredeljujejo nova ustava in sklepi X. kongresa ZKJ • Boj proti inflaciji in za stabilnejši razvoj gospodarstva bo uspešnejši, če se bomo organizirali za racionalno gospodarjenje # Stališče sindikatov je jasno: zavzemajo se za boljše delo, za višjo produktivnost, za večji dohodek, s tem pa tudi za višje osebne dohodke# „Sedmi kongres Zveze sindikatov zaseda v času, ki ga označuje živa aktivnost celotne družbe za uresničenje ustave in sklepov desetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije,“ je dejal predsednik Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak v svojem uvodnem referatu, ki mu je dal zgovoren naslov „Sindikati in krepitev vloge •delavskega razreda pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov." Naš kongres mora opredeliti konkretno vlogo in naloge sindikatov v nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenih odnosov na vseh področjih dela in življenja. Zavoljo tega je to kongres najširše politične akcije delavskega razreda za uresničenje ustave in sklepov desetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ta cilj so zasledovali tudi republiški kongresi in pokrajinske konference sindikatov. Zato tudi pomenijo temeljito pripravo današnjega kongresa in usposabljanje sindikatov za prihodnje naloge. in o usposabljanju delavcev za samoupravljanje." ZAVZEMALI SE BOMO ZA SPREMEMBE, KI BODO PRIPOMOGLE K OBJEKTiVIZACIJI POGOJEV GOSPODARJENJA Deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je uspešno razrešil številne idejnopolitične dileme o nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Ustvarjeno je bilo izredno ugodno politično razpoloženje za aktivnost sindikatov, povečale ,so se možnosti za politično in samoupravno angažiranje delavskega razreda na vseh področjih družbenega življenja. Titova politika krepitve razrednih osnov zveze komunistov in krepitve družbene vloge delavskega razreda nasploh je dobila polno podporo v vrstah zveze komunistov, med najširšim članstvom sindikatov in v naši celotni družbi. Mislim, da lahko upravičeno rečemo, da razmere nikoli niso bile tako zelo naklonjene dejavnosti sindikatov kot prav po sprejetju nove ustave in po desetem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. To pa nam nalaga še posebno odgovornost. zvezi komunistov in v celotni družbi. Sprejem ustavnih dopolnil o združenem delu, zlasti ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ter uveljavitev samoupravnega sporazumevanja jn družbenega dogovarjanja, je pomemben dogodek v boju za razvoj samoupravne družbe. Za ta čas pa so značilni tudi okrepljeni napori protisamoupravnih in protisocialističnih sil, da bi zaustavile proces nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov. 21. seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije ter pismo predsednika Tita pomenita začetek odločne akcije, da v naši družbi zlomimo protisamo-upravne in protisocialistične odpore. Za uspeh politične akcije je bila odločilnega pomena vloga tovariša Tita, ki je s svojimi pobudami povezoval in usmerjal organizirane socialistične sile. Nova ustava je vnesla kvalitetne spremembe v družbenoekonomske odnose in v politični sistem. Nastajajo temeljne organizacije združenega dela, uveljavljeno je načelo o neodtujljivi pravici delavca, da razpolaga z dohodkom, nastajajo samoupravne interesne skupnosti. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje se je uveljavilo na mnogih področjih družbenega življenja, samoupravne delegacije in nove skupščine, ustanovljene po delegatskem načelu, sp začele s svojim delovanjem. yse te spremembe pa kar najbolj neposredno vplivajo na položaj in na družbeno vlogo sindikatov, na vsebino in metode njihovega delovanja. Vendar — vsi ti procesi so se šele začeli, za njihovo vsebino se moramo še boriti." V nadaljevanju svoje uvodne besede na VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije je Mika. Špiljak izrekel sodbo, da se obdobje med obema kongresoma uvršča med najbolj dinamična obdobja našega revolucionarnega razvoja. Z gospodarsko in družbeno reformo se je začel več let trajajoč proces, da bi delavski razred zagospodaril nad celotno družbeno reprodukcijo. Na drugem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije je spregovoril delavski razred, kongres sam pa je pomenil odločilno spodbudo in podporo nadaljnjim ustavnim spremembam; enotnost delavskega razreda Jugoslavije, ki jo je izpričal kongres, pa je predstavljala realno osnovo za krepitev idejnopolitične enotnosti v Sprejem nove ustave in politična enotnost, izpričana na desetem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije - vse to je razpršilo iluzije reakcionarnih sil v svetu o nadaljnjem razvoju Jugoslavije. Po zaslugi akcije neuvrščenih se je začel tudi proces spreminjanja mednarodnih gospodarskih odnosov. Povečanje cen nafte in drugih surovin je v vsej globini razkrilo nasprotja v sodobnem svetu in stopnjo izkoriščanja nerazvitih držav - proizvajalk surovin. Boj za narodnostno, gospodarsko in družbeno emancipacijo poteka v znamenju stalnih spopadov s silami, ki žele zaustaviti razvoj in ohraniti stare odnose ter izkoriščanje. Imperializem ne izbira sredstev, uveljavlja politiko pritiskov na posamezne države, uporablja silo in celo neposredno vojaško intervencijo. Tudi naša država je bila zavoljo svoje dosledno neuvrščene politike in zavoljo svoje podpore narodom, ki se bore za osvoboditev in enakopravne odnose, izpostavljena takim pritiskom. Toda prav zavoljo svoje enotnosti in pripravljenosti, da branimo in ubranimo svojo neodvisnost, smo se in se bomo vslej uspešno upirali takim pritiskom. ,,Naš kongres", je opozoril Mika Špiljak, „mora na podlagi teh izkušenj in dosežkov posvetiti vso pozornost vprašanjem in problemom, ki danes teže delovnega človeka in na katera zahteva odgovora tudi od sindikatov. Na tem kongresu' moramo še posebej odgovoriti na vprašanje, kako usposobiti sindikalno organizacijo za tako zahtevne naloge. Sprejeti moramo stališča o nadaljnjem gospodarskem razvoju, o združevanju dela in sredstev, o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o na- daljnjem razvijanju samoupravnih odnosov, o živ- ljenjskem standardu zaposlenih Ne da bi se spuščal v podrobnejšo analizo dosedanjega gospodarskega razvoja, saj je to storil že X. kongres ZKJ in so o teh vprašanjih večkrat razpravljali tudi sindikati, je Mika Špiljak poudaril predvsem to, da so delovni ljudje z izjemnimi napori v obdobju med šestim in sedmim kongresom Zveze/ sindikatov Jugoslavije dosegli pomembne rezultate v družbenoekonomskem razvoju. Nadaljuje se proces preobrazbe iz agrarnega v industrijsko gospodarstvo, priče smo pomembnim spremembam v materialni in socialni bazi družbe. Tako je v letih 1968/73 naraščal fizični obseg industrijske proizvodnje po stopnji 8,9 % letno, obseg kmetijske proizvodnje pa po stopnji 3,3 %, medtem ko sta realni družbeni proizvod in narodni dohodek naraščala po stopnji 7 % letno. Vsi ti in drugi rezultati v materialnem razvoju so omogočili nadaljnjo rast zaposlenosti in življenjskega standarda. Tako se je v omenjenem obdobju povečalo število zaposlenih za 726.000 delavcev ali za 20,8 %. Celotpa osebna poraba je v tem obdobju naraščala po stopnji 7,6 % letno. V tem obdobju smo zgradili 642.674 stanovanj ali 128.670 letno. Znatno smo razširili mrežo šolstva, povečalo se je število učencev in predavateljskega kadra. Samo v srednjih strokovnih šolah se je v tem obdobju povečalo število učencev za 50 %, na fakultetah, visokih in višjih šolah pa študira v šolskem letu 1913/14 328.536 študentov, kar je v primerjavi s šolskim letom 1968/69 za 42 % več. Rast števila zaposlenih spremljajo odločilne spremembe v izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi. Tako je bilo že v letu 1972 od skupnega števila zaposlenih 67,8 % kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev ter delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. V teh in številnih drugih primerih se po besedah predsednika Sveta ZSJ skrivajo ogromni napori delovnih ljudi pa tudi aktivnost sindikalne organizacije. Kljub temu pa Mika Špiljak ugotavlja: ,,Kljub pozitivnim rezultatom v družbenoekonomskem razvoju pa je prišlo v obdobju med šestim in sedmim kongresom tudi do določenih slabosti in problemov, med katerimi še posebej poudaijam naslednje: — nadaljnje zaostrovanje že poprej ustvarjenih nesorazmerij v strukturi gospodarstva — zlasti zaostajanje na področju energetike, proizvodnje surovin, kmetijstva, prometa; — izredno visoka inflatorna rast cen, ki jo je zlasti lani in letos spodbujala tudi inflacija iz inozemstva, in to prek strukture uvoza; — plačilno bilanco s tujino obremenjuje visok uvoz industrijskih surovin, energetskih goriv in hrane, kar vse omejuje bolj dinamičen gospodarski razvoj in rast življenjskega standarda; zaostajanje v razvoju' gospodarskega sistema, zlasti pa sistema dohodkovnih odnosov in uveljavitve socialističnih načel delitve po delu." - Kje so vzroki za take razmere in gibanja v gospodarstvu? Mika Špiljak navaja zlasti pomanjkanje skupno dogovorjene razvojne politike, premajhno medsebojno usklajenost razvojne politike in gospodarskega sistema kot celote, zlasti pa nekaterih njegovih delov, kot denimo sistema in politike cen, sistema razširjene reprodukcije, davčnega sistema,, zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, ohranjevanje predvsem administrativnih ukrepov pri usmerjanju tokov družbene reprodukcije, ne nazadnje pa tudi počasnost, omahovanja in povsem nasprotna ravnanja pri uresničevanju dogovorjene razvojne politike. Te ugotovitve pa jasno opredeljujejo smer naše akcije in naše bodoče naloge na tem področju. Kriza mednarodnega monetarnega sistema, energetska in surovinska kriza - vse to vpliva tudi na naše gospodarstvo. Recesijska gibanja v razvitih zahodnih državah, kamor gre približno 40 % odstotkov našega izvoza, omejujejo izvoz in zaostrujejo probleme naše plačilne bilance. Višje cene surovin in energetskih virov iz uvoza zmanjšujejo akumula-tivnost posameznih panog, grupacij in področij gospodarstva, v marsičem vplivajo na domačo raven in pariteto cen, odločilno spreminjajo položaj proizvajalcev v primerni delitvi dohodka, povečujejo inflatorno rast cen. Vsi ti problemi, zlasti pa povečan plačilni deficit, nas bodo spremljali tudi v prihodnjih letih. Na te težave se mora pripraviti delavski razred, njihovo premagovanje pa terja po besedah predsednika Sveta ZSJ veliko mero realnosti in maksimalno mobilizacijo vseh sil naše družbe. ,,V boju proti inflaciji in za stabilnejša gibanja gospodarstva pa bomo uspešnejši, če se bomo bolje organizirali za racionalno gospodarjenje. Znane so nam velike rezerve v kapacitetah, v majhnem številu izmen, v izgubah časa, ko čakamo na delo, skratka, v organizaciji proizvodnje. Prav tu, v organizaciji proizvodnje, se veliko bolj kot v povečevanju fizičnih naporov delavcev skrivajo naše največje rezerve in največje možnosti v spopadu z inflacijo. Znana je kvaliteta naših delavcev in znani so nam veliko večji rezultati, ki jih dosegajo naši delavci zunaj države, če jih primerjamo s tistimi, kijih dosegajo v domačih tovarnah. Gre za dva osnovna razloga: slaba organizacija dela in nerazvita delitev po rezultatih dela. Zavoljo tega moramo glavno aktivnost ža stabilizacijo razvijati prav na teh dveh pod- ročjih. Toda zavedati se. moramo tudi dejstva, da brez polnega aktiviranja strokovnih in znanstvenili kadrov, brez močne družbene podpore tem kadrom, brez mateialnega in družbenega priznanja za delo tudi ne bo boljše organizacije dela." Pred nami so tri pomembne naloge. Najprej: opredelitev skupne dolgoročne razvojne politike do leta 1985 in petletnega plana za obdobje od. 1976 do 1980. leta. Nato: odločnejši in bolj organiziran boj proti inflaciji. In slednjič: dograjevanje družbenoekonomskega in zlasti gospodarskega sistema v skladu z določili nove ustave SFRJ, republiških in pokrajinskih ustav ter stališči X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. ' „Upoštevaje to," pravi predsednik Sveta ZSJ, „se bodo sindikati na vseh ravneh aktivno vključili v pripravo, sprejem in uresničitev vseh planskih dokumentov, da bi tako pripomogli k reševanju omenjenih problemov, zlasti pa tistih nalog, za katere je že po ustavi odgovorna Sindikalna organizacija. Veliko bolj aktivno se moramo tudi zavzemati za ustrezne spremembe v sistemu in politiki cen, davkov in prispevkov, v deviznem, zunanjetrgovinskem ' in kreditno-mone-tarnem sistemu, za spremembe, ki bodo v skladu s cilji razvojne politike pripomogle k objektivi- zaciji pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka. Uspešno reševanje teh problemov je eden temeljnih pogojev za nadaljnji razvoj sistema dohodka in dohodkovnih odnosov, za doslednejšo uveljavitev socialističnih načel delitve po delu." NAŠA DOLŽNOST JE UVELJAVITI NAČELO DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA V nadaljevanju svojega referata se je Mika Špiljak pomudil pri nalogah sindikatov, ki zadevajo pridobivanje in delitev dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke. Opozoril je, da pomenijo velik problem v delitvi dohodka po rezultatih dela neenaki pogoji, v katerih temeljne organizacije združenega dela ustvarjajo dohodek. Noben pogovor z delavci ne mine, da bi ne opozorili na ta problem. Medtem ko nekatere grupacije ob velikanskih naporih in v izredno težkih pogojih ustvarjajo svoj dohodek, pa druge prihajajo do dohodka po dokaj lahki poti. Glavni vzroki za to pa se skrivajo v nerešenih in z ustavo neusklajenih sistemskih vprašanjih ter v vse premalo usklajeni razvojni politiki. „Nujno potrebno je", opozarja Mika Špiljak, „da se sindikalne organizacije na vseh ravneh usmerijo k tem problemom, da jih začno veliko bolj temeljito proučevati in skupaj z drugimi tudi predlagati rešitve zanje." Organizacije združenega dela so sc v okviru grupacij že začela dogovarjati o razvojni politiki, o usklajevanju politike cen od surovin — do predelave, o uvozno-izvozni politiki in o drugih vprašanjih. S tem se je začel proces prenosa odgovornosti za razvoj na združeno delo. Področje formiranja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov pa postaja še posebej pomembno v sedanjih razmerah, ko temeljne organizacije združenega dela že razpolagajo s celotnim dohodkom in tudi odločajo o njegovi delitvi. Pomemben vzrok za socialne razlike, do katerih je prišlo, pred nekaj leti, je pomenil odstop od načela delitve osebnih dohodkov po re- zultatih dela. Zavoljo tega smo t111*’ o začeli snovati družbene dogovore1" ^ samoupravne sporazume. To je ^ hkrati tudi prvo področje, na --. terem smo. uveljavili sistem dri”' 4.,.'ribe nega dogovarjanja in . sa,1,(!’i . 11 upravnega sporazumevanja. Vend®1 de pa smo kasneje vse premalo a.fl" , M i zirali delovanje sporazumov, vse k malo smo se ukvarjali s tem, k"*'0 !rh. ] izpopolnjevati kriterije in merila delitev po delu. In medtem ko s° l( potlej zavoljo odstopa od načela^ litve po delu nastajale ne u pravic ca0- ^ velike razlike v osebnih dohodki>,, l, .u ko so se porajale socialne razli^U ' U3 politični problemi, pa smo se z® 4t n znašli v drugi skrajnosti - v urav"1’ Jri vi lovki z vsemi njenimi posledicaP11, J dt Kaj se je pravzaprav priij' mo , se vprašuje Mika SpilJ® tj v zatem pa sam odgovarja: !ka j, ,,Pogojni" delavec je ^ Jostij mišljen kot kriterij delitve d0-. I; .iai hodka v odnosih med panogajj1. 'neg-, in dejavnostmi. Vendar pa je J1 praviloma uporabljen tudi v 0e' litvi osebnih dohodkov. Fot malni kriteriji, kot denimo lifikacija, delovno mesto in f. obfii lovni staž so postali odločil^ Delitev po delu se je ohrani^ !ieja samo na mestih, kjer učihe )n 0 n? _____ ____ _______, _ . _ VJ merijo z normo. Celotna režij3, /cjav iso 3 VS organizatorji proizvodnje delovodje do direktorja - pa sv „ ostali zunaj merjenja rezultat0 : ^ dela in delitve po delu. T° r ^ bržčas, osnovna slabost v 83 .j ^ razmerah na tem p00 danjih ročju. Toda, tako kot po rta i' fev vadi, iz ene slabosti izvirajo tud* druge. niso Na eni strani — premajh^ ^ k. zadovoljivo 1,3 Fvar stimulacija dela, slabši rezultaI( j dela, pa tudi osebni dohod , K- • ‘»va !tj raščati. Po drugi strani pa:ij^ pa mogli flacija in rast življenjskih str^' ^ škov objektivno krepita - momente socialnega varstva ifl j3! J lične beneficije, kar je v taks0 t^. razmerah tudi nujno. Benefic/[ .Ti 10' l;i^1 ^ ■ pii leg; v večini organizacij dobijo ^ ^ likšne razsežnosti glede na o/1 ne dohodke/ da začnejo ^ ravnost destimulativno vpl>'/■ . pa na delo. (Praviloma je edini kr terij za najrazličnejše beneM '.atole najnižji osebni dohod0*:' fOv iiajiiiz.j i um utii— v,. \ Vsak delavec si zelo hitro n računa, koliko več lahko latuna, ivuiirvu vet laiuv- . fl -p. služi z večjim naporom, k0’1^ /•'go pa bo pri tem izgubil na f°v.( različnih beneficij. In delave^ dobro izračunal. Nanj sme ^ najmanj valiti krivdo: ved°.,} tako, kot ga usmerjajo ineL delitve dohodka in osebnih hodkov." sto In ko delavec na delovnem 01. ^ spozna, da ne more bolje de*4^ bolje zaslužiti, potem varčuje s ^ jimi silami, zaslužek pa išče drjiž ^ Vse to seveda vpliva na del° .....> del°vl nai tez trio. 11 os 'm disciplino, odraža se v številu**1 gubljenih delovnih urah, v o?r% Sot 3tO' i;1135 !1 t: s l6 % nem številu izgubljenih °el“ jjo dni. Samo v 1973. letu smo zaV ; bolezni, poškodb pri delu 3,1 JJ,;- 1 klicnih boleznih izvabili 65 % ------ -------— izgubili 6? 'p» :!>ta, lijonov delovnih dni, pri čem^pj \ a sploh niso upoštevani neupr®v A izostanki z dela, neplačani d°P^-čakanje na delo zavoljo slabe nizacije dela in drugega. ^o- : Koliko vse to zmanjšuje jT,. izvodnjo, dohodek, sredstva z3 (j. demizacijo, za nova delovna 01. ^ za osebne dohodke, za standfLjt* se sprašuje Mika Špiljak in opozarja: ^ „Sindikat se mora resn0^, , , da spremenimo ^te re- ^ vzeti, mere, in sicer tako, da jr^ menimo kriterije v druz „ dogovorih in samoupravni*1 razumih. Naše stališče m0*3^ jasno: zavzemamo se za st, delo in za večjo produkti' za večji dohodek in - „ višje osebne dohodke. Sam •o e i da h, 'Žič % 1 v A t s' te> I \\ i* •l! V SREDIŠČU POZORNOSTI )7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIjE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUG od K 1 zagotovi pravilno so-0 politiko in polno soli- J o-1 Qa razmere niso še hujše, še težje, se moramo ur % velikemu entuziazmu ^ lc. delavskega razreda, ki je ^ interesih povezan z de-[e' kolektivi, s samoirprav-z) Prav kvalificirani in vi-^alificirani delavec, njuna je- ‘j,>n pripravljenost za delo, no, '•inb vsem slabostim v šiiti. * dehtve pripomogla k s«:, 'da posledice omenjenih M niso še večje .. nf In vrednotenja dela in delitev ^ i*1-dohodkov po delu tudi ni ifi’ ’ družbenih dejavnostih, zlasti jc, Jforemo biti zadovoljni z- raz-v organih uprave. Delitev Ijjl in osebnih dohodkov v teh I.J. J°stih pa mora temeljiti na »ačelih kot v organizacijah ega dela v gospodarstvu, to- [fl1 ^ | tezultatih dela, osebni do-1£’ Morajo biti usklajeni z gi- (i osebnih dohodkov na do- /i' rtl področju. Posebno poje- pa moramo posvetiti ne 0 ^likovanju noviji odnosov v •i« ^oijah združenega dela druž-r j, ■ il ju Vjah___________0___________ .^javnosti, temveč tudi obli-odnosov na relaciji druž- ^javnosti - gospodarstvo - p* |3 vseh mestih, kjer se delo je, " v gospodarskih organi-se- J)1 Pa je treba poiskati me- ^»ev za rezultate dela, ni dj Ve za osebne dohodke, ki 0 iz rezultatov dela. Me-i Jela morajo vsebovati vse ti Jjhe, ki vplivajo na večji ^k. Uveljaviti moramo '"anje, da morajo uživati , k podporo prav tisti de-ki v takšnih razmerah naj-^služijo, saj tudi največ Vajo k ustvarjanju do- vsa delovna mesta Ifi 13-iif ■ff je-\t ije Mih dejavnostih in orga-- 'M ter na tistih delovnih l’ kjer individualnega Prispevka in učinka iz egakoli razloga ne me-Pa je treba osebne do-ij6 1. spraviti v odvisnost od c)- 0v dela in osebnih do-iZ' tj,v v gospodarstvu ter jih M s temi gibanji.41 <0 f> Pa predsednik Zveze sindi-'^goslavije pristavlja: y \ v naših razmerah sploh )0 govorimo o zaščitni vlogi , K potem se le-ta od-.Jslednjem: ^ J j, razvoj samoupravljanja, ,Jransko sodelovanje vseh ^ pri sprejemanju odlo-i hkrati pa proti sleher-i .Prilaščanju teh pravic, (^rokratski samovolji in dlakam nehumanega od-tl() človeka. Nova ustava je :le orožje v rokah sin- ki dolžnost, uvedla je - j ^ J ''»-'iU.llAiV-U Otilil WLij_/X CA V - i ,a bi s to zaščitno funk-L. °lj odločno nadaljeval. 'C L Organizacije: dala ji je in dc' vobra 1 bi s olj 0( da se bori za stališča Mvobranilca samouprav-bis večine delavcev, ki smotrno izrabo velikih , nosti in rezerv, s katerim1 • 'V polagamo, premagujemo, spodarske in druge tc ustvaijamo- pogoje za poslovanje ter krepimo - , spodarstvo in njegov P°‘? Jffj mednarodnih ekonomskif1 tje nosih. % POVEČAJTE SKRB ; ZA NAŠ DELAVSK' k podmladek Seveda se moramo iiy gospodarstvu, marveč 1110J-fj vseh drugih družbenih ročjih — držati tistega, g(£Sj(' skupno začrtali, in ^ j^a1 ničevati. Da pa bi dojj^ uresničevali sklepe, je enkrat zagotoviti staln0.j \lf% zorstvo nad njihovim njevanjem na vseh podrou zaostriti odgovornost 1,2^[iljrji ravneh. Ko to pravim, ^ tako na zvezo konium5 ., , % 4) druge družbenopolitične nizacije kot na državne l'1 j|^ upravne organe, na sle!’1^ f ^ lektiv in na sleherne?3 i>'nj, sameznika. Kajti zahte^ našnjega časa so take, delavnosti in neodgovori1^ thjj mogoče več trpeti, ■■-j kogarkoli. Še zlasti ITl0r3 ostriti boj proti tistim, k' ier ' 1 nih pozicij sovražno skyšajo ovirati naš soci^ ^ Jj V'1 'V samoupravni razvoj. Tn ^ odločilnega pomena ,3iS% žiranost delavskega raZf f ^ se je že doslej pokazal0’ nč y . . —.K > najpomembnejši dejavnik gi najpuinenionejsr uejo,- >1,, < nosti in trdnosti naše-skujjj J ■{ Na koncu bi rad P°v£Ljo 1 je zveza sindikatov s ^ Kr;} javnostjo v zadnjem čas ’ pf lj v pripravah na repubh8^ ^ ^ grese in na ta pomenm-^i ^ greš, pokazala, da je 0 e P t spoznala svoje odgov° ir je loge v nadaljnjem razVj, samoupravne s°cl j,s sfu,. družbe. Naj bo ta kongf p, j buda za še popo^g^ju ji, nn I7.n0inicv J !',1t S^3 enotnost pri nalog. Med temi -- . vam eno še posebej P0 d3 ,, srce - prispevajte K bo občutneje poveča \/1‘, naš delavski podmla°e^0štev' je namreč eno. od P° |Uc ter da začne s 'V^itev ° akcB° za Hjkrnvo ure- sc ^S^AT MORA DELOVATI \if NOTRANJA SILA ^amoupravuanja °. 36.6113 °d prednostnih ‘(• ^^k-Slndikatov v Prihodnjem .5 a °bju vztrajen boj za samo-^^ziranje in nepo-°djočanje delavcev v ^ °rganizacijah združe- iž3)ijj dela. Kolikor bolj se raz-i ^ ^Posredno samoupravlja-i sijjko bolj postaja nujno, V, . kat deluje kot njegova s&sila- at se mora nenehno za-lelavp11 Za to> da bi mobiliziral z odločilnimi spre- y za sodelovanje v nepo-itg odločanju, boriti se 5'’$ ,3 ill? tako. Zato je moupravni aktivnosti krajevnih skupnosti. V akcijah krajevnih organizacij socialistične zveze se morajo člani sindikata organizirano boriti za uveljavljanje samoupravljanja v krajevni skupnosti in občini, za dogovarjanje delovnih ljudi in občanov o zadovoljevanju vseh skupnih potreb. VLOGA SINDIKATOV V SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU „Z novo ustavo so sindikati flL '“"'“z. da lbl V. ^o . a sprejemali poli- „______________________________ lii^^erje IaV^ne ® 50cistično dobili pomembno vlogo pri sa- f .k. J ne odločitve. Doslej moupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju,*1 ugotavlja Dušan Bogdanov. „V praksi se moramo boriti, da bi to funkcijo čim bdj dosledno in učinkovito uresničili, da bi samoupravne sporazume in družbene dogovore doumeli in jih uporabili kot sestavni del samoupravljanja, kot sredstvo v razvoju samoupravnih odnosov in v osvobajanju dela. Ta vloga sindikatov pa seveda ni omejena samo na podpisovanje teh dokumentov. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje moramo politično usmerjati, kar’ pa pomeni, da moramo že poprej oblikovati ®dah Dušana Bogdanova s Sv^l:.jnih nalog sindikatov, de?idmelo!ann 0m3: da bodo m0^1 - - -- t'^tmora] (. Sanic nia«.ako tc vnaprej prepreda ^P^anjc z delavci. Pa 'lovanjem omogo-i, da bodo mogli _ cirano odločati. Sin-0ra Poseči v razpravo že in anJ°upravnim odloča- že vnaPrej PrePre- i K, • na ^Poliranje z delavci. Pa ‘fkk'3«s.=s SiSa'3?" zagotavljanje ustreznega sistema obveščanja. Sindikat je tudi neposredno zainteresiran in odgovoren, da skupaj z drugimi družbenopolitični organizacijami in z zvezo komunistov na čelu deluje v enotni fronti vseh socialističnih sil, to je v Socialistični zvezi delovnih ljudi. To velja za vse ravni organiziranosti od krajevne skupnosti pa do federacije. Še posebej pa velja opozoriti na nalogo sindikatov, da s svojo akcijo ustvarjajo pogoje, ki bodo pripomogli k večjemu angažiranju mladine V' samoupravljanju, s čimer bodo tudi omogočili učinkovitejše reševanje specifičnih problemov mladih ljudi. DELAVCE MORAMO USPOSOBITI ZA SAMOUPRAVLJANJE ..Usposabljanje delavcev za samoupravljanje je ena najpomembnejših nalog naše organizacije,” poudarja Dušan Bogdanov. „Prvi pogoj in najboljša pot za to pa je neposredno in aktivno sodelovanje delovnih ljudi v samoupravljanju. Praksa je najboljša pot usposabljanja. • Naloga sindikatov je dvojna: najprej z akcijo usposobiti svoje člane, da se vključijo v dejansko samoupravljanje, in drugič, organizirati izobraževanje delavcev za samoupravljanje. Prav zavoljo slednjega je treba izboljšati pogoje in povečati dejavnost obstoječih izobraževalnih institucij, Ijot denimo delavskih univerz, različnih šol za samoupravljavce, klubov samoupravljavcev. Vendar pa se morajo tudi sindikati sami veliko bolj neposredno ukvarjati s temi vprašanji. Potrebno je krepiti spoznanje, da je izobraževanje za samoupravljanje družbeno enako pomembno kot izobraževanje za delo. Vsak delavec mora imeti vsa ta znanja, da bi lahko celovito opravljal svojo funkcijo upravljavca. Kar pa zadeva sindikalne delavce, velja opozoriti na to, da jih moramo nenehno usposabljati za nove naloge sindikatov, da jih moramo veliko bolj intenzivno kot doslej izobraževati na različnih seminarjih in v tako imenovanih sindikalnih šolah. „Še posebej bi rad poudaril pomen kadrov v naši organizaciji,” je dejal podpredsednik Sveta ZSJ.,JPied našo organizacijo so nove naloge, ki jih ne bomo mogli uspešno opraviti, če ne bomo usposobili velikega števila sindikalnih aktivistov.” POTREBNA JE TEMELJITA, KRITIČNA ANALIZA ORGANIZACIJSKE IN AKCIJSKE SPOSOBNOSTI SINDIKATOV Po besedah Dušana Bogdanova je več razlogov, da sedmi kongres sprejema nov statut Zveze '''sindikatov Jugoslavije. Naj omenimo samo najpomembnejše: spremenjena vioga delavskega razreda pri graditvi samoupravnega socializma in razvoja družbe kot celote; naloge, ki so pred sindikati kot najširšo razredno organizacijo delavskega razreda v razmerah neposrednega samoupravljanja; ne nazadnje pa tudi izkušnje, pridobljene, v dosedanji aktivnosti. Ko pa ocenjujemo svoje delo s staUšča tega, kaj hočemo in kaj moramo v prihodnosti doseči, smo bržčas enotni v oceni, da mora naša organizacija doživeti pomembne spremembe. Vseh teh sprememb ne bo možno uresničiti brez akcije — biti v akciji pa pomeni nenehno usposabljati samega sebe. Pri opredeljevanju vsebine dela sindikalnih organizacij in organov moramo vselej izhajati iz dela in aktivnosti v osnovnih organizacijah sindikata. Naša akcija mora izhajati iz delavcev in vedno znova mora biti usmerjena k njim. Zato je tudi krepitev dejavnosti in družbene vloge osnovne organizacije sindikata najpomembnejša naloga sindikatov pri nadaljnji organizacij-skopolitični graditvi sindikatov. Osnovna organizacija mora postati baza organiziranja in delovanja sindikatov kot celote. Doslej tako zelo razširjeno forumsko delo v sindikatih bomo odpravili predvsem s tem, da bo članstvo delovalo v osnovni organizaciji sindikata. Če drugi organi sindikatov ne bodo zasledovali vprašanj, ki izvirajo iz problematike članstva, če ne bodo povezovali njihove akcije, če teh vprašanj ne bodo razreševali, potem se kaj lahko primeri — opozarja Dušan Bogdanov - da se bodo odtrgali od baze, podedice tega pa so znane: forumsko delo, liderstvo in jalovost delovanja. „Glavna značilnost novega statuta je v tem,” je v nadaljevanju svoje uvodne besede opo-zorti podpredsednik Sveta ZSJ, „da ne zmanjšuje samostojnosti pri delu nobenega od organov, hkrati pa zagotavlja enotnost in akcijsko sposobnost celotne organizacije. Samostojnost mora biti, toda ne smemo je enačiti z izoliranostjo in zaprtostjo pri delu, z nekakšnim partikularizmom. Da bi vse to tudi zagotovili, smo uvedli delegatsko načelo v povezovanju organizacij in pri konstituiranju organov sindikatov. Osnovni pomen tega načela je, da na vseh ravneh sindikalnega organiziranja pridejo do veljave pobude in zahteve članstva, orga-niziranega v osnovni organizaciji.” Da pa bi uresničil svojo družbeno riogo, ki se je z novo ustavo bistveno razširila, se mora sindikat v prihodnje veliko bolj prožno organizirati in tudi veliko bolj vsestransko delovati. Zato tudi novi statut omogoča zelo različne načine organiziranja, kot denimd povezovanje osnovnih organizacij po grupacijah in med grupacijami ter formiranje večjega števila sindikatov, kot pač narekujejo razmere in potrebe na posameznih področjih dela. „Enotnost celotne sindikalne akcije pa bo v marsičem odvisna od tega, v kolikšni meri bodo sindikati v občini delovali kot enotna razredna organizacija,” je v nadaljevanju povzel Dušan Bogdanov. „Občinska organizacije je zelo pomemben člen v povezovanju osnovnih organizacij na vseh ravneh sindikalnega organiziranja. Ko pa je govoril o vlogi organizacij sindikatov in Zveze sindikatov v republikah in pokrajinah, je Dušan Bogdanov opozoril, da so v polni, meri odgp vome za izražanje interesov delavskega razreda ne le v republiki oziroma v pokrajini, temveč tudi skupnega interesa na ravni federacije. V boju za razredni interes se mora izražati njihov prispevek k uresničevanju enakopravnosti in utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Razredni interes mora postati temelj vseh skupnih interesov v federaciji. „V statutu Zveze sindikatov Jugoslavije izhajamo iz skupne odgovornosti zveze sindikatov v reputiikah in pokrajinah ter sindikatov na ravni federacije za celotno dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije. Gre za to, da še bolj utrdimo enotnost delavskega razreda in naše organizacije kot celote. Tega pa ne bomo dosegli, če se bo enotnost delovanja izražala samo v delu sindikalnih organov v fed* raciji.” Tako ugotavlja Dušan Bogdanov, hkrati pa pristavlja, da se bo moralo radikalno spremeniti delo vseh sindikalnih organov, zlasti pa v federaciji. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije in zvezni odbori se morajo veliko bolj usmeriti k organizacijam in pri svojem delu izhajati iz njihovih pobud in nalog. Zato je nujno' potrebno celoten sistem komuniciranja v sindikatih - od obveščanja in načina formiranja stališč in sklepov, do organiziranja enotne akcije za njihovo uresničitev — uskladiti z novo družbeno vlogo sindikatov in s konkretnimi nalogami, kijih bo opredelil VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO . Ba ča organizirati izven relativno počasnega ijSS Opravljanja v te- ____________________ _________________ Ji % dek^rsanizacijah združe- svoja stališča o vprašanjih, ki so ‘VNi 1. vedno vladajo stari predmet sporazumevanja in do- n Nacije,” nadaljuje J JJK s Slanov. Sindikat 'S govarjanja.” Pri vsem tem pa mora osnovna usmentev sindikatov veljati temu, da bodo pri nastajanju samoupravnih sporazumov resnično sodelovali delovni ljudje — samoupravljava. Velika pa je za Brez posrednikov Dr. Bora Petkovški: »Reformirati izobraževanje tako, da bo spodbujalo razvoj proizvajalnih sil in samoupravljanja« oj delovanjem za f Opravljanja in s so- 'd? ^ov v Pri usklajevanju in- i/^ra2Uj*^esti dogovarjanja --------------, IjL^o tkanja delovati pre- tudi odgovornost sindikatov V > tako, da do kgn- to, da bomo sporazume spošto- izobraževanja, IV le56 kršj-*1 ne bo prišlo. Toda vali in jih uresničevali. ::CVe1 spremembe v politiki zaposlovanja, ki so nujno sledile zaostrenim ekonomskim razmeram. In tudi ne kaže, da bi se kmalu povečale možnosti za zaposlovanje. tako imenovanih detašira-nih delavcev, so pa zato čedalje večje v državah Bližnjega vzhoda, v državah v razvoju pa tudi v socialističnih državah. Naša država in vse naše organizacije in institucije so posvečale veliko pozornost delovnemu, pravnemu in socialnemu varstvu naših delavcev na tujem. Čeprav seveda še niso izkoriščene vse možnosti, da bi izboljšali pdožaj naših delavcev na tujem, pa smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Vendar pa moramo bili tudi budni! Nikola Šegota ugotavlja: „Zlasti moramo biti pozorni na prizadevanja reakcionarnih sil, ki si prizadevajo izkoristiti negotovost zaposUtve naših delavcev na tujem in povečati pritisk nanje ter poslabšati njihov položaj. Te razmere v državah imigracije hočejo izkoristiti predvsem različne skupine iz podzemlja in pditična emigracija, da bi tako uresničile svoje dlje. Zato moramo povečati našo aktivnost na vseh področjih življenja in dela naših delavcev na tujem." Predlog kongresne resoludje podrobno opredeljuje naloge sindikatov v zvezi z zaposlovanjem naših delavcev na tujem, njihovimi življenjskimi in delovnimi razmerami. Kot primarno nalogo navaja pospešitev lastnega ekonomskega razvoja, kar edino lahko zagotovi večje možnosti za produktivno zaposlovanje doma. Resoludja tudi poudarja zahtevo sindikatov, da pripravimo posebne programe, če bi se začeli naši delava v večjem številu vračati iz tujine. Ali bo do tega prišlo in kdaj, je za zdaj težko reči, toda biti moramo pripravljeni. Kongresna resoludja pripisuje velik pomen tudi obveščanju naših delavcev na tujem, krepitvi vezi med njimi in domovino. Zato je treba izkoristiti vsa sredstva javnega obveščanja, pisano in govorjeno besedo. „Ob večjem angažiranju sindikatov in vseh drugih dejavnikov v državah imigracije,“ opo-zaija Nikola Šegota, „pa je nadvse pomembno, da se tudi naši delava sami veliko bolj zavzemajo za zaščito svojega položaja, pravic in interesov. V vseh teh prizadevanjih morajo po-.stati aktiven subjekt in družbeni dejavnik." IZBOLJŠEVANJE DELOVNIH IN ŽIVLJENJSKIH POGOJEV ZAPOSLENIH NELOČLJIVO POVEZANO Z VSAKODNEVNIM BOJEM ZA VEČJO PROIZVODNJO IN BOLJŠI DOHODEK S pravicami iz dela zagotoviti materialno in socialno varnost Za obdobje med VI. in VII. kongresom Zveze sindikatov je značilno, da so se v marsičem izboljšali delovni in življenjski pogoji delavcev in njihovih družin. Življenjski standard zaposlenih se je povečal. Družbeni standard raste hitreje od osebne porabe. Gradimo vehko stanovanj; vse več je delavcev, ki dobe stanovanja. Izboljšala se je varnost pri delu, boljši so tudi pogoji dela. Število poklicnih obolenj se zmanjšuje. Z obveznimi obUkami zdravstvenega varstva smo zajeli vse prebivalstvo. Izboljšala sta se materialna in socialna varnost upo- , kojencev. Če je sekretar Sveta ZSJ Mustafa Pljakič v teh nekaj misli strnil rezultate naporov zavestnih sociahstičnih sil in še posebej sindikatov za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer zaposlenih, pa se je v svojem uvodnem referatu, ki ga je prebral na komisiji za delovne in življenjske pogoje VII. kongresa, vendarle zadržal pred- . vsem ob prihodnjih nalogah sindikatov na tem področju. Pri tem je še posebej poudaril, da si morajo sindikati dosti bolj kot doslej prizadevati za uveljavitev socialističnih odnosov do dela, ustvarjalnosti, družbene lastnine, za krepitev samoupravljanja in proti mezdno-birokratski psihologiji in samovolji. Zlasti to so, po besedah Mustafe Pljakiča, bistveni pogoji, od katerih je odvisno hitrejše izboljševanje delovnih in življenjskih razmer Jugoslovanov v prihodnje. Odgovor, kako naj izkoristimo oziroma uveljavimo te pogoje, v načelu torej niti ni težak: pot je v prizadevanjih za doseganje boljših učinkov, v delavskem odločanju in resnični solidarnosti. Če so in bodo take naše osnovne socialistične opredelitve, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, torej pomenijo najbolj ustrezno sredstvo, TOZD in samoupravne interesne skupnosti pa najbolj pristojna mesta, kjer se bomo dogovarjali o skupnih nalogah in o tem, kako jih bomo izvajah, kdaj ter pod kakšnimi pogoji. Sekretar Sveta ZSJ Mustafa Pljakič je v svoji uvodni besedi še posebej opozoril na nekaj ključnih nalog sindikatov pri izboljševanju delovnih in življenjskih razmer zaposlenih. »piljak v pogovoru z delegati naših delavcev, ki so v tujini OSEBNI DOHODKI MORAJO ZAGOTAVLJATI SOaALNO VARNOST! Podatki kažejo, da so se v obdobju med dvema kongresoma povečevali tako nominalni kot realni osebni dohodki. V zadnjem času, konkretno v letih 1970-1973, so se osebni dohodki realno zviševali po poprečni stopnji 2,4 % na leto. Vendar pa navkljub takim ugotovitvam obstajajo vehke razlike v višini dohodkov, če jih primerjamo po področjih družbenega dela in življenja. Na splošno drži ugotovitev, da so zaslužki v gospodarstvu manjši od prejemkov v negospodarstvu. Podatki pa tudi povedo, da v desetih gospodarskih dejavnostih, ki imajo največje zaslužke, dela skupaj 5 ^zaposlenih. Zato pa je v desetih gospodarskih dejavnostih, ki sodijo med tiste z dna lestvice osebnih odhodkov, zaposlenih kar 34 % vseh naših delavcev. Tako stanje se seveda neposredno odraža na življenjsko raven posameznih kategorij delavcev. Izhajajoč iz tesne soodvisnosti osebnih dohodkov in življenjske ravni delavcev je Mustafa Pljakič še zlasti opozoril na izredno pomembnosfboja za obvarovanje realne vrednosti osebnih dohodkov in njihovega povečevanja v odvisnosti od rasti produktivnosti dela, doslednega uresničevanja delitve po delu in praktičnega uveljavljanja ustreznih oblik socialistične solidarnosti. Po. besedah Mustafe Pljakiča je glede izboljševanja delovnih in življenjskih razmer zaposlenih še zlasti pomemben tisti del aktivnosti sindikatov, ki je usmerjen k ustvarjanju pogojev za uresničitev načela, po katerem se vsakemu delavcu, ki z družbenimi sredstvi dela v združenem delu, zagotavljajo osebni dohodek in druge pravice iz dela najmanj v taki višini, ki zagotavlja njegovo socialno in materialno varnost. Na to varnost pa naj še dodatno vplivajo elementi delitve po solidarnosti, ki so oziroma bodo morali biti vključeni v vse družbene dogovore in samoupravne sporazume o razporejanju dohodka in sredstev za' osebne dohodke. Preteklost opozarja na vehko število primerov, ki nazorno kažejo, da je socialistična solidarnost postala sestavina vsakodnevnega obnašanja delavcev pri delu in sploh v življenju. Ta solidarnost vse bolj postaja tudi del vseh odločitev in sklepov o našem gospodarskem in splošnem družbenem razvoju. Lahko rečemo, da s tem tudi pospešuje razvoj. VELIKO SESTAVIN SOCIALNE POLITIKE Sindikati si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi se življenjska raven delavcev povečevala predvsem na osnovi hitrejše rasti družbenega standarda. S hitrejšim razvojem družbenega standarda, čemur smo zadnja leta po obdobju stagnacije spet lahko priča, se namreč izenačujejo možnosti vseh delovnih ljudi Za izboljšanje njihovega materialnega ih družbenega položaja. Samo po sebi razumljivo je, da so sindikati zainteresirani za hitrejši razvoj vseh oblik družbenega standarda, še zlasti pa stanovanjske gradnje, družbene prehrane, družbene skrbi za otroke, počitniških domov in podobno. Če se vprašamo, od kod izvira njihov interes za hitrejši razvoj družbenega standarda ter dehtev po delu in solidarnosti, samo priznamo, da se ne zavedamo dovolj, kako v to smer naravnan boj tudi dopri-naša k temu, da socialna politika vse bolj postaja neločljivi del skupne razvojne politike. Tudi socialna politika namreč mora pospeševalno vplivati na večjo produktivnost in dehtev po delu, saj le tako lahko postane konstruktiven dejavnik nadaljnjega razvoja, saj se v pogojih, ko še obstajajo velike razlike v ekonomski razvitosti in ko se je treba spopadati s številnimi problemi tekočega razvoja, povečujejo tudi socialni problemi. Prav zato pa bodo tudi v prihodnje še kako aktualna vprašanja zaščite standarda delavcev, ki žive samo od osebnega dohodka, gradnja stanovanj za delavce, odpravljanje socialnih razlik, ki niso rezultat dela in podobno. Se pospešiti STANOVANJSKO GRADNJO Čeprav smo v preteklosti dosegli zavidanja vredne rezultate .pri stanovanjski gradnji, nas analize opozarjajo, da nam še vedno primanjkuje okoli 500.000 stanovanj. Pri tem je še zlasti kritičen pdožaj delavcev z nizkimi osebnimi dohodki ter delavcev, zaposlenih v dejavnostih, ki ustvarjajo le malo akumulacije. Kakšna naj bi bila pot iz žagi te? Ne bi ponavljali mnogih, že večkrat izrečenih receptov. Opozorili pa bi na dvoje stališč, ki jih je izrekel Mustafa Pljakič: „Sindikati si bodo neposredno prizadevali, da bi stano-. vanjska gradnja napredovala hitreje kot pase povečuje stopnja " rasti narodnega dohodka v družbenem sektoiju gospodarstva." „Delavci iz neposredne proizvodnje bi morali dobivati stanovanja najmanj sorazmerno z udeležbo v skupnem številu zaposlenih v družbenem sektorju. Prednost pri dodehtvi stanovanja bi morali imeti delavci, ki so bodisi brez stanovanja ah pa žive v težkih stanovanjskih razmerah, imajo pa tudi večje število družinskih članov. Ob takih, izenačenih socialnih pogojih pa morajo še dodatno prednost imeti tisti, ki z vsakodnevnim delom dokazujejo svoj odgovoren odnos do dela." PREDVSEM SKRB ZA ZDRAVJE IN DELOVNO SPOSOBNOST Ko je govoril o nalogah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja je sekretar Sveta ZSJ Mustafa Pljakič poudaril, da si je pravico do beneficirane delovne dobe priborilo okoli 200.000 delavcev, zapo- slenih na zdravju nevarnih ali škodljivih delovnih mestih v industriji, prometu, metalurgiji in drugih dejavnostih. S tem pa problemi še niso rešeni. Sindikati in ostali odgovorni družbeni dejavniki si morajo prizadevati, da bi bile čim-prej uresničene še vse druge, utemeljene zahteve po benefici-ranju določenih delovnih mest; utemeljene v tem smislu, da s skrbjo za izboljšanje delovnih pogojev in s podobnimi ukrepi ni mogoče odpraviti zdravju škodljivih posledic, ki vplivajo na prekomerno izrabo delovnih sposobnosti, na invalidnost in še vse drugo, kar je tudi osnova zahtev po benefidranju takih delovnih mest. Drugače povedano: ' sindikati se bodo sicer borili za uresničitev zahtevkov po benefidranju delovnih mest. Vendar pa bo njihov boj v osnovi vendarle uravnan tako, da bi bilo takih zahtevkov čim manj. Njihova prizadevanja bodo torej v osnovi naravnana predvsem v uveljavljanje preventivnih in drugih ukrepov vseh vrst z edinim namenom, da bi se kar najdlje obdržala dobro zdravstveno stanje in delovna sposobnost naših ljudi. Uspehi na tem področju so nemara še najbolj odvisni od tega, kako hitro se bo razvijala mediana dela in kako jo bomo učinkovito vključevali v sistem zdravstvenega varstva. Sindikati si bodo prizadevali za dvig higiene dela, za zdravstveno pro-svetljevanje, redno izvajanje sistematičnih in kontrolnih pregledov vseh, zlasti pa tistih delavcev, ki so zaposleni pri zdravju škodljivih delih, nadalje sistematičnih pregledov žensk, mladih delavcev in kroničnih bolnikov. Od izvajanja teh in še drugih nalog je odvisno, ali bomo uspeli zmanjšati število bolezenskih izostankov, ki po uradnih podatkih presega 130 delovnih ur letno na zaposlenega delavca, po tej poti dosežene prihranke pa uporabiti za koristnejše namene in potrebe, skratka v prid delavcev, katerih splošno zdravstveno stanje bi tudi bilo boljše od sedanjega. SOCIALNA POLITIKA V ROKAH DELAVCEV Mustafa Pljakič je govoril tudi o družbenem varstvu otrok. Rekel je, da moramo zagotoviti približno enake pogoje za razvoj vsakega otroka. Zato si sindikati prizadevajo, da bi se otroško varstvo razvijalo skladno s potrebami slehernega okolja. Odloča naj torej združeno delo. Glede na še vedno močno razširjena mnenja, da so za razvoj socialne pditike,gledano v celoti, še, še vedno najbolj odgovorni državni organi, je referent pripomnil, da so za razvoj in uveljavljanje socialne politike v celoti in vsakega njenega ukrepa posebej odgovorni predvsem delavci sami. Ko je še pojasnil, da stalna in stabilna rast življenjske ravni za sindikate predstavlja enega izmed najvažnejših dljev v prizadevanjih za hitrejši družbenoekonomski razvoj naše družbe, je Mustafa Pljakič svoj uvodni referat zaključil z mislijo, da boja za izboljševanje delovnih m življenjskih pogojev zaposlenih ni mogoče ločevati od vsakodnevnih prizadevanj delovnih ljudi za doseganje boljših proizvodnih in poslovnih rezultatov. r — —.......................—---------------------------------------; .....—......- ■ | #7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUG UVODNA BESEDA PODPREDSEDNIKA SVETA ZSJ DJURE VEKIČA V KOMISIJI RAZVOJA IN SISTEMA DOHODKA ZA VPRAŠANJA DRUŽBENOEKONOMSKEGA Združeno delo mora odločati o vseh vprašanjih in odnosih v reprodukciji Naslednje obdobje bo izredno pomembno za graditev naše samoupravne socalistične družbe predvsem zavoljo povečanja delavskega razreda in njegovega čedalje večjega vpliva na družbena dogovarjanja, na materialni in socialni razvoj kot celoto, se je samoupravljanje kljub močnim odporom in omahovanjem v posameznih obdobjih in v posameznih družbenih okoljih razvijalo v integralen sistem družbenoekonomskih odnosov, ki državno intervencijo na vseh področjih družbenega življenja čedalje bolj zamenjuje s sistemom samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovar-janja“. To je bila izhodiščna ugotovitev podpredsednika sveta ZSJ Djure Vekiča, ko je v komisiji za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in sistema dohodka spregovoril o nalogah sindikatov pri opredeljevanju in uresničevanju razvojne politike in razvijanja sistema dohodka ter dohodkovnih odnosov. Poudaril je, da s sprejetjem nove ustave in s sklepi in stališči X. kongresa ZKJ začenjamo novo etapo v razvoju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, katere temeljna značilnost in nova vsebinska razsežnost je združevanje dela in sredstev na samoupravnih osnovah. Potem pa je Djuro Vekič nadaljeval: „Obdobje med sedanjim in prihodnjim kongresom sindikatov pomeni izredno pomembno fazo pri graditvi naše samoupravne socialistične družbe. V tem obdobju moramo storiti nadaljnje odločilne premike pri družbeni preobrazbi in indu-strializaciji dežele, zagotoviti moramo hitrejši in bolj skladen razvoj posameznih grupacij, panog, področij in dejavnosti, skladnejši regionalni razvoj in zagotoviti znanstveno-tehnični progres pri uresničevanju razvojne politike, da bi hitreje zmanjševali razlike med nami in razvitimi državami tako glede ravni tehnike kot tudi tehnologij? in produktivnosti dela. To je tudi eden osnovnih pogojev za učinkovitejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, za stalno in stabilno rast zaposlenosti, dohodka in življenjskega standarda delovnih ljudi.“ : Zavoljo tega se morajo organizacije in organi sindikatov na vseh. ravneh — od osnovnih organizacij pa do federacije — neposredno angažirati pri uresničevanju nekaterih prednostnih nalog. Te so po besedah Djure Vekiča zlasti: opredelitev in dosledna uresničitev skupne dolgoročne razvojne politike Jugoslavije do 1985 leta ter pet- letnih planov razvoja organizacij združenega dela, občin, pokrajin, republik in federacije; dograjevanje družbenoekonomskega in še posebej gospodarskega sistema na podlagi določil ustave SFRJ ter republiških in pokrajinskih ustav, sklepov -X. kongresa ZKJ ter republiških kongresov v ZK in kongresov zveze sindikatov. In slednjič. sindikati morajo začeti veliko bolj odločen in tudi bolje organiziran boj proti inflaciji in za uresničitev stabilizacijske politike. V nadaljevanju svoje uvodne razprave je podpredsednik Sveta ZSJ obširneje spregovoril o nekaterih konkretnih nalogah. Sindikati se morajo zavzemati za takšno razvojno politiko, ki bo zagotavljala dinamičen, usklajen in stabilen ekonomski razvoj, zlasti pa za pospešitev procesa nujno.potrebnih strukturnih sprememb v gospodarstvu, to je za hitrejši razvoj energetskih kapacitet, za povečevanje proizvodnih surovn, kmetijstva in prometa ter za hitrejši razvoj manj razvitih republik in Kosova. Pospeševanje procesa nujnih strukturnih sprememb s hitrejšim razvojem kapitalno intenzivnih grupacij, panog in področij gospodarstva pa bo terjalo veliko investicijske in druge napore, ki jih bo neizbež> no spremljala hitrejša rast cen deficitarnih surovin ih energije, s tem pa bo tudi znatno dražja gradnja investicijskih objektov. To pa po drugi strani narekuje, da hitrejšo rast cen surovin in energije na domačem in na tujih tržiščih v pretežni meri kompenziramo s povečevanjem produktivnosti in ekonomičnosti proizvodnje. Takšna usmeritev bo kajpak odločilno vplivala tudi na politiko zaposlovanja. Sindikati se ne morejo zavzemati za ekstenzivno zaposlovanje, saj bi s tem samo zavirah rast produktivnosti dela, s tem pa tudi gospodarski razvoj. Sindikati se morajo boriti .za ustvarjanje materialnih pogojev za večje in hkrati s tem tudi produktivno za-■ poslovanje, in to predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, z racionalnejšimi investicijskimi naložbami, s šib jenjem proizvodnje, z nenehnim povečevanjem produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja. Za uresničevanje teh nalog je _ po besedah Djure Vekiča še posebej pomembno spremeniti gospodarski sistem in njegove podsisteme, predvsem pa sistem samoupravnega planiranja, razširjene reprodukcije, sisterh in politiko cen, sistem davkov in prispevkov ter sistem dohodka in dohodkovnih odnosov. Potem kp je orisal nekatere temeljne značilnosti planiranja v neposredni preteklosti in opozoril na številne pomanjkljivosti in posledice, ki izvirajo iz tega, je Djuro Vekič dejal, da ustava jasno govori o dolžnosti sprejemanja in usklajevanja planov na vseh ravneh družbene organizacije in poudarja odgovornost delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za uresničitev teh načrtov. Zato se morajo tudi sindikati neposredno angažirati pri izpopolnj9vanju sistema planiranja, se vključiti v priprave za sprejem in v neposredno uresničevanje planov. S širokim samoupravnim povezovanjem organizacij združenega dela, ki so medsebojno odvisne v procesu reprodukcije, moramo zasnovati kvalitetno' nov sistem planiranja. Djuro Vekič poudarja: ' ,,Dejavnost sindikatov in drugih družbenih dejavnikov mora pri dograjevanju samoupravnega sistema planiranja veljati temu, da bo težišče planiranja na družbeni bazi - na temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, na samoupravnih interesnih skupnostih; da v procesih priprave in sprejemanja planov zagotovimo uresničitev ustavnega načela, po katerem plani razvoja izhajajo iz skupnega ocenjevanja pogojev in možnosti razvoja temeljnih in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih, interesnih in družbenopolitičnih skupnosti; da bo potekala priprava planov hkrati in Delegati spremljajo razpravo v komisiji za izobraževanje in kulturo kontinuirano na vseh ravneh, da bo zagotovljena medsebojna usklajenost planov OZD. občin, pokrajin, republik in federacije." S sedanjimi razmerami pri odločanju o reprodukciji ne moremo biti zadovoljni. Dejstvo je, da o pomembnem delu akumulacije še vedno odločajo dejavniki zunaj, združenega dela. Na področju razširjene reprodukcije veljajo predpisi in . instrumenti, ki niso usklajeni z ustavnimi določili. Tako smo pred pomembno nalogo, da hitreje poiščemo nove rešitve v sistemu razširjene reprodukcije, takšne, ki bodo privedle h koncu proces že začetega likvidiranja ostankov državnega kapitala ter prenosa bančnih sredstev in drugih skladov v poslovne sklade združenega dela. Hkrati s tem pa moramo spodbujati združevanje dela in integracijo sredstev na samoupravni osnovi. Vse to pa pomeni razvijanje najrazličnejših oblik samoupravne koncentracije in cirkulacije sredstev znotraj in med organizacijami združenega dela. Osnovni nosilec družbene reprodukcije mora postati temeljna organizacija združenega dela. Sleherno združevanje sredstev znotraj organizacij združenega dela in drugih sestavljenih proizvodnih in blagovno-prometnih organizacij mora izhajati iz osnovne organizacije ter temeljiti na skupnih interesih. „Vse to mora zagotoviti, da bodo delavci, organizirani v združenem delu, obvladovali celoten splet odnosov v reprodukciji, pridobivanje in delitev dohodka kot.temeljnih pogojev za organiziranje razširjene reprodukcije na samoupravnih osnovah," ugotavlja Djuro Vekič in še pristavlja: „To je pot, da izenačimo presežek, dela's potrebnim delom in da delavec spremeni svoje vedenje v procesu proizvodnje in odločanja o dohodku in reprodukciji." Ko je spregovoril o sistemu cen, je Djuro Vekič opozoril, da sedanji sistem ni usklajen z ustavo, da je bistvo problema v tem, ker so sistem sam, njegovi mehanizmi in načini odločanja odtujeni tistim, ki jim pomenijo enega od temeljnih pogojev gospodarjenja in razvoja. Prav to pa povzroča številne konflikte, neenakopravnost in pospešuje pritiske za zviševanje cen. Zato je treba reševati problem cen hkrati z nastajanjem novega sistema razširjene reprodukcije in planiranja, zagotoviti moramo, da bomo sedanje še vedpo pretežno državno-admjnistrativno določanje cen.zamenjali s sporazumi in dogovori organizacij združenega dela, ki so medsebojno odvisne v procesu reprodukcije. V naslednjem obdobju moramo povečati tudi prizadevanja za uresničitev ustavnih načel v davčnem sistemu in davčni politiki. Pri tem je še posebej pomembno, da' hitreje odpravljamo avtomatizme pri dote-kanju dohodkov v proračune in v različne sklade družbenopoh-tičnih in interesnih skupnosti, da dosledneje uresničujemo ustavna načela o določanju davkov in drugih dajatev po eko- Pred kongresno dvorano Doma sindikatov Jugoslavije nomski moči posameznih davčnih zavezancev. Visoka stopnja odvisnosti gospodarstva od uvoza, zlasti pa znaten deficit v plačilni bilanci nas zavezujeta, da v prihodnjem obdobju posvetimo posebno pozornost blagovni in drugi menjavi z vsemi tremi področji: s socialističnimi državami, z razvitimi državami zahodnega sveta, predvsem pa z državami v razvoju in z neuvrščenim svetom. Z združevanjem dela in sredstev, z modernizacijo kapacitet, s- povečevanjem produktivnosti dela, z ustanavljanjem posebnih skladov združenega gospodarstva za pospeševanje izvoza ter ž drugimi ukrepi moramo zagotoviti možnosti za uspešen prodor na posamezna tržišča. Zatem je Djuro Vekič obširno spregovoril o nalogah pri razvijanju dohodkovnih odnosov. Kot prvo je navedel, da se moramo veliko bolj angažirati pri samoupravnem določanju pogojev za pridobivanje dohodka. Druga skupina nalog zadeva opredeljevanje osnov in kriterijev za razporejanje dohodka in za delitev sredstev na osebne dohodke. Djuro Vekič je opozoril, da mora biti tržišče aktivnosti organizacij sindikatov na nadaljnjem dograjevaju dohodkovnih odnosov v temeljnih organizacij ali združenega dela, na delitvi dohodka in osebnih dohodkov na podlagi meril dela, samoupravno določenih kriterijev, na sporazume- el gar lrgai 'ii1 li« tej! [Sv %i vanju in.dogovarjanju delaV^.Se! pri družbeni delitvi dela, fof,!l97| ranju in namenski porabi-".1 hodka. Pred nami je naloga,1"!, 11 spremenimo obstoječe dtC ,v bene pogovore iti samoupra'1' ^n. sporazume ter da v njih uv«; ® vimo ustavna načela o del^jV”: Četrta skupina nalog zaaniziranost; ]eta 1070 je bilo remiziranih v sindikate 270 /"'jonov delavcev — ali za 40 ^jjonov več kot deset let po- 4 je z odločnimi koraki .|Pm v obdobje znanstveno-^nmične revolucije. Skupni lav1’proizvodnje vseh vrst do-'of' |(w im storitev je bil v letu n-1*,;* za približno 50% večji 53, . ‘eia 1963, v tem obdobju se d^svetovna industrijska proiz-ra' 'nJa povečala za 66 %. wl vendar: elif ja,»Dosedanji razvoj proizva-sil družbe je postavil člo-s'‘ j.. pred usodno dilemo,'1 je ^ pi 1 ^i0(irag Vlahovič. ,,Na-kčjc ek znanosti in tehnologije s idkn31110 poglobil prepad v sltUj domskem in celotnem raz- lis IflllV vojn med razvitimi in državami v razvoju. V nerazvitem svetu, za katerega sta značilni revščina in lakota, prenaseljenost in nezaposlenost, težke stanovanjske in zdravstvene razmere, je dejanski vpliv znanstveno-teh-nične revolucije še zelo oddaljen. In čeprav zveni kot paradoks, znanstveno-tehnična revolucija tako kot vpliva dandanes povzroča odnose, ki negativno vplivajo na položaj držav v razvoju in delavskega razreda v njih. Vse te posledice seveda niso rezultat znanstveno-tehnične revolucije same po sebi, temveč izvirajo iz dejstva, da njeni dosežki v večini primerov služijo nadaljnjemu ohranjanju in raz- vijanju odnosov 'razredne vladavine in politične nadvlade. Pogosti so primeri krepitve teh-nokratizma, ki se povezuje z ekonomsko najmočnejšimi sloji, z močnim birokratskim aparatom in vojaškimi strukturami." Da se prepad med razvitimi in državami v razvoju nenehno poglablja, dokazujejo tudi naslednji podatki: leta 1970 je znašal poprečni družbeni bruto produkt na prebivalca Zemlje 1.222 ameriških dolarjev, v razvitem svetu je znašal 2,750 dolarjev, v nerazvitem delu sveta pa komaj 210 dolarjev. V 26 državah, kjer živ' 1 50 milijonov ljudi, družbeni bruto produkt ne dosega niti 100 dolarjev na prebivalca. lina od poti. da bi zagotovili pravičnejši družbenoekonomski razvoj in pravičnejšo delitev dohodka je nedvomno oblikovanje ustreznejših cen za surovine. Prerazdelitev 'svetovnega dohodka, ki sc je začela s spreminjanjem cen nafte, ne zahteva samo ustrezne strukturalne reforme v svetovnih in nacionalnih ekonomijah, temveč teija tudi zajezitev prelivanja dohodka iz držav v razvoju v razvite države. Vse te razmere ogrožajo mir v svetu, zaostrujejo razredni boj in povečujejo politično nestabilnost. Zato se po besedah Miodraga Vlahoviča v svetovnem sindikalnem gibanju čedalje bolj utrjuje prepričanje, da je treba gledati na reševanje problemov držarf v razvoju kot na sestavni del boja sodobnega delavskega gibanja. Poseben problem, s katerim se spopada sodobno sindikalno gibanje, pa je delovanje multi-nacionalnih kompanij. Prav to delovanje sili sindikate v .svetu, da počasi opuščajo tradicionalno pojmovanje o medsebojnem sodelovanju in da iščejo možnast za enoten mednaroden nastop proti kapitalu. Po drugi strani pa smo v svetu priča naraščajočemu zanimanju za ideje samoupravljanja, za vključevanje delavcev v upravljanje s podjetji, za soodločanje o pogojih in rezultatih dela. ,,Uresničenje teh teženj sin-dikalnih gibanj je odvisno,"- nadaljuje Miodrag Vlahovič, „od razmerja razrednih sil, stopnje organiziranosti delavskega razreda, značaja in razvitosti demokratičnih institucij v. posamezni družbi, v končni posledici pa tudi od lastništva nad sredstvi za proizvodnjo . . . Boj za sodelovanje delavcev v upravljanju je za sindikate izredno pomembno vprašanje in bo v prihodnje odločilno vplivalo na njihov položaj in razvoj." V nadaljevanju se je Miodrag Vlahovič dotaknil nekaterih problemov ' sodelovanja sindikatov kot nujnega pogoja za uresničevanje interesov delavskega razreda. Dejal je, da lahko delavsko gibanje v svetu pri uresničevanju svojih zgodo-vinskih ciljev razvija svoje medsebojne povezovanje in sodelovanje le ob povezovanju avtentičnih razrednih in nacionalnih mteresov. Pomembne in radikalne spremembe v svetu terjajo od sindikatov, da hitreje premagujejo spore, ki so nastali v preteklosti, da poiščejo nove oblike povezovanja in sodelovanja, kakršno terjajo skupni interesi delavskega razreda vsega sveta v boju za mir, enakopravnost in temeljne človeške pravice. Ta proces postopnega premagovanja nasprotij v sindikalnem gibanju se je že začel, postopoma se krepi spoznanje o potrebi po tesnejšem sodelovanju, solidarnosti in akcijski enotnosti v nacionalnih in drugih razsežnostih. „Krepi se spoznanje," pravi Miodrag Vlahovič, ,,da akcijska enotnost in sodelovanje ne moreta temeljiti izključno na pripadnosti eni od obstoječih mednarodnih sindikalnih organizacij, temveč na interesih oziroma dogovorih med ppsarneznimi grupacijami v sindikalnem gibanju v svetu. Odnosi in sodelovanje med različnimi sindikati lahko temelje le. na konkretnih, skupnih interesih delavskega razreda, lahko se razvija ob polnem razumevanju tega, da obstajajo tudi drugačni pogledi in pojmovanja na načelih enakopravnosti, ne-vmešavanja in medsebojnega spoštovanja ne glede na velikost posamezne organizacije." • Na mednarodno sodelovanje jugoslovanski sindikati gledajo in ga sprejemajo kot življenjsko nujnost. Smo sestavni del sveta in globoko smo zainteresirani za vse tisto, kar se v njem dogaja, saj delimo njegovo usodo pa tudi odgovornost zanj. Zato si prizadevamo ustvariti takšne mednarodne odnose, v katerih se bodo lahko delavci v sleherni državi v skladu z razmerami, ki vladajo v razmerju razrednih sil, borili za uresničevanje svojih neposrednih in zgodovinskih teženj in interesov. ,,Prizadevamo si trezno “in realno oceniti čas, v katerem živimo in naše mesto v njem," je dejal Miodrag Vlahovič ob koncu svoje uvodne besede. ,,S tem ko se borimo za progresivne in plemenite cilje, razvijamo naš samoupravni socialistični družbeni sistem, pa seveda ne pozabljamo na tiste, ki jih moti, ki žele v svetu ohraniti svojo nadvlado nad ljudmi. Naša opredelitev za politiko neuvrščenosti pomeni trajno neposredne uresničevanje koncepta in značaja našega družbenega sistema v zunanji politiki Jugoslavije in v mednarodnih odnosih, za katere se zavzemamo. To pa je se veda napoti zagovornikom po litikc sile in nadvlade v medna rodnih odnosih." Kmalu bo minilo trideset let, odkar se je končala druga svetovna vojna, odkar smo zlomili fašizem. Teh trideset let hkrati pomeni najdaljše obdobje trajnega miru v zgodovini naših narodov. Vendar pa je bilo v tem času v svetu že kakih sto oboro-ženili intervencij. Za Vietnam je ves ta čas pomenil eno same vojno: generacije so se tam rojevale v vojni, v njej so rasle za boj. In prav zato: „Nihče, ki nosi v sebi vest, ne more mirno uživati radosti svobode in miru, dokler bo kjerkoli na zemlji vojna, dokler si bodo nekateri prizadevali prilaščati tuje. Zato veljajo vsa naša prizadevanja zagotovitvi trajnega miru in polne enakopravnosti tako za nas kot tudi za vse druge," je sklenil svojo uvodno besedo sekretar Sveta ZSJ Miodrag Vlahovič. ^oglobljeno sodelov anje mladih |*i ' ~ ^esna podelitev nagrad ob zaključku celoletnega tekmovanja garnizij mladine za »Odličje 22. december«* • Letošnje odličje sta že drugič iiij^;red osvojili Občinska konferenca ZSMS Murska Sobota in soboška gar-JLA pod poveljstvom podpolkovnika Jovana Bjedova :: ^'kv3111 k0c*0 za nami tri de‘ 'l1'! odkar praznujejo na- t C domovine 22. decem- pflli' ^ naše armije. pf. StiJ50 tule še zaceljene rane spra.ne vojne, nismo še po-t oaševin in pogorišč, ko ^i^vili J"* i je rJaritVariš Tito, vrhovni koman-/sflO 'Ti« °boroženih sil leta 1947 ' C°Val 22- ali- ;>ki spu 5^j. '"1 december za vse-^ * Praznik v spomin na prve enote naše lo ib |U )e %ttlj ^ed številnimi priredit-Po$Vg / smo jih letošnje leto Pašij, 1 velikemu prazniku ve$na nar°dov, je bila tudi slo-^jučic^0liebtev nagrad ob za-fer^j.,.. Celoletnega tekmovanja i*1 občinskih kon-^ipe sj Veze socialistične mla-Pod im°Venije, ki ga poznamo PiC‘n°m »Odličje 22. de- Sobol Ptinulo soboto v Mur- v’soko 0ti' Zanimivo je, da sta ^Pore.f1*7'0311/6 'st05 že drugič fetepc ^ojiH občinska kon- Zve ze socialistične mla-°venije Murska Sobota in tamkajšnja garnizija JLA. Drugo mesto na tem tekmovanju je letos pripadlo mladini ljubljanske občine Bežigrad in vojakom kasarne Ljube Šercerja, tretje mesto pa mladim iz Postojne in tamkajšnji garniziji JLA. Poleg tega je poveljstvo ljubljanskega armadnega področja podelilo mladini soboške občine plaketo »Graničar" kot priznanje z.a vzorno sodelovanje pri varovanju meje, za sodelovanje z našimi graničarji na kulturnem in športnem področju ter pri širjenju tradicij NOB. Razveseljivo je, da sodeluje v tekmovanju za »Odličje 22. december" že več kot polovica čbčinskih mladinskih organizacij. Skupne akcije zajemajo danes sodelovanje na najrazličnejših področjih in pomenijo lep prispevek k negovanju revolucionarnih tradicij, obenem so priložnost za utrjevanje bratstva in enotnosti vseh narodov Jugoslavije. Na proslavi v Murski Soboti je predsednik republiške konference ZSMS LJUBO JASNIČ -poudaril, da je dan armije praznik nas vseh, še posebno mladih, ki predstavljajo steber naše ljudske armade. S sprejetjem koncepta ljudske obrambe je to. postal zares naš skupni praznik, saj imajo danes vsi enake pra-. vice in možnosti, da se skupaj s pripadniki naše armije učinkovito upremo slehernemu sovražniku. Udeleženci velikega slavja v Murski Soboti so med drugim-tudi poudarili, daje tekmovanje za »Odličje 22. december" pomemben most za vse učinkovitejše in kar najbolj množično vključevanje vojakov in njihovih starešin v družbenopolitično življenje tam, kjer delajo in živijo. Pri pouku naših bodočih vojaških starešin ... (Foto: S. Krševan) 7 DNI V SINDIKATIH V čigav prid? Odkar pozna človeštvo pismenke, jih uporablja za sporočila, za komuniciranje med ljudmi. Najprej so pisali na kamen. S splošnim razvojem se je razvijal tudi način in namen uporabe pismenk. Danes trdimo, da imajo sredstva množičnega obveščanja bolj ali manj moderno tehniko in da so tudi pojmi o namembnosti več ali manj razčiščeni. Tako vemo, kaj morajo objavljati dnevni informativni časopisi, kaj druga glasila različnih ustanoviteljev (SZDL, ZK, sindikati, Gospodarska zbornica itd.) in načelno tudi vemo, kaj sodi v glasila delovnih organizacij. Najbrž je tudi načelno razčiščeno, kaj sodi >' „informacije“ še posebej, če jih izdajajo družbenopolitične organizacije, in to na vseh ravneh. Žal, pa gre praksa tolikokrat po svoji poti, največ si izbere poti brez preprek, in sicer zavoljo tega, da se hitro vidi količina opravljenega dela, učinki se pa itak „ne dajo prav zmeriti". Samo eden od številnih primerov, sicer majhen, a značilen. Vzemimo sindikate, tokrat občinski sindikalni svet in njihove informacije", ki so namenjene članom, najbrž aktivnim sindikalnim delavcem. Kako so ti delavci oboroženi za akcijo izpolnjevanja sklepov, ki jih je sprejel 8. kongres ZSS in v kolikšni meri so jim pri tem pomagale „informacije“, ki jih na primer izdaja občinski sindikalni svet, presodite sami, ko boste prebrali do konca. O delu 8. kongresa ZSS in njegovih organov so sredstva množičnega obveščanja obširno poročila sproti. Izvzemimo tb pot pri naši obravnavi RTV prenose, da nam ne bi kdo očital, da je za nadaljnjo akcijo primerna le pisana beseda, ki jo lahko spet in spet vzameš v roke in premišljuješ ob njej ter kuješ konkretne načrte, besede, ki gredo v eter, pa izpuhtijo iz glave in ostanimo pri tiskanih informacijah. Torej, o 8. kongresi} ZSS je bilo prej, v tistih dneh, ko je zasedal in kasneje veliko objavljenega. Od materialov, ki so jih pripravili sindikati vnaprej, da bi bile kongresne razprave lahko poglobljene in sklepi akcijski, do poročil in celovitih govorov ter povzetkov razprav v sredstvih množičnega obveščanja. Delavska enotnost, ki je tednik, je v tistih dneh izšla dvakrat, kajti zavedali smo se, da smo kot sindikalno glasilo del sindikalne politike. Poročila in komentarji so v kongresnih dneh objavila tudi pokrajinska in lokalna sredstva obveščanja in tudi v glasilih delovnih kolektivov je bilo marsikaj poveda- nega. Pustimo danes ob strani razmišljanja o dobrih ah slabih poročilih s kongresov in sestankov in se ustavimo le pri povzetkih raznih govorov in sprejetih sklepov, ki jih objavljajo mnoga glasila delovnih organizacij in ..Informacije" družbenopolitičnih in drugih delovnih skupnosti. Nesporno je, da so povzetki slaba informacija, veliko bolj popolno lahko preberemo v sredstvih množičnega obveščanja, ki nikomur in ničemur ne služi, če ni širše zastavljen problem dopolnjen s konkretnimi ugotovitvami okolja, kateremu so informacije konkretno namenjene. Šele s tem dobijo stališča in sklepi, sprejeti na kongresih in širših sestankih potrditev v konkretni akcij). Končno naj ob terjanju konkretnosti spregovorimo tudi mi o konkretnem, čeprav brez imen zavoljo tega, ker takšnih krivcev ni malo, čeprav je tokratni primer konkretno izbran. Gre za vsebino ,,Informacij" občinskega sindikalnega sveta št. 8/74, ki so izšle točno mesec in 8 dni po tem, ko je zaključil delo 8. kongres ZSS, v njih pa so povzetki (slabi) govorov Janeza Barboriča, Franca Popita, vsebinsko okrnjena poročila dogajanj na kongresu in „prosto po piscu Informacij" prirejen povzetek sklepov kongresa. V informacijah pa za tiste, ki so jim namenjene, ni niti besedice o konkretnih nalogah na področju, ki sodi v ta občinski sindikalni svet. Po 40 dneh od zaključka kongresa sindikatov res izredna pripravljenost za konkretno akcijo, za katero nas zavezujejo sklepi kongresa! -ar DELOVNI NAČRT SINDIKATA DELAVCEV V KEMIČNI INDUSTRIJI Temelj dela urejenevrst« Na svoji zadnji seji je republiški odbor sindikata delavcev kemične industrije Slovenije obravnaval in sprejel tudi delovni načrt za prihodnje leto. Okvirni program je - brez podrobnih posameznih nalog — obsežen; obseg in težino zastavljenih nalog pa povečuje dosedanji zaostanek pri uresničevanju nalog na nekaterih področjih. Temelj celotne dejavnosti je v osnovnih organizacijah sindikata, je zapisano v delovnem načrtu in zategadelj bo RO svoje d^lo usmeril predvsem v razvijanje aktivnosti osnovnih organizacij, da bi le-te lahko uspešno opravile za-stavljenenaloge. . Ta uvodna, načelna zadolžitev ima svoje korenine v sedanjem sta- nju v osnovnih organizacijah v TOZD kemične industrije. Da poročilo ne bo izzvenelo preveč črnogledo, moramo pojasniti, da se položaj izboljšuje. Vendar je še marsikje v TOZD organizacija sindikata postavljena zgolj formalno, sindikati pa v resnici še niso zaživeh v svoji novi organiziranosti; OOS v TOZD niso še medsebojno povezane v sindikalnih konferencah. Zategadelj se bodo sindikati v kemični industriji najprej zavzeli za ureditev lastnih vrst; hkrati pa seveda ne bodo zapo-stavljali ostalih nalog - razvoja samoupravljanja, sodelovanja'pri reševanju gospodarskih vprašanj, družbenega standarda delavcev in drugih. Eno pomembnih področij delova- nja sindikata v kemični industriji je tudi pospeševanje ustanavljanja temeljnih organizacij. Povsod TOZD še niso ustanovih, čeprav so vsi pogoji, da podjetja to store predvsem v nekaterih dislociranih obratih. Kaže, da odgovorni dejavniki v podjetjih niso storili vsega, da bi pospešili ureditev tega vprašanja, ponekod pa so celo namerno zavlačevah. Nemajhno vlogo je pri tem odigralo slabo obveščanje delavcev in pa obveščanje javnosti, ki je pogosto izzvenelo v trditev, da delavci niso za ustanavljanje TOZD. V podjetjih, kjer imajo eno samo TOZD, bo treba ponovno prevrednotiti pogoje za ustanovitev več temeljnih organizacij. Pospešiti pa bo treba tudi združevanje dela in 4 JI ii sredstev v tistih OZD, ki se t niso bile pripravljene povezatij Naslednje veliko in polt torišče delovanja sindikatov lavska kontrola v podjetjih, je, marsikje še niso povsei" stili, pripisovah so ji tako ( nepomembne in neustrezne1 kot je pregledovanje delaVi odhodu z dela (preptfS tatvin) in nadzora prihodov ij do strokovnih vprašanj, za k*' usposobljena. ' i ^ Naslednje veliko in port^ 1( torišče delovanja sindikatov lavska kontrola v podjetjih, 'je, marsikje še niso povselt stili, pripisovali so ji tako nepomembne in neustrezne kot je pregledovanje delavce* hodu z dela (preprečevanje in nadzora prihodov na delo1 li: kovnih vprašanj, za katera t u sobljena. V marsikaterem f ^ pa delavska kontrola še ^ jj vela... j ? Na omenjenem sestanku sj Jt RO pretehtali, da bodo morali veliko pozornost p*, Č LJUBLJANA, 19. dec. - Danes je bila v domu sindikatov v Ljubljani skromna prisrčna slovesnost, ko so podelili priznanja delavcem delovne skupnosti republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki so zaposleni deset in več let, tudi nad dvajset. Priznanja za deset in večletno delo so prejeli: Ivica ARTAČ, Jože VIDIC, Janko BRUNET, Marija GAŠPERŠIČ. Ivanka GRUM, Zlata FRELIH, Gizela HORVAT, Ivica JUSTIN, Janez KMET, Angela KOTAR, Marija KURNIK, Viktor NAGLIC, Marta Pezdirc, Anica PLAHUTA, Jože ROPOTAR, Majda STEGENŠEK,' Marija SVENŠEK, Zorka TURJACANIN, Neda VERBEK, Marta VOGELNIK, Marjan ZUPAN, Lavra ZORE in Renata ŽABKAR. Dvajsetletniki pa so: Olga BRUČAN, Dušan PORENTA in Ljuba MATELIČ. tudi izboljšanju življenjskih delavcev. Položaj je tak, $1 vprašanje marsikje preveč z: jeno ali pa reševano brez na# preventivna zdravstvena ponekod še ni niti organizif nekod tudi pri investiranju mišljajo dovolj o teh vprašani jim je važen prihranek pri irf skih stroških, kot pa dobre razmer^ delavcev. Skupen interes terj skupno akcijo , b P la it g' ir d z« P n Sl li: k Vi u d ir tr la KAKO URESNIČUJEMO AKCIJO »26.000 STANOVANJ V DVEH LETIH« Dosežen zastavljeni cilj Minuli torek so se v Ljubljani sestali predsedniki oS* ji sindikalnih organizacij in sindikalnih konferenc v organi ei združenega dela SOZD prometnih, hotelskih, turističnih, pf0}h; nih in storitvenih dejavnosti, člani predsedstva Sindikalne renče cestnega prometa, predstavniki koordinacijskega SOZD in republiške gospodarske zbornice, ter razpravljali, k v skupnem podjetju ustanovijo začasno sindikalno vodstvo, je integracija že prišla in kaj storiti, da bi sestavljena org^ zaživela ter da bi se dokončno dogovoiili o pripravah za P samoupravnih organov in vodstva skupnega podjetja. Letos bo predvidoma zgrajenih okoli 12.000 stanovanj, več kot katerokoli leto doslej • Ocene za prihodnje leto kažejo, da bo akcija v celoti uspela • Nevarne trditve, da je sredstev za gradnjo stanovanj preveč in da je treba pipe pripreti Podatki, ki jih je zbral repu-bliški sekretariat za urbanizem, kažejo, da kljub veliki začetni črnogledosti le uresničujemo zastavljeno akcijo za izgradnjo 26000 stanovanj v dveh letih, se pravi v pravkar minevajočem in v prihodnjem letu. Zaključek gradbene sezone v letošnji jeseni je sicer pokvarilo dolgotrajno deževne vreme. Vendar pa najbrž nihče, niti najbolj strogi ocenjevalci in najbolj ..nejeverni Tomaži" ob koncu prihodnjega leta ne bodo mogli trditi, da akcija ni uspela, četudi ne bo zgrajenih prav toliko stanovanj, kot smo dejali, -se ‘pravi: 26 tisoč. Namen akcije pravzaprav niti ni bil natanko določiti, koliko stanovanj moramo v tem obdobju dograditi in potem iti z „ognjem in mečem" nad tiste, ki svojega. dela naloge ne bi opravili v celoti. Mnogo pomembneje je, da smo uspeh pripraviti večino dejavnikov, ki vplivajo na gradnjo stanovanj, da so se tej nalogi posvetih z vsemi razpoložljivimi močmi, da so akcijo uresničevali koordinirano. Izjemnega pomena je tudi dejstvo, da so se sredstva, ki so se nabirala dosedaj na tekočih računih solidarnostnih skladov, podjetij in pa ležala oročena in neizkoriščena v bankah, začela vendarle hitreje ..spreminjati" v rastoče zidove stanovanjskih blokov. Milijoni, ki jih še nismo uspeh izkoristiti, so zaradi inflacije - strmo dvigajočih se cen gradbenega mate- riala in stroškov gradnje stanovanj - vsak dan vredni manj in seveda pomenijo neizkoriščeni toliko in toliko manj stanovanj. Ne le zato, ker jih nismo zgradili, pač pa tudi zato, ker jih zaradi rastočih cen z enakimi sredstvi ne moremo več zgraditi. V tem angažiranju finančnih sredstev in večine dejavnikov pa je akcija nedvomno uspela in verjamemo, da bo v prihodnjem letu, glede na dosežene izkušnje, dala še boljše rezultate. Resda so ponekod še težave in je gradnja stanovanj zaostala za pričakovanim obsegom. Žal, ne le strožji predpisi glede najemanja in dajanja posojil zasebnim graditeljem in zavestno usmerjanje večine stanovanjskih sredstev v družbeno gradnjo, pač pa tudi naglo rastoče cene stanovanjske gradnje so zavrle obseg zasebne gradnje. Zasebni graditelji sicer imajo še dovolj volje, saj podatki o začetih zasebnih gradnjah to nedvomno kažejo. Žmanjka pa jim sredstev za dokončanje hiš in tako čas izgradnje zasebnih hiš postaja vse daljši. Nasprotno temu pa je močno oživela družbena gradnja stanovanj. Toliko kot letos, jih še ni bilo zgrajenih v nobenem letu. Resda končnih podatkov še ni, vendar je številka (naša ocena glede na dobljene podatke) okoli 12000 stanovanj vredna , vse pozornosti. V prvih osmih mesecih je bilo v Sloveniji izročeno lastnikom ali najemnikom 6215. stanovanj in zasebnih hiš. Tistikrat je bilo v gradnji še okoli 2700 stanovanj. In če jesensko vreme ne bi nagajalo, verjamemo, da bi bilo do konca letošnjega leta zgrajenih še okoli 6800 stanovanj, po podatkih iz občin naj bi jih dokon-čali med 15 in 16000! Napovedi so morda preveč optimistične, saj ni moč, računati niti s sedanjimi cenami niti z vsemi sedanjimi gospodarskimi instrumenti, ki neposredno ali posredno vplivajo na tempo pritoka sredstev za stanovanja. Ne glede na to pa je moč trditi, da bo v dveh letih - če seveda ne bo večjih gospodarskih pretresov — akcija 26000 stanovanj uresničena. Opozoriti pa velja ob tem na vprašanje, ki si ga ponekod zastavljajo. Kaže namreč, seveda samo navidezno, da je sredstev za stanovanjsko gradnjo preveč in zategadelj nekateri predlagajo, naj bi pipe, iz katerih pritekajo ta sredstva, priprli. Podatki bank in Biroja gradbeništva nedvomno kažejo, da temu ni tako in da bi s takšno potezo napravih medvedjo uslugo razmahu stanovanjske gradnje, ki smo jo komajda in z velikimi napori pognali v odločnejši tek! Podatki poslovnih bank dokazujejo, da je odliv sredstev za stanovanjsko gradnjo v drugem polletju letošnjega leta mnogo večji, kot dotlej. Po analizi Biroja gradbeništva pa bi za dograditev stanovanj, ki so v za-‘ ključni fazi gradnje, potrebovali okrog 2,5 milijarde dinarjev -podatek seveda velja za družbeni sektor gradnje. Za zasebno gradnjo pa so na voljo sredstva, ki se poleg dogovorjenega stanovanjskega prispevka natekajo dodatno iz TOZD in poslovnih bank-in se usmerjajo v gradnjo zasebnih stanovanj. Ker pa novi bančni pravilniki o dodeljevanju stanovanjskih posojil zahtevajo dveletno varčevanje, se bo seveda začasno zmanjšal priliv zasebnih sredstev v stanovanjsko gradnjo. Gradbena opera-tiva pa opozarja, da bo ob sedanjem tempu izgradnje stanovanj v družbenem sektorju kmalu začelo celo primanjkovati sredstev. Desettisoč stanovanj velja danes vsaj 3,2 milijarde din! Spričo tega ne bi smeh z nikakršnimi ukrepi zmanjšati doseženega tempa priliva sredstevza gradnjo stanovanj iz vseh virov, kiki so na voljo. Nasprotno, potrebno bo celo zagotoviti dodatna kreditna sredstva za gradnjo stanovanj v skladu s tempom izgradnje. Posebej pa bi veljalo najti ustrezno rešitev, s katero bi ..osvobodili" tista stanovanjska sredstva, ki so sedaj angažirana pri komunalnem urejanju gradbenih zemljišč in ki bi bila pri uresničevanju zastavljenih ciljev v stanovanjski gradnji še kako dobrodošla. rb Naj povem, za kaj gre. V začetku letošnjega poletja so delegati desetih cestno-prometnih delovnih organizacij ustanovili sestavljeno organizacijo združenega dela, v kateri je hilo ob ustanovitvi zaposlenih 11.223 delavcev. (Takrat je v 33 podjetjih cestnega transporta delalo kakih 15.000 delavcev.) Od tedaj je minilo skoraj pol leta, in Bogo DRAGAR, predsednik koordinacijskega odbora za ustanovitev SOZD, je to obdobje dejavnosti odbora ocenil takole: „Ni bilo lahko. V SOZD je 66 temeljnih organizacij in vso notranjo zakonodajo smo sprejemali na zborih delavcev. Pripravili smo tudi že predlog skupnega statuta ter osnutke pravilnikov o sistemizaciji delovnih mest, o začasni delitvi osebnih dohodkov in o financiranju enot skupnega podjetja. S tem je koordinacijski odbor končal svoje delo in ob koncu decembra se bo prvič sestal centralni delavski svet. V TOZD Cestnega transporta (gre za 10 delovnih organizacij, ki so se v polletju združile) je 22 TOZD, ki se ukvarjajo z avtobusnim prometom, 18 hotelov, 3 delovne organizacije se ukvarjajo s turizmom, 8 s storitveno dejavnostjo in 8 s tako imenovano ostalo dejavnostjo. V tem skupnem podjetju je zdrm žen skoraj ves avtobusni potniški promet na Slovenskem. (V devetih mesecih letošnjega leta so ta podjetja prepeljala 88 % vseh potnikov, železnice pa le 12 %). O njihovem tovornem prometu pa pričajo naslednji podatki: Lani so na železnicah prepeljali 60 % vsega tovora, v cestnem prometu pa 40 %. Od tega so delovne organizacije cestnega transporta, ki so se poleti združile, prepeljale 32 %, podjetja na Štajerskem, ki so skušala ustanoviti KARGOTRANS, pa pri tem niso uspela, so prepeljala kakih 28 % tovora, skoraj 40 % to-i vora pa ni bilo zajetega v integracijo. V prihodnjih mesecih se jim bo, kot kaže, pridružilo še šest podjetij cestnega transporta, so pa vrata skupne organizacije na stežaj odprta tudi- za vsa druga podjetja z njihovega področja, še zlasti pa za nekaj pomembnih organizacij združenega dela cestnega tovornega prometa, ki se že koj v začetku niso pridružila SOZD, ker so zgrešeno menila, daje ta integracija predvsem namenjena združevanju avtobusnega potniškega prometa. V minulih nekaj mesečih, ko je sestavljena organizacija razgr- nila pred vso slovensko ? j svoj program, so se tudi v fji u tovornega prometa začele h Ijati težnje po združitvi. K Bogo DRAGAR, predseduj b nizacijskega odbora, je o teh 1] dejal; ( o ,,Dogajalo se je in se še o1: p so polprazni tovornjaki voZ’ do potrošnikov, domov Jr vračali brez tovora. V večji1! (Zagrebu, Beogradu in drj naša podjetja imela tudi p®, valnic in vsak zase je de' prevozni načrt in vsj so temu, da bi naredili takšen v na prevoznih linijah, ki bi L Oziroma konkuriral sosedni J jetjem. Tako imenovani p0 , 5 interes je bil dostikrat osnG { dela in dobiček, ki je tej, S iZl1 s lil r' izkoriščanju trenutnih moZ* bi konkurenčno podjetje,, s drugače porinili na stransk1 , naših podjetjih cenili k° dobre poslovnosti in proirij \ Najbrž ne bo lahko zdruZi, 5 poslovalnice, pravzaprav uL J tako, da bi vsaka poslovainii, , kot del skupne službe SOJ, bi koristila slehernemu s nemu podjetju, potlej bo Li diti tudi tako, da ne bi ' organizacije v našem pO' nimo, v enem tednu, m • praznim letalom pošiljale i J vsaK' Teheran ali na Havaje. Jjj j podjetju bomo morali uskJ; hotenja in jih prilagodit’ potrošnikov.1' Čez kak mesec ali našem- listu podrobno P1"', Helnie ta sestavljena deluje ta -------— združenega dela. Za zda) šem le to, da so se njihov,: na nedavnem sestanku iJJ škem odboru delavcev v P? |i zvezah Slovenije dogovori>Jf v kratkem ustanovili ko?’i odbor sindikalnih organ’? I stavljenem podjetju. . Skoda je le, ker hkrati Jj dali, kaj vse namerava sinusi skupnem podjetju storiti' i cilji združitve, ki so jih v siy ni sporazum zapisali kot delovali", „se bomo dog0 ..združitev je imperativ J dobe",,postali vsakodnevni kretna praksa samouprav’L|( O tem bodo v prihodpJjj prav gotovo več govoril’ ’!! bomo o vseh teh njihov’ — ^ ------—:i: ♦.Mi na SU več spregovorili tudi na J,s VNb* 1 ■ | 1 RAZLIČNI PREDLOGI Osnutek sindikalne liste je te dni v središču pozornosti v de-p° 0vnih kolektivih ter na vseh tfih! ^v°jih sindikatov, kjer razprav- vseit iko l zne ivcev anje ;ra :m f še $ JaJo o predloženem osnutku in odločajo tudi za morebitne d°pdnitve ali spremembe všečne liste. Kolikor smo doslej Poslušali razprav o sindikalni lel° lsh za prihodnje leto, lahko u§otovimo, da se tako v posa-l^oznih gospodarskih panogah ^ tudi v sindikalnih organiza-^jah v TOZD in na ostalih nivoju odločajo za pomembnejše lem delu, nadomestilih za potne stroške, terenske dodatke in prevoze na delo ter ob regresu za prehrano delavca med delom. Pri nadomestilih za vožnjo na delo je prevladalo stališče, da je treba delovne organizacije zavezati, da dajejo ta nadomestila. Glede regresa za toplo malico pa odbor predlaga povečanje zneska za neorganizirano prehrano na 200 din. Priporočil pa je tudi sindikalnim organizacijam, da se borijo za to, da bi bile delovne organizacije, ki grade obrate družbene prahrane, oproščene dajatev, ker bodo s tem najbolj prispevali k urejanju tega vprašanja, ki marsikje zaradi nerazumevanja vodstev še ni zadovoljivo rešeno. rb Občinski svet ZSS Slovenj Gradec je na zadnji razširjeni seji, bila je 9. decembra,.obravnaval predlog Sindikalne liste 1975“. Predhodno so o ..Sindikalni listi 1975“ razpravljali elani na sestankih v osnovnih, organizacijah sindikata. Predlaganih je več dopolnitev določb. V Slovenj Gradcu se zavzemajo za to, da bi morali z zneskom določiti.pravice iz minulega dela, ne pa v odstotku. Regresa za družbeno prehrano bi morali 'biti deležni enako vsi zaposleni. Najnižji osebni dohodek naj bi znašal 70 % poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu. Predlagajo pa tudi, naj bi bil eden od kriterijev za določitev višine regresa za dopuste tudi število nepreskrblienih družinskih članov. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenj Gradec je na zadnji seji tudi sklenil predlagati vsem osnovnim organizacijam sindikata v Mislinjski dolini, da bi opravili občne zbore oziroma letne konference v dneh od 10. do 30. januarja. (An) iku s< 10 a »PP^uitve predvsem v tistih st f skih1 k, z« ; nač1 zaši lizit* ‘nju ašani RO SINDIKATA DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE 0 SINDIKALNI LISTI j'!enih sindikalne liste, kjer naj bl prišle do izraza posebnosti Posameznih dejavnosti. Tako aoko ugotavljamo, da bodo ^oli usklajevalci vseh predlo-.8°v iz javnih razprav sila težko 'u nehvaležno delo. So pa bile Posedanje razprave vsebinsko iriifl želo bogate in temeljite — čebre Prav se je ponekod izkazalo, da h^rsikdo, ki je v javni razpravi odeloval, osnutka sindikalne !l ni dobro pretehtal. Vse to Vsebinska dopolnila Sindikalna lista sicer v celoti sprejemljiva, nekatere člene pa bo dopolniti ali delno spremeniti določila treba V javno razpravo o sindikalni listi za prihodnje leto se je vključil tudi republiški odbor J , ni dobro pretehtal. Vse to sindikata delavcev kemične in-| It da postaja sindikalna lista dustrije Slovenije. Člani odbora ^ J!, pomembnejši del samo- so listo kot celoto sprejeli, v Pravnih sporazumov o delitvi , °hodka in osebnih dohodkov n da se povsod zavedajo po- ena enotnejšega urejanja de-• J i?uVeevih prejemkov in pravic, ki 1 *ii r ima ob delu. Pomembnost “a r( h0!116®1 urejanja tega vpraša- ga li,k| republiškem odboru sindikata 'lelavcev kovinske industrije 'lovenije, kjer so se zavzeli celo :v0’ ?a enotno urejanje v vseh repu »rgar nlikah in v nekaterih drugih za P^vah, kjer so sodili enako. raz- Omenjeni republiški odbor je i v dolgi razpravi predlagal vrsto jri j ‘b* iaz,piavi jjicuiagcu vi&iu fj .0P°lnitev in sprememb posa- :ele jeznih členov sindikalne liste. lSteh' lia]6' 0^or J6 sodil, da bi ve 5 ospv, .Povečati pripravniške še d« Dt.„bne dohodke, obsežna >v t rečji^ drK avajamo na kratko samo neka- Z1 Prava raz- Pa se je razvila ob minu- s prejeli, razpravi pa so vendarle posameznim članom osnutka liste dodali svoja stališča, oziroma predloge, kako naj bi posamezne določbe vsebinsko spremenili ali dopolnili. Pojdimo po vrstnem redu, kot so se na seji tudi vrstili predlogi za dopolnitve in spremembe liste. V četrtem členu, ki obravnava osebne dohodke pripravnikov, na višino predlaganih OD ni bilo pripomb, pač pa so člani republiškega odbora predlagali, naj bi ta člen dopolnili še z določili, kolikšna naj bo pripravniška delovna doba. Trajala naj bi največ do enega leta — za kadre z višjo in visoko izobrazbo, za kadre s srednjo stopnjo izobrazbe pa do 6 mesecev. Sicer pa naj bi podrobneje to vprašanje urejali spora- zumi panog, kajti ponekod, pri določeni vrsti proizvodnje je potrebna -daljša pripravniška »doba kot pri drugih. Omeniti velja tudi predlog, naj bi delovne organizacije zagotavljale krvodajalcem za tisti dan, ko so dali kri, normalni osebni dohodek, saj opravljajo družbeno koristno delo. Ob desetem členu, ki ureja nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, se je razvila živahna razprava, iz katere se je izkristaliziral predlog, naj bi za osnovo za izračun nadomestila upoštevali zadnje tri mesece dela, ne pa poprečni OD v minulem koledarskem letu. nah so člani odbora sodili, daje čas, da tudi v Sloveniji uskladimo ta vprašanja z zveznimi rešitvami, ki so, mimogrede povedano, bolj ugodne za delavce, kot jih predvideva naša sindikalna lista. In še to, zakaj za študijska potovanja v tujino podjetje ne more izkoristiti niti svojih lastnih deviznih sredstev? Minulo delo je v osnutku sindikalne liste premalo - razčlenjeno, vanj bo vsekakor treba vključiti minulo delo, ki izhaja iz združevanja dela in sredstev. Je pa to zelo težavno sistemsko vprašanje, so se strinjali člani republiškega odbora. Ob dnevnicah, nočninah in kilometri- so tif .Omogočeno usklajevanje delitve ledni! ren^ePubliška sindikalna konfe-i P°5 j ^ delavcev vzgoje in izobra-oSflJi ■s,,.?11!3 se ie pretekli teden na i^tuirni možiji s^-L^ji preimenovala v skladu id .0* izj ^ a a ---^ k-. v ^7* poslovnik o delovanju m dogovorom Zveze kd btevfat?,v sloveniie v RePu-roVI VzB ■ ^bor sindikata delavcev Iruži’ s 8oje in izobraževanja. Sprejeli f k tol'' tudi k* med drugim opredeljuje stfc^o^oge delegatov , v RO in no sindikalno listo bi Ifi za^fdiožen teh delavcev morali znova opozoriti Zavod za šolstvo SR Slovenije, da ustrezneje opredeli njihov status. V razpravi je bil znova predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za osnovne šole. Razpravljali so tudi že o pripombah, ki jih je izoblikoval delegatsko sestavljen pristojni odbor pri Centru za samoupravno sporazumevanje. V razpravi so poudarili, da je pri nadaljnji dodelavi sporazuma treba upoštevati še resolucijo o družbenoekonomskem razvoju v SR Sloveniji v prihodnjem letu in družbeni dogovor o razporejanju dohodka, se pravi realen porast osebnih dohodkov, večjo produktivnost in povišanje življenjskih stroškov. Dogovorili so se tudi, da bodo v začetku leta oriif/ žomr likalne liste. Opo- organizirali posvet s predstav- c0° (i Pravn-f.So tudi na izjemen pri- niki tistih šolskih Teol ektivov, ki an^M v s. ls« status tistih učiteljev bodo februarja začeli s celoti ^ it'iaiokovnib šolah, ki sicer dnevno osnovno šolo, da bi se UP\ vsvopj° ali visoko izobrazbo dogovorili o razdelitvi delov- iti.fjf t%jJ1 stroki, imajo pa priprav- nega časa in o nagrajevanju •saG rw status, dokler ne bodo ' ’ ------x J~ trebi težja delovna mesta tudi boljše nagrajevati. Končno so tudi sklenili zahtevati, da Republiški sekretariat za prosveto in kulturo s pravilnike,m določi kriterije za podeljevanje pedagoških poklicnih nazivov, ki so tudi že zapisani v samoupravnem sporazumu o delitvi. s. g. Več naj bi delavcem, ki se vozijo na delo, tudi vračali prevoznih stroškov — to nadomestilo je v .sindikalni listi ostalo na lanskem nivoju. Zanimiva razprava se je vnela ob vprašanju malic. Iz nekaterih podjetij, ki imajo sredstva, prihajajo vprašanja, ali je tudi kosilo ali večerjo (po popoldanskem delu) moč šteti med regresirane obroke tople malice. Razprava ni dala natančnega odgovora, mnenje odbora pa se bolj nagiba v prid regresiranja samo malic .. . Tako kot dnevnice in kilometrino ter ostale potne stroške naj bi v sindikalni listi prila-. godili zveznemu merilu, se pravi .povečali, tudi regrese za letni dopust, ki jih osnutek liste omejuje med 900 in 1100 dinarji na zaposlenega delavca. Spremeniti pa bi bilo treba tudi določilo o jubilejnih nagradah — na novo uveden sistem izplačevanja fiksno določenih zneskov bi namreč oškodoval tiste delavce, ki bodo šele dobivali te nagrade, saj bo stopnja devalvacije tako določenim nagradam naglo jemala vrednost. rb Samoupravni veter v upravi in pravosodju V začetku tedna se je sestala republiška sindikalna konferenca delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti. Za uvod v delo seje — v skladu s sklepi nedavnega kongresa slovenskih sindikatov v Celju — preimenovala v republiški odbor, nakar je večino delovnega časa posvetila razpravi o osnutku zakona o samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev ter urejanju razmerij pri delu v upravnih organih v SR Sloveniji. Omejeni osnutek zakona je prišel pred oči javnosti komaj pred dobrim mesecem, in pd, vendar je bil v tem času deležen temeljitih pretresanj in obravnav. Ni brez pomena, da so o njem že tekle razprave v odborih izvršnega sveta skupščine SRS, pa tudi izvršni svet je osnutek z nekaterimi manjši- -mi spremembami in dopolnitvami že Sprejel. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo je dopolnjeno besedilo osnutka poslal v javno razpravo vsem delovnim skupnostim s tega področja pred 10. decembrom, razprave pa so morale biti pri kraju do 14. decembra. Vprašanje je seveda, zakaj je bila potrebna tolikšna nagjica. Edina skrivnost je pravzaprav v tem, da so predlagatelji napeli vse sile, da bi ta izredno pomemben zakonski akt lahko sprejeli že v letošnjem letu. Pomemben predvsem za izboljšanje samoupravnega položaja delavcev v upravnih, pravosodnih in družbenopditičnih dejavnostih. Ni odveč pripomniti, da je bilo v komisijah na nedavnem kongresu Zveže slovenskih sindikatov precej govora o nezadovoljivem samo-, upravnem pdožaju delavcev v dejavnostih, ki smo jih malo prej omenili, tako da so bile razumljive zahteve in zaključki, da je treba v naj-krajšem^času najti ustrezne rešitve. Ena od bistvenih je prav gotovo tudi. zakon, ki zdaj v razpravah prestaja ,/aključno obdelavo". Osnutek zakona ima splošne določbe, nakar obravnava vsebino, obseg in način uveljavljanja samouprav- nih pravic, obveznosti in odgovornosti. Podrobneje je seveda govora o pridobitvi lastnosti delavca, strokovni izobrazbi in strokovnem izobraževanju. • obveznostih delavcev pri opravljanju nalog, delovnem času, odgovornostih delavcev, prenehanju lastnosti delavca, varstvu pravic . . . Delavci upravnih organov uresničujejo svoje samoupravne pravice in obveznosti tako, da o določenih zadevah sami odločajo in tako, da razpravljajo in dajejo mnenja, pipombe in predloge v zadevah s področja notranjih razmerij, o katerih sicer odloča predstojnik upravnega organa. Delavci seveda imajo pravico, da so popolno in pravočasno obveščeni o vseh, vprašanjih, ki so pomembna za izvrševanje samoupravnih. pravic in obveznosti, predvsem pa: — sprejemajo samoupravne splošne akte, s katerimi urejajo uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev,- razmerja pri delu, uporabo sredstev za osebno in skupno porabo, delitev osebnih dohodkov in druga vprašanja s področja notranjih razmerij: sklepajo samo- upravne sporazume; sprejemajo finančni načrt in zaključni .račun sredstev za skupno porabo ter del finančnega načrta sredstev za dejavnost upravnega organa, namenjenih za osebne -dohodke delavcev; odločajo o delitvi osebnih dohodkov in uporabi sredstev skupne porabe; volijo in odpoklicujejo predsednika delovne skupnosti oziroma delegate v svet delovne skupnosti in druge organe upravljanja. Zaenkrat še ni docela jasno, ali se bodo odločili za to, da bodo v tem zakonu dane možnosti za ustanovitev notranje samoupravne kontrole ali ne. Republiški odbor sindikata delavcev uprave, pravosodja ih družbenopolitičnih dejavnosti je razpravljal še o osnutku poslovnika o notra-nji organizaciji in načinu delovanja republiškega odbora in o dogovoru o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in ZSS. Pravim posvriovalnira UK jate | le to'^ 111 poudarili, da A. P. LJUBLJANA • via' čin Radelj ob Dravi, Dravograda Raven na Koroškem in Slo''8" njega Gradca, v delovnih in drU; gih organizacijah in ob pomod Koroškega regionalnega ek? nomskega centra srednjerodj!1 razvojni program do leta 198®' Po dogovoru z medobčinskil,, svetom Zveze komunistov & Koroško so se sporazumeli enoten pristop in koncept Wz' voja vseh občin. Koroški ekonomski center j6 pripravil analizo dosedanjih sred' njeročnih razvojnih program0' posameznih občin in ugotovi® da sta gibanje in rast g05??, darstva kljub dobrim rezultatom še vedno pod republiškim p0'" prečjem, kar velja tudi za p0' dročje šolstva, socialnega va1' stva, deloma zdravstva, poseM pa še stanovanjske izgradnje m kulture. Zaradi tega so spreje* osnovne smernice, ki jih bo p°' trebno upoštevati pri odpravi)8' nju posledic minulega obdobj* stagnacij in neenakomernega ra2’ voja, ki ga je v nekaterih paO^ gair, kot sta gozdarstvo in lem* industrija, omogočila tudi neraf vita samouprava. Tako bo m0' rala biti stopnja rasti družben# proizvoda na Koroškem letno , 2,5 do 3 % večja od predvidel republiške rasti. V občini Ravne imajo gospm darsko strukturo izrazito usn#’ jeno v industrijo, ki daje 80“ družbenega proizvoda. Tega P ni v drugih občinah. Radlje razdeljene med lesno in kovii1 sko-predelovalno industrijo, F tudi kmetijstva tu ne gre zapm stavljatl V Dravogradu, ki jerf manjša koroška občina, načrt"' jejo razvoj prometa, gradbene1" deloma še kovinsko-predelovaM* dejavnosti Občina Slovenj dec je iz družbenoekonomskem vidika še bolj razgibana, toda P" datki kažejo, da je struktm dokaj skladna. ( Koncept globalne usmerit" v občini Ravne r"‘; predvideva družbenega proizvoda po stop) 10 odstotkov letno. V Radij' bi z 8 % stopnjo rasti družbeb ga proizvoda samo zadržali setG ZVE HEL I M na *A| \ spO( slav Ptili i^ol dev; basi "ins da) škili blOl kišl tse; skei N ^ 01 leta 1«, skii Ion itlo- D kije v,r °bsi kup tehi Prej deč nji nivo do republiškega p0, ^ ^rečja. Dravograd bi to dosegeL predvideva letno za 2,5 do 4j rast prebivalstva in bo, kot 'J kaže, dovolj delovnih moči. posebej, če ob tem računanj da je precej delavcev iz teh k" jev na začasnem delu v tujini , KAKŠNA JE RAZVOJNA USMERITEV MARIBORSKEGA GOSPODARSTVA Poudarek kovinsko-predelovalni industrij^ Od razvojne usmeritve industrije, ki zajema dobro polovico gospodarstva mariborske občine, bo v veliki meri odvisen ves gospodarski razvoj v severovzhodni Sloveniji. Da bo industrijska proizvodnja dosegla ugodnejšo sestavo, ki bi zagotavljala hitrejši gospodarski razvoj, bo po- ' trebno uresničiti vrsto aktivnosti v srednjeročnem obdobju do leta 1980. V kovinski industriji bo nadaljnji razvoj pogojen s proizvodno usmeritvijo TAM in Metalne. Če bodo kooperanti izpolnjevali svoje pogodbene obveznosti, bo tovarna avtomobilov povečala proizvodnjo vozil od 9.500 v letu 1975 na 14 tisoč v letu 1980. Najbolj bodo povečali proizvodnjo težjih tovornih vozil, manj pa avtobusov (od 1480 na 1600). V tem obdobju bo pričela tovarna s proizvodnjo treh novih tipov tovornjakov in dveh novih zelo izpopolnjenih avtobusov. Hitreje od proizvodnje vozil bo naraščala proizvodnja motoijev. Prihodnje leto predvidevajo 8560, za leto 1980 pa že 16.700 motoijev. Več kot polovico proizvedenih motorjev bodo vgradili v svoja vozila, druge pa prodali nemškemu partnerju (KHD). V naslednjih petih letih predvidevajo v Maribom dokončno tehnološko sanacijo Metalne, ki bo v okviru svoje skupnosti razvijala proizvodnjo montažne investicijske opreme, lahkih konstrukcij, gradbene opreme in proizvodnjo kme-fijskemehanizacije. V Swatyju predvidevajo glede na ugodne tržne možnosti močnejše povečanje proizvodnje, ki bo temeljila na modernizaciji tehnoloških postopkov in boljši organizaciji dela. Intenzivno razvijanje in poslovno tehnično’ sodelovanje je predvideno v okviru sestavljene organizacije združenega dela KEMA, v manjšem obsegu pa z avstrijskimi poslovnimi partneiji Za kemično industrijo v Maribom načrtujejo v prihodnjem obdobju visoko stopnjo rasti, še zlasti zato, ker bo poudarek na hitrejšem razvoju bazične industrije, ki naj bi v čim večjem obsegu pokrivala domače potrebe, prav tako pa za obdobje 1975—1980^ načrtujejo v Rušah znatno povečanje proizvodnje kmetijskih zaščitnih sredstev. NOČNO DELO BODO UKINILI S predvideno izgradnjo plinovoda bodo v mariborskem bazenu pokrite številne energetske potrebe. Industrijska potrošnja plina naj bi znašala čez 5 let približno 100 milijonov kubičnih metrov ze-. meljskega plina. V naslednjih letih bo osnovno vodilo v poslovni politiki tekstilne industrije držati korak z razvojem v razvitih državah. Proizvodni proces bo zato naravnan tako, da bo povečan delež visoko-kvalitetne preje, tkanin in sintetičnih vlaken, zmanjševal pa se bo delež enostavnih tkanin in vlaken. Do leta 1980 naj bi v mariborski tekstilni industriji popolnoma ukinili nočno delo za ženske. morali pospešiti rstave v oraksi. nrein® V Sladkogorski predvidevajo, da bodo v tem času povečali proizvodnjo papirne konfekcije za enkrat, se pravi na 50 tisoč ton, proizvodnjo kartonažnega papiga pa na 24.000 ton. Povečanje proizvodnje je predvideno tudi v tovarni Ceršak. Tudi v lesni industriji se obetajo novosti. Tako bo zrasla čez dve leti nova tovarna ivemih plošč, tesneje pa bosta sodelovala tudi Gozdno gospodarstvo Maribor in koroška lesna grupacija. Maribom Uničevanje ustave v praksi, prero«^ privatno-lastniško miselnost in ""j nazadnje bolj tvorno vključiti v' vezovalne procese. Ponovno vključevanje dela"#, ki so na začasnem delu v tujin*’Lj, goje za to morajo ustvariti čim P*,;, je prav tako ena izmed novih m nosti dviga storilnosti, še zla"1’..,; bi privabljali ustrezno strok0 ^ delovno silo. Reorganiziran)" j združevanje v družbeni in obrti je ena izmed pomembnih jii log v prihodnje na mariboi’ UCI & Pl, Pa te; sit bii Pri vazen za »' ai daljevati z gradnjo obie‘ct° oseh1^ Šolstvo, S p . - ali miivtnv za razvoj f (J. move ter objektov za razv L je 1Z*DEL0VNIH KOLEKTIVOV ZVEZA DOLGUJE oelamarisu d milijonov dinarjev Ka račun izvoza še ZA LETO 1973 Neprostovoljni upnik »strga« obratna sredstva V skladu z nadaljnjo gospodarsko usmeritvijo Jugo-stavije in izhodišči za družino ekonomsko politiko v PPhodnjem letu si tudi v dolskem Delamarisu priza-®evajo proizvodnjo še bolj goniti na domačo suro-^sko osnovo. To pomeni, ^ želijo povečati ulov mor-rib, za kar pa je treba fjodemizirati in razširiti ri-“*ško ladjevje. To je težnja ^ega jugoslovanskega mor-?**ga ribištva, saj je njegovo ‘‘Kljevje skrajno zastarelo. I 0vih ladij ni dobilo že od eta 1959; posledica tega pa da letno dobimo z morskim ribolovom le 30 tisoč 011 rib, čeprav bi lahko bil ^ov mnogo večji. Z)a bi povečali ulov, načr-^jejo v izolskem Delamarisu Prvi vrsti modernizacijo ^stoječega ladjevja in na-5UP vsaj nekaj novih ladij, ki 1 v ribištvo jrrinesle novo nnologijo. Želijo namreč Pfsiti na gjobisnki lov z leb-tO*' tJečimi kočami in tako pove--'Al tudi število ribolovnih Z novimi ladjami, od Mterih' naj bi prva začela Phrti prihodnje leto, bodo sPosobni loviti tudi na sred-|[iem Jadranu in po mož-tudi v drugih morjih. ^ tkugi Delamarisov načrt, zadeva razširitev suro-ske osnove, pa se nanaša ® ulov rib v odprtih morjih. at° so se že vključili v ju-^.OVansko poslovno zdru-p ^e’ ki namerava skupaj s j luki ustanoviti mešano ^8°slovansko-poljsko druž-p 23 oceanski ribolov. V cle 0vnem združenju je se-^IT| jugoslovanskih podjetij, $$ rau unajo, da bodo prve “ oj-16’ to najete, za lov na latern morju dobila pri-, leto. Jasno je, da bi 'flov tesei na odprtem morju pri- ,11»' ttek’ 0Sr°mno in ob tem je i/ yiia Vedeti> da je Jugosla-fi < ^rža 6na redkih obmorskih ii«- teh možnosti še ne ^ ^or n!^2- Ulov na odprtih dalji'1 bi omogočil tudi na-ntf"! vap l0 povečanje jugoslo- % "feSa izvoza predelanih St k3r prav tako sodi med 4° za stabilnejše ti0, i V >,.»e našega gospodarstva. i»' \cr i bi re^z izvozom pa bo tre-itr tudi vprašanje pra-jeff!' i vo^lle8a izenačevanja iz-ti^ je( ^hmulacije. Delamaris ket eninio, močno prizadet, 'fiP zveza dolguje 8 mili- ^ kv0p ^narjev še na račun V1 za leto 1973.-Denar if ® je ■ n ^nacija medtem že V' $ iP\ Z M > a* j. ^ te je najbrž dobili, vendar itloj Citacija medtem že Pa ^ razvrednotila, hkrati Uelamaris srečuje s Pri obratnih sred-ludj' rav zaradi tega pa Pripra,Vo}j° drugih vzrokov ^acj. Uj° zdaj preventivni načrt, katerega cilj kdtig^aviti poslovanje °snove. S.K. PRVI USPEHI, TEŽAVE IN SLABOSTI V DEJAVNOSTI TOZD ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE_ Ob koncu medenih tednov V Kidričevem sta se sestala na skupni seji strokovni kolegij in politični aktiv sestavljene organizacije združenega dela UNIAL, v kateri sta združili svoja poslovna in proizvodna prizadevanja Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem in Industrija metalnih polizdelkov Impol v Slovenski Bistrici. V samoupravni sporazum o združitvi Tovarne glinice in aluminija ter Impola, ki so ga pred dobrimi šestimi meseci podpisali delegati obeh proizvodnih delovnih skupnosti, so zapisali: „Delavci obeh delovnih organizacij so se odločili za združitev v Združeno aluminijsko industrijo Slovenije zaradi uspešnejšega razvoja osnovne in predelovalne industrije aluminija, enotne proizvodne orientacije, skupne razvojne politike, skupnega nastopanja na domačem in tujem tržišču, boljšega in racionalnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti ob upoštevanju dosežkov sodobne tehnične in ekonomske znanosti, delitve proizvodnega programa in specializacije proizvodnje, širjenje proizvodne dejavnosti, večje poslovne učinkovitosti, socialne varnosti delavcev, skupnega nastopanja pri družbenih organih, bančnih in drugih poslovnih institucij ah. “ V razpravo je v elaboratu o smotrih združitve, ki so ga strokovne službe poslale delavcem, rečenb, da bosta tudi po oblikovanju sestavljenega podjetja, ostali dve tovarni samostojni, da bosta samostojno pridobivali in delili dohodek in odločali o porabi vseh ustvarjenih sred- . štev. Vendar pa naj bi.obe organizaciji združenega dela vedno upoštevali splošni interes sestavljenega podjetja. Za uresničitev skupnega razvojnega programa bi bilo treba združevati vse tiste funkcije poslovanja, ki bodo omogočile modernizacijo in razširjeno reprodukcijo, večji poslovni uspeh in rast materialne osnove za poslovanje. V dokumentih, ki so bili temeljni kamni združitve, so med drugim govorili tudi o skupnih skladih, skupnih proizvodnih in poslovnih programih ter o poslovnem in teh- ničnem sodelovanju z drugimi podjetji. Teh nekaj pojasnil sem zapisal predvsem zato. da bi laže razumeli vse tisto, kar se je dogajalo na sestanku strokovnega kolegija in političnega aktiva sestavljene organizacije združenega dela UNIAL. PRVI USPEHI Tovariš KRAJNIK, direktor tovarne v Kidričevem in vršilec dolžnosti direktorja SOZD je na tem sestanku najprej poročal o polletnih uspehih skupnega dela. Med drugim je povedal, da so se na centralnem delavskem svetu dogovorili o začasni organizaciji strokovnih služb na ravni sestavljenega podjetja in tudi o kadrih; ustanovili so dva poslovodna odbora in'sprejeli program dela delavskega sveta ter drugih skupnih samoupravnih organov. Naredili so bilanco potreb po aluminiju do le'ta 1980, sprejeli dogovor o najemu skupnega računalnika in začeli razgovore z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki so pretežni predelovalci aluminija ali pa te kovine veliko rabijo za svojo proizvodnjo, o oblikah sodelovanja. Govorili so tudi o možnostih, da bi se sestavljeno podjetje vključilo v industrijsko gradnjo stanovanj. Dogovarjali so se, kaj storiti za boljšo likvidnost in sprejeli so nekaj ukrepov, čeprav o pomembnih uspehih na tem področju še ni moč govoriti. V obeh podjetjih so kupili naprave za predelavo žlindre, razpravljali so o skupnem nastopu pri določanju cen in o naporih, da bi defekte po redukcijah električne energije čimprej odpravili. Impolci so pri tem pomagali kidričevcem. KOLEKTIV KRANJSKE SAVE PRED VPRAŠANJEM Prihodnje leto spet v zadregi? V tovarni Sava v Kranju, kjer so. bili spomladi v hudi zadregi zaradi slabih obetov v finančnem planu, sedaj že napovedujejo ugodnejši obračun poslovanja ob koncu leta. Znova pa gledajo kritično na prihodnje leto, v katerem pričakujejo podobno stisko, kot so je doživeli letos. Zaradi izrednih podražitev surovin, med katerimi se je cena sintetičnega kavčuka v letu dni povišala za 100 odstotkov, cena naravnega pa skoraj potrojila, so se v Savi letos znašli v težkem položaju. Prvi finančni izračuni so spomladi celo kazali na izgubo ob koncu leta, če bi se stvari ne spremenile. Zaradi tega so se prizadevno lotili nalog, da bi se takemu finančnemu obračunu ob koncu leta izognili. Po eni strani so skušali čim bolj izkoristiti notranje rezerve, po drugi pa iskati rešitve zunaj. Zveznim organom so predlagali, naj bi jim znižali prometni davek in carinske dajetve ter odobrili višje cene. Z notranjimi rezevrami so lahko pokrili le majhen delež dodatnih stroškov, z zmanjšanjem dajatev pa ni bilo nič. Ostalo jim je le dovoljenje za povišanje cen izdelkov, ki so jih sredi leta dvignili za 27 odstotkov. Na ta račun, se jim je dohodek toliko povečal, da ob koncu leta računajo na nekaj dobička. Ta v primerjavi s celotnim dohodkom ni večji kot 3 odstotke, zadoščal pa bo le za povečanje obratnih sredstev zaradi dražjih surovin. Stroški za surovine so se samo zaradi zadnje devalvacije povišal« za skoraj 40 milijonov dinarjev, ki jih bodo občutili v prihodnjem letu. Če pa upoštevamo še višje stroške za ca- rino, domače surovine in drugo, se znova pokaže kritičen finančni položaj. Reševati ga bodo poskušali na enak način, kot letos, to je predvsem s povišanjem cen izdelkov ter razbremenitvami, ob tem pa bodo pritisnili še na notranje rezerve, kar jih je še ostalo. Bolj obetajoči so v Savi proizvodni in prodajni načrti. Predvidevajo, da bodo količinski obseg proizvodnje povečali za 13 odstotkov, celotni dohodek pa od 950 milijonov na 1,3 milijarde dinarjev. Največji porast načrtujejo v proizvodnji umetnega usnja, ki naj bi se od sedanjih. 4 milijonov kvadratnih metrov kar podvojila. Na Laborah so namreč zgradili nov obrat za umetno usnje, v katerem je pred dnevi stekla poskusna proizvodnja. Prihodnje leto bo s polno zmogljivostjo obratovala proizvodnja radialnih gum za potniške avtomobile. Izdelati jih nameravajo že pol milijona, to je za četrtino več, kot so jih letos. Na ta račun naj bi se proizvodnje potniške pnevmatike povišala na 1,2 milijona gum. Pri tovorni pa planirajo povečanje od 180.000 na 220.000 gum. Kar zadeva prodajo, niso v skrbeh, kar velja tudi za tuje tržišče. Doma so njihove gume še vedno za 20 odstotkov cenejše od tujih, po kvaliteti pa ne zaostajajo za nekaterimi tujimi. Pri izvozu, ki ga nameravajo povečeti od letošnjih 7 na 9 milijonov dolarjev, so vezani na menjavo v okviru uvoza zahodnoevropskih avtomobilov v našo državo. To jim olajšuje prodajo na tujem tržišču, vendar pravijo, da jim gredo gume dobro v denar tudi v trgovini, kjer se srečujejo s konjurenco. -ik Zdaj sestavljajo načrte proizvodnje in prodaje za leto 1975 in doleta 1980. Po dogovoru, ki so ga sklenili ob združitvi, naj bi TGA v Kidričevem pošiljala Impolu 20.000 ton aluminija na leto. Lani so v Tovarni glinice in aluminija naredili 39.000 ton aluminija in Impolu poslali 15.249 ton. V enajstih mesecih letošnjega leta jc TGA proizvedla 36.858 ton aluminija (zaradi redukcije električne energije), Impolu pa gaje poslala 17.737 ton. V dogovoru so „lmpolci“ obljubili, da bodo poslali v Kidričevo 1.200 ton odpadnega materiala, letos pa so ga poslali 250 ton. Kidričevo se jc torej, po mnenju direktorja Krajnika, držalo dogovora, po katerem naj bi v TGA naredili na leto 42.000 ton aluminija (če ne bi bilo redukcij) in od tega naj bi dajali Impolu za predelavo 20.000 ton, 12.000 ton naj bi v prihodnje še prodajali stalnim odjemalcem njihove kovine, ki jih ni moč pustiti na cedilu (Kidričevo je letos zadržalo le dva pomembnejša poslovna partnerja), 10.000 ton pa naj bi predelali doma, se pravi v ptujski občini. Sestavljena organizacija združenega dela naj bi v prihodnjih letih, dokler ne bi zagotovili dovolj električne energije za elektrolizo in ne bi bistveno povečali proizvodnje aluminija, skrbela, da bi Impol dobil iz uvoza manjkajoči del aluminija, torej kakih 25.000 ton v letu dni. ..IN PRVE TEŽAVE Po poročilih obeh predsednikov poslovodnih odborov so govorili predsedniki in sekretarji zveze komunistov, sindikalnih konferenc in zveze socialistične mladine, ki so tisto jutro ustanovili svoje prve skupne organe. Anton Kurilič, predsednik sindikalne konference v Kidričevem, je dejal: ..Partijske in sindikalne organizacije v obeh podjetjih so bile pobudniki vsega tistega, kar danes imenujemo UNIAL. Naredili smo sporazum o združitvi in skupaj smo ga podpisali. Zdaj pa vidimo, da nam manjka kup dodatnih sporazumov, ki naj bi omogočili naše dogovarjanje in odpravili nepotrebne prepire. Nihče od nas noče nikogar izkoriščati. In ta sestanek smo sklicali tudi zato, da bi razčistili te poj me. “ Rudi Vorša, predsednik sindikata v Impolu, je dodal: ,,Škoda, ker smo šele danes, dobrega pol leta po združitvi, ustanovili skupne organe druž-beno-političnih organizacij. Če bi to storili prej, potlej ne bi prišlo do takšnih trenj. Po referendumu smo v političnih organizacijah, vsaj kar zadeva to področje, zaspali in danes se nam to otepa." Po teh prvih kritikah so vodilni tovariši iz obeh organizacij združenega dela skušali vso zadevo nekoliko ublažiti češ, „premalo se še poznamo in skupni interesi še niso vsak- danja praksa" m pa ,,saj smo vendar prijatelji in se dobro razumemo; če se pa kdaj izcimi kakšen spor, je to zgolj nekaj takšnega kot prijateljsko prepričevanje." Kasneje pa se je izkazalo, da niso tolikšni prijatelji, kot so sprva govorili, kajti, ko sta se TGA in Impol poročila, kot je dejal Anton Kurilič, se nista dodobra zmenila, kdo bo kdaj prispeval v ta njun zakon, kako bo z doto in z vsemi tistimi sredstvi, ki jih bosta v zakonu skupaj pridobila. PA ŠE PRVI SPORI Na sestanku, o katerem govorim, so „kidričevci“ trdili, da so nosilci razvoja v ptujski občini in zato morajo zagotoviti ptujskim podjetjem, da bodo predelali vsaj 10.000 tori njihovega aluminija — v bližnji bodočnosti. Ta razprava, kdo bo predelal te tone aluminija, ali Kidričevo ali pa Impol, je potlej prevladovala na sestanku. Začelo se jc nekako takole: ,,Nezaupanje med nami, ki jc posledica nerazumevanja in je tudi dokaz, daje bilo premalo storjenega za oblikovanje skupnih odnosov, ki naj bi omogočili novo kvaliteto, je pač razumljivo. Takšni so vsi začetki!" ,,Sicer pa se ti problemi pojavljajo skoraj povsod, kjer so proizvajalci ustanovili sestavljene organizacije združenega dela." ..Dejstvo je, da nam še manjkajo dodatni sporazumi, recimo, o prelivanju 'dohodka, skupnih vlaganjih In o nastopu na tretjih tržiščih. Vse te zadeve bo treba čimprej urediti, prav tako pa tudi sestaviti koncept združenega podjetja, o katerem se še nismo do konca pogovorili." In kolikor bolj so se pogovarjali, toliko bolj očitno je postajalo, da so, vsaj za zdaj, interesi predelovalcev aluminija v Bistrici marsikdaj skregani z interesi proizvajalcev aluminija v Kidričevem, ki si skušajo v združenem podjetju zagotoviti tudi možnosti predelave. Tega pa takrat, ko so se združili. niso zapisali it) niso povedali vsem delavcev. Impol se je združil s Kidričevim zato, da bi TGA dajala pretežni del svojega aluminija njemu, in bistriški delavci sploh niso vedeli, da bodo v ptujski občini sami predelovali skoraj četrtino proizvodnje v Kidričevem. Konkretni dogovori o delitvi proizvodnje so bili stvar vodilnih ljudi, v elaborat pa jih niso zapisali, ker so se bali, da morda referendum ne bi uspel. Od tod tako žolčna razprava na nedavnem sestanku, med katero je bilo slišati naslednje izjave: Bistričani: ..Pravite, da imate v Ptuju tri nosilce gospodarskega razvoja; v Bistrici jc samo Impol! Razen tega je bistriška občina glede narodnega dohodka na petdesetem mestu med slovenskimi komunami in ima na Štajarskem največji odstotek nezaposlenih. Torej, \ysa predelava naj gre v Bistrico." Ptujčani; „Vsi ti problemi tudi nam niso prizaneseni. Razen tega pa imamo samo v kidričevem več kot dvesto delovnih invalidov, ki zdaj delajo v tako imenovanih gozdnih brigadah, ker jim je delo, denimo, pri elektrolizi, uničilo zdravje. Moramo jim zagotoviti normalno delo in to je moč storiti le, če odpremo obrate, v katerih bomo predelovali aluminij." Še marsikaj je bilo ob tem povedanega, pa tega ne bom zapisal, ker takšni spori prav nič ne koristijo. Kaže, da je elaborat, ki ga jej Združena aluminijska industrija Slo-1 venije sprejela kot temeljni kamen svoje združitve, napisan tako, da si ga vsakdo razlaga po svoje, kakor pač hoče, in da dobre želje v skupnih naporih za ureditev problemov vsaj za zdaj ostajajo le pri željah. Tisti „mišmaš,“ ici so ga delali nekateri vodilni ljudje v obdobju združevanja in za katerega delavci niso vedeli, se danes maščuje. IN KAJ ZDAJ? Naj ob koncu tegale pripovedovanja zapišem še nekaj misli tovarišev, ki .so bili, kot so sami rekli, pobudniki združitve obeh podjetij v sestavljeno Organizacijo združenega dela. Rudi Vorša, predsednik sindikata v Impolu: ,,Že dalj časa ugotavljamo, da nekaj ni v redu z našo integracijo in da naše skupno podjetje ni zaživelo, kot smo želeli. Preveč pasivno je vse skupaj in precej zadev nismo razčistili." Ivan Hutinski, sekretar sveta ZK v Impolu: „Napačno smo ravnali, ker se po združitvi nismo bolj zavželi za razvoj skupnih dejavnosti. Že dejstvo, da smo šele danes ustanovili skupne organe naših družbeno-političnih organizacij, priča, da na tem področju nismo storili vsega tistega, kar bi morali." , Maks Jabločnik, sekretar sveta ZK v Kidričevem: ,,Današnji sestanek nam je razen problemov pokazal tudi naloge. Predvsem moramo zagotoviti, da bo sleherna proizvodnja tam, kjer bo ekonomsko najbolj koristna." Anton Kurilič, predsednik sindikata v Kidričevem : „ln storiti moramo tudi, kar je pač v naši moči, da združitev ne bi koristila le enemu podjetju ali eni občini. Vsi skupaj bomo poskrbeli za zaposlitev naših delovnih invalidov in vsi skupaj bomo morali marsikaj postoriti, da bi vsi ti naši skupni napori postajali čimbolj koristni." Se pravi, mladoporočencema so minili medeni tedni in začel se je navaden delovni dan. Šele zdaj bo moč ugotoviti, v kolikšni meri je bil pri združitvi prisoten družbeno-ekonomski interes ali — čisti računi. JANEZ VOLJČ KOLEKTIV PLAMENA Sl JE »PRIZIDAL« BOLJŠE DELOVNE RAZMERE_ Nov plamen v »Plamenu« Prihodnje leto bo minilo 80 let, odkar so kroparski kovači ustanovili svojo prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa, iz katere je zrastel današnji Plamen. Za uvod v praznovanje tega jubileja so v tej največji delovni organizaciji v Kropi odprli nov obrat za mehansko čiščenje in vlečenje žice. Za graditev novih prostorov so se v Plamenu odločili zaradi težkih delovnih razmer v starem obratu. Kemični postopek čiščenja je bil namreč nevaren in škodljiv za zdravje delavcev ter neprijeten za okolico. Odplake so zastrupljale potok, ki teče skozi Kropo in pomorile vse živo v njem. Novi stroji, ki so jih večinoma uvozili iz Švice ter najsodobnejša tehnologija v novem obratu so napravili konec prejšnjim nevšečnostim. V nove prostore, ki merijo okoli 1800 kvadratnih metrov, so vložili 12 milijonov dinarjev. Medtem pa kolektiv že gradi tudi nov obrat za proizvodnjo matic. Tudi tam bo delo lažje, hkrati pa bodo lahko povečali proizvodnjo. Za ta obrat, ki bo meril 2800 kvadratnih metrov, bodo porabili več kot 20 milijonov dinarjev. Večino denarja za graditev in opremo novih obratov so v Plamenu zagotovili iz lastnih sredstev,5 molijonov dinarjev pa je prispevalo združeno podjetje Slovenske železarne, v katero je vključen tudi Plamen. -ik IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA V obravnavo in podpis Izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Slovenije je po zakonu o izobraževalnih skupnostih hkrati nosilec nalog iniciativnega odbora za ustanovitev nove izobraževalne skupnosti Slovenije. Kot .tak je predložil delovni osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te nove izobraževalne skupnosti. Ta delovni osnutek sporazuma je bil objavljen preteklo sredo v prilogi ,,Dela“. Izvršilni odbor je sklenil to besedilo sporazuma, z nekaterimi dopolnitvami in spremembami, posredovati članom v obravnavo in podpis preko občinskih izobraževalnih skupnosti. Člani so seveda predvsem vse temeljne in druge delovne organizacije in krajevne skupnosti, sicer pa seveda vsi delovni ljudje in občani, ki imajo po ustavi pravico sodelovati preko svojih delegatov v vseh interesnih skupnostih. Zaradi čimprejšnjega oblikovanja delegacij za novo izobraževalno skupnost Slovenije se bo izvršni odbor takoj začel dogovarjati z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi, katerih zbori bodo pošiljali svoje delegate v oba zbora skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije. Ta skupščina naj bi imela 80 delegatskih mest, 50 za delegate v zboru uporabnikov in 30 za delegate v zboru izvajalcev. Ker je delovni osnutek tega sporazuma natisnjen v zelo veliki nakladi, bi se tokrat ustavili le ob vprašanju, kako ta sporazum opredeljuje vlogo in naloge izobraževalne skupnosti Slovenije na dveh, zanjo nedvomno najpomembnejših področjih. Bolje in natančneje kot zakon o izobraževalnih skupnostih vsekakor ta sporazum opredeljuje vlogo te skupnosti in njene naloge na področju solidarnosti. Glede tega je že v izhodiščnem določilu zelo jasen, saj v 3. določilu pravi: Člani v skupnosti oblikujejo politiko za uresničevanje solidarnosti na področju osnovnega izobraževanja, mladine in odraslih na osnovi usklajenih programov občinskih izobraževalnih skupnosti. Drugo pa je seveda vprašanje, kako bo ta skupnost lahko opravljala naloge v zvezi z razvojem usmeijenega izobraževanja v Sloveniji. Sporazum sicer navaja, da se odnosi med to skupnostjo in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi urejajo s samoupravnim sporazumom. Kolikor bodo te skupnosti tudi obstajale, bedo.seveda tudi one imele v obeh zborih svoje delegate. In predlagano je, naj bi se po določenem ključu zmanjševalo število delegatskih mest občinskih izobraževalnih skupnosti v sorazmeiju z odpiranjem delegatskih mest za posebne izobraževalne skupnosti. Toda ta čas v Sloveniji še ni mnogo posebnih izobraževalnih skupnosti. Dokler pa v zborih skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije ne bo večjega števila delegatov iz posebnih izobraževalnih skupnosti, dotlej obstaja seveda problem, ki ga sedanji sporazum ne razrešuje. Zlasti struktura delegatov v zboru izvajalcev, brez delegatov iz posebnih izobraževalnih skupnosti, bo seveda takšna, da bo zastopano predvsem delo osnovnih šol, ne pa v zadostni meri tudi delo strokovnih in zlasti višjih in visokih šol. Menjava dela s strani usmerjenega izobraževanja je torej pod vprašajem. Vsekakor bo na ta problem potrebno opozoriti tudi Socialistično zvezo. Menjava dela bo lahko uspešna šele tedaj, ko bodo na čim-več področjih ustanovili posebne izobraževalne skupnosti in ko bodo tudi v izobraževalni skupnosti Slovenije le-te imele sorazmerno zadovoljivo udeležbo in bo zato mogoče usklajevati naloge na področju celotnega usmerjenega izobraževanja v Slo-, veniji. Dokler pa posebnih izobraževalnih skupnosti ni, je teoretično predvidena ustrezna struktura delegatov v zboru izvajalcev seveda le nekakšna konstrukcija, ki ničesar ne zagotavlja. Morda pa bo prav ta praznina spodbudila hitrejše samoupravno oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti na Slovenskem. s. g. IZ OBČINE V OBČINO, OD TU m TAM Referendum o združitvi vrtca in šol Prosvetni delavci v občini Zagorje ob Savi bodo na referendumu 25. decembra odločali o združitvi osemletk, posebne osnovne šole in glasbene šole ter vrtca v enoten vzgojno-izobraževalni zavod Zagorje ob Savi. Priprave na to integracijo so trajale več mesecev, vodil in usmeijal pa jih je iniciativni odbor ob sodelovanju vseh šolskih kolektivov, pa tudi občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. tesne tee r n0tgai Se več 'e, k 'tedci lev 1; Jn na Va v Združitev šol in vrtca sodi v okvir prizadevanj za celovitejše obravnavanje vzgojno-izobraže-valnega procesa, sodi pa tudi v okvir priprav na celodnevno osnovno šolo. Ob pripravah na integracijo so posebej skrbno proučili, kakšna naj bi bila v prihodnje samoupravna organiziranost zaposlenih ob taki združitvi. Ker je temeljna organizacija združenega dela osnovna celica našega samoupravnega sistema, v kateri delavci neposredno uresničujejo vse svoje neodtujljive pravice in dolžnosti, so se odločili, da bodo vsi dosedanji zavodi temeljne organizacije združenega dela. Sredstva za delo naj bi po osnutku združitvenega načrta ostala neodtujljiva temeljnim organizacijam. Za skupno - dogovorjene interese pa bi TOZD združevale določena sredstva kot: sredstva skupne porabe, sredstva amortiz.acije, rezervne sredstva, stanovanjski prispevek in sredstva za nakup nove opreme in učil. O uporabi vseh teh sredstev se bodo samoupravno sporazumele vse TOZD. Za administrativno-teh-nična, računovodska in druga skupna opravila pa naj bi v okviru novega zavoda ustanovili skupno službo. Prednosti združitve so očitne. Z njo naj bi dosegli večje • sodelovanje vseh vzgojiteljev in učiteljev, njihovo enako- mernejšo razporeditev, enotnejšo svetovalno službo, enotnejši nastop Učiteljev v zborih izvajalcev ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti in ne nazadnje, dosegli naj bi tudi smotrnejšo in racionalnejšo porabo vseh materialnih in drugih sredstev. V Zagorju ob Savi so prepričani, da bodo tako zamisel povezovanja vzgoje in izobraževanja podprli vsi šolski kolektivi. V soboto 21. decembra je bila v obnovljenih prostorih Ko-stanjeviškega gradu slovesno odprta nova likovna galerija. V njej je stalna zbirka del Jožeta Gorjupa, Toneta Kralja in Božidarja Jakca. Izročilo bogate likovne dediščine slovenski in jugoslovanski javnosti, sedanjim in prihodnjim rodovom-Več sto grafik, olj, reliefov in kipov treh velikih dolenjskih rojakov prikazuje prerez njihovega življenjskega umetniškega dela. Delo visoke umetniške vrednosti, Jakca in Kralja tudi znano v širokem svetu. Novi galeriji je dala osnovo Gorju-pova umetniška zapuščina, pa umetniško izročilo Toneta Kralja in Božidarja Jakca. Zamisel pa je lahko bila utesni; čena ob razumevanju in pomoči mnogih, ki so omogočili taki zbirki spodobno domovanje, seveda pa tudi ob Vztrajnosti številnih kulturnih delavcev, ki so zamisel Kostanje-viške galerije pripeljali do otvoritve. Na sliki: Tone Kralj-Rudarska mati, olje ZANIMIV »PETKOV KULTURNI VEČER« V KNJIŽNIC! VELENJE: Naša kultura se mora odločiti za našega človeka Knjižnica Velenje in Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje pripravljata že nekaj časa v prostorih velenjske Knjižnice „petkove kulturne večere". Gost zadnjega je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Josip Vidmar, ki je spregovoril o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki se nanašajo na sodobno slovensko literaturo. H v redi1! Po besedah Josipa Vidmarja se naše kulturno življenje še ni dokončno usmerilo. Naloga sleherne nacionalne kulture je, da osvešča v članih naroda njihovo lastno osebno življenje in da vse te člane osvešča tudi o tem, kaj se godi v človeštvu in kaj človeštvo v sedanji dobi preživlja. Nekateri ob tem trdijo, da življenje itak nima nobenega smisla in je vseeno, kakšna je ta kultura, kajti vse, kar je napisano in natiskano, je umetnost. Te misli ni mogoče sprejeti, pa čeprav smo vsi, kot je poudaril Josip Vidmar, ki se borimo za vero v smisel, za vse, za kar so se borili vredni in dragoceni duhovi naše domovine, označeni kot reakcionarji, kot ljudje, ki sodobnega časa ne razumemo. Te obtožbe pa so brez moči in tudi brez kulturnega efekta. Naša kultura je na neki prehodni točki in če želi najti svoje mesto v naši družbi, se mora odločiti za našega človeka, za problematiko, ki jo preživljamo mi, ne pa za problematiko, ki jo preživlja človek, pisan z veliko začetnico. To je abstrakcija, to je stvar filozofije. Nekateri so izgubili čut in ne vedo, kaj je važnega in i4 dragocenega za človeka ter vse višji in višji razvoj člove Ko se bo naša kultura končno odločila za članstvo človeškega občest' bo morala sprevideti, da je tfl, no delo zelo resno in da je redno odgovorno. Kajti, ki ljudem govori, jim je dolžan voriti nekaj, kar jim pom: živeti. Za pravo in resnično turo, za smiselno kulturo borimo tudi pri nas, je skle1 svoja razmišljanja o kulfl Josip Vidmar. V odgovorih na vprašaj udeležencev ,.petkovega ^ turnega večera" je Josip mar med drugim tudi dejal- ^ se naša literatura danes le vi"? kih primerih obrača k našejjjj človeku in da še nimamo iz^ kovane kulturne politike. | > ! H*i BEPORTAŽNO-KON KAR SE Ko pišem te vrstice, se mi nenehno vsiljuje H?! sel, da je ena največjih pomanjkljivosti JANEZEK NAUC $ m organizatorjev kulturnega življenja ali ani^ torjev, kot jih tudi imenujemo, prav v tem, da °v ^ izredno velikem delu, ki ga opravijo, včasih Pfi I -j garanju, pa tudi ob ukvarjanju z vrsto droba ‘ opravil, vse premalo razmišljajo o tem, na k 1 | način se nekega kulturnega programa lotiti kako ljudi zanj zainteresirati. | V Šmarju so se recimo domislili tudi te^j da so organizirali gledališki piknik. Zbrali so W na družabno srečanje, kamor so prišli tudi ^ ni gledališčniki iz Celjskega ljudskega gledal5 ” V uredništvu so mi naročili, naj napišem za Delavsko enotnost še dve nadaljevanji, tako da se bo tole kramljanje končalo ob izteku starega leta. Sklenil sem, da bom zadnji dve nadaljevanji posvetil kulturno-estetski vzgoji in novim oblikam kulturnega delovanja, saj je kazno, da mora biti prav to dvoje v središču pozornosti,naših kulturnih prizadevanj tudi v prihodnje. Tudi za kulturo velja znani slovenski izrek: „Kar se Janezek nauči, to Janez zna.“ S tem mislim reči, da bi morala kulturno-estetska vzgoja, kot smo zadnja leta že neštetokrat rekli in zapisali, resnično postati sestavni del vzgojno-izobra-.ževalnega sistema in bi torej morala priti v učne programe osno vrnili šol in tudi drugih šol na vseh stopnjah izobraževanja. Na ta način bi doseglt, da bi se mladi ljudje po končani šoli bolj množično in z večjim veseljem in nenazadnje z večjim kulturnim znanjem vključevali v kulturna društva, skupine in razne druge oblike kulturnega dela. Marjan Ungar, predsednik občinske ZKPO in direktor delavske univerze v Šmarju pri Jelšah, govori iz izkušenj ko pravi' da morata biti izobraževanje in kultura med seboj neločljivo povezam. Saj si ni mogoče predstavljati', pravi Ungar, da bo občan z nedokončano osnovno šolo oziroma z osnovno šolo, katere učni program pa ne vključuje celotne kulturne sfere, mogli pravilno dojemati kulturne vrednote, kar pa je bistveni pogoj za hitrejši kulturni napredek celotne družbe. ŠMARSKI PRIMER, KI JE VREDEN POSNEMANJA Delavska univerza Šmarje pri Jelšah je ena redkih v Sloveniji, ki se je lotila kulturno-estetske vzgoje in s tem tudi novih oblik kulturnega delovanja na povsem svojstven način. V tej delavski univerzi že nekaj časa vključujejo v vse izobraževalne programe kulturno-estet-sko vzgojo oziroma različna predavanja s kulturnega področja. Poleg tega vključujejo v svoj delovni program tudi različne sestavine kulturnega programa, tako, da udeleženci njihovih seminarjev, tečajev in drugih oblik izobraževanja ne poslušajo samo predavanj, ampak se srečujejo tudi z živo kulturno tvornostjo. Tako so denimo pripravili v okviru politične šole tudi pogovor s književniki o kulturi na Slovenskem. V program šol za starše in za mladino so vključili razgovor o knjigi kot vzgojnem sredstvu. V gospodinjskih in kuharskih te,ča-jih se udeleženke seznanjajo tudi s kulturnimi spomeniki in etnografskimi znamenitostmi in predmeti in si na ta način pridobivajo vednost in znanje o tem narodnem kulturnem bogastvu. Že večkrat smo brali, kako si tujci znajo izgovoriti včasih pri neukih ljudeh, za majhen denar ali celo brezplačno, dragocene predmete kultur-_ no-umetniške vrednosti, da bi jih potlej prodali v tujini kdove kateremu ljubitelju. S takim izobraževanjem, kakršnega organizirajo v Šmaijah, bodo nemara najučinkoviteje preprečevali izvoz marsikatere kulturne vrednosti v tujino. Posebna zanimivost je tudi to, da Delavska univerza Šmarje pri Jelšah vabi na ogled likovnih razstav udeležence vseh njihovih seminarjev in tečajev. Z originalnimi zamislimi in vztrajnim delom jim je tako uspelo, da pride na vsako razstavo okoli 250 njihovih slušateljev. Pred leti so .n. pr. pripravili tudi razstavo likovnih del japonskih umetnikov. Ob tej razstavi so organizirali Večer japonske poezije in še razstavo ikebane. in jim predstavili repertoar za prihodnjo sezo^ K Na ta način so-občane kar se da nevsiljivo -Mj niii s tem, kaj načrtujejo v gledališču. Obeneflj k, %j C* d' so.se najbolj neposredno zbližali kot ljudje. Lj^ je v Šmarju so spoznah v igralcih na nek h sebi enake ljudi, kise pač ukvarjajo z delom. In tudi to je pripomoglo, da zdaj v . hcjv nr gledali^ ne morejo zadostiti vsem željam po obisku g'e L lišča. o - ~nt! k naučili. Še vedno pa premalo prisluhnemo P°e. J- mlarliVi liiirli Vi «i •/pliin pim holi ^ bam mladih ljudi, ki si želijo čim bolj sproš°e aa kulturneea živlienia in se ne zadovolj11!/^. [%ji % samo s sodelovanjem v pevskem zboru in g1® {. liški družini, čeprav je tudi to pomembno ^ ^jj mi/j no dejanje. Mladi ljudje si želijo, da bi lahko ^ bolj prisotni povsod tam, kjer se o kulturi Je azsoja, ocenjujejo kulturna dogajanja. In tej L, hovi želji moramo ustreči. TONE ŠTEFAN**; K' DOBIMO SE V ' ŠPORT IN REKREACIJA Ravne na oroškem 'ksnokulturna skupnost ltle Ravne na Koroškem 0tganizirala telovadne eniije; nastopi bodo v večjih krajih Mežiške e’ kjer bodo nastopili fj^ci šolskih športnih iz ravenske občine. ^ nastop je bil 16. de-v kino dvorani na %h. Iajevna komisija za re-5° na Ravnah je 14. '^bra organizirala od-.s>ndikalno prvenstvo v Nu. Moški so nastopili J^ovanju 2 x po 25 lu-’’ženske pa so tekmo-po 15 lučajev. Na °Vanju ni bilo dovo-. Nastopiti registriranim talcem. fisija za „TRIM“ tek-pri Temeljni teles-1 turni skupnosti občine K na Koroškem je 15. ■ bra organizirala pla-,2a „TRIM“ značko. , j® je bilo v pokritem j1111 v Domu telesne kul-|h Posamezne kategorije •p' plavalcev so na-Ue na 200, 100 in 50 'ia ^uo, 1 v dolgi progi. OBČINSKO SINDIKALNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO MARIBORA_ Ženska ekipa Zavarovalnice Maribor zasluženo prva 22. kolo je bilo zadnje v mariborski sindikalni namiznoteniški ligi v ženski konkurenci. Zasluženi naslov prvaka je osvojila ekipa MARIBORSKE’ ZAVAROVALNICE. Namiznoteniške igralke Zavarovalnice so z odlično in borbeno igro premagale vse svoje nasprotnice, ter tako brez poraza v prvem in drugem delu prvenstva zasluženo osvojile prvo mesto. Na drugo mesto se je z zaostankom 4 točk uvrstila ekipa GRADISA pred ZAVAROVALNICO L, ZDRAVSTVENIM DOMOM MARIBOR itd. Rezultati 22. kola — ženske: PTT : Gradis I 0:3, Marles : KB Maribor 3:0, ZD Maribor : Gradis II 0:3, Zavarovalnica I : Zavarovalnica II 2:3, Sladkogorska : Elektro 0:3, M. vodovod : Konstruktor 0:3. Lestvica ženske lige: Zavarovalnica II 44, Gradis I 40, Zavarovalnica I 34, ZD Maribor 28, Elektro 26, Gradis II 24, Kon- struktor 16, PTT 14, Marles 14, KB Maribor 10, M. vodovod 8, Sladkogorska 6. Medtem ko je v ženski konkurenci prvenstvo končano, se boji v moški konkurenci v vseh štirih ligah še vedno nadaljujejo. Rezultati v posameznih ligah so naslednji: V L ligi sigurno vodi brez poraza ekipa TAM I Tezno pred Livarno I, TAM II Tezno, Konstruktorjem, TAM I Studenci, TSN itd. V II. ligi vodi prav tako brez poraza ekipa OBRTNIKA pred Cevovodom I, Elek-trokovino. Radiom Maribor, VEMO, Zavarovalnico Maribor itd. V III. ligi — A skupine je vodeča ekipa ELEKTRO, ki še ni izgubila srečanja in vodi pred TAM IV Tezno, Metalplastom, UJV, PTT, Sladkogorsko itd. V III. ligi — B skupine vodi PETROL, pred SNG, Biro-strojem, TAM V Tezno, Zdravstvenim domom Maribor, Metalno II itd. Rezultati 22. kola moški — L liga: TAM I Tezno : TAM II Tezno 5:2, TAM I Studenci : Livarna I 5:0, Konstruktor I : Metalna I 5:3, TAM II Tezno : TAM II Studenci 5:0, M. vodovod : M. tisk 5:0, TSN : Primat 5:0. II. liga: Marles : Embalaža 5:1, Obrtni : Cevovod I 5:3, Veterinarji : Gradis NG 0:5, VEM A : Zavarovalnica I 5:3, Nigrad : Tekol 5:0, ELKO : Tališ I 5:0. III. liga -A skupina: Bodočnost : Elektro 0:5, Intes : Bodočnost 0:5, Atmos : PTT 0:5, Cevovod II : PKŠ 5:2, TAM IV Tezno : Me-talplast Ruše 5:2, Tališ II : Sladkogorska I 5:0. III. liga - B skupina: ZUM : SNG 0:5, Atmos m. : Zlatorog 0:5, Zarja : Birostroj 0:5, ZD Maribor : Metalna II 5:0, Sladkogorska II : Petrol 5:0, Gradis: Zavarovalnica II 3:5, Obnova : TAM V Tezno 0:5, KB Maribor : Lokomotiva 0:5. D. ZAGORAC Sindikalna namiznoteniška ekipa ELEKTRE vodi v skupine. Premalo učiteljev • w za uspesnejso uresničitev akcije >0 šteje šahovska igra med najbolj prOjubljene oblike rekreacije v naših delovnih organi- Razveseljivo je, daje letošnja akcija „naučimo se plavati" polno zaživela in da je rodila že sadove. Nov dosežek v vsebinskem in organizacijskem pogledu pa je v tem, da je te-lesnokulturna skupnost Slovenije sprejela akcijo v svoj program in da se je tudi večina temeljnih telesnokulturnih skupnosti vključila vanjo. Imenovan je bil tudi republiški štab za akcijo, ki bo vodil, usmerjal in usklajeval akcijo na ravni republike. In kakšni so rezultati akcije po nekaj mesecih dela? Prvi regionalni posveti, ki jih je organiziral repubUški štab v juniju letos s predstavniki vseh temeljnih telesnokulturnih skupnosti, so pokazali, da v organizacijskem pogledu po občinah ni bilo bistvenih premikov. Akcija poteka sicer v ’ ^TA na temo »aktualne DRUŽBENOPOLITIČNE naloge telesnokulturnih organizacij«_ Prilagojeni statuti osnova za nadaljnje delo hcij\ te^snokulturnih orga-i0#? ,eniie ie orSan^zira^a * dvodnevni posvet. ■ Qter Se /e ve [)Jien}a dogovorilo za ) k „ ,lcjdnje. Razprave, bilo C k*, ,ot štirideset, so se-Sva!iUe m izhodiščih za aktualnih družbe-jNe s1*!1 nalog na področju lMiJtUre’ ki jih je sprejel •3ji r na izhodiščih za na- 3nja V°J teksnokulturnega lilen- Sioveniji, sprejetih na ti SS]l Predsedstva in iz-°dbora republiške statutov vseh telesnokulturnih organizacij naši ustavi. Prilagojeni statuti so namreč osnova za nadaljnje poglobljeno delo in uveljavljanje samoupravnih odnosov v telesnokulturnih organizacijah, za oblikovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za vključevanje telesnokulturnih organizacij v delo telesnokulturnih skupnosti ter za njihovo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, sindikati, socialistično zvezo, mladino, našo armado, organizacijami združenega dela in drugimi . Nadalje so na posvetu Kh v ferw0 posveta so 'si bili Škofji Loki sklenili, da morajo ’ ie trenutno mi~ biti osnovni cilji delovanja telesci 0PrnJSa nal°ga, ki mora nokulturnih organizacij preu-’ %o. Uvllena do konca pri- • JV niarca, prilagajanje vsem: — zagotavljanje množičnosti in vključevanja čim več mladine, delavcev in žena v telesno-kulturne aktivnosti; - krepitev fizičnih sposobnosti vseh naših občanov, od najmlajših pa do najstarejših; - vzgoja in oblikovanje socialistične osebnosti naših športnikov in ob tem preprečevanje vseh nezdravih pojavov v telesni kulturi; - Skrb za kar največjo kvaliteto pri delu in prek množičnosti in kvalitete tudi ustvarjati možnosti za vrhunske dosežke. Udeleženci posveta so podrobneje razpravljali o programskih izhodiščih telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji v prihodnjem letu, o razmerju samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij za telesno kulturo in o konkretnih akcijah za razvoj športne rekreacije in množičnosti. Ob tem je stekla beseda tudi o izredno žgočih problemih, kot so na primer prilagajanje tekmovalnih sistemov potrebam in možnostim in, kar predstavlja problem zase - o žgočem vprašanju naših strokovnih kadrov. V razpravah je bilo posebno poudarjeno tudi bližnje praznovanje 30-letnice osvoboditve v prihodnjem letu, h kateremu naj bi seveda prispevala tudi slovenska telesna kultura. Tako so na posvetu v Škofji Loki sklenili, da se mora vključiti telesna kultura v celoten program praznovanj v okviru socialistične zveze in da bi morala biti ta praznovanja izredno množična tako glede števila prireditev kot tudi števila nastopajočih. veliki večini občin največkrat v obliki šole v naravi ali morda plavalne šole v organizaciji kakega plavalnega kluba. Nikjer pa doslej niso ’ organizirali nekega organizacijskega telesa v občini, ki bi zajelo vse zainteresirane predstavnike od šole, društva prijateljev mladine, sindikatov, predstavnikov splošnega ljudskega odpora, mladine in drugih in tako z usklajeno akcijo zajelo čim večje število otrok in starejših za odpravljanje plavalne nepismenosti. Razumljivo: ne gre -za formalno združevanje, da bi imeli med številnimi odbori še odbor več! Gre predvsem za usklajenost in široko dejavnost, ki naj bi zajela vse' starostne skupine in angažirala čim več organizacij. Ob tem akcija ne sme predstavljati le delo v dveh poletnih mesecih. Tam, kjer so le najmanjše možnosti dela v zimskih kopališčih, in teh imamo v Sloveniji vedno več, mora potekati akcija neprekinjeno, skozi vse leto. Tam pa, kjer teh možnosti ni, je potrebno delo organizacijsko dobro pripraviti že prej in s tem kar najbolj izrabiti tople poletne mesece. Republiški štab je v sodelovanju s Šolskim centrom za telesno vzgojo izdal dve novi plavalni publikaciji, namenjeni prav naši akciji! Prva „Nauči se plavati" je namenjena predvsem trenerjem, učiteljem m vaditeljem plavanja in obsega poleg opisane tehnike plavanja tudi metodiko in organizacijske prijeme v zvezi z učenjem plavanja. Druga publikacija, ,,Plavaj", je bolj poljudna, namenjena širšemu krogu uporabnikov kot propagandna bro-šurica, ki na zelo preprost način seznani bralca z metodiko učenja plavanja, elementarnimi skoki v vodo, potapljanjem in reševanjem. Preverjanje poteka akcije je pokazalo, da kljub temu, da smo v zadnjih letih izšolali precej učiteljev plavanja, teh še vedno na moč primanjkuje. Posebno kritično je v poletnih mesecih, ko zaposlijo šole v naravi mnogo vaditeljev. Pogovori po občinah_ so pokazali, da bo potrebno preiti iz dosedanjega načina šolanja v poletnih mesecih na zimsko obdobje — tako, da bodo učitelji do poletja že izšolani. Kandidate je potrebno iskati predvsem med študenti in prosvetnimi delavci, ki lahko na tem področju največ store. Vsekakor so letošnji rezultati akcije pokazali, da je potrebno pripraviti srednjeročni načrt v zvezi z akcijo, kjer bo prvenstvena usmeritev ustvarjanje možnosti za učenje plavanja v vsaki slovenski občini. Predstavniki Zavarovalnice SAVA, PE Ljubljana, so izročili Športnemu društvu osnovne šole Simona Jenka lepo športno opremo. ISKRA - TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV Za ves dosedanji razvoj tovarne elektronskih naprav, ki jo danes poznamo predvsem po imenu ISKRA — TEN Stegne, lahko trdimo, da je potekal v znamenju stalnih in kvahtetnih tehnoloških vzponov, povečevanju proizvodnih zmogljivosti, razširjanju in bogatitvi proizvodnega programa, kakor tudi potrjevanju sedanjih in bodočih možnosti, ki jih ima ta nekaj nad 500-članski kolektiv V našem gospodarstvu in na tujih tržiščih. Programski zametki proizvodnje elektronskih naprav segajo v čas ustanovitve Centralnih partizanskih delavnic, z združitvijo ISKRE iz Kranja s tovarno TEL A in E VE V iz Ljubljane ter Telekomunikacijami Pržanj pa je bila ustanovljena v 1962. letu Tdvarna elektronskih naprav, ki je od instituta za elektroveze (LEV) prevzela proizvodni program naprav za radiozveze. Nova tovarna in takrat še majhen kolektiv je sprva razmere primitivni, pravzaprav se je proizvodnja selila iz prostorov na Tržaški cesti razmere primitivni, pravzparav se je proizvodnja selila iz prostorov na Tržaški cesti na Celovško cesto in šele v Stegnah, v novih proizvodnih objektih dobila resnično podobo tovarne. V 1963. letu se je kolektivu TEN priključila skupina proizvajalcev naprav za žične zveze, s čimer je dobila tovarna podobo popolne tovarne naprav za prenos informacij po brezžičnih in žičnih zvezah, vključen pa je bil tudi proizvodni program iz posebne analogne računalniške tehnike. Kolektiv Tovarne elektronskih naprav danes izdeluje telefonske multipleksne naprave od 4 do 2700 kanalov za zveze po prostih vodih, simetričnih in koaksialnih kablih ter usmerjenih zvezah; telegrafske večkanalne naprave in naprave za prenos podatkov; naprave za usmerjene zveze z zmogljivostjo od 6 do 120 kanalov; ultrakrat-kovalovne sprejemno-oddajne naprave za prenosne, mobilne in stacionarne namene raznih vrst, ter linijsko opremo za priključek telefonskih naprav na proste vode in kable. 1966. leta že 28. milijonov, 1971. leta 52 milijonov, predlanskim 73 milijonov, lani 91 milijonov, letos 93 milijonov, v prihodnjem' letu predvidevajo, da bodo dosegli celotni dohodek 125 milijonov dinarjev. Prav je, če povemo, da je po stopnji akumulativnosti v samem vrhu med Iskrinimi tovarnami/saj le ta znaša od 7 do 10 odstotkov od celotnega dohodka. Današnje premoženje te tovarne znaša 70 milijonov dinarjev, poleg tega pa so odplačani vsi investicijski krediti, ki jih je kolektiv potreboval za rekonstrukcijo svoje tovarne. HITER RAZVOJ V ZADNJIH DVANAJSTIH LETIH Razumljivo je, da je kolektiv Tovarne elektronskih naprav moral posvečati stalno pozornost napredku, ki gaje doživljala elektronika v svetu in doma, saj se je zavedal, da je samo v prilagajanju proizvodnje, posodabljanju tehnologije ter razvoju novih elektronskih naprav možnost povečevanje vloge in pomena te tovarne, ne samo v družini Iskrinih tovarn, ampak v celotnem gospodarstvu. Od ustanovitve tovarne v 1962. letu in do 1965. leta je kolektiv uspešno opravil vse naloge, ki so mu bile določene z ustanovitvijo, prav tako pa zaključil tudi obsežno rekonstrukcijo tovarne. Novi prostori in boljši delovni pogoji so omo-gočili hitrejši razvoj proizvodnje in obogatitev proizvodnega programa z noyo vejo prenosa — večkanalno telegrafijo, ki so jo prav tedaj začeli razvijati. Seveda je razvoj današnje ISKRE — tovarne elektronskih naprav potekal postopoma. V 1962 letu je znašal celotni dohodek tovarne elektronskih naprav 4,2 milijona dinarjev, VSE VEČJI POMEN IZVOZA Tovarna elektronskih naprav že vrsto let dobro sodeluje ne samo z domačimi delovnimi organizacijami, pač pa tudi s tujimi. V zadnjih nekaj letih se vse bolj uveljavlja kot izvoznik svojih izdelkov in licenc. V gospodarskem, načrtu za letošnjo leto šo predvideh za okoli 5,6 milijona dinarjev izvoza, toda plan je bil presežen že v mesecu septembru. Prednjači predvsem izvoz v Italijo, Zvezno republiko Nemčijo, ter Bolgarijo. Podatki o gibanju izvoza kažejo, da bodo letošnja izvozna predvidevanja presežena za 100 odstotkov, kar je dokaz sposobnosti kolektiva, visoke kvahtete izdelkov ter ugleda te tovarne na tujih tržiščih, ki se vse bolj krepi. Vrednostno je najpomembnejši v izvozu translator IK, katerega izvažajo v Italijo, še pomembnejši pa je izvoz za zahod-nonemško firmo „Compur -Werke,“ kjer gre v glavnem za vrednost vloženega dela. Obstaja tudi precej možnosti, da se izvoz ISKRE - Tovarne elektronskih naprav poveča na račun prejetega nadomestila za prodano proizvodno dokumentacijo firmi „Telectron“ ter firmi ,,Sesa,“ kar ni pomembno le zaradi finančnega uspeha, temveč tudi zaradi afirmacije razvojnih in proizvodnih dosežkov kolektiva. V Tovarni elektronskih »naprav so pri načrtovanju izvoza za prihodnje leto previdni, kajti zavedajo se, daje letošnji velik uspeh v izvozu težko ponovljiv, vendar si bodo prizadevah letošnji „uradni“ plan povečati vsaj za 20 odstotkov. Dogovorih so se že za izvoz na Švedsko, prav tako pa tudi v Španijo in Irsko, s tem pa so že precej razširih svoje . izvozno tržišče. Razen tega obstajajo še možnosti izvoza tudi v SZ, Jordanijo ter Bra-zilijo. Prizadevanja za še ugodnejše izvozne učinke so zelo pomemben delež pri prodaji licenc, to-:j izvozu znanja. Ze pred dve- ma letoma so sklenili s špansko firmo S.E.S.A. iz Madrida pogodbo, 5 katero ji dovoljujejo proizvodnjo nekaterih sestavnih delov iz panoge kanalne telefonije, ki jih je razvil. Iskrin raz-vojni institut. Ocenili so, da zaradi značilnosti španskega gospodarstva TEN nima Velikih možnosti za izvoz gotovih izdelkov, saj ima španska industrija v tako pomembni panogi zaščito. TEN je odstopil Špancem tudi potrebno, dokumentacijo za proizvodnjo, kot odškodnino za odstop pravice za proizvodnjo pa mu španski partner plača 4 % prispevek od celotne proizvodnje. Ze v prvem letu proizvodnje je TEN dobil prek 600.000 din odškodnine, kar pomeni, da so v Španiji izdelah za dobrih 15 milijonov naših dinarjev enot, za katere jim je TEN odstopil dokumenatcijo. Ocenjujejo, da se bo v naslednjih letih proizvodnja vsaj še dvakrat povečala, kar pomeni za TEN še kakšnih 100.000 -dolarjev izvoza. RAZISKOVALNI USPEHI Nedvomno je ta primer zelo pomemben uspeh Iskrinega raziskovalnega instituta in afirmacija proizvajalca, torej Tovarne elektronskih naprav. „Izvoz znanja11 bodo v tej delovm organizaciji še pospeševali. Pred nekaj dnevi so že predstavniki Tovarne elektronskih naprav in ISKRE COMMERC sklenili po- Od svoje ustanovitve in do danes je tovarna ob skoraj nespremenjenem številu zaposlenih povečala prodajo sedemkrat, povečala lastna sredstva za več kot dvajsetkrat, ter si pri kupcih, kot so javne službe za promet in zveze, službe javne uprave in JLA uveljavila kot zanesljiv in pomemben partner. K temu prav gotovo prispeva tudi tesno sodelovanje Tovarne elektronskih naprav z organizacijo ISKRA COMMERCE in drugimi člani Iskrine družine. Prav je, če v našem zapisu poudarimo tudi prizadevanja kolektiva za še kvalitetnejše gospodarjenje in boljše učinke. Stednja na vseh področjih je goročne pogodbe z JLA, ki pri nekaterih izdelkih segajo tja do 1985. leta in vsekakor pomenijo hrbtenico njihovega plana razvoja. Da je ta hrbtenica čvrsta, naj pove podatek, da je obseg sklenjenih poslov z JLA v tem trenutku preko 700 milijonov dinarjev po sedanjih cenah, da v obdobju naslednjega leta upravičeno računajo še z dodatnimi 250 milijoni dinarjev. Drugi stabilni element v njihovem načrtu je povezava s prodajno službo ISKRA COMMERCE, ki je v štirih letih njihovega „zakona“ dvignila nivo prodaje od skromnih nekaj milijonov din v letu 1970 na usta- liko ovirali tudi različni interes’ ZP ISKRA. 'Tu prihajajo do tretjega 5^ bra, na katerem sloni njih0 gospodarski načrt, to je do . vezave v branžne organizacij®-' katerih bo zagotovljeno usklajuj vanje koristi partnerjev po et' strani, po drugi pa preprečen ^ nepotrebno razvijanje kadr°v' skih potencialov, ter osnovne^ in obratnega kapitala. Seve°1 bo treba ob operativnem °r® ^ niziranju branž upoštevati P\ sebnosti partnerjev, pri čem^J je za njihovo organizacijo n311 pomembnejše dejstvo, da m01 sodelovanje z največjim kup cem - JLA - ostati tako tesi> . povezano in operativno gibčn0' Linija za proizvodnjo UKW aparatov godbo tudi z irsko firmo Telec-tron, ki je po proizvodnem programu precej podobna naši tovarni. Irska firma je odkupila pravico za proizvodnjo iz panoge telegrafije, ki so jo prav tako razvih v Iskri, ter jo že osem let uspešno proizvajajo. Tudi v tem primeru ni bil možen klasičen izvoz izdelkov, kajti irska pošta zahteva mehansko spremenjeno inačico telegrafije. To pa bo izdelovala po Iskrini dokumentaciji firma Telectron. Odškodnina TEN znaša okrog 1 milijon din, irski proizvajalec pa bo še posebej plačal izdelavo in pripravo dokumentacije. Doseženi rezultati na domačem in tujih tržiščih so posledica stalne skrbi kolektiva Tovarne elektronskih naprav za modernizacijo, zviševanje tehnične opremljenosti, razvoj novih izdelkov ter take kadre, ki so sposobni učinkovito reševati vse probleme, s katerimi se srečuje v procesu gospodarjenja. geslo, ki je prisotno pri skoraj vsakem članu kolektiva v tej tovarni, rezultati pa se že kažejo v vrsti prihrankov, kakor tudi boljšem izkoriščanju vseh notranjih rezerv. Naši sogovorniki pravijo, da se še vse preveč srečujemo z uvozomanijo tudi takšnih izdelkov, kot jih proizvaja TEN. Razmere niso boljše, tudi na področju uvoza licenc. Potrebna je večja uvozna selekcija in prepoved uvoza vseh tistih izdelkov, kjer so naši proizvajalci enako kvalitetni v svojih izdelkih, prav tako pa tudi konkurenčni v cenah. V TEN pozdravljajo nove zahteve po restrikciji v uvozu. Vse do sedaj je Tovarna elektronskih naprav imela le dveletne načrte gospodarjenja. Da bi Ijeni popre ček preko 50 milL jonov dinarjev v letih 1974 in 1975. Prodajo na domačem trgu zatorej načrtujejo s skromnim - preskromnim povečanjem med 12—15 % letno. Smatrajo, da bi predvsem v panogi UKV naprav moral njihov delež prodaje na domačem trgu naraščati, če bodo-kvahtetni, ceneni in v prodaji dovolj gibčni: Za leto 1980 predvidevajo, da bo okoli 50 % njihove prodaje odpadlo na panogo Usmerjenih zvez, ostale panoge: telefonija, telegrafija, UKV in posebna proizvodnja pa si bodo razdelile drugo polovico programa, pri čemer bodo v absolutnih zneskih prodaje vse panoge v porastu. kot je bilo doslej. Te z^d partnerja bo treba vgraditi v sistem sodelov’®Ju(j branži, misliti pa bo tre- ..j da se v njihovi organizMg Elektroniki11 v Horjulu ^ poraja, recimo, pof „prenosna tehnika11 => " ■($< specifičnostmi. V širše P^j vanem branžriem dog(AaILg< si obetajo precej tudi 0° rj pt vofov z El NIŠ, ki naJ, nesli določeno delitev 0 usklajen nastop pri kup0**1' Ob zaključku našeg0 farne elektronskih 0 f \ I S clo 0ce t>ro iz Tovarne v Stegnah naj povemo, član Iskrine družine eden. oS letu tistih, ki zelo mnogo poZ, .u|b® •Har posveča tudi osebnemu ^j] (jr) nemu standardu zaP° posl izobraževanju delavcev t^ pj načrte gospouarjenja. ua u. Vsekakor so želje kolektiva ——• n nf-L'' se v bodoče-izognih občasnim Tovarne elektronskih naprav nji stanovanj. Lani so n-F^. ^ , zastojem in nihanjem ter rela- posebno v telefoniji velike in v vse prošnje za stanovanj p J naslednjem generalnem planu dit ugodno rešene, prav j « razvoja PTT omrežja morajo doseči večji komercialni uspeh kot so ga doslej, ko so jih neko- tivno počasni rasti, so že pripra-vili izhodišča za planiranje nadaljnjega razvoja Tovarne stikalnih naprav. Predvsem so tu dol- so letos rešili tudi l5pr0^lji< ^ ta stanovanja. Prva bodo v g 1 1,6 že marca. DELAVSKA ENOTNOST od#** Glasno ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Tast 3i6-2672U^-5Ma Naro^ntaškf oddelek ^ dnik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, pošUu predal 31S VI, ^ J ’ ki gL soi-SM-T-mOO. Posamezna številka stane a: Ljubljana. Tavčarjeva S, telefon 312-691. Račun pri Komunalni banki Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pn Ljubljanski bani št. fcai i 11 nravioa«. Ljubljana. Na podla« urednik ciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri Komunalni banki Ljubljana, št. 50100-601-iimii, oevizni račun pri ?-ZpTl.iudška pravica«, Ljubljana dne Ts ‘"amiaria10*«* ^"rolčer^a Sod] t>ra\ do ; Vih. ^sti