HW. številka. Trst, v solMito, tt»ptf*nil»i°a 1898. Tečaj XXIII. „Edlaoat" izhaja dvakrat na dim, razun nedelj in praznikov. Zj u trenj« izdanje ijshaja ol> 11. uri, večerno p« nit 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina maša: 01w> ir.iUnjj na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdan je . „ 12 — Zapol leta.retrt leta in na inosec raemerno. Naročnino je plačevati naprej. Nh naročite hrez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu /jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nvč. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, (lomači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi na j se poSiljnjo iirednifttvn. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlfttro. Naročnino in oglase je plačevati lotro Trst. VrediiiAtv« lil tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. rpmviilftt*o, od-prHvntštvn in sprejeniiinje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. ."I. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorclj lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Dunaj 2. Predsedništ\ 'o zbornice naznanja, »In hode prva soju ilno 2l>. t. m. ob 11. uri pred-poluduc. ltll(lilil|MŠta 2. Ozirom na namorovani atentat na bar«»na MnnITva javljajo ne iz Pariza, tla je neki novinar opozoril avstro-ogersko poslaništvo na to zaroto. Poslaništvo je obvestilo Han dva ki pa ni svari pripisoval nikako važnosti. Dotični novinar jc pisal potem baronu Bnnftvu samemu, ali ta poslednji niti odgovoril ni. V označe nje to namišljeno zarote« bodi povedano, da je dotični novinar, ki je t razkril« isto, identičen s tistim nepridipravom Szellosom, ki jc moral bežati iz Ogcrske radi vno-češčenjn spomenika generala Hcntzija v Budimpešti, ter da je ta poštenjak zahteval od barona BantfVa — 100 gld. v ta namen, da hode nad-zoval »zarotnike«. Vrhu vsega j>a je so zahteval g. Szolles od barona Hanffva spremnice za varno povrnitev v domovino. Kakor se vidi, da je ta gosp. Szcllo« jako praktičen o razkrivanju »zarot«. Amsterdam 2. Cesar Fran Josip je doposlnl kraljici Viljelmini lastnoročno pismo, v katerim jej čestita ob zasedenju prestola. Avstro-Ogcrski poslanik je izročil kraljici v imenu naše cesarsko dvojico dragocen dar. Hei'olill 2. »Lokal Anzcigor« priobčuje iz Xe\v-Yorka, tla so v nekem mestu države Ohio priredili demonstracij, sovražnih predsedniku Mae Kinlevu. Množica jc zasramovala istega, očitajo mu, da je zanemarjal vojsko, vsled česar ni bila ista preskrbljena z ničemer in je morala mnogo trpeti. Mae Kinlcv, obkoljen od množice na vse strani, je bil v nevarnosti za svoje življenje. Neka žena so je hotela z nožem vreči nanj. Policija jc prijela ženo. Podrobnosti manjkajo se. London 'J. Kakor javlja »\Vestminstcr (Jaz-zette« je izjavil angleški poslanik v Petrogradu ruski vladi simpatije Anglijo za okrožnico, izišlo po volji carjevi. Definitivni odgovor Anglijo se jc zakasnil vsled nenavzočnosti Salisburvja. Odgovor Anglijo gotovo zagotovi Rusiji najprisrčnejo podporo v dosego visokega cilja carjevega. Pariz 2. Pravosodni in vojni minister sta imela danes pogovor, ki jo trajal jedno uro in pol. Nit to je pravosodni minister konferiral z inini-sterskini predsednikom a pozneje zopet z vojnim ministrom. Pariz 2. »Ageneo Ha vas« javlja: Vojni minister Cavaignae je vsprejol danes popoludno posl. Lasiesa stranke nacijonalistov, ter je izjavil, d u je prepričan o krivdi Drcvfusa. Zajedno je zatrdil minister šc enkrat, da hoče zadeti vse one, ki niso storili svoje dolžnosti in ki so naložili na-so odgovornost. Lasies jo prepričati, da ne pride do revizije procesa Drevfusovega, dokler bo Cavaignae vojni minister. Židje in framazoni v cerkvi. (Zvršetek.) JNli vemo, kako hi bilo po misli italijanski kliki: slovanski duhovniki l>i morali biti kakor v oje, odsekane narodu, kakor tuja Litju, kakor najemniki, a ne kakor kri »nI narodne krvi, kakor bratje rodnega brata, * Kakor učitelji ljubečim učencem. Idejal italijanske klike je taka duhovščina, ki mara za ljudstvo toliko, kolikor za lanski sneg in katera bi se držala beneškega načela, da v Istri treba »Ij udstvo tiščati v nevednosti in siromaštvu, ako se hoče vladati to ljudstvo in je izsesavati. Cerkev učiteljica, cerkev krščansko ljubavi, cerkev prosvete taka cerkev je protivna idejalu naših Italijanov! Tudi pot, katero so Italijani nastopili svojo spomonieo-pritožho, kaže, kako oni spoštujejo cerkveno hierarhijo in koliko marajo za njeno oblast. Nikomur drugemu, nego ministerskemu predsedniku so predložili svojo spomenico, misleči menda, da so duhovniki v Primorju kaki orožniki ali redarji, odgovorni posvetuj a ku za svoje cerkvene posle posvetnjaku, kateremu niti sama ustava našo države ne daje nikako pravice do nadzorovanja duhovščino kakor tako. Druge, povsem druge so oblasti, ki imajo soditi o poštenju in vodenju duhovnika; in do teli oblasti so mora obračati vsakdo, ki ima kaj proti duhovniku. Zakaj niso Italijani predložili svoje pritožbe metropolitu v (Jorici? Zakaj jo niso predložili papeževemu nunciju na Dunftju? Zakaj je nisi1! predložili satni sv. stolici v Rimu?! Seveda, niso to kompetentne oblasti za naše Italijane. Te oblasti vedo dobro, kaki dobri krščani in katoliki so oni, ki so ob vsaki priliki ponašajo svojim židovsko-framazonskim liberalizmom; oni, ki so odrekali sv. Očetu čestitko deželnega zbora istrskega povodom letošnjega jubileja; oni, ki so škofu odvzeli nadzorovanje šol; oni, ki ne trpe v svojih vrstah krščanske morale; oni, ki vsakega XX. septembra slave vzetje Rima ! Zato Italijani niso predložili svoje pritožbe cerkvenim oblastim, ampak ministru, ki nima prav ni kakega posla z cerkvijo, ker so vedeli že v naprej, da hi jim cerkvene oblasti, kakor do sedaj, pokazale vrata, sledeče izgledu Kristusovem, ki je z bičem gonil iz hrama božjega trgovce — Žide! Spomenica naših lažiliberalcev proti slovanski duhovščini ni torej druzega, nogo izbruh najpodloje strasti, najhuje zaslepljenosti, posledica pomanjkanja krščanske morale in krščanske ljubavi! Ta spomenica, radi katere v ostalem nikogar no zaboli glava, s katero pa so se Italijani pokazali smešne do skrajnosti, je jasen dokaz, ali da italijansko du-hovstvo nima ni kakega vpliva v javnem življenju svojih so ple men i ko v, ali pa je s a m o z a str u p 1 j eno istimi nazori in strastmi naj h nji h liberalcev! A vse to se daje nekako tolmačiti po vsem tem, kar se jo dogodilo in kar se dogaja v jedni primorskih škofij v peklenske namene raznarodovanja slovanskega ljudstva. Roko na srce, vi gospodje škofje in duhovniki italijanski, pa nam pokažite sad svojega krščanskega poslanstva v italijanski stranki! Ne, tega sadu ni, ali če ga je, je — v negativnem zmislu. Vi puščate svobodno polje najhujim liberalcem, da vodijo po svoje javno življenje, a vi — kakor da vas ni! Vse bi šlo lepo v Istri, vse rane hi se zacelile, vsi prepiri bi se izgladili, ako bi se tudi med Italijani liberalizem zamenjal s krščansko moralo in krščansko ljubavjo. Pred cesarjem je milost! 11 »opi«, i Krepki pojavi duševno sile iu kreposti našega naroda oh usodcpolnih udarcih minulega leta in njih še žalostucjih posledicah navdahnili so nas, vzlic vsem britkim skušnjam in tužnim presenečenjem, z upanjem, da no le moško prestanemo to težavo, ampak se naše vrste sklenejo iu utrdijo še bolj, ko so je slednji omahljivec prepričal o tem, da imamo vse le proti sebi, a da tudi osamljeni zmoremo nepričakovano veliko. Minoli so trije dolgi meseci in ostali žalostni dnevi preiskovalnega zapora; po hudih obsodbah pretresalo je znova vso našo javnost vzdihovanje trpečega, v dno svoje dušo težko ranjenega, v svoji časti pogaženoga ljudstva. Cas je najboljši zdravnik!« To jo preostajalo našim rodoljubom skoro v edino tešilo za težke boli uhozega naroda našega. In minulo je vso leto za onim nesrečnim IS. marcem, za tem še več mesecev - in danes še krvave rane naših okoličanov. Javljajo so žalostne posledice, vedno občutljivoje se oglašajo. Stopaj ven tja med narod, zaupaj mu se en hipec in vedel bodoš kmalu, v kakem obupnem stanju živi večina osirotelih okoličanskih rodbin. Tam v Harkovljah užalijo te grenke solze nesrečne žene ; reviea liči zadnjega župana skuša pri dobrih sosedih z delom skromnih moeij poplačati milodare ; strgana obleka otrok, njih do kosti osušoli in obledeli obrazci opominjajo te, kako grozno primanjkuje vsega, kjer ni očeta, reditelja, voditelja, varuha rodbine že dolgo doma. In ko pride, kaj bo žnjim?! izvija se jej obupen vsklik. Dobri Log ne daj, du jo bil upravičen ta vzdih, ali pod sosednjo streho ima grozen opominj na to. Nekdaj tuli razposajeni mladenič, v najlepših letih, vrnil seje po 12 mesecih iz temnice; a kako?! Pijanec ni znal prej meje svoji prevzetnosti, a revež pustil je tam med zidovi mladost, zdravje; vrnil se je: berač, ves potrt, zlomljen skoro popolnoma in prosi, naj ga vsaj sprejmejo v one barake za neozdravljive! In matere, žene, otroci, ki zdihujejo tja cehi v Koper! Koliko osirotelih zaostalih po okolici je obšla nesreča za nesrečo; koliko sreče in dragih odnesla sta bolezen in smrt in ž njimi to malo premoženja! Septembra smo že, bliža so jesen, za njo preti huda zima. Kdo preskrbi obleke, kuriva, kruha? Kje najti ubogim ženam do tja zažlužka ? Rodoljubi res nabirajo pridno, poznamo jih, muogokatercga gane ta revščina, da si kar tržejo od ust, ali kdo zamore vsaki dan nasititi, obleči, obuti toliko sirot in kdo še le nadomestiti očeta, vršiti njega dolžnost? ! In vseh teh rev nezasluženo trpljenje kliče, kliče in roti od dne do dne glasneje v 'pravem obupu vsakogar na pomoč, ki more pomagati ! Po vsej državi proslavljajo Njega Veličanstva jubilej, po Njega visoki želji: z dobrimi deli. Ogromni naš narodni davek, ki je itak že od nekdaj namenjen le dobrodelnim ustanovam, presega že toliko vsako razmerje z narodnim premoženjem, da se ne tla več pomnožiti v ta namen! Menimo torej, da bodo najzaslužneje dobro delo, če pomoremo v grozni nesreči n a j u bož n ej i m našim rojakom. Vsi Vi, o gospoda, ki ste poklicani v to, posvetujte se vsi vkup čim prej o načinu, kako naj izprosimo velike milosti ud predobrega vladarja! Sila je že tiiko velika in nantdna l*>l in obup se prikazujeta že v taku razdraženih pojavil), 0-letniee vladanja Xj. Veličanstva prinese milosti raznim h njim vločincem ali naj Iti le mi ostali križem rok in ne lii se obrnili do blagega srca vladarjevega s prošnjo za milost našim nesrečnim okoličanom, ki so žrtve naših pretuinih razmer in katere je le plemenita ideja zavela v navskrižje z zakonom, ker niso mogli prenašati misli, da bi sinove avstrijskih bojevnikov od leta I *:>!» in 1 HM. zastopal pred svetom Garibaldinee! Skrajni čas je že, da storimo potrebno, ako hočemo, prihraniti nekaterim vsaj par zadnjih tednov! Reveži naj vidijo, da nismo pozabili nanje, da smo čutili in trpeli žnjimi tudi mi, in da umemo, kaj so pretrpeli oni in njih sirote v tem groznem času! To so bili in ostanejo mučeniki za svoje prepričanje in ako je ono res tudi nase, naprtimo za njih osvobojenje i sebi ono malo napora. Lep vspeh se nam obeta, združenimi močmi potrebno ž«' premoremo': To je sveta dolžnost vseh nas, da se resno poprimemo rešilne akcije; ne pričakujte, da pride inicijativa od nesrečnih rodbin, ki niti pomoči ne pričakujejo več; rodoljubni naši [odvetniki in poslanci naj potrebno ukrenejo, ostali pa vspodbudimo jih, da se to takoj zgodi in tudi dejanski izvrši. Sicer: Viden nt eonsules, ne <|iiid de-trimenti eapiat res nostra! DOPISI. Iz Celja, 23. avgusta 189«. (Izv. dop.) Iz tujine prišedši potujem po dragi mi slovenski domovini, da se zopet nasladim njenih milin. O tem proučujem kraje, ljudi in tudi naše slovenske časopise. Mej temi tudi Vašo velečislano »Edinost«. Veseljem sem zapazil, da se Vasi dopisniki v oblikah pisem ali listov obračajo do Vas, kar me je brž z veseljem spomnilo na običaj francoskih in anglesko-amerikanskih listov, kateri svojim čitateljem gostoljubno odpirajo svoje predele v zamenjavo želj, mislij in idej. Tako ostajata občinstvo in časopisje v ozki in prijateljski dotiki. Dovolite, gospod urednik, tudi meni, da se poslužim te svobode, po kateri se, vsaj po mojem menenji, glas občinstva izraža najsijajneje. Iz Celja Vam pišem to pismo, iz kraja, kamor me je te dni zopet zanesel železni voz. Slednjič sem bil tu ob času velikogospojnih slovenskih slavnostij (14. in lf>. avg.), torej ob času pravega pravcatega vojaškega obsedanja in popolnega vojnega hrupa. Videl sem že marsikatero rabuko in vzkipelost ljudstva, a o tem ipak nista zastala občevanje in svobodno gibanje od enega kraja do druzega, na kratko rečeno: komunikacija potovalna. V Celju pa človek, došedši od kolodvora, niti po noči niti po dnevi ni mogel svobodno kretati se: mestna, s krepclji in gorjačami oborožena druhal je pregrajala pota in ceste ter cvilila, piskala in hrumela vsaki trenotek. Po cele skupine fantaliuov z gorjačami vsake debelosti in oblike pregrajale so pota in ulice, — a orožništvo s policaji je vse to sredi noči, da ! celo noč mirno gledalo! Prvo menda ni smelo drugače, drugi pa so hoteli tako. Kolodvor je bil popolnoma zaseden od oboroženih faki-nov, a komisar — IX. čina — je to dopuščal popolnoma mirno! Potniki, posebno slovenski, niso bili ni za trenotek varni pred kamenjem in družim bičanjem ; obleka, življenje in zdravje bilo je vsaki čas v najveći nevarnosti. Tako o svečanostih. A kako je bilo zdaj, ob času »mirfi« ? — Razlika je samo ta, da ni šumnega vrvenja množice, a Slov e n e e t u n i varen niti se d a j. Patrole oboroženih »akademičnih tak i nov so noč in dan razkropljene po vseh krajih. Eden žvižeg, a vse jo na enem kupu. Komunikacija je pretrgana, podvezami ravno tako kakor o slavnostih; fakinaža sme svobodno delati, kar hoče. Prašam Vas, gospod urednik, ali ni skrajni čas, da slovenski veljavni možje skližejo poseben zbor v Ljubljano, da se resno posvetujejo, kako bi državna oblast odpravila javne nevarnosti, na katerih trpe o b m o j n i SI o v e n c i ? — »Zbora varnosti« je že nujno treba! Politični pregled. K položaju nimajo novine ničesar posebnega novega. Neki dunajski list pravi, da se mora le strmeti, kako se more grof Thun nadejati kakega vspeha od namerovanih novih pogajanj z voditelji strank. Pa je tudi res Jtreba skrajnega optimizma v to, da grof Thun jemlje zopet križ pogajanj na svoje rame. Saj pravijo nemški obstrueijonisti kar naravnost, da oni morejo pričakovati tem večih vspehov, čim veče so težave. In taki ljudjo naj bi pomagali vladi do naravnih od nošnje v ! Ta novi križevi pot« grof Thuna nam je neuinljiv tembolj, ako je res, kar trdi neki oficijozni list, da je namreč po pogajanjih v Rudimpešti zagotovljeno, kar je vladi najbolj na srcu : gospodarska, politiška in vojaška ukupnost monarhije! Čemu iskati torej porazov, ako mu je vspeh v glavnem zagotovljen? Tako bi sodili mi se stališča grofa Thuna. Ali pa hoče grof Thun vblažiti tudi notranje poli t i Ako vnlovjc v tej polovici ? Ne ne, pre-ojstra so nasprotstva, prehudo je vsplapolal nemški šovinizem, tu morejo pomagati le energični čini. Vsa pogajanja z obstrukcijonisti morajo imeti le jedili učinek: oni olja v ogenj!! Velikonemški most do Adrije. Občinske volitve v Gradci izvrše se tekočega meseca. Zmagajo najbrže nemški naeijonalei in tako porazijo vlado. K temu pričakovanemu izidu občinskih volitev v Gradcu je napisal »Slovenski Narod* par pripomb, ki se strinjajo popolnoma z našimi trditvami, ki jih ponavljamo vedno in vedno o velikonemških tendencijnh oziroma na naše mesto tržaško. »Narod« piše namreč: »Gradec je postal močan steber velikonemškega mostu do Adrije. Nemčija sili v Trst, ona mora tja siliti, ker je od tam najkrajša pot v Azijo. Nemčija pridobiva kolonije. 1T trdila seje na Kitajskem, v nekaj letih pa bo tudi A na to lij a zrela zato, da se je polasti. Nemški cesar ne potuje samo za svojo zabavo v Jeruzalem. Tja na Anatolijo, kjer investirajo Nemci velikanske kapitale, kjer napravljajo kolonije, kjer grade železnice in kjer njih industrija in trgovina srečno in uspešno izpodriva drugo konkurenco, tja so obrnjeni njegovi pogledi. »Nem č i j a postane svet o v n a d r ž a v a, kad a r do b i T r s t, tisti Trst, v katerem je že skoro vsa velika kupčija v pruskih rokah, a pot v Trst vodi preko Gradca in preko naše slovenske zemlje, ne preko Češke, in zato so graške razmere velikega avstrijskega in slovenskega pomena, Nemški nneijonalizem gladi Nemčiji pot v Trst in jej je ustvaril krepko trdnjavo v Gradcu. V tem tiči splošni pomen graških občinskih volitev. Le žal, da ni verjetno, da spoznajo kratkovidni državniki te resnice že sedaj, ko je še čas, da popravijo, kar se je grešilo doslej. Vzlie temu je naša naloga, da storimo, kar je v naših močeh, da se zajezi nemški nneijonalizem, ki nosi pogubo našemu narodu in vsej Avstriji«. Prepozno je priiel! »Agramer Tagblutt« piše fino ironijo in sarkazmom: »Vročekrvnemu in zgovornemu cesarju nemškemu se je pripetila nezgoda. Kakor se zatrjuje, je tudi Viljelm II. nameraval obrniti se do vlastij z načrtom za razoro-ženjc in sicer je nameraval, da dotični svoj manifest razglasi v Palestini. Propovedovati mir ljudem na grobu Kristusovem, je gotovo misel, kateri se ne more odrekati vzvišenosti, in katera se popolnoma strinja s plemenitim in oduševljenim bitstvom nemškega cesarja. Toda radi tega nam je velikodušna misel, sprožena v carski palači v Pe-trogradu, ravno tako dobro došla, in ker se epohalna proklamacija ruskega carja ne da več spraviti z sveta, ne preostaja eesarju Viljelmu druzega, nego da si pridobi nesmrtnost na drugačen način. In to se mu posreči gotovo ob njegovi sposobnosti, in ako bi mi smeli svetovati Nj. Veličanstvu, bi ga opozorili, da je v človekoljubni ideji carja Nikolaja prostora čeki za dve nesmrtnosti. Viljelm II. naj odstopi Francozom Alzacijo in Lota-ringijo! Ako mu je možno odločiti se za to na grobu Zveličarja, kdo more dvomiti, da mu je ravno tako zagotovljen večni pomnik, kakor mladostnemu tovarišu njegovemu na prestolu Ruske države, kateremu danes nasproti kipe radostna srca vseh onih, ki so dobre volje«. Ako bi nemški et sar več mislil in manje govoril nego je njegova navada, bi gotovo ne bil tako kasen s svojem »načrtom«. Dvomimo pa, da bi bil on začel najprvo v svojem cesarstvu uresničevati idejo miru, tudi ko bi mu ne bil ruski car pretekel pot! Vsekako pa ni slabo to: konkurenca med vladarji v — človekoljubju! Domače vesti. Prava ilustracija laške podivjanosti je obtožnica, ki jo je dvignil državni pravdnik v Rovinju proti onim »gospodom«, ki so zatožen i radi izgredov povodom zasedanja deželnega zbora istrskega v Pulji. Iz tega uradnega spisa posnemamo, da so ti fanatiki kričali poslancem, zakonito izvoljenim zastopnikom večine prebivalstva v deželi: Ven z ščavi, tiho, hasta, ne smete govoriti, ni dovoljeno, poj te domov, Želoda prašičem, nesramni, Lnginja mrtvaška glava, tatje križa, v morje Žnjimi, na novi »molo«, v Rusijo, vrzimo jih ven, da jih raztržemo, tiho, tu je naša hiša, tu zapovedamo mi, naj govore po kristijanski, jim otresemo prah, naj govore italijanski, na Vislice, smrde po česnu, »ko vržejo ven te malopridneže, kako dobro bode v Istri«, ven s temi prašiči od ščavov, ki so na galeriji«, prešič, čičo, lopov, odrta glava, zavrženi duhovni, prinesimo lonec vrelega olja in vrzimo ga jim na glave, da jim jih olupimo še bolj, v gozd s prašiči, v hlev s prašiči itd. A ponavljamo in povdar-jamo: da se je vse to godilo v svetih piostorih zakonodaje! Državno pravdništvo toži po 5} 5105. kaz. zak. radi pozivanja lastnih somišljenikov na demonstracije proti pripadnikom hrvatsko stranke. Pripomniti treba še, da onih 1T> obtožencev so večinoma iz boljih krogov; dva njih sta celo aka-demično izobražena moža, dostojanstvom doktorja — zdravnika!! Drugi so posestniki ali pripadajo trgovskemu stanu. Ako cvete tako divjnštvo na zeleni veji takozvanoga razumništva, česa nam je potem pričakovati od eodrge?! In je-li zameriti laškim sans-culotom, ko divjaški napadajo po ulicah naše kmete, ako dobivajo takih izgledov od — gospOde?! Razprava se je pričela včeraj in se je nada-daljevala danes. Pravdo z lninisterstvom za uk in bogo-častje je imel vikar v Srednjem na Goriškem, preč. g. Val. Pipan, ki je tožil, ker je imel stalnih dohodkov le gld. 4(50, a mu jih pripada gld. (500. Vikar je zmagal in ministerstvo mora plačati tro-škov gld. 50 in doplačati g. vikarju ostanek služ-nine za Čas od maja t. 1. sem. Društvo slovenskih odvetniških hi notarskih uradnikov z sedežem v Celjt. Visoko c. k. ministerstvo za notranje stvari je ugodilo prošnji za preosnovanjo društva odvetniških in notarskih uradnikov na spodnjem Stnjarskem ter odobrilo predložena pravila. Na občnem zboru dne 21. avgusta 1H97, torej ravno predenim letom, je to društvo sklenilo svoj delokrog razširiti na vse slovenske [pokrajine. Odbor je takoj poskrbel in izdelal nova pravila ter ista že meseca oktobra minulega leta predložil v odobrenje. Ta pravila so romala trikrat na Dunaj in nazaj, tako, da se je mislilo, da vlada na vsaki način hoče preprečiti preosnovanjo tega društva, a odbor je vstrajal, »lasi je imel precej nepotrebnih stroškov, in zmagal, četudi še-lc po enem letu. Društvo je osnovano sedaj za vse dežele, koder prebivajo Slovenci, to je, za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorje. — Želimo, da bi trud odbora ne bil zaman, in da bi se društvo, postavljeno na širšo podlago, razvijalo krepko. Občni zbor se bode vršil prve dni meseca oktobra t. 1. Spremenjena kazen. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da je bil urednik lista »Pensicro Slavo« obsojen radi žaljenja časti župana zaderskega, gosp. Trigarija — na H mesecev zapora. Ostrost kazni je takrat presenetila celo Italijane same. Tem večini zadovoljstvom čujemo sedaj, da je najviše sodišče premenilo to kazen v primerno globo. Kdor je prijatelj svobode tiska in svobodnega izražanja javnega menonja, gotovo veseljem pozdravi ta sklep najvišega sodišča. Novi posti. Trgovinsko ministerstvo je dovolj i lo za občino Grgar na Goriškem nov poštni urad ln za (Vpovan vozno pošto. Poštni urad na Gr- carju in vozna pošta čcpovanska začneta poslovati z novim letom. Tudi v Št. Petru ol» Soči so odprli nov poštni urad. Izpiti za državno gozdarsko službo se 1m>«1d vršili 2">. dan oktobra na poljedelskem ministerstvo. Veseli se Izrael! Iz Barkovelj nam pišejo: Veseli se Izrael! Gorka želja naših židovskih la-honov se je uresničila. Pridobili so si kapelana po tvoji volji iz ž njim tudi italijansko propovcd, katere w ni še nikdar čulo v naši cerkvi do sedaj. Nedeljo bo menda prvi nastop. Gospod urednik! Prihod g. kapelana v našo župnijo razodeva menda že jasno njegove nazore. Ker mu namreč stanovanje ni še pripravljeno, obtičal je rad pri našem znanem kapovili in je tu z veseljem vsprejel stanovanje za nekaj dni. Vprašali bi, da-li gospod kapelan ni mogel res nikjer drugje najti stanovanja, dokler se mu ne pripravi njegovo? Ali je pa morda toliko najiven, da ne ume, da se ljudstvo naše kaj rado spod tika na takem početju? Dragi mi sovaščani! Tolmačimo si le stvar tako, da mu je manjkalo še nekoliko naukov za bodoče delovanje njegove v naši vasi in da jih je šel nasrkat se — v hišo kapovile! Izrael veseli še!! Gospodje na visokočastitem ordinarijatu pa menda se ne slutijo, kam plovejo. ltrzojavni promet s Porto-Ulco. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavke za vse postaje na Porto-Rioo (izvzemši Ponce) so podvržene cenzuri španske uprave in se odpoSiljajo brez vsake odgovornosti brzojavne uprave. Obletnica otvorenja »Narodnega doma v ltarkovljali se je vršila minolo nedeljo na toli lep način, da obletnica ni nimalo zaostala za lansko slavnostjo. Na hiši narodnega doma sti vihrali tro-bojnioa in cesarska zastava, a ves vrt je bil naj-ukusneje odičen zastavami; občinstva pa se je nabralo toliko, da je bil zaseden zadnji kotiček vrta. Koli diven prizor! Zagrinjalo seje dvignilo in na odru je stala skupina nad 00 glav — pevcev in pevk. Poslednje v nnrodnih nošah in mogočnimi trohojnimi trakovi ob prsih. Že s tem nastopom so zmagali: občinstvo je bilo v hipu v pravem čut-stvovunju. Pomnoženi možki, ozir. mešani pevski zbor »Adrije« je proizvel svoje točke toli hvalevredno, daje bilo odobravanje uprav viharno, da so se morale na splošno zahtevo ponavljati vse točke in da smo dobili dokaz, da je to staroznano pevsko društvo no le ohranilo svojo prvotno svežost in vrednost, ampak da se tudi lepo pomuožujc po novem mladem naraščaju. Uprav s tega stališča, da ima »Adrija« sedaj mnogo novih moči, smo se minolo nedeljo še posebno veselili na lepem proizvajanju pevskih toček. Uprav viharno je bilo ploskanje Vo-laričevernu veličanstvemu mešanemu zboru »Slovan na dan« in pa ljubkemu proizvajanju po vrlem g. Ražmu lepo harmonizovanih znanih pesmi, ki so postale prava last vsega naroda : »Po jezeru«, »Slovensko dekle« in »Kje dom jc moj?« To se je videlo, kako jc to delovalo na občinstvo, kako jo elektrizovalo srca. Taka pesem prehaja v srca in prenaša <1 u h v srca. Prosili hi ponovno gg. pevovodje, naj vendar uvažujejo, kar smo rekli tu. In zopet no moremo drugače, nego da vrlemu g. Ražinu izrečemo svoje priznanje na njegovi tru-diljubivosti. Le jedno naj se nam dovoli, da pripomnimo. Pa ne le njemu, ampak na sploh. Lopi naši zbori naj se pojo — brez spremljevanja, kajti godala zadušajo navaditp prav ono, kar je v umotvoru — najlepšega. Igra: »Srce je odkrila« se je proizvajala toli gladko, da smo se — prosimo, to ni navadna fraza — kar čudili, da so bili to sami društveni dile-tantje, in dve ined njimi oel<5 novinki. Tast jim; vspeh njiju prvega nastopa bodi jima v vspodbujo. Oddelek veteranske godbe je sviral v popolno zadovoljnoBt — saj je bilo, kar je sviral, večinoma — naše ! Mnogoštevilna družba je ostala zbrana v pozno noč ob zvokih lepih pesmi in glasbe. Zadoščenjem smemo torej slavnost minole nedelje zapisati med one pojave, ki pričajo, <1 a u a š a r e č še u i z a-trta oh Adriji. Živela »Adrija!« Slavnost na Prošeku. Ako bi se še kdo bratov »Sokolov« hotel v društveni obleki pridružiti deputaciji, ki odide zjutraj, naj pride tlo »i1/-v kavarno »Commercio«, Mestna hranilnica v Radovljici. V mescu avgustu 180* je 8f> strank uložilo 20.151 gld. 7*7, kr. ; H* strank vzdignilo 10108 gld. 24 kr.; 17. strankam se je izplačalo posojil 052O gld.; stanje ulog 51217.'! gld. 71 kr.; denarni promet 00278 gld. 127,. Za zastavo pevskega društva ..Hajdrlh4* na Prošeku so darovali nadalje: dr. Rvbaf 10 kron, Seuglievich 10 kron, N. X. 10 kron. Na dan pogreba rr.jnkega Štruklja nabrali gg. uči-telj-tovarisi v gostilni Lukša po obedu 5 gld., Ra-divojka 1 gld., Peštuola 1 gld., Grom 1 gld. Prisrčna hvala vsem darovalcem! Pevskemu društvu „Kolo" so pristopili kakor podporni členi gg. Goriup Vekoslav dež. poslance itd., prispevkom 10 kron, Fran .Tur-tela, Ivan Treven in Oskar Trglav, [prispevkom po 2 kroni. Živeli novi podporniki! Odbor. Z a pogorelee v Uabrčcli so darovali nadalje gg,: Mateusche 1 gld., N. N. .'10 nvč., A. Vodopivee 1 gl., N. N. 1 gl., Počkaj 1 gl., Be-tinšrieder 50 nvč., Rosenstock 1 gld., Fabriolli 1 gld., Tschippan 50 novč., I. Šabec 5 gohl. Tudi te zneske izroči g, Križaj županstvu v Senožečah. Odbor »Tržaškega podpornega in bralnega društva« je zložil v dar ponesrečeni družini Sosičcvi na Občinah 2 gld. 150 nvč. Naznanilo. Slovenskim starišen v jTrstu in okolici, katerih sinovi so obiskovali pripravnico v Rojanu, ali kako drugo šolo z namenom, da bi vstopili v gimnazij ali realko, a so že v letih, ali sc bojd dolgoletnih študij in stroškov, naznanjam, da sem pripravljen, poučevati in pripravljati jih za k o p e r s k o n č i t o 1 j i S č o zasebno v svojem stanovanju v ulici Scuole nuove, 18, I. za zmerno mesečno nagrado, ter jamčim za dober uspeh. — Natanjčna pojasnila dajem vsaki dan od 7—8l/j zjutraj v svojem stanovanju. F r a n R jf k u š a, nadučitelj, „Hrvatska Sloga". Došla nam jo prva številka tega novega hrvatskega lista s raznovrstno zanimivo vsebino. Listu je namen: delovati za slogo med Hrvati in pobijati sedanji Žalostni raz-por, ki je toli [škodljiv našim hrvatskim bratom. Ozira se tudi na gospodarsko stanje naroda in hoče delovati za povzdigo istega. Listu želimo najboljega vspeha in ga gorko priporočamo v obilo naročbo. »Hrvatska Sloga« izhaja vsake sobote na Sušaku (Reka) in stane do konca tega leta samo 1 gld. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dno 21. avgusta do, vštevši soboto, 27. avgusta, umrlo je 45 možicih in 53 ženskih, ukupno 08 oseb. Lansko leto je umrlo ta teden 00 oseb. Doba umrlih jc bila: 84 do 1 leta, 12 do 5 let, 5 do 20 let, 3 do 30 let, 5 do 40 let, 17 do 60 let, 20 do 80 let, 1 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 30*9 od tisoč. Vzrok smrti ta teden je bila najčešče sušica in sicer v 8, bolezni v sopnikih v 0, vnetje v čevih v 2 slučajih. Iz-pred sodišča. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti 57lct-nerau Mateju Crati, ki jc bil obtožen, ker jo pustil svojega psa letati okolo brez torbe, vsled česar je bilo možno, da je pes ugriznil nekega dečka. Obtožencu je sodišče prisodilo 10 gld. globe in v povrnitev stroškov za pot dečka na Dunaj in zdravljenje istega tamkaj. Razprava proti Josipu Legiši, težaku iz Trsta, radi javnega nasilstva, se je odložila, ker je isti trdil, da jc bil pijan in da se ne spominja na ničesar. Treba torej zaslišati novih prič. Kaznovana zvijača. »Slovencu« se poroča z Vrha pri Vinici: »Letos na spomlad je bila neka tukajšnja žena obsojena radi težkega telesnega poškodovanja cul okrožnega sodišča v Novem Mestu na štiri mesece zapora. Obsojenka pa se je pogovorila za gotovo plačilo z drugo žensko, da je šla mesto nje sedet v ječo. Ta je že sedela dva meseca v zaporu. Obsojena žena pa se je doma skrivala skozi dva meseca in se je še le sedaj prikazala iz dobrovoljnoga zapora, ko je njena namestnica prišla pred dvema dnevoma iz ječe domov. Kmalo pa boste sedeli zopet obe v nedobrovoljni ječi. Skozi okno jc skočil in se ubil v Korminu TTletni stari Anton Knez, ki je bil obsojen na 8 mesecev zapora zaradi napada na obč. tajnika Vee-chija. Minoli teden jo bil izpuščen iz zapora v Gradišči, na kar se je usmrtil. 100.000 kron in i'-trat 2 5.000 kron <*n glavni dobitki velike jahilejake razstavne loterije, kateri »e H plavajo v gotovini z *jim» 20" 0 odbitkom.tOpozarjamo nan- ritatelje, ila bode prihodnje žrebanje nepreklicno dne 15. neptembra. Koledar. I>ane« v soboto 3. septembra : Evfemija in Doroteja, <1. ni. Jutri v nedeljo 4. septembra: It. pob, Angeljska. Bnlnčni: Lunin: Izliod ob r». uri li> min. Izhod ob T. uri 11 min. Zahod „ ♦». „ 42 „ Zahod „ f. „ »1 „ Ta je :$»;. teden. l>anes je 24,'». dan tega letH, imamo torej Se 122 dni. Različne vesti. Oboroženi mir. Da si naši čitatntelji lažji predoči jo važnost predli »ga ruskega carja za razo roženje, prinašamo tu statističen pregled o položaju današnjega oboroženega mira. Oborožene vojne una Belgija f>2; Velika Britanija in Irska 2.fi<>.78t>; Italija 241.|f>l; Nizozemska 20.!>72; Avstro-Ogerska 3.14.114; Portugalska /12.025; Rusija HD1MNJ0; Švedska '18.U7<>; Nor-vežka P>.70<); Švica 2t>8.f>r>4; Srbija 110.24;"»; Španjolska 128.18)1 mož. Vzdrževanje ti' oborožene, sile stane na leto vlado A vstro-Ogcrsko 1tiO milijonov gld. ; na Nemškem f»80 milijonov mark, Franeozko »>00 milijonov frankov, Rusko 284 milijonov rabljev, in Italijo .">,"»() milijonov lir. Oporoka socijalnoga demokrata. Listi poročajo: K rakovu umrli Josip C cr n e k je zapustil vse svoje premoženje — okolo J10.000 gld. — voditeljem socijalnodemokratične stranke v Krakovu, in sicer v jednakih delih poslancem Dasevnskcmu, dru. Mareku, Sulezevskemu in Knglischu v porabo za socijalistično propagando. Zadnje vesti. 1'rngll fl. < »žirom na sestanek državnega zbora pišejo listu »Bohemia« z Dunaja, da se bodo med tem vrstilo konference med načelniki posameznih strank. Nemci izjavljajo, da med njimi in grofom Thunom ni ničesar več, kar bi trebalo pojasnjevati. Oni da mu nimajo reči ničesar več, nego so mu žc povedali povodom konference o načrtu za uredbo jezikovnega vprašanja. Sedaj se bliža drugo izdanje tega zakona, toda Nemci nočejo ni čuti več o kakih pogajanjih, dokler niso odpravljene jezikovne naredbe. Nemci so kompaktni in pripravljeni za nadaljevanje ob-strukcije, tam, kjer se je pretrgala nepričakovano. VISllJun Novo izvoljeni občinski zastop se jc sešel danes prvikrat. Ker jc svetovalec Ga-sparini jel govoriti hrvatski, zbežali so laški svetovalci iz dvorane. ltovlnj 4. Danes so se nadaljevala zasliša-vanja. Branitelj Vareton jc zahteval, naj se kakor priče zaslišita predsedništvo deželnega zbora in župan Puljski. Sodišče je odklonilo ta predlog. Vareton je prijavil pritožbo ničnosti. Itancja 2. Mednarodne oblasti so pozvale guvernerja, tla prepusti njim pobiranje desetine za varstvo in upravo otoka. Guverner si je izprosil potrebnega časa, tla premisli o stvari ter da dobi navodila od vlade. Carigrad 2. Govori se v dvornih krogih, da je sultan naložil turškemu poslaniku v Petrogradu, naj izrazi carju Nikolaju njegovo občudovanje in zahvalo za inicijativo v vprašanju razoroženja ter njegovo soglasje v tej akciji. I'ai'iz .'1. »Figaro« javlja, da so ministri tega mencujn, tla vlada ne more poprijeti inicijative za revizijo procesa Drevfus, ampak tla mora počakati, tla se snide parlament. Vsakako bi morala soproga Drevfusova zakonitim ]>otom zahtevati revizijo. »Gaulois« želi, tla bi posretloval predsetlnik republike, kateri mora vedeti resnico. It i lil • >. Tu se odločno oporeka vesti, hrzo-javljeni iz Londonu o predstoječi nemško-angležki zvezi. Angležka se hoče povsem pravilno vesti o pogajanjih za razoroženje. Nocoj odide odgovor Italije na carjev pretilog. Išče se kuharica za neko gostilno v Barkovljnh. Ponudbe in pogoji se zvedo v gostilni obrtu, društva ( Narodni tlom | v Barkovljah. Prijateljem dobre kapljice se naznanja, tla se danes odpre na novo uravnana krčma „Zonta," v ulici S. Frnneesco št. 2. K milje, kirinnr. t Slovenske gospodinje, pozor! Zahtevajte povtiotl in kupujte vedno le kavo družbe iv, Civila In Metoda, s tem koristite najbolj samim sebi, ker ta izdelek je najboljši od vseh poznanih c i ko rij; oh enem pa podpirate tudi na>o *o|sko družbo sv. Cirilu m Metoda, kajti Tisti dobiček od razprodaje tega blaga dobi omenjena družim. Mul položi dar — domu na nltar! Pomada Phonix. OillikuviiiKi na riiz*tuvi /.k mlravljenj« iti |HMtr«irlH> lidlnikin v Stuttgurt-u 1. 1 Min*., /u |>ri[Mi*iiiiiiu zilruvniknv in •• tisnOi fj/ hvuhith |>ist'in. Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj: ter vzgaja pri jako mladih gospodih j(T močne brke. Oarnntlru *e v|* h in ii(<4kiMlljivimt. I innVt 80 m' ., po pnAti ali pov/otju 90 in''. Hoppe K., Dunaj, I. \VipplingcrstruRflo 14 Viktorija" moderci ^ 1» s Velik izbor vseh jreflmetav n pilai ii lito, volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford. Iawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože. dežnikov. Vel izbor perila Mm se v manufaktnrnej zaloiri JAKOBA KLEMENCA V THSTI, — ulica sv, Antonu šiv. 1, - V TRSTU Na zuhtevnnje ilopošijejo se uzorci z dotičnimi cenami poštnine prosto. Odlikovan fotografski ,atelier'! Acquedotto h. št. 25. Usojam si naznaniti si. občinstvu, da sem na A('<|U(Ml()ttll stv. odprl svojo filjulko. Atelier jo h rojen moderno iti preskrbljen a,paru ti 1111 jnovejega zistema. Fotografije v vsaki obliki do naravne velikosti na papirje vsake vrste: eeloidin, albumi 11, platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene ktolikor sploh možno nizko. Posebno se priporočam v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih ; reprodukcij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na AfiJlHMlottll Št V. 25. Anton Jerkič, odlikovan fotografski atelier. V Gorici: V Trstu: 11a Travniku 11. mi Ae<|iic«lottu 2"». AETE & SSAĐNIK V TRSTU, via Naova. vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA t TKANIN IN MODE. i : Velika zaloera W « Velika zaloga mM 111 ženskih stof za vse letne Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitniearke. Veliki izbor perkala in satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo se naročila možkili oblek in perila p<> meri. CENE NIZKE. Zn mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. Emeri su posode zn hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, la-dijo i. t. d. — namesto škafov, brentaeev, vrče v, putrhov i. t. d. So zmiraj pripravljene za rabo, so trdne, trajajoče, lične, lahke in bolj pripravne za vsako delo nego druge pos< >de. Dobivajo »e na debelo in na drobno v delavnici tvrdke Schivitz & Comp. v Trstu. v ulici Coiniiicrclalc (trgovinska ulica) st. U iu na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki se razdaja iti pošilja rndovoljno brez troškov. Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo. SPIT CENE ZNOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestavu. Tu sestava stiskalnic ima največo pritiskujoČo moč izmed vseh drugih, kakor^nihkoli stiskalnic. Stiskalnice za masline, hidravliske stiskalnice. brizga 1,1 kc proti peronospori Ver-nioreiove sestave. Te moje brizgaljkc so znane kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljkc, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere i. t. d. v najboljšem proizvodu. Cenike in spričevala zastonj. Ig. Heller, Dunaj II;.. Praterslrasse. jjUT" Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj i m tam ns»i t«u mes ara ui Lffia-.n angtežko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do M. decembra 1X07...........Kron 150.097,579*— Letno vplačilo premij iu obrcsli .'»i. decembra ls',17. .... » 28.833,375' Izplačana zavarovalnina in obresti ml obstanka društva (1S4H.) . . » 348.800,007*—• Y letu 181)7. izdanih 74(>S polic za glavnico od....... » 07.331,351*01 Prospekti, ceniki iu v obče vse druge informacije dopošljejo sc vsakemu na pismeno vprašanje •>