feJidja Tsak četrtek in •»•ija 5 poštnino vreJ aii t Maribor« * pošiljanjem •a dam za ček» leto 12 dtn., aal l«U 7 An., četrt leta 4 A«. Izftn Jugoslavije 0 dte. Hrofaina se pošlje M ^Maliitfo „Sioven-£49* OMpodmja' v Ma-JU**. Koroška cesta 5. 5 " ^opošitjo do odpo-«i. Itaročnina se plačuje v naprej. Šteprbmi št 113. Po§«mezna £ evl.:i 3 »ton;- Z kroni all SO Poiîniîia plačanca v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO. Uredništvo: Koroška cr-»'*-št. 5. Rokopisi se ne vr« fajo. Uprevnišlvo spfej OM naročnino, insernl«? ii reklamacije. ^«m inseralom po dogo ioni. Za večkratne ogle-.' primeren popust. Ne;.aprt« «klamacije so poštnin« , proste. Čekovni račnn poštnec* urada Ljubljana št. 10.6rejeli še odločnejše boj in ščitili one, ki javi* i povdarjajo, kar slovensko krščansko ljudstvo zahleva. Ali mislite, da smo slovenski kmetje, delavci in obrtniki le vaši hlapci in podložniki ali celo sužnji? Mislite, da so za nas le plačila? Motite se poklicani in nepokii cani gospodje, ako računate, da bo ljudstvo zapusti! o in dalo kaznovati tiste, ki povdarjajo njegove pravice ter nesebično, pošteno vrši jo svoje dolžnosti! Naš sklep je: slovenska šola v jugoslovanski državi mora ostati slovenska in krščanska, v njej se ne bo šopiril in razpasel brezverski, sokolski duh, in o t?j šoli imej krščanski oče kot državljan in davkoplačevalec glavno, odločilno besedo! Franc Kramberger: Orlovski z et v Brno 1922. V soboto 12. avgusta so prihajali neprenehoma posebni vlaki s češkimi Orli in Orlicami ter množico civilnih izletnikov. — Obenem so se vršile na zletišču tekme za nižji in višji oddelek. Udeležili so se jih Čehi, Jugoslovani, Ameri-kanci in Francozi. Belgijci se jih niso udeležili, ker imajo svoj sistem za vaje. Tekmi je prisostvovalo na tisoče in tisoče občinstva na- tribunah. Bile so zelo hude ter je šlo z.i mednaroden sloves; vsi tekmovalci so bili izborno pripravljeni. Kljub temu so Jugoslovani oz. Slovenci (kajti tekmovali so le odseki slovenske podzveze) odnesli v višjem oddelku prvo mesto, v nižjem pa prvi dve mesti. Pokazale so pa te tekme, da bo borba za mednarodno prvenstvo v telovadbi, ki je bila določena na pondeljek, zelo želo huda. — V soboto popoldne je bila glavna skušnja za nastop v nedeljo. Zvečer je vladala po mestu tajnostna tišina, v zraku je ležalo nekaj, kar je napovedovalo veličastvo prihodnjega dneva. Nedelja, 13. avgusta, glavni zletni dan. Precej hladno jutro nas je zbudilo iz spanja. Ni še izšlo solnce, polmrak je vladal po mestu. Ob pol 5. uri smo vstali. Nekako hlastno se je pripravljal vsak in oblačil, vsak je hotel biti prvi gotov, vsi smo bili nestrpni v nekem tajnostnem pričakovanju. Ob 5.45 uri smo se zbrali na trgu pred cerkvijo. Solnce je vzhajalo temnorumeno ter se dvigalo ravno nad stolno cerkvjo brnsko in zdelo se je. kakor, da je cerkev ožarjena od neke pos'ebne svetlobe. — Živahno je postalo po brnskih ulicah. Množice Orlov in Orlic so korakale z vseh stkani z zastavami in godbami na čelu na zbirališče, ki je bilo na cesti ob mestnem parku Lužaukah. Neštete množice ljudstva so se zgrinjale od vseh strani v mesto in valovile po ulicah. — Hiše so bile okrašene z zastavami, nekatere z zelenjem, tramvajski promet bil po ulicah, po katerih je šel sprevod, ustavljen. Ob pol sedmih smo odkorakali na zbirališče. Pred od- hodom nas je zvezin načelnik še enkrat opozoril na disciplino in jugoslovanski ponos. «Naporov poln dan je za nas», je rekel, «toda pokažimo, da smo jugoslovanski Orel!» Nepotrebno je bilo pravzaprav to navdušenje, vedeli smo vsi, da gré tu za čast kaloličanstva in posebno za čast jugoslovanskega Orla in z njim Jugoslovanov sploh. Nobenega straha pred napori, ampak veselje in razigranost ter trdna volja, postaviti se in častno manifestrati pred svetom svoje katoliško orlovsko prepričanje je bila misel nas vseh. Pre-pevaje slovenske in hrvatske pesmi smo korakali po ulicah, pozdravljani od množice. Točno ob 8 h se je začel premikati obhod po mestu, ki se je vil po ulicah eno uro daleč. Na čelu je jahal oddelek Orlov na konjih, potem so vozili kolesarji, narodne noše na konjih, žene in dekleta v narodnih nošah z zastavami katoliških ženskih društev, orlovski in orliški naraščaj (v kolikor je sodeloval ob zletnih dneh: 30. julija je bil posebej naraščajski dan, pri katerem je nastopilo 12.000 obojega naraščaja v krojih!), za njimi inozemski gostje iz Evrope: Angleži, Belgijci, Bolgari, Francozi, Ilolandci, Španci, Poljaki, Švicarji, Amerikanci in za temi Jugoslovani, za vsemi temi pa je nepregledna množica čeških orlov in Orlic v modrih srajcah razvrščeni po oddelkih in župah (okrožjih), za njimi nekateri civilni udeleženci in na koncu četa skautov. Solnce je že z vso močjo pripekalo. Od tlaka in zidovja je žarela skoro neznosna vročina. Ulice so bile polne občinstva. Strumno, cel čqs v pozoru je stopal zbor jugoslovanskih Orlov in Orlič, urejen v šesterostopih po četah. Množice so nas pozdravljale in nam vzklikale, majale z z robci in z rokami, -r- Tu pa tam se je oglasila slovenska ali hrvatska pesem, ki jo je ljudstvo strme poslušalo. — Naprej in naprej med vzklikajaço množico z razvitimi in iplapola jočimi zastavami in ob zvokih koračnic. Češkoslovaški Orel, katoliki češkoslovaške republike, katoliki celega sveta so takrat slavili zmago svojega prepričanja. Ne samo pri obhodu, vse dni so videli, d,a jih je velikanska množica, da katoliška zavest še ni umrla ali zaspala vkljub preganjanju in zapostavljanju. In Orel sam avantgarda. predstraža katoličanslva, je videl tiste dni uspeh svojega dela in užival sladko zavest, da vrši svojo dolžnost. Ob pol 11, uri smo prišli na zletišče. Tribune so zasedle množice ljudstva, telovadišče samo so napolnili Orli in Orlice ter narodne noše. V godbenem paviljonu desno-zapadne tribune je bil postavljen oltar, pri katerem je služil sveto mašo ob asistenci škofov papežev nuncij nadškof Micara. Pred tribuno so se postavile zastave in prapori, ki jih je bilo | 2t>0. Orgle je nadomeščala pomnožena vojaška gadba, j mašno pesem je pela vsa množica. Nekaj nad vse veličast-I nega je bilo to petje, ki se je dvigalo iz stotisoč grl proti jasnemu, vročemu poletnemu nebu. Velečastna pesem zahvale je bila, zahvala za vse dobro in lepo, kar nam je dalo i nebo, obenem pa glasna prošnja k Stvarniku: Daj nam mir in zavetje, daj nam srečo tukaj in potem tam pri sebi. — ■Solnce se je bližalo poldnevu in sipalo radodarno svoje žarke na nas in vso krasno okolico. — Povzdigovanje. — Stotisoč in stotisoč Zemljanov poklekne, glave se sklonijo, roke skesano trkajo na prsa, srca izgovarjajo nemo prisego: Tvoji smo, Tvoji hočemo ostati do konca. — In kakor olajšane po tej zaobljubi vstane množica in poje naprej pesem poveličevanja Stvarniku Bogu. — Rahel veter je • zapihljal in nam hladil od solnca ožarena lica, obenem pa od-i našal slavospeve črez griče in hribovje v daljavo po češko- sovaški zemlji, kakor, da bi hotel oznaniti vsem, ki niso bili navzoči trenutek, ko so se množice poklonile in zaobljubile svojemu Kralju. Po maši je papežev nuncij Micara blagoslovil prapore • češkoslovaškega in jugoslovanskega Orla in prapor, ki so ga Američani poklonili češkoslovaškemu Orlu. Po bla- ' gosiovitvi je bila slovesna zaprisega na prapore. Predsed-. nik češkoslovaške orlovske zveze br. dr. Stanek je nare-' koval prisego in za njim jo je ponavljala vsa množica. Sto-tisoči so dvignili roke in prisegli, da se hočejo z vsemi svojimi' duševninri in telesnimi močni boriti ,za Njega, ki • je začetek in konec vsega. Nepopisno lep je bil pogled ta trenutek na zletišče, naši voditelji, škofje, so imeli solze v • očeh in marsikateri je jokal veselja in navdušenja. Sveta 'J, '!,( n l VSKt G( »SJ'(H t i |{, 21. septembru ¡:>'.i'l. 1 VSEM KRAJNIM ŠOLSKIM SVETOM, KI ft) V ROKAH SLS. Pozivamo vse krajne šolske svete, v katerih imajo pristaši SLS večino, tla ne dovolijo nobenega solda za naročenje liberalnih listov, zlasti ne za «Učiteljskega Tovariša«. Če bi bil kredit že dovoljen, ga v prihodn ji seji prekličite. Nadalje priporočamo, da vsi krajni šolski sveti dovolijo in naroče glasilo krščansko mislečega učiteljstva, «Slovenskega Učitelja«. Vsem krajevnim organizacijam SLS naročamo, naj pazijo na to, da bodo vsi naši krajni šolski sveti — in teh je več kol dve tretjini — zgorajšnjo naročilo izpolnili. — Tajništvo SLS v Mariboru. Zopet novi davki! «Slovenski Gospodar« je že opelovano dokazal, la sedanja vlada — demokrati in samostojni — ne zna druga nego zapravljati in narekovati nove davke. Od -kar je Pucelj v vladi in sedi poleg demokratov: žerjava, Kukovca, Kumanudija, Pribičeviča, prihajajo vsak teden novi blagodari v obliki novin davkov, novih bremen nad naše ljudstvo. Ali ni tako? V seji zakonodajnega odbora v Beogradu dne 16. septembra je finančni minister, velik demokrat in Pu-cljev sotrudnik pri razmetavanju milijonov, dr. Ku-manudi predložil vladni zakonski načrt o novih neposrednih (direktnih davkih). Značilno je, da poslanci «Samostojne«, ki sedijo v vladni večini, se za ta zakonski načrt niso prav nič brigali. Ureditev davka, kakor jo predlaga Kumanudi, bo kmetsko ljudstvo strahovito zadel. Na kmeta in ljudstvo na deželi sploh bodo naložena po tem načrtu laka bremena, da bo ječal pod njimi in stokal. V zakonodajnem odboru je srbski kmet (zemljo-radnik) Lazič ugovarjal, da tak načrt ne spada pr^l zakonodajni odbor, ampak mora o njem obširno razpravljati narodna skupščina. Poslanec Slovenske ljud ske stranke g. Tone Sušnik je v imenu Jugosiovanskt gr. kluba ostro nastopil proti novim davčnim predlogom ter izjavil, da zakonodajn odbor ni upravičen sklepati o takih dalekosežnih davčnih bremenih. Ta vladni predlog spada najprvo v finančni odsek, ki naj ga potem-predloži celi narodni skupščini. V tej davčni predlogi gre za že obstoječe davke ter za izenačenje davkov. Med davki, ki naj se izenačijo ,so obseženi tudi davki, ki jih pokrajine stare Avstro-Ogrske niso poznale. To velja posebno za davek na premoženje. Pri tem vprašanju je treba previdno postopati, ker ta nova davščina bo hudo zadela posebno našega malega kmeta, meri katerim bo vzbudila silno razburjenje. Naš mali kn\ti že sedaj težko živi ter se mora zadolževati, da more plačevali dosedanje davke. Kmet veliko težje prenaša neposredne ko posredne davke. Zato je treba celo stvar temeljito premisliti, predno se kaj podobnega sklene, j Treba je varovati našega kmeta. Sicer pa vse kaže, da j stojimo pred važnimi političnimi spremembami; bliža se čas, ko dobimo svoje avtonomne dežele. Ko to pride bodo posamezni deželni zbori itak imeli priliko odločevati o novih davkih. Dotlej pa naj se ves načrt izvrši v finančnem odseku. Za vladni predlog so govorili vladni poslanci, na kar je bil predlog sprejet od večine. — Proti so glasovali zastopniki Jugoslov. kluba in zemljo-radnikov. In čuj ti slovenski kmet: Ne enega poslanca od Samostojne ni bilo, da bi govoril ali glasoval proti. Mer-molja in Drolenik raje verižita in hodita po banketih. Pa saj vemo, kako je: Proti ne smeta govoriti in gla- sovati, ker sta plačana od vlade. To se je videlo pri vseh takih zadevah. Na primer pri 100 milijonskem posojilu so prišli vsi samostojni poslanci glasovat za — vlado; celo kujajoči se Urek je bil telegrafično poklican. Drolenik je glasoval za manevre, Pucelj je podpisal na -; redbo o davku na vozove, o novih taksah, o zvišanju desetka od 1 in pol odstot. na 5 odstot. in tako dalje. Na shodih pa samostojni sladkomilo govorijo, kako j «skrbijo« za kmeta. Prišel bo «Kmetijski list« pa bo pisal, da je d", i Korošec kriv novin davkov. Mermolja se bo pri Sv. Marjeti penil, da so klerikalci krivi teh nesreč, Dobnik bo sladkomilo pridigoval o dobrotah, ki jih deli Samo-| stojna, Drofenik pa bo hvalil Puclja in Pašiča. No in zakaj ne bi bil slovenski kmet zadovoljen s takimi pri-prošnjiki! Same dobrote, sam blagoslov prinašajo samostoj-| neži od vladnega korita. A veste za koga: Za sebe! --! Mermolja je priciganil v naše kraje, sedaj je milijonar. 1 Urek je bil na robu propada, danes «špila« bogataša, Pucelj je pred volitvami bil popolnoma skrahiran, a letos je ženil hčerko in dal 100.000 kron dote. Drofenik in Dobnik sta prej komaj dihala, a danes sta si iz beograjskih korit nabasala, kar se je dalo. Ti slovenski kmet pa dobivaš nove davke. , Komur se še ne bodo odprle očiVl Iz poglavja o naši prehrani. Letošnja žitna trgovina je nekako v zastoju vsled pomanjkanja denarja in vsled prometnih potežkoč. — Prometne težkoče so tako silne, da ne ovirajo samo prevoza prehrane, ampak tudi povišujejo pomanjkanje denarja, ker so veliki mlini in žitni trgovci nakupili velike množine raznih žit, ves žitni nakup plačali proda jalcem naprej, a sedaj ne morejo žita prevažati po železnicah. Obstoja že res velika opasnost za popolen zastoj v žitni trgovini radi mučno občutnega pomanjkanja denarja in radi prometnega zastoja. Radi ravnokar navedenih vzrokov nastaja vedno večja napetost med kupnimi in prodajnimi cenami in se plačuje za ponujeno žitno robo vsaka, še tako visoka cena. V zadnjem času se razglaša po časopisju, da so bile že večje količine amerikanske koruze nakupljene za gladno Dalmacijo. A vkljub uvozu amerikanske koruze v Dalmacijo ne bodo padle cene, ker so začeli razni žitni trgovci in špekulanti ponujati slabo koruzo nekoliko ceneje ali vsaj po isti ceni, kot je dobra iz Amerike. Naš ministrski svet sam je ugotovil, da gladujejo revnejši sloji po Herceg-Bosni, Črni gori, Sandžaku ter Dalmaciji in naprosil upravitelja velikanske državne veleposesti Belje, znanega socijalnega demokrata Antona Kristana, da bi on s le posesti preskrbel s prehrano vojsko in pasivne kraje. Glede državne posesti Belje pa je izjavil sam trgovinski minister Vilovič, da je pričakovala vlada letos ob Belja 4000 vagonov žita, a v resnici so naželi samo 260 vagonov. Od ostalih pridelkov je vrglo Belje 120 vagonov ovsa, 400 vagonov sena, a te količine bi zamogle zadostovati komaj kot prehrana vojaških konj, istotako bi beljska pšenica k večjemu lahko prehranila vojaštvo, ostali gladujoči narod v naši državi pa ne bo mogel dobiti po zagotovitvi trgovinskega ministra od Belja prav ničesar. Edino, na kar še upa vlada na jesen od Belja, bi bilo 400 vagonov sladkorne repe in še le proti spomladi večje število svinj ter masti Ako stoji glede prehrane in žetve že tako slabo na skoro nepregledni posesti v Belju, ki leži v eni naših najbolj rodovitni pokrajini, kako žalostne so še le prehranjevalne razmere po naših drugih krajih, ki imajo od Belja slabšo in ne tako rodovitno lego. Trgovinski minister je nadalje izjavil, da bi glede prehrane pasivne kraje zamogla oteti pred opasnim gladom samo rekvizicija živil, ki pa ni predvidena niij po ustavi, niti po kakem drugem zakonu. Zabrana i|, omejitev žitnega izvoza iz naše države po mnenju trg, ministra ne bo v veliko odpomoč pasivnim krajem, ker bodo vsled zabrane izvoza žitni špekulanti pokupili od producenta žito ,po nižji ceni, te pokupljene žitne zal loge bodo poskrili, čakali na ugoden trenutek, ko se bodo žitne cene dvignile, bodo vrgli potem te zaloge žitni trg in bogzna koliko profitirali pri prodaji. Glede grozeče nam lakote v letošnji zimi ter spomladi dolži vlada vedno železniškega ministra, ki vedno daje samo prazne obtožbe, da bo dal na razpolagi dovoljno število vagonov in lokomotiv, a tega še da danes ni storil. Pri vsem pritisku na železniškega ministra, da zapre enkrat za blagovni promet zagrebški kolodvor, potem progo Sisek in nato zopet Brod itd. Kljub slabi letošnji žetvi bi se dobilo pri nas vsaj za zimo dovolj žita, saj ga po Vojvodini naravfiost ponujajo, a vlada pri vseh od nje uprizorjenih prehran, jevalnih posvetovanjih ni ukrenila ničesar, da bi se odvišno vojvodinsko žito pokupilo in odpremilo v gla-dujoče pasivne kraje. Vsaj na zimo bi pri nas ne gla-dovala prav nobena pokrajina, ako bi hotela vlada le vendar enkrat urediti železniški promet. Vsi poljedelski stropkovnjaki, ki poznajo poljedelske razmere v naši skoz in skoz agrarni državi, so enoglasnega mnenja, da je letošnji glad ter pomanjkanje prehrane v nekaterih pokrajinah naše države edinole sramota za sedan jo — brezbrižno vlado. Da ne bo poleg Herceg-Bosne, Dalmacije in Sand-žaka letošnjo zimo osobito na spomlad gladovala tudil Slovenija, se bo morala, da to prepreči, pobrigati Ljubljana, ker Beograd doslej tozadevno ni in ne bo storil gotovo ničesar. Letošnjo zimo in spomlad pa bomo na želodcu preizkušali vsaj nekaj tudi mi Slovenci. Koliko nesreče so nam prinesli s centralizmom demo kratje in samostojni. Naša zborovanja. Shod dr. Korošca v Celju. Prihodnjo nedeljo, dne 24, septembra ob 9. uri dopoldne se vrši v Celju v veliki dvorani Narodnega doma shod Slov. ljudske stranke za ves celjski in laški okraj. Spored: CM) 8. uri y župnijski cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom za može (dr. Hohnjec). Ob 9. uri shod v Narodnem domu. Govorijo poslanci: dr. Korošec, Krajne in dr. Hohnjec. Sv. Barbara v Halozah. Prihodnjo nedeljo, dne 24. septembra po rani maši se vrši pri g. Reiherju sho(j Slovenske ljudske stranke za Haloze. Govorita poslanec Fr. Zebot in urednik Januš Goleč. Haložani iz domače in sosednih župnij v nedeljo k Sv. Barbari, Krščansko misleči obrtniki so zborovali v nedeljo 17. septembra v Mariboru v Gambrinovi dvorani. Nismo mislili, da ima naša stranka med obrtniki tolikj vrlih pristašev. Dvorana je bila popolnoma zasedena Na shodu so bili navzoči in so govorili trije poslane dr. Hohnjec, Škoberne in Žebot, trije člani Trgovske in obrtne zbornice: Ogrin, Stupan in Lančič ter mnog odlični predstavniki obrtnega ter trgovskega stanu. Napravil se je načrt, da krščansko misleči obrtniki p vseh okrajih organizirajo okrajne Obrtne zveze. Obrtniki, ki želijo, da se v njih okraju ustanovi ObrtM zveza, naj pišejo predsedniku mariborske Obrtne zveze slikarskemu mojstru g. Ivanu Lorber (Vetrinjska ulici št. 3). Po shodu so si udeleženci ogledali obrtno razstavo. je bila ta prisega, posebno nam Orlom, ki smo jo tem bolj občutili, ker smo prisegli na svoj prapor, da se hočemo ž njim na celu boriti do zadnjega, za vse, kar je .lepo in dobro, da se hočemo boriti za pravico, da hočemo braniti vse in vsakogar pred krivico, da hočemo ostati Orli, zvesti Bogu in domovini. — Objela sta se oba prapora, češkoslovaški in jugoslovanski, sklenila s tem pobratimstvo za vse tiste, ki jim bosta simbol, in s tem sta sklenila nerazdruž-ljivo vez med slovenskimi in hrvatskimi in češkoslovaškimi Orli, med čaškoslovaškim in jugoslovanskim katoliškim ljudstvom, pobratimstvo tudi med vsemi Češkoslovaki in Jugoslovani. Ob 3. uri popoldne se je začela javna telovadba. Celo popoldne so se valile množice na zletišče in napolnile tribune in stojišča pred njimi do zadnjega. Vstopnice so bile razprodane že ob 2h in seči so morali po rezervnih. Točno ob treh je z desnega godbenega paviljona veličastno zadonela slavnostna fanfara ter naznanila začetek nastopa. Skoz vrata na južni tribuni je prikorakala kolona telovadcev po 16 v eni vrsti, za njo druga in tretja in četrta, vse v krasno kritih vrstah. V sredini telovadišča se je prva kolona cepila in korakala deljeno v dveh novih kolonah proti desnemu in levemu kotu, druga' kolona je korakala naravnost, tretja na levo in četrta na desno. Potem so se telovadci razvili v krasnem rajalnem pohodu v obliki križa in zvezde do razstopa k prostim vajam. Lep, nepopisno lep je bil ta pogled na to množico krepkih postav v telovadnih oblekah, povsod, kamor je pogledalo oko v vzornem kritju. Koliko je bilo tu mlade sveže moči, pripravljene za boj, mla* de, sveže energije za napore in delo v boju za resnico in pravico in za svobodo katoliške cerkve. Raz načelniškega odra je vodil nastop načelnik ČSO. Zagorelega obraza, bliskajočih oči, vendar miren, bre.z najmanjšega znaka kake nervoznosti ali nesigurnosti je dajal znamenja z zastavo in povelja zraven njega stoječemu trobentaču. Zategnjen, valovajoč in lepo doneč glas trobente je pripomogel k veličastvu nastopa. Pri prvih klicih so se nehote obrnile oči vseh proti trobentaču. Kdor še ni videl velikih nastopov, ta si po raznih opisih in pripovedovanjih ne more ustvariti slike in občutiti tistega, kar navdaja človeka ob takih prilikah. Težko je tudi najti besede, ki bi vsaj približno povedale vse to. Lepo je bilo, nad vse lepo je bilo to valovanje teles pri izvajanju prostih vaj. 4200 telovadcev je ob zvokih godbe izvajalo proste vaje, cel čas v vzornem kritju in ravnanju, sedaj v izpadih, sedaj v čepenju, potem spet v stegnjeni in skrčeni težni opori na tleh, enkrat roke v odročenju, potem predročenju in spet v vzročenju — ne, ne da se popisati! — Množica nastopajočih in lepota izvajanja je dvestotisoče ljudi navdušila, ki niso štedili s pohvalnim ploskanjem. ! Nastopile so članice 3600 po številu, ki so izvajale težke proste vaje v vzornem kritju. Na orodju je nastopilo 26 vrst. Najbolj so ugajale vaje ' Jugoslovanske zvezine vrste na bradlji. Francozi, Belgijci in Belgijčanke so nastopili s svojimi prostimi vajami. Posebno so ugajale težke vaje Belgijcev in strogo zdravstvene vaje Belgijčank. Francozi so izvajali težke proste vaje, vendar z nezadostno ubranostjo in natančnostjo. Težko je opisati vse vtise in občutke, ki so polnili srca stotisočere množice gledalcev. Slika za sliko, utis za utisom, vsi veliki in močni, neposredno drug za drugim, so navdušili množice. — Navdušenje in veselje je sijalo vsem z obrazov ob razhodu in to veselje in navdušenje so raznesli telovadci, telovadkinje in gledalci med češkoslovaško ljudstvo, po svetu. Po javni telovadbi se je razvila prisrčna zabava na zle-tišču. Godbe so igrale, plešah so narodne plese, Znanci so se našli in pogovarjali o nastopu. — V razstavnih prostorih so ljudje kupovali razglednice in fotografije od nastopa, ki so bile eno uro po nastopu že izgotovljene in jih pisali domačim. Živahno vrvenje je vladalo po vsem zletišču, ki je bilo krasno razsvetljeno do 8. ure ure zvečer. Do 9. ure so se množice razšle, in kmalu je zavladal mir po mestu. Člani in članice so se podali v stanovanja, tu so se pogovarjali o nastopu in uspehu dneva pozno v noč so njih utrujene oči zaspale. Pondeljck 14. avgusta: Na vsezgodaj zjutraj so se začele -------- i • mednarodne tekme, ki so trajale do 11. ure popoldne. Vodi1 jih je načelnik Jugoslovanske orlovske zveze brat dr. Peter lin. Vsi narod, ki so se jih udeležili, so postavili svoje naj boljše, zato je bila tekma huda. Zmagal pa je Jugoslovan Slovenec br. Ivo Kermavner, načelnik Orlovske podzvei Ljubljana. Drugo mesto si je pridobil nek Švicar. — Vsal ki je tekmoval za prvenstvo, je moral pokazati na vsakei orodju tudi vaje, ki jih je sestavil sam. V vseh vajah se posebno odlikoval prej omenjeni Švicar, ki je izvajal nt verjetno vratolomne vaje (bradlja). Tekmam je prisostvovalo nebroj občinstva. — Dragi, I jim niso prisostvovali, so si ogledovali znamenitosti Bro in mesto samo. — Jaz sem si ogledal s skupino Jugoslovano Spilberk z znamenitimi bivšimi ječami, kjer je umrl italijan ski pisatelj in pesnik Peliko (njegov spomin so proslavil Italijani lani s tem, da so obiskali njegov grob) in kjer j bil zaprt znameniti hrvatski baron Trenk. Celica, kjer je b zaprt Trenk, je še ohranjena, ravnotako verige in okovi. Spilberka je krasen razgled na mesto in okolico. Glavni r si mislijo. Ker niso dovolj korajžno nastopili proti hudemu, ker so pustili mirno, da se je hudobija širila. Hudobneži so se združili in organizirali, dobri ne. Do bri so malodušno in obupno stokali, če je hudobijo slavila zmagoslavje, a niso storili ničesar, da bi jim hudobnim zmagoslavje iztrgali. Na skrivnem so polnili zrak s slabimi tožbami, namesto, da bi se zbrali in ki- kor mogočna vojska vstali in hodobijo pogazili!« Ali ne veljajo te besede tudi marsikateremu izmed nas, ki se ni dovolj brigal za našo organizacijo Kmetske zveze, t J hoče z združenimi močmi streti zmaju v Beogradu trojno glavo centralizma, kapitalizma in svobodomise! • stva? Na koncu zborovanja je tajnik Krajnc predlagal sledečo resolucijo: «Dne 17. septembra na shodu KZ v Kozjem zbrani zborovalci odobravamo delovanje Jugoslovanskega kluba, mu izrekamo svoje popolno za -upanje, ter ga pozivamo, da vztraja v borbi za avtonomijo Slovenije. Najodločneje protestiramo zoper na meravani šolski zakon, ki bi vzel staršem pravico do odločevanja o vzgoji lastnih otrok«. Resolucije je vs i tisočera množica z navdušenjem sprejela. Proti resoluciji sta glasovala samo dva fanta, Jevšnik iz Kozjega in Turnšek iz Pilštanja, ki sta plaho .boječe dvignila roke proti. Značilno je, da je na zadnjem Pucljeveri shodu glasovalo za samostojno šest ljudi, na našem pa med tisoč zborovalci še samo dva. Pazite dobro, da š teh dveh ne izgubite, kaj boste imeli potem za seme? Cele dve in pol ure je trajalo zborovanje. Ljudje so vztrajali do konca! Še ko je ob pol 2. uri predsednik Vrečko zaključil shod, so ljudje rekli: «Škoda, da jo konec! Še bi dalje poslušali!« Vrlo ljudstvo kozjanskega okraja! Na pravi poii si! Drži se je stanovitno! Bodi ponosno na 17. septem ber, ko si javno pokazalo tudi vsemu svetu, kako dobri, in katoliško si! Bodi ponosno, da pripadaš stranki, ki nosi na svojem praporu gesla: katoličanstvo, avtonomija ter dejanska ljubezen do ubogih! Bog vas živi! Prihodnje leto zopet na tako veselo svidenje, kakor je bilo letošnje, 17. septambra. Tinje pri Slov. Bistrici. . nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil pri nas shod SKZ ozir. SLS, na katerega je prišel poročat poslanec g. Davorin Krajnc. Mnogobrojni množici je na prostem pred farovžem v poljudnem govor, i razložil notranji in zunanji politični položaj in program, na katerem delajo naši poslanci za zboljšanje našega stanja. Ljudstvo je pazno in z navdušenjem poslušalo govor poslanca ter živahno sprejelo resolucije. Bočna. Že drugič v letošnjem letu smo imeli v ne deljo, 17, septembra zborovanje KZ. Poslanec Pušenjak nam je razložil sedanjo davčno politiko in govoril o davčnem zakonu, kateri bi odgovarjal gospodarskim razmeram in uvaževal gospodarsko šibke sloje. — Nato se je vnela jako živahna razprava o ležkočah spla-varjev pri pristanišnih kapitanatih na Savi, o slabih poštnih zvezah v okraju, o stališču kmeta in delavca, o zavarovanju za starost in onemoglost, o vojaških zadevah, o razdelitvi, ozir. združitvi občin itd. Gospod poslanec nam je dal temeljita pojasnila in obljubil posredovanje. Takih zborovanj, na katerih se tako lepo pov-darja stališče kmeta kakor tudi delavca in bodri k vzajemnemu delu, želimo še več. Posebno hvalo sin i dolžni našemu županu, ki je spretno vodil celo zboro vanje in spravil v razgovor vsa najbolj pereča vprašanja. Politični ogled. Država SHS. Ministrskega predsednika Pašiča še vedno ni nazaj in kakor so obetali poprej njegovo vrnitev s 15. 9. tako jo naznanjajo sedaj s koncem septembra, ne da se pa prikrili, da v vladnih krogih jako neugodno deluje njegova dolga odsotnost. Prave zveze med radikalci in demokrati že davno ni več, pa tudi obe stranki sta v razkroju, ki se še posebno pospešuje vsled zagrebškega kongresa, ki je tako odločno vstal proti nepoštenosti in korupciji v vladnem taboru. Pašič ne bo mogel umirili duhov in splošno se govori po Beogradu, da se bode boljši del radikalcev Stojana Protiča oklenil. Da prikrije svojo zanikernost glede reševanja invalidskega vprašanja, je sklicala pretečeni teden vlada mednarodni invalidski kongres z začetkom v Ljubljani, nadaljevanjem v Zagrebu in zaključkom v Beogradu. Na kongres je povabila samo zavezniške vlade, naj pošljejo nekaj svojih «zanesljivih« invalidov, kakor je tudi hotela, da tudi naše invalide zastopajo samo taki, ki še verjamejo vladnim obljubam. Invalii-ska organizacija je proti temu zagrozila s protestnimi shodi po celi državi in vlada, da invalide zopet pomi ri, je natrosila novih obljub ter sveto obljubila, da invalidski zakon takoj vzaihe v delo in rešitev. Pri začetku kongresa so še bili navzoči pravi zastopniki naših invalidov, potem jim je pa postalo obljub, gostij in parad preveč, pa so se odstranili in samo par vladnih pri -vržencev je ostalo. V Zagrebu so pravi invalidi, ko je bila na trgu vojaška parada in godba, klicali proti vojni in vladi, ki samo obljublja, v Beogradu so pa prišli pred skupščino in finančni minister je moral zapustiti sejo ter se izjaviti, kedaj misli izdali potrebna de narna sredstva za invalidske podpore. Pa se ne da preveč zanašati na ministra, prej odpre blagajno za gg. \Vranglovce, sedaj celo za grške begiTnce, kakor pa za domače uboge žrtve svetovne vojske. Kakor invalidsko, tako polaga vlada tudi uradn; ško vprašanje vedno na stran in dan na dan se pojavljajo po listih gorostasni primeri vladne brezbrižnosti za svoje uslužbence, ki v mnogih krajih svojih sramotno nizkih plač že po več mesecev niso prejeli. Ministre še vedno iščejo ter ne morejo skupaj spra viti potrebnih sej o zunanji politiki, o pobijanju dra ginje, o oskrbi revnih krajev ter niti to, da bi ministri predložili svoje zahteve in račune za proračun v letu 1923. Demokrati so posebno «srečno« določili, naj ministri Timotijevič, Krstelj in žerjav posredujejo gled sporov in razdorov v demokratskem klubu. Baš prave so si izbrali, Timotijevič spravi k večjemu kaj na papir, Krstelj sledi kot senca Pribičeviču in Žerjav je — poln umazanih afer in spletkarij. Veliki rovar general baron von Wrangel spet posebno živo pripravlja in kuje svoje zločinske naklepe na našem ozemlju pod zaščito beograjskih politikov in oblasti. Razkrit je njegov nov poskus prevrata v Bolgariji Okrog Carigrada in Dardanel. Anglija bi rada v isto vrsto s svojimi črnci iz k >--lonij postavila tudi oborožene sile drugih držav proii Turčiji. V svoji noti ali sporočilu govori naravnost o tem, naj tudi druge države odpošljejo svoje čete v Tratijo. Kar čez noč se sklepajo nove vojne pogodbe, tako med Jugoslavijo in Č/eško, kakor med Rumunijo in Poljsko, pohodi se še pa niso začeli in bi bili zlasti pri nas pravi zločin nad narodom in državo. Po beograjskih listih se dovolj hujska proti Turčiji, ne manjka pa tudi treznih glasov, ki zahtevajo strogo nepristranost naše države. Rusija se s Turčijo popolnoma strinja ter je to sporočila tucli angleškemu zunanjemu ministrstvu. — Sovjetska vlada Rusije se čuti popolnoma moralno vezano na pogodbo, sklenjeno leta 1921 z angorsko vlado v Moskvi. Ta pogodba določa tudi, da so Dardanele svo bodne za trgovske ladje. Štatut paroplovbe skozi Dardanele pa se ima izdelati končno šele tedaj, ko se do seže sporazum s sosednimi državami, to je državami Črnega morja. ^MHi Nota dalje izraža popolno zadovoljstvo, da se je Turčija uprla diktafoni sevreskega mira in da je Turčija znala hraniti svojo neodvisnost. Sovjetska Rusija v noti na angleškega zunanjega ministra tudi med drugim izjavlja, da odklanja sklep; morebitne konference v Benetkah ali kje drugod, ki se tičejo ureditve vprašanj bližnjega orijenta. V bojih med Grki intTurki je bilo uničenih popol noma 12 grških divizij, dve tretini grške vojske pa ujeto. Turška vojska ima pa prav malo izgub in 20 njenih divizij še stoji sveže in nedotaknjeno. Polom grške vojske izvira iz narodnega odpora proti vojni, ljudje se niso hoteli bojevati ter so se sami predajali, do-čim so bili Turki splošno prežeti z zavestjo, da je njihova stvar poštena in pravična. Društvo narodov. Na seji Društva narodov je zvezni svetnik Molta prebral poročilo o manjšinah. Razprava se je preložila za pozneje. Poročilo vsebuje pravice narodnostnih ma-ij šin, pa tudi dolžnosti do države, v kateri žive. V tem poročilu je obsežen Benešov predlog, naj glavno tajništvo Društva narodov vodi evidenco, kako manjšine izvršujejo svoje dolžnosti napram svoji državi. Madžarska je sklepčno sprejeta kot članica v Društvo narodov. Poročilo o Avstriji je gotovo in kakor se zatrjuj", se misli sedaj z večjo resnostjo in vnemo reševati ter podpreti avstrijska republika. Poročevalce v odseku je naglašal, da so v prvi vrsti potrebne trgovske pogodbe Avstrije s sosednimi državami in da se morajo razne ovire prometa in prepovedi odpraviti. PRIJATELJI DIJAKOV! Dijaki stradajo, hudo stradajo. Draginja je neznosna, ne morejo si plačati hrane. Zato mnogi dijaki nimajo večerje. S praznim želodcem morajo iti spat. Strašno hudo pa je za mladi želodec, če mu ga prepre-de pajek s pajčevino. Prijatelji gladujočega dijaštva v Mariboru so sklenili, pripraviti revežem toplo večerjo. Zato prosijo dobre krščanske Slovence in Slovenke, žene in može, fante in dekleta, da pomagajo dijakom z milimi darovi. Krščanska srca! . Gladujoči dijaki s-. N aši sinovi, so sinovi nepremožnih kmetov in delav-' cev! Napravite v vseh župnijah posebne odbore za nabiranje darov za «Dijaško večerjo.« V vsaki vasi nij gresta po dva fanla ali dve dekleti ali dva dobra moža od hiše do hiše in naj zberejo kar dobijo: krompir, fižol, raznovrstno žito, jabolka, drva, pa tudi denar. Določite čas, kdaj bodete zbirali. Preč. gg. dušni pastirji pa naj bodo tako dobri in prijazni, da to zbirco topi > priporočijo. Pošljite nabrane darove na naslov: «Odbor dijaške večerje« v Mariboru. Cirilova tiskarna. — Vsem darovalcem in sotrudnikom že vnaprej najprisrčnejši zahvala! Za «Dijaško večerjo« — dr. Anton Jerovšek. lavnatelj Cirilove>tiskarne. Tedenske novice. Šestdesetletnico Slomškove smrti bodo praznovali na prav slovesen način na Ponikvi ob južni železni i, 24. t. m. z odkritjem nove spominske plošče, s pridigo g. dr. Medveda in slavnostnim govorom pri odkritju plošče, katerega bo govoril gospod profesor Vesenjak iz Maribora. Slavnost se bo vršila ob vsakem vremenu. SKS je napredovala! Ko je SKS priredila kmetski praznik na Bledu ter so gospod minister ter g. poslanca x kvasili vse mogoče stvari, so bili vendar toliko pametni da niso prav nič obljubili, kako bodo skušali pomagati kmelu, kateri je letos jako hudo udarjen radi slabe letine, ker so pač spoznali, da je bolje nič obl jubljati, ker ljudstvo njihovim obljubam itak nič ne veruje. SKS, čestitamo k napredku! , Na našo veliko žalost moramo konštatirati, da je g. minister Pucelj vendar enkrat nekaj dobrega naredil. Za praznik na Bledu je izdajalo vodstvo SKS po krajevnih odborih izkaznice za polovično vožnjo, katerih so se poslužili ljudje, da so po stari navadi šli na božj pot na Brezje ter na Bled in to enkrat za polovični 21. septembra 1922. vožnjo. Na Brezjah je bilo na Mali Šmaren ljudi več tisoč, ki so se norčevali, da je gospod minister Pucelj vsaj enkrat nekaj dobrega ukrenil. Za prebivalstvo ob meji. Carinska oblast je za one, ki vozijo v 10 km obmejnem pasu kako blago z živino in vozovi črez mejo, odredila takozvane «obveznice«. Ako pelješ žito v mlin na Muri ali plohe na žage čez mejo, oziroma kako drugo blago v predelavo onstran meje, moraš predložiti pri vsakokratnem prevozu naslednjo obveznico: «S tem se obvezujem, da hočem na prvi poziv carinarnice mariborske položiti vse izvozne carinske dajatve, kakor tudi odgovarjajočo vrednost v tuji devizi za . . navedeš vrsto in količino blaga)......koje izvozim v v Avstrijo radi.......(navedeš, da žito daš zamleti ali plohe zažagati v deske, ali pa -splošno navedeš izraz «radi preradživanja«)....., ako v roku od.....(koliko mes- cev).......ne pripeljem (prinesem) v našo kraljevino odgovarjajočo količino za blago, ki ga izvozim. Datum. Podpis. — Županstvo naj pristavi: «Občinski urad..... potrjuje, da imovinsko stanje g.......iz h- št.....dovoljno zasigura gornjo zahtevo carinarnice mariborske. — Občinski urad....... dne ... . Župan. Tako «obveznica« mora po obstoječi naredbi vsakdo, kdor prepeljuje kako blago v predelavo onstran meje (žito, hlode, oljnata semena, kože itd.), prinesti izpolnjeno pristojni carinarnici. Podpisani sem naprosil Cirilovo tiskarno v Mariboru, da založi take tiskane obveznice. Župani naj takoj naročijo te tiskovine, da lahko ž njimi postrežejo občanom. še enkrat pa opozarjam prebivalstvo v obmejnih občinah, da vse pritožbe glede obmejnega prometa pošlje meni ali poslancu Roškarju. Slišim namreč, da nekatere carinarnice ob meji in pograničarji. čisto po nepotrebnem sekir«jo B^še ljum, — Ffgnjo Žebot. l>- -Posredovanje gospoda posianča Pušenjaka. (Dopis iz Nazarij, V zadnjem času je Savinja toliko narastla, .da lahko vozijo splavi, ki vozijo naš glavni pridelek, les v Slavonijo, Srbijo itd. Splavarji, ki se vrnejo nazaj, pripovedujejo o sitnostih, katere povzročajo spla-varjem kapitani ob pristaniščih, kakor tudi o velikih pristojbinah. Kmetska zveza se je obrnila na gospoda poslanca Pušenjaka, ki bo te dni posredoval v Beogradu in v Slov. Gospodarju objavil uspeh intervencije. Delati moramo tudi na to, da bo dovoljenje za splavar-»je podeljevalo okr. glavarstvo, a ne ministrstvo v Beogradu. invalidski shodi se vršijo v nedeljo, dne 24. septembra pri Sv. Martinu pod Mariborom v gostilni gospe Hmer ob 8. uri zjutraj. V.nedeljo dne 1. oktobra pri Sv. Barbari pri Mariboru v gostilni g. Kraner, ob 8. uri zjutraj. Vojni invalidi, vdove in sirote, vsi na shod, gre za vaše koristi. Občni zbor Dekliške zve^e v Celju. Dne 24. t. m. se vrši v Celju pri Belem volu občni zbor tukajšnje Dekliške zveze in na koncu kratka predstava. Prijazno vabimo vse članice in nečlanice k obilni udeležbi Na svidenje in Bog živi! j Zanimivosti od Sv. Ane v Šlov. gor. Tukajšnje Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 24. septembra 1922 po ve-černicah gledališko igro «Na Visokem« in šaljiv prizor «Dva nasprotna značaja«. Med odmori bo igral tamburaški zbor ob Sv. Benedikta. Lepo vabljeni domačini in sosedje. — Dne 1. oktobra se bo vršila redka slavnost zlate poroke Jožefa in Marije Mažir. Poročal ju bode sin č. g. Franc Mažir, župnik v Springfeldu v Ameriki, ki je za to slavnost prišel iz daljnega kraja v domovino. Zlatoporočencem» božji Liagoslov in še na mnoga leta. Čisto slabostojna surovost. Iz Šinaiina ob Dreti nam ptnbčajo: V noši žilpiiiji živi par nadutih liberalcev, ki po ceni kupujejo od kmetov in so prišli do bo gastva. Ker je potrebno, da je vsak bogataš, ki obogati na račun kmetskega ljudstva, liberalec, so ti magnati sV2-da prav veliki liberalci, ki sovražijo vse, kar je kršča ,sko. Posebno so jim trn v peti shodi KZ. Pridejo na vsak shod, a ne da bi se oglasili k besedi in skušali pobiti izvajanja govornika, temveč se derejo, kakor kaki vaški paglavci, delajo neumestne, bedaste medklice in kažejo na ta način svojo oliko in izobrazbo. Prišli so tudi preteklo nedeljo, dne 17. t. m. na naš shod in z ne slanimi medklici motili poslanca Pušenjaka, ki nam je poročal o političnem in gospodarskem položaju. Odlikovali so se načelnik okrajnega zastopa Zidarn, lesni trgovec Sever, in nadebudni sinček načelnika okr. zastopa Pepček. Navzoči kmetje so se zgražali nad surovostjo teh magnatov, odločno proti njim nastopili, kar je pomagalo; veliki politiki Sever in Bak z žlahto, ki so se junaško drli v veži, so — korajžno odkurili \ onemogli jezi je začel Sever psovati kmete, katerim je privoščil sledeče poklone: Vi ubogi gorjanci se pustite plaušati. Vi, ki ne znate drugo, ko doma čepeti in v cerkev hoditi. Psovanje liberalnega samostojneža, kateri se ima «gorjancem« zahvaliti, da je danes lahko boga i človek, je ogorčila navzoče kmete. Sklenili so, da mu ne bodo v bodoče več prodajali lesa, temveč se sami združili. Sever naj kupčuje v bodoče le s samostojneži in na račun svojih političnih pristašev bogati, pristašev KZ se pa naj izogiblje. Po odhodu samostojnežev smo mirno zborovali nad eno uro in se po končanem govoru razgovorih o vseh perečih vprašanjih. V celi župi iji vlada veliko veselje, ker se je, in sicer prvič posrečilo mirno zborovanje, ko so znani kričači vsled nevolje ljudstva morali oditi. Časi so minuli, ko so kapitalisti komandirali celo faro. Baku in njegovemu sinu nujno svetujemo, da se brigala za ceste v okraju, si ogledata most v Spod. Rečici, ki je v sramoto celemu okraju, Sever pa se naj začne učiti, da ne bo prodajal, tako strahovite nevednosti, ko zadnjo nedeljo. Gg. samo stojneži! Z nevednostjo in surovostjo ne bodete vzdržali stranke. Nad tako surovostjo na shodu in psovanjcin pristašev, kakor ludi g. okrajnega komisarja, iz verande gostilne po shodu, se zgražajo vsi liberalci v okraju. Gg. Sever in Bak, taki nastopi škodujejo celemu okraju, psovanje kmetov z ubogimi «gorjanci, ki se pustijo plaušati«, pa se bo bridko maščevalo. Skrajno razdražena potrpežljivost. (Dopis od Sv. Marjete pri Moškanjcih). Dika učiteljstva vsega okraja je nedvomno naš učitelj Cepič. Gostilna, lov in ribolov. da zato se briga, šola mu je deveta briga. Radovedni smo, kako dolgo bo še ta dični gospod dražil naše poštene kmečke živce in kedaj se bo naše šolske vodstvi pobrigalo, da se človek, kakor je on, ali pošteno opon-ni k izpolnjevanju učiteljskih dolžnosti, ali pa odstrani. Pa kaj je našemu šolskemu vodstvu mar, če ta gospoJič mesto v šoli, rajši sedi v gostilni, ali pa, preobložen vinske kapljice v šoli zaspi itd. V šoli je pobrala njegova gospa otrokom denar za knjige. Denar naših žuljev je učitelj zapil, otroci so pa ostali brez tako potreb nih knjig. To so žalostne razmere in če se naše šolsko vodstvo ne bo pobrigalo, da se taki elementi iz našj Šole odstranijo, bomo se pobrigali sami, kajti na noben način nočemo v prihodnjem šolskem letu zaupati naših otrok temu priganjaču slabostojne. število letošnjih birmancev znaša v dekaniji Dravsko polje 1495, Ljutomer 3787, šaleška dolina 1931, Laško ¿234. Z mariborskimi birmanci znaša število vseh letos birmanih 12.004. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. bo na kvaterno nedelj », velik romarski shod; v soboto zvečer ob pol 6. uri romar ska pridiga, pete litanije, rimska procesija. V nedeljo od 4. ure naprej sv. maše. Romarske pridige so ob pol /. in ob pol 10. uri. Za spovednike je preskrbljeno. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos in za naprej na rož-nivensko nedeljo, letos dne 1. oktobra v romarski cerkvi Matere Božje na Kokarjih v župniji Rečica ob Savinji služba božja ob 10. uri. Romarji povabljeni. Cerkveno pred-stojništvo. Fantovski teden s predavanji priredi Orel na T • barjih od 25. sept. do 30. sept. t. 1. Na programu so najvažnejša vsakdanja vprašanja, katera mora vsak kat. naobražen človek vedeti in brez katerih ne more prav spoznati in umeti svobodomislenih organizacij. Predavanja se vrše ob 8.—10. ure zvečer v društvenem lokalu (čitalnici) na Teharjih. Pridite vsi Orli in naši prijatelji, zlasti vabljeni ste Orli iz celjskega odseka in vse naše delavstvo iz štor. Kliččmo vam bratski pozdrav Bog živi in na veselo svidenje! «Orlica«, glasila naših malčkov, orlovskega naraščaja, drugi letnik je končan. Z začetkom šol in sicer s prvim oktobrom vstopi «Orlič« v tretje leto svojega obstoja. Bil je vedno ljubezniv in podučen sobral' orlovskim naraščajnikom in orlovskim gojenkam. m tak obljublja ostati tudi zanaprej. Izhaja vsak mese1. Naročnina je vsled splošne draginje malo dražja. Za odseke in krožke se naroče najmanj 20 izvodov pod skupnim zavitkom, slane po 3 dinarje letno, za vse tbv-ge naročnike pa po 5 dinarjev za celo leto. Kaj pa je danes 20 kron in še to za celo leto? «Orlica« toplo priporočamo in želimo mnogo, mnogo uspehal Bog živi! Stanje delovnega trga. (Tedensko poročilo za čas od 3. septembra do 16. septembra 1922). Prosta mesta 'o bila prijavljena: 150 moškim, 109 ženskam, skupaj 29,"> Dela je iskalo: 271 moških, 123 žensk, skupaj 394. Zaposliti je bilo mogoče: 118 moških, 58 žensk, skupaj 176. Brezposelnih je ostalo: 475 moških, 212 žensk, skupaj 687. Podporo (brezposelno) ni dobil nihče. Promet od 1. do 16. septembra 1922 izkazuje 10.684 strank in sicer 5056 delodajalcev, 5628 delojemalcev, ter 2535 uspešnih nakazil dela. Delo dobijo: hlapci in dekle, viničarji in majarji, drvarji, kleparji, kovači, delavci kos in srpov, železolivarji, galvanizerji, cizilerji, med 1 -ninarji, mizarji, lesni strugarji, usnjarji, sedlarji, čevljarji, krojači in šivilje, dekle v gostilno, kuharice v restavracijo in hotel, mesarji slaščičarji, prekajevalci, zidarji, tesarji, pleskarji, kuharice, sobarice, služkinje. Dela iščejo: hlapci in dekle, oskrbniki, majarji in viničarji, rudarji, vrtnarji, kovači, ključavničarji, monterji mizarji, sodarji, Žagarji, sedlarji, usnjarji, tkalci, briv ci, krojači, čevljarji, peki, mesarji, šivilje, natakarji, »a takarice, gostilniško osobje, sluge, tovarniški delavci in delavke ,strojniki, trgovski sotrudniki in sotrud-nice, 52 dninarjev in dninaric, pisarniške moči itd. — Splošen pregled: Največ brezposelnih je v kovinarstvn (ključavničarji), v industriji za živila (peki, mesarji), dninarjev je vseh vrst, ter v raznih prostih poklicih, (sluge, pisarniške moči). V slabih življenjskih razmerah je trgovsko in gostilniško osobje. V splošnem pa je brezposelnost zadnje dni nekoliko padla, a v bliž-rjem času je pričakovati njenega naraščanja. Izpred sodišča. Otroka umorila. 21 letna de lavka Marija Pivec iz Stare gore pri Št. Ilju v Slov. goricah je dalje časa uživala prepovedano ljubezen z Jožefom Bračkom iz Dobrenja. Sad te ljubezni je bi' sinček, rojen v maju t. 1. Oče je redno skrbel za otrokf dočim se mati ni dosti brigala za svoje dete. Priče so celo izpovedale, da se ga je že večkrat skušala znebiti. Otrok, brez dovoljne hrane in nege, je vidno hiral in nekega dne je odšla, češ, da nosi otroka k zdravnik i. Kmalu pa se je vrnila z mrtvim otrokom. Gospodu župniku je sicer naznanila smrt, ni pa hotela dovoliti ogle I trupla. Na župnikovo prigovarjanje je prišel poklicali zdravnik, ki je po raztelesenju ugotovil nasilno smil potom zadavljenja. Nečloveška mati je sicer tajila sve; zločin, kar pa ji ni pomagalo. Porotniki so jo obsodili na smrt na vešalih. Svojo ženo umoril. Pravi tip zločinca je čevljar Andrej Lichtenwallner iz Koga pri Središču. S svojo prvo ženo je živel v večnem prepiru. Zaradi surovega pretepanja svoje žene je bil obsojen na tri mesece težk-j ječe. Po prestani kazni, ki je imela za posledico ločit v zakona, je priležno živel z omoženo Antonijo Medikovo. Zaradi svojega nemoralnega življenja je živel v razprtiji z vsemi sosedi. Iz jeze je na to streljal na Jožefa Pintariča, kar mu je prineslo pet let težke ječe. Ker je med tem njegova prava žena umrla, se je po prihodu iz ječe poročil z bogato pos. M. Zoreč, ki mu je tudi zapisala del posestva. Toda zločinec se ni spreobrnil. Z drugo ženo je postopal še hujše ko s prvo in lani )t bil obsojen za lo na 6 mesecev težke ječe. Prišlo je tudi tokrat do ločitve zakona. To ga je lako pogrelo, da je prišel k bivši svoji ženi in jo zadavil. V svrho zaslišanja novih prič, je bila razprava preložena. Zaslužena vrv mu ne odide. Redar ubil napadalca. Od sobote na nedeljo je opa -zil zagrebški redar dva sumljiva moška, od katerih je nosil eden vrečo na hrbtu. Policaj je pozval oba na «stoj«; na kar je eden od sumljivcev pobegnil, drugi pa je navalil na redarja. V silobranu jč ustrelil redar na padalca. O celi zadevi se vodi preiskava. Silne poplave po Dalmaciji. Vsled nalivov zadnjih dni so bde po nekaterih krajih Dalmacije tako silne poplave, da je valovje odneslo ter uničilo še to malenkost letine, ki je preostala od suše. Vsled povodnji je največ trpelo mesto Vrgovec z okolico. Oblak se je utrgal nad mestom ter okolico in vode so odnesle koruzo in povzročile škode nad 10 milijonov kron. To je ttkom treh let že četrta poplava, ki je odnesla tokrat narodu še seme. Grozen vihar v K ovil ju v Sremu. Na posestvu pravoslavnega patrijarha v sremskem Kovilju je razsajal te dni grozen vihar, ki je povzročil veliko nesrečo. Vihar je izbruhnil krog druge ure popoldne in porušil obe šupi, ki sta bili dolgi vsaka po 50 metrov, šupi sta bili ob času viharja polni poljskih delavcev, ki so po večini se še pravočasno rešili, a veliko jih je bilo vsled porušenja nevarno ranjenih, od teh 5 težko, enega deč ■ ka in enega slugo še doslej niso našli. Ubitih je pet konj, zlomljenih veliko vozov in drugega poljedelskega orodja. Škoda je zelo velika. Boj odmetnikov v južni Srbiji. V beograjskem «Vremenu« čitamo: Dne 15. m. m. je prišlo nekaj kmetov iz Grabanice v pečskem okraju na metolijsko- dre-novačko orožniško postajo s prošnjo, da se jim dajo puške, da ubijejo zloglasnega odmetnika Sadri Gjemu iz Bokšiča, ki je še leta 1919 pobegnil v gore in je strah in trepet vsega prebivalstva. Na svoji roparski duši nosi Sadri Gjemo nekoliko umorov in številno tatvin in ropov. Orožništvo je prošnji ugodilo in oboroženi kmetje so odšli v vas Grabovnik, kamor so vedeli, da pride ta dan razbojnik s svojimi ljudmi, kjer so se poskrili v zasedo. Okrog 7. ure zvečer, v mraku, se je prikazal Sadri Gjemo s tremi svojimi možmi pred vasjo. Prva zaseda ga je vzela na «muho« in smrtno zadet se je Sadri Gjemo zrušil z divjim krikom na tla. Njegovi tovariši, ki so bili tudi ranjeni, so zbežali. Mrtvega Sadri ja so prenesli v vas, dočim je oddelek vojaštva odšel za pobeglimi odmetniki. Pozneje je bil ubit odmet-nik Jovan Cerovič, pri katerem so našli pisma, da se je pripravljala obširna akcija (politična?). Na podlagi teh pisem je bilo več oseb aretiranih in se pričakuje zanimivih razkritij. — V južni Srbiji (Macedoniji) vre . . Dr. Vilko Marin ordinira zopet v Razlagovi ulici št. 15. Opozarjamo na današnji oglas. Gospodarstvo. VINARSKO-SADJARSKA IN SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA V MARIBORU. Mariborska vinarska in sadjarska šola obhaja letos svojo petdesetletnico. Njene zasluge za prospeh in napredek spodnještajerskega vinarstva in sadjarstva saj znane in priznane in zato ni potrebno, da jih še posfeb-no povdarjamo. Iz te šole je izšel velik hroj umnih in izobraženih kmetovalcev, ki so po posameznih krajih naše domovine izboljšali in vzorno uredili lastno gospodarstvo ter so z dobrim zgledom bodrili druge, da se je samo v poedinih krajih, marveč po celih okrajih dvignilo poljedelstvo, zlasti dve njegovi važni panogi: vinogradarstvo in sadjarstvo. Mariborska šola kot nižja vinarska in sadjarska šola je dostopna vsem kmetskim mladeničem, ker ik zahteva druge predizobrazbe, kakor ljudskošolsko. V njej se kmetski mladeniči ne odtujijo kmetskemu stanu, ker morajo sami opravljati dela po vinogradu, ra polju in po sadonosniku. Šola s takim ustrojena ni samo dobra in koristna, ona je nujno potrebna, in ako bi je ne imeli, bi jo morali ustanoviti. Vspričo tega bi bilo smatrati za neverjetno in nemogoče, da bi se v naši domovini našel kdo, ki se imenuje prijatelja slovenskega kmeta, pa hoče tega kmeta oropati velevažnega strokovno-podučnega zavoda. Te da, kar pameten človek smatra za neverjetno in ceb nemogoče, to naši samostojneži in demokrati storijo h« samo mogoče, marveč tudi verjetno, to hočejo celo udejstviti in izvršiti. Pred nekaj dnevi so namreč časniki prinesli vest da je ministrski svet potrdil ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru na sedežu sedanje vinarske i" sadjarske šole. Potrebni krediti za pričetek delovanji so odobreni. Šola se ima otvoriti meseca novembri Ravnateljstvo je že razpisalo sprejem učencev v prvi šolsko leto. Ministrski svet nas je torej na predlog poljede! skega ministra Puclja stavil pred gotovo dejstvo: ni sedežu dosedanje nižje vinarske in sadjarske šole Mariboru se naj ustanovi nova srednja kmetijska šf la. Kaj pa bo s prejšnjo nižjo vinarsko šolo? Za zda tako hiti zatrjevati samostojna in demokratska gospo da, bo vinarska šola še ostala in delovala naprej. & pa čez leto dni ali čez dve in tri leta? Ali ne preti na] večja nevarnost, da se bo srednja kmetijska šola ugnei dila v domačijo vinarske šole ter dosedanjo šolo i' rinila?! Zoper to moramo v imenu slovenskih kmC na Štajerskem najodločneje protestirati. Ako je srednja kmetijska šola potrebna, kakor pripovedujejo strokovnjaki okoli Puclja, naj se u: nevi. Naj se pozida novo poslopje, ki nripravno 23.. 'scplcjxiHrn 1922. SLOVENSKI GOSPODAR -potrebno, naj se nab®vijo vsa učna in pomožna sred • stva, naj se sploh oskrbi vse, kar je potrebno. Ni pa bilo citati v časnikih in naša slovenska javnost o tem ni bihi podučena od ministra Puclja in njegovih strokovnjakov, da bi bil ministrski svet odobril kredit za zidanj«1 novega poslopja za novo srednjo kmetijsko šolo. Iz tega se da sklepati, da minister Pucelj in beograjska vlada sploh ne mislita na to, da bi se pozidalo za srednjo šolo novo poslopje, marveč se naj za njo uporabijo prostori prejšnje nižje vinarske šole. Ker pa pod eno streho ne moreta eksistirati dve šoli, saj poslopje vinarske šole sedaj ravno komaj zadostuje za to šolo, se bo morala ena izseliti. In katera bo to? Ali ni neposredna nevarnost, ki bo že nastopila drugo leto, da se bo namreč vinarska šola morala umakniti srednji kmetijski šoli? Tako bi se moral stari šolski zavod, ki je bil namenjen vzgoji kmetskih mladeničev z ljudskošolsk •> predizobrazbo v delavne poljedelce in razumne gospodarje, umakniti novemu, ki bi mladeniče z meščansko šolsko ali štiriletno srednješolsko predizobrazbo vzgi.-jeval ne v napredno delujoče poljedelce, marveč za nradnike, okrajne ekonome, potovalne učitelje, nastav-ljence pri raznih gospodarskih podjetjih in na večjih kmetijskih obratih. Kaj poreče k temu slovensko kmel-sko ljudstvo na Štajerskem? Minister Pucelj ni vprašal kmetskega ljudstva, njegovih organizacij in njegovih zastopnikov, ko je odredil ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru. Naj država oskrbi za novo šolo novo poslopje in vs:1 učna sredstva in vse potrebne priprave. Slovensko kmetsko ljudstvo pa ne bo nikdar dovolilo, da bi ono moralo za novi zavod odstopiti svojo, s j)etdesetletnim delovanjem preizkušeno šolo, ki je bila naravnost namenjena jx>vzdigu in napredku poljedelstva in važnih njegovih panog. Ako samostojna in demokratska gospoda misli kaj takega storiti, bi trčila ob najkrepkejši in najostrejši odpor slovenskega kmetskega ljudstva na Štajerskem. O tem je obvestil poljedelskega ministra Puclja v imenu Slovenske kmetske zveze poslanec dr. Hohnjec z interpelacijo, v kateri zahteva, da mora vinarska in sadjarska šola v Mariboru nedotaknjena ostati v svoji dosedanji zgradbi in na svojem posestvu ter neovirano delovati naprej po svojem preizkušenem ustroju in dobro zasnovanem programu. CENE MOŠTU. R .Košar. Trgatev se približuje in zato se vinogradniki vprašujejo: kako bomo prodajali letošnji vinski mošt? Na to vprašanje je sedaj še težko odgovoriti: 1. ker nam še manjka natančnejša štatistika o lanskem vinskem pridelku in njega prodaji; 2. ker naša poročevalna služba o letošnjem stanju vinogradov v Jugoslaviji zelo slabo funkcijonira (saj še nimamo niti lista, ki bi enotno zbi ral poročila); 3. ker še ne vemo, kakšna bo kvaliteta (kakovost) letošnjega mošta. Lanska zaloga in letošnji kvalitativni in kvantitativni (množina in dobrota) pridelek pa bo merodi-jen za tvorbo cen novemu moštu. V splošnem se lahko Efiče, da cene ae bodo mogle pasti pod lanske začetne cene, akoravno bo slabšo blago, ker so pridelovalni po-troški tako poskočili. Nikdo ne bo dal pridelka za slepo ceno! Naša valuta je padla od lanske bratve skoraj za polovico in vsled tega so se podražile vse življenjske potrebščine in vsi stroški za obdelovanje goric. L. 1921 smo še dobili 1 kg koruzne moke po 8 do 10 K, danes stane na deželi 20—22 K. Krušna moka je bila po 14 do 16 K, letos je po 26 do 28 K. Vinska posoda je stala 3—4 K, danes 7—9 K. Seveda so temu primerno morale tudi rasti delavske plače. V istem razmerju pa je poskočila tudi cena galici in žvepla špricalkam itd Vidimo torej, da so se vse cene letos podvojile in s tem io se tudi podvojili pridelovalni stroški za vino. Ali se bodo tudi podvojile cene novemu moštui Dvomim in zato gre naše vinogradništvo težkim časoii nasproti, posebno ker ni izvoza. Pomagati si moramo sami in pomagali si bomo s tem, ako bomo poskusili pridelati kolikor mogoče dobro blago. Dobro blago e vedno išče in plača. Posebno v srednjih in slabejših letinah dosežemo to s pozno trgatvo in s sortiranjem grozdja. Na obrtni razstavi v Mariboru se je videlo, da pridelajo vsi štajerski vinarski okoliši prav dobro blago, ki bo uspešno konkuriralo z drugimi vini Jugoslaviji tudi v najboljših letih. Zato mora iti naše stremljenj': za tem, da pridelamo kolikor mogoče buteljčna vina! To pa dosežemo edinole: 1. S pozno trgatvo. Upajmo, da še pridejo letos lepi, solnčni dnevi. 2. Z izbiranjem grozdja. Vse kar je že zdaj gnilo, se naj odstrani in porabi za domačo pijačo. 3. S sortiranjem. Kdor ima vsaj toliko rizlinga ali šipona, muškatnega silvanca ali žlahtnine itd. v svojih goricah, da lahko napreša vsaj en polovn jak iste vrste, se naj ne ustraši tega dela, ker mu bo dobro poplačano. Ne pozabimo, da so minili tisti časi, ko so kupci iskali naše kleti. Sedaj pride doba, ko bomo šli jkhiu-jat naša vina. Ravno nas slovenske vinogradnike je božja previdnost obdarila z vsemi pogoji za uspešno vinogradništvo. Storimo torej vse, da dosežemo kolik ir mogoče dobro kapljico — sebi v prid, drugim v veselje! Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš priredi v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. v dvorani vinarsKe in sadjarske šole v Mariboru predavanje s sledečim svobodnim razgovorom: «O trgatvi, stiskanju grozdja in ravnanju z vinskim moštom«. Predava gospod ravnatelj Andrej Žmavc. Začetek ob 9. uri. Gorice v ljutomerskem okraju kažejo povoljno. Trla je dobro obložena, samo zadnji dež, ki je trajal M dni, je bil v škodo zorenja. Jagode, ki so bile količkaj napadene od pepela, so začele pokati in gnilijo. Splošno se govori, da letos ne bo zrastla taka kapljica, kakor lani. Vinska trgovina še počiva. Poziv vinogradnikom! Da nam bo mogoče hitro in ( točno obvestiti vse naše vinogradnike o stanju goric in cenah mošta, prosimo naše vinogradnike, da nam pišejo takoj vse podrobnosti o začetku bratve, o cenah , mošta in starega vina, o stanju goric, škodi po sedanjem dežju itd. Dopisnica zadostuje. Naslov: Uredništvo «Slov. Gospodarja«. Vinska letina na Madžarskem. Pred enim mes-I cem se je računalo, da bo letošnja vinska letina dala za | celo tretjino več, nego lanska. Ker je suša ta račun po-; kvarila, bo letina slabša od lanske. Vinska letina v Nemčiji. Lani je dobila Nemčija v renskem področju na 73.841 ho vinogradov 72.927 hi vina. Leta 1920 je znašala produkcija 2,440.148 hI. Josfp Blaževič: | O VINSKI POSODI IN NAČINU PRIPRAVLJANJA. ; Smemo vzeti posodo, v kateri je bil vinski cvet (špirit), za vino? Pripeli se, da moramo porabiti v sili posodo, v kateri je bil vinski cvet, za vino, vendar smemo storiti to samo, če je posoda v dobrem stanu. To velja le za tisto posodo, v kateri se je nahajal popolnoma čisti špirit, torej ne denaturiran. Špiritova posoda je od znotraj namazana s klejem (limom) ali z vodenastim steklom (Wasserglas) radi tega, da te plasti zabranjujejo iz-puhtevanje špirita. Te snovi pa so vinu škodljive, zato lahko porabimo to posodo za vino le, ako smo klej in vodenasto steklo popolnoma odstranili. To izvršimo na sledeči način: Ako je posoda prevlečena z vodenastim steklom, jo napolnimo z mrzlo vodo, h kateri prilijemo na 100 1 vsebine 0.1 1 žveplene kisline in pustimo vodo v sodu tri do štiri dni. Vodenasto steklo se v tej skisani vodi razstopi in izteče z vodo vred, kadar jo izpustimo iz soda. Nato se posoda še enkrat temeljito izplakne s čisto, mrzlo vodo, nakar je sod pripravljen za vino. Obstoja pa prevleka soda iz kleja; ga zamoremo od straniti ali s soparjem, ali z zaparjenjem, v katerem slučaju dodenemo vodi dveodstotne sode in nato posodo dobro izplaknemo. Posoda, v kateri je bil špirit, se pripravi za vino tudi na ta način, da se izpali pri odprti vehi in čepni luknji. Ta način pripravljanja pa je precej nevaren, ker lahko sod eksplodira; razun tega pa ta način ni boljši kot prej opisan način priprave. Vsled tega slednjega načina pripravljanja ne morem priporočati. Posoda, v kateri je bilo žganje ali konjak, se pripravi za vino ali sadjevec s soparjenjem, z zaparjenjem ali z izluganjem z mrzlo vodo. Nekateri vinograd -niki pripravljajo tudi tako posodo z izpaljenjem, ki pa je, kakor sem že prej omenil, nevarno. Če se že posoda na tak način pripravlja, se naj na vsak način izvzame dno. Vkljub vsemu temu pa daje posoda, v kateri je bilo žganje ali konjak, dasiravno smo jo skrbno pripra vili, vinu duh in okus po žganju in se smemo vsled tega le v najskrajnejši sili poslužiti take posode. Po poskušnjah se je izkazalo, da se da celo posoda, v kateri je bila mast ali kislo zelje, pripraviti ta vino na ta način, da se sod, ko smo mu izvzeli dno, iz-pali s snažno slamo tako previdno, da se začne malo ogljiti, to se pravi, da postane les črn. Ko se je to delo opravilo, se dno zopet vpostavi, nakar se mora posoda ali izpariti, ali zapariti, ali izlugati z mrzlo vodo in nato po .potrebi še zakuhati z droži. Vendar ne smemo take posode vporabiti takoj za vino ali jabolčnik, marveč po temeljiti pripravi za ki-penje mošta slabše kakovosti ali za kipenje jabolčnika iz slabšega sadja, katero je padlo samo z dreves, hi šele na to za kipenje jabolčnika ali mošta boljše kakovosti. Na ta način se posoda dobro ovifri in bo v do-glednem času sposobna za vino ali jabolčnik. Najde se tudi posoda, ki je namenjena za vjjošil-jatev vina, katera je od znotraj namazana s parafinom za to, da ne splesni. če vporabimo tako posodo za u-taborjenje vina, moramo parafin odstraniti s strgan-jem in krtačenjem v mrzli vodi. Topla voda se ne sme vzeti, ker bi raztopila parafin in na tak način otežko-čila temeljito čiščenje. Kaj je z vinskim kamnom v posodi? Ako smo vporabili vinsko posodo več let za kipenje vinskega mošta in za utaborjenje mladega vina, se nabere na notranji strani posode bolj ali manj debela skorja vinskega kamna, ki učinkuje deloma neugodno na razvoj vina, ker brani zraku pristop v sod in zavlačuje zrelost vina, deloma pa vpliva vinski kameri neugodno na vinsko kislino, ker vina, ki imajo malo kisline, raztopijo vinski kamen in postanejo vsled tega kislejša. Razun tega zmanjša vinski kamen vsebino posode in je iz vseh teh razlogov priporočljivo, da vinski kamen iztolčemo na ta način, da odpremo sod. Nakapljano žveplo v posodi. Če smo prazno posodo redno žvepljali s kaljivini žveplom, je nakapljala na dnu posode pod veho sča soma precej debela nepopolnoma zgorela skorja žvepla. Tako žveplo ne učinkuje kvarno na mirno vino, v slučaju pa, da vino pokipeva ali vinski ali-sadni mošt I prekipeva, daje okus po žveplenem vodiku, takozvano «prskanje« vina. Potrebno je za to, da se tako žveplo iz soda odstrani; pri sodih, ki imajo vratica, na ta način, j da se iztrga, pri onih pa, ki nimajo vratic, da se iztol- če s kakim koničastim predmetom skozi čepno> luk-vjo. Negovanje polne posode. Negovanje polne posode obstoji v leni, da jo o »ranimo vedno čisto. Moramo jo za to cul časa do Saša, vsak teden ali vsaki drugi teden, brisati, da ne popiesni, Plesnoba, osobito takozvana kletna plesnoba, ki je temno-črno-zelene barve in podobna kresilni gobi. pre-vleče tudi stene in strop kleti, je neškodljiva, lahko se reče, da celo koristna, ker uravnava vlago zraka v kleti in se vsled tega ne sme odstraniti, mora se pa odstraniti s posode, ker škoduje lesu in zmanjša tako trpež-nost posode. Na deželi se pogosto čuje, da vsebuje posoda, na kateri sedi «siva mačka« t. j. ravnokar popisana kletna plesnoba, najboljše vino. Ta trditev, lahko bi celo rekli, pravljica, je nastala vsled tega, ker smo v prejšnjih časih dajali prednost staremu vinu in ga bolj čislali ko novega in se je tako vino nahajalo navadno v posodi, na kateri je bila nasedena kletna plesnoba, znak, da je posoda ležala že dolgo časa v kleti. Danes pijejo pivci raje mlada, sveža v i mi, ne velja torej več stari prego vor o «sivi mački« in bodemo zato skrbno odstranjevali to plesnobo, ker vemo, da škoduje lesu, zlasti na spodnji strani, kjer leži posoda na podstavku in uniči tw najprej doge. Ne priporočam pleskati (mazati) posode, ki jo rabimo za utaborjenje vina, s firnežem ali barvo, da bi na ta način preprečili plesnobo, ker firnež in barva ovirata pristop zraka k vinu, ki je za razvoj vina neobhodno potreben. Zelo dobro in koristno pa je mazati obroče in zapah s firnežem ali sivo barvo, da ne zrjavi. Kako zamašimo premočljiva mesta v lesu posode? Posoda premočeva, ako je izdelana iz lesa od hitro rastočega hrasta; lahko pa premočeva tudi iz različnih drugih vzrokov. Tako premočevanje preprečimo, da dotična me^ta skrbno obrišemo, da so popolnoma suha in jih dobro namažemo z lojem. Pri večjem pr;-makanju posode pa primešamo loju nekoliko pepela ali kredinega prahu, ter namažemo s to mešanico aa vedena mesta. Dobro je tudi les na mestu, kjer premočeva, tolči s sodarskim nožem, da na tak načis zgo sti les. če vsa ta sredstva ne pomagajo, potem «e mara dotična doga ali dno posode izmenjati z novim. Ponovno merjenje posode. Pri posodi, ki smo jo že umje časa rabili ia večkrat nabijali obroče, se zmanjša njena vsebina. Po obstoječih predpisih .moramo tako posodo, ki se rabi za razpošiljanje vina, ali če služi kot merilo za množino prodanega vina, pustiti vsako tretjo leto na novo pre meriti ali cimentirati. Shranjevanje kletne posode. Kletna posoda, tako škafi, brente, kadi itd. se morajo shranjevati v bolj suhem prostoru, da ne splesoijo, najboljše v stiskalnici ali uti za posodo. Kletno posodo moramo po vsaki vporabi umiti z vrelo vodo» & kateri dodamo 2 odstot. sode in nato izplakniti z mrzU vodo. Na lak način obvarujemo posodo pred plesnobo. Malo kletno posodo, kakor zajemače, vrče, lakotr. nico (levko), skledo za podstavljanje, golido za dol; vanje in drugo, shranjujemo v kleti, v prostoru pri kleti ali kakem drugem ne presuhem prostoru. To posodo je treba večkrat skrtačiti v mrzli vodi, eventu-elno tudi v vroči vodi, kateri dodamo 2 odstot. sode, da jo ohranimo čisto in brez duha. Če se pa ta posoda dnevno ali pogosto rabi, se itak izplakne in se vsled tega ohrani v dobrem stanju. Naši vinogradniki rabijo po večini posodo iz lesa: boljša pa kot iz lesa, je posoda iz bakra, ki je od znotraj pocinjen. Nikakor pa ni priporočljivo, rabiti čtaaj-lirano posodo, ker se lahko emajl (steklenina) pri ka kem sunku ali trčenju odlušči in posoda na t?m m«-stu zrjavi. Na popisani način si lahko ohranimo sode in pri kletarstvu potrebno posodo v dobrem stanju. Imamo š j sicer druga mesta za hranjenje posode, tako čiščenje-pa je združeno z neprilikami ali pa je po vinskem zakonu celo prej>ovedano. Taka sredstva so galun, kuhinjska sol, boraks, salicilova kislina, formaldehid,-raztopljive fluorove spojine itd. Dogodi se še, da pripravljajo nekateri vinogradniki posodo z različnimi dobro dišečimi zelišči; upo rabo takih zelišč odločno odsvetujem, ker prepogosto krat škodljivo vplivajo na vino Vinogradniki, ki se ravnajo po popisanih navodilih, ki temelje na dolgoletnih izkušnjah, ne bodo imeli (praviti z različnimi neprilikami in bolezni pri vinu. Imeli bodo zdrave sode, snažno kletno opravo in či, sta, okusna, trpežna vina, katera bodo lahko prodali. Vsak vinogradnik se zato naj drži gesla, da je t kle -turstvu potrebna največja snaga in da je veliko lažje • hraniti posodo zdravo, nego pokvarjeno popraviti. IZVOZ NAŠEGA VINA V CEHOSLOVAŠKO REPUBLIKO Najtežj korak je započet. Imamo dogovorjea kooti-gent 150.000 hI vina ki ga sme tekom 1 leta uvoziti Ce-hoslovaška. Na nas je sedaj ležeče, da ta dogovor iekori-stimo. Ako bomo čakali s prekrižanimi rokami, da pridejo k nam češki trgovci in vprašajo, če imamo kaj vina aa prodaj, bomo dolgo čakali in malo prodali. Tako lakko preteče eno leto in naš izvozni kontingent ostane sam» aa papirju neizčrpan. Sedaj je na naših vinskih trgovcih in eksporterijfc ležeče da pokažejo, kaj znajo. Doslej smo, žal, opažali, da so mnogi od njih bolj razpoloženi za uvoz tujega cenejšega vina k nam, kakor da najdejo naši izborni vinski kapljici v tujih krajih odjemalce. Mnogo smo zamudili v tem oziru, pa sedaj ne smemo Teč odlašati. Treba je iti takoj na delo. Seznaniti moramo češke trgovce in češko publiko z našimi izbornimi vini. Pokazati jim moramo, kar imamo najboljšega in ob-služiti jih moramo kar najbolje in kar najsolidneje, da ->i zasiguramo trajne in dobre odjemalce. Zato tudi ne smemo prepustiti izvoz vina nesolidni špekulaciji, temveč je potrebno, da stvorimo izvozno združenje naših najboljših in najagilnejših eksporterjev. Treba bode, da si sami ustanovimo v Pragi in drugod v čehoslovaški republiki svoje zaloge ali pa vsaj preskrbimo solidne zastopnike, tako da imamo garancijo, da dobi češka republika naša vina v roke taka kot so. Vse dosedanje izkušnje kažejo, da so naša vina na češkem trgu v največji meri sposobna za konkurenco. Izkoristiti moramo to ugodno situacijo v blagor našega vinogradništva in v blagor naše izvozne vinske trgovine. Kot važen korak v tej smeri smatram, da se ponovno snidejo vsi oni, ki se za izvoz naših vin interesrajo. Kot član komisije, ki je dogovarjala kontingent vina z delegati češkoslovenske republike, kakor tudi kot poznavalec razmer na češkem vinskem trgu vabim vse interesente, to je vinske trgovce, vinogradnike in tovariše strokovnjake, naj se zanesljivo udeležijo sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih državne vinarske šole v Mariboru. Na tem sestanku bom podal interesentom vsa potrebna pojasnila v tej važni zadevi. B. Skalickv. L1CENCOVANJE PLEMENSKIH BIKOV v mariborskem okraju za lelo 1922 se vrši sledeče: I. Dne 27. septembra 1922: l.Ob 8. uri v Mariboru, Magdalensko predmestje pri gostilni Matz, prej Rapoc, za občine: Bistrka pri Limbušu, Limbuš. Bresternica, Jelo-vec, Kamnica, Sv. Križ, Rošpoh, Pekre, Radvanje, Razvanje, Studence, Tezno,' Vrliovdol, Dolgoše, Sv. Miklavž, Pobrežje, Zerkovce, Krčevina, Lajteršperk, Sv. Peter, mesto Maribor, Ciglence, Gornji Duplek, Sp. Duplek, Sv. Martin pri Vurbergu. 2. V Slivnici ob 14. uri (2, uri popoldne) pri gostilni Lesjak za občine: Bohova, Fram, Spodnje Hoče, Loka, Morje, Orehova vas, Rogoza, Skoke, Slivnica, Gorica, Ješenca, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Podova, Rače, Gornje Hoče, Pivola, Pohorje in Raijče. II. Dne 28. septembra 1922. 1. Ob 8. uri dopoldne v Št. 11 ju v Slov. gor. pri gostilni Krajnc, preje Polak za občine: Jarenina, Ivaniža, Polička vas, Vukovski dol, Zg. 'Jakobski dol, Ploderšnica, Ceršak, Cirknica, Št. Ilj v Slov. gor., Selnica ob Muri, Sladki vrh. 2. V Pesnici ob 14. uri (2. uri) pri gostilni Keren-čič za občine: Dragučova, Grušova, Šmarjeta na Pesnici, Pesni-čki dvor, Vosek, Spodnji Jakobski dol, Dobrenje, Na Ranči, Dobrenje. III. Dne 29. septembra 1922. Ob 10. uri dopoldne v Zgornji Sv. Kungoti pri gostilni Gselman za občine: Zgornja Sv. Kungota, Sv. Jurij na Pesnici, Plač, Slatinski dol, Špičnik, Svečina, Vrtiče. IV. Dne 4. oktobra 1922. Ob 9. uri dopoldne v Rušah pri gostilni J. Muleja za občine: Bistrica pri Rušah, Lobnica, Ruše,. Smolnik, Boč, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Slemen, Činžat ,Ku men, Lehen pri Ribnici, Sv. Lovrenc, Rečenjak in Ru-dečbreg. Za obdarovanje plemenskih bikov dovoli država in okrajni zastop Maribor skupaj 21.200 K. Naftalin — sredstvo proti mravljam. V nekaterih letih so mravlje naravnost neznosne. Najuspešnejše sredstvo zoper mravlje je — naftalin, ki se dobi v vsaki drogeriji. Gnezdišča je treba posuti z naftalinom, nakar se vse mravlje razbežijo. Dopisi. Maribor. Kmetijska podružnica je imela svoj občni zbor, ker je bil prejšnji na zahtevo demokratov in samo-stojnežev razveljavljen. Na zbor so prišli naši dobro organizirani možje v sklenjenih vrstah. Ducat samostojnežev ni upal niti blizu. Poslali so samo znanega Brusa špijonirat, koliko je kaj naših. Ko jim je Brus prinesel žalostno poročilo, da je dvorana polna «klerikalcev«, si samostojni in demokratski junaki Cajnko, Andrej Oset, Zabavnik in Puk-lavec niso upali niti blizu. Za predsednika je bil zopet izvoljen z 70 glasovi proti 4 g. Gabrijel Majcen. Za odbornike so bili izvoljeni gg. Priol, Fluher, Rudi, Hiter, Blaževič in Thaelr; za delegate pa gg. dr. Jerovšek, Majcen, Fluher in Maček. Razprave o predlogih za glavni občni zbor so se udeležili gg. Božiček, Džamonja, dr. Leskovar, Zebot, Priol, Žmavc, Klajnšek in drugi. Šmarje pri Jelšah. Blagor njej, ki se spočije! V sredo 13. septembra je Bogu vdano in lepo pripravljena umrla v naročju svoje hčerke g. Ane Gajšekove, sestra našega rajnega poslanca in deželnega odbornika prof. Bobiča in bivši posestnica v St. Ilju v Slov. gor., 85 let stara gospa Ju-lijana Toppmeier. Njenega veličastnega pogreba v petek, dne 15. t. m., ki so ga vodili štirje gospodi duhovniki z g. kanonikom na čelu, se je udeležilo mnogoštevilno sorod-ništvo iz St. Ilja, Svečine, Limbuša, Vuhreda, Ruš, Teharja itd. ter skoraj ves trg in obilna množica dobrega kmetskeg.i prebivalstva iz šmarske in okoliških župnij. Blaga ranjka jfe bila vzor pridne matere, ki je za svoje otroke čudovito skrbela in veliko molila. Mir v lastni hiši. in mir med sosedi, je ljubila nad vse in gojila s svojo redko pa modro besedo. Zato ji ohranijo tudi vsi, ki so ji poznali, v blagem spominu in molijo za njo! Sv. Marjeta ob Pesnici. Vertojbski debeluhar Mermolja, ki je nas Slovence v Beogradu prodal za srbski centralizem in sam sebi nabasal polne žepe, namerava prhodnjo nedeljo, 24. septembra prirediti pri nas političen shod. Ž njim bo baje prišel mlinar Dobnik iz St. Janža. Marječani, ki smo bili L 1920 zapeljani v Lipovšekovo ničvredno samostojno, smo že k ^ (Nadaljevanje na 7. strani.) Čevijsrste potrebščine, špago, vrvi, pavoia in razno drobnarijo kupiiie najugodneje pri Drago Rosina, ^aribQr,ai^yi Vozniki, pozor! Prostovoljna sodna prodala posestva, Vsled sklepa okrajne sodnije v M «ribr>ru z dne 12. se Proti izvanredno dobremu plačilu se odda za prevažanje večja količina okroglega lesa. Vpraša 1—4 769 se pri električni žagi ' M. OBRAN, Maribor, Lofka ul. 15. Zdravnik dr. Vilko Marin ordinira zopet od 21. t. m. naprej od 8. do 9. ure, 11. do 12. in cd 14. do 16. ure v Razlagovi ulici 15, telefon 205 tembra 1922 P VI 411/2! 53 vrSita se bo dne 28. septembra ig2r. ob 16. uri (4 uri popoldne) v Bistrici pri Rušah št. 5 (bliru 'olojijaick h 9trost9rih. 1. Poročilo nažetstv» ia cadioritvs. čtmje ssplsruks sad-regs obinsgt zbora in reticijiiej* poročil». S. Odobrite? r.č, zaključka st 1. 1921. 4. Volitev ta želstvs in nsdzorstvs. B. Stačaj »o-otl. 771 Kupim orehova debla popoLena zdms, raiaa, ramo malo grč*3'a o i 2 S cm prenera in 2 m doižioe naprej. Posodbe na P. H'ge-nlštvu, alt gostiln» Lak, 'Jititu pri Mariboru. 1—a 7 iS ii ciKii a * Kreka za enega t&ULJJ® ,11 dr» kcnla. dobro fhisnjtna te pr,d«. Ntilsv ▼ npra?aiit'u. 7 ii v marmorju in granitu vedno v : : veliki izbiri samo pri :—: ksmnoieSkem mojstru J. F. P E Y E R v Mariboru, Kersnikova i 1.7 Vrtnarski vajenec uid 16 let «tar, priden in peiten st proti ntriečoi plut: takoj sprejme F. Hiilicger, Gabe j», Colj». 770 Kdo posodi S-Trij: nema invalida na dobro idoSl mlin pa deželi, na prometnem krajo. Ker nojno pctiebojesn dessme pomoči, iprtjmem s tem kapitalom tudi fltužibnlks sa doba »tS let p« dogovoru, ali na posojilo s 16 °|0 me finimi obresti la l'eir ta varstvo »lita. Ponsdbe ¡» asuprnolltts pod B8i|nrnoit77>s 1-4 772 Sprejme niï fot 14 let ia svojega ns kmetih. Na-siov por« npiamiitvo. 1—2 778 Žago vodja za š»go z v deno t.rbia», pslao-jtnternikom ia kro?ce žigo za-notljiv in treien se iS5o. Stseo-»anie ia karivo pro ito, vrt ia pol orala polja u rszpolig». Ponsdbe * ishtevc pisje in s prepiii spri itval n»j re joîlifjo na Graiiio-sk« eskrbništo Bcšttn , p. Rarina. 1—2 778 Tnrhiiifi ko*fletoo • X Ul umu transmiiijikim jermesom vred ii 116 m ï»;e«nih ce»l s» 40—10 I vode * lekaadi okoli tO m rodnega paies, 81 konjskih s!l is ogled» la proda. Lampret, Breine. 1—2 77* Vuhiln kredaoiaa občiem j f ioSUlV sboiU Rnjesif, h,t. niloiee in pojojilnice f Fliicab, ng. «. dr. ■ arom. xtreso, kateri s« vrii t nedeljo, dne 8. oktobra ». 1 v uradnem prostora in s'eer ob S. uri popo/dan. Dnirn' red: 1. Citstje ispittika. n («dajem občne* zbirn. t. tomMfe c»éel-»«'R in tad orrkta 8 Čitarj re ▼iz'jski i paroeil. 4. Odobritev r» čan«kih »akijo kov ta i. 1*16 de ). .9.1. 6. Volitev a) oažantva, b) nadserstva. 6. Slaiajnott. — Ako se ob tej nri ne inlda srado-itao število zadruinikor, vril s« p d! n e pašne e jdrng obinl ikor, »a ittom me itn c ist'm dtevnin redom, ki bede p »v leliavao «sireni na glede sa število isdrniai-kor. Nsielstvo. 763 Vodni mlin ^¿V stsloi »odi s se koliko zemljo. — Piamrna«. poasdbe pid »Ml ur It. 766" cs t ;rsvo tegs lista. 1-8 768 Jermen, £¿gfc» debd, čeprav obrabljen se tskaj kipi. Msrber, Lolks nligs 15. 1-a 7t4 , Veletrgovina z žeieziiino PINTER & LENARD, MARIBOR V zalogi se nahaja: Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičnikl, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežba todna. Ceue »olitine. ZAHVALA. V sredo, dne 12. septembra t. 1. sej v svojem 85 letu mirno v Bogu zaspali naša nad vse ljubljena mamica, stara mati, teta i. t. d stara mati, teta itd. gospa Juiijana Poppmaier roj. Robič. V petek, dne 5. t. m. smo jih spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Šmarju pri Jelšah. Skoraj polnoštevilna udeležba t žanstva pri pogrebu ia silno veliko blagega ljudstva iz šmarska okolice in celega okraja asm je bila mila tolažba ob taki izgubi Prisrčna kvala vsem tem in krepki »Bog povrni« vsem dobrim sorodnikom od blizu in daleč ter še posebej skrbnemu zdravniku blage rajne g. dr. I. Rakežu. ŠMARJE PRI JELŠAH, dne 15. septembra I922. Rodbina Ivana in Ane Gsjiek ter Franc Poppnjaier. f Podpisani javljajo v svojem, kakor tudi v imenu vseh svojih sorodnikov pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, tašča, sestra in teta gospa Harija Glančnik roj. Tscheligi dne 18. septembra 1922, ob 12. uri opoldne po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala. Telesni ostanki drage ranjke so «e dne -jo. septembra ob pol 4. uri popoldne v hi5i žalosti Bidlova ulica 9, «lovesno blagoslovljeni, izročili materi zemlji v rodbinskem žrfu n» mestnem pokopališču. Sv. maša zadušnica seje brala dne 2l. septembra ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Hanboru. Na željo rajne brez vsakih posebnih obvestil. Maribor, dne r8. septembra 1922. Josip Tscheligi, Dr. Fran Glančnik brat. Pavel Glsnčnik, Fsni Albsrti roj. Tochspgi, Terezijs Reistr roj. Glančnik, sestra. otroci.' 21. septembra 15)22. SLOVENSKI GOSPODAR prišli k pameti in bomo temu primerno tudi pozdravili Mer-moljo. Ti gnusi nas ne bodo več vodili za nos. Polenšak. Zadnjo nedeljo dne 10. septembra so prihiteli k. nam na Polenšak krepki Orli in dične Orlice od Sv. Tomaža. Po večernicah so Orli in Orlice zunaj pred cerkvijo z odločnim nastopom proizvajali proste vaje! Pravo ploskanje e pa žel mlad Orlic, ki je smuknil pri skupinskih vajah na vrh piramide. Vsa čast Orlom telovadcem, vrlim Orlicam kot plesalkam, kakor tudi Orlom tamburašem, ki so krepko udarjali na svoje tamburice! To so bile za nas Polenšane res urce poštenega razvedrila, zalo pa na tem mestu izražamo najprisrčnejo zahvalo vsem vodteljem in izletnikom tega izleta ter jim kličemo v zahvalo krepek Bog živi! Polenšak. Čuden ptič je priletel k nam na Polenšak, pravijo, da tam, nekje od Medvedovega sela. Hvali se, da ima tisoč sokolskih jajc iz kojih bu valil Sokole in Sokoliče. Imenuje se Fink, menili bi, da bi pel čink. cink, pa čuj ga šmenca, poje čuk, čuk. Mi se temu petju ne čudimo, saj je že kot študent pretepal svojo mamo in hrbet njegove gospe je baje tudi že vajen pesmi — bunk, bunk. Pač pa mu svetujemo, da miruje m vestno vrši svojo učiteljsko dolžnost, za to je tukaj, za to je plačan! Pač pa smo radovedni, kako je z njegovo orožarno, z njegovima dvema vojaškima karabiner-jema; eneg^i so mu orožniki odvzeli, kje je še drugi! — Tako je stric Fink! Polzela. Prostov. gas. društvo na Polzeli je obhajalo v nedeljo dne 10. t. m. blagoslovljenje plezalnega stolpa nad vse sijajno. Ob 9. uri je bil slovesen sprejem došlih gostov na kolodvoru, kjer je zapel moški zbor polzelskega in braslovš-kegaga pevskega društva pod vodstvom tovariša podnačel-nika požarne brambe Kronovšeka iz tovarne pesem «Pozdrav«. Nato je prevzel povelje nad člani, kateri so se udeležili sprejema na konjih tovariš načelnik Cimperman — splošno povelje pa tovariš župni podnačelnik Gologranc iz Celja. Ob lOh je bila slovesna sveta maša na prostem in ob enem blagoslavljanje plezalnega stolpa po č. g. župniku Jodlnu. Po sv. maši skupen obed. Ob pol 2h popoldan vaja z brizgalnami Polzele, Braslovč in Letuša, katero je nadzoroval tovariš župni načelnik g. dr. Bergmann, pri katerih se je pokazala spretnost društev. Po končanih vajah je bi! župni občni zbor, kateremu so prisostovali delegati od 23 društev. Občni zbor je otvoril tovariš župni načelnik gospod dr. Bergmann. Mnogo koristnih in potrebnih vprašanj se je rešilo, nato pa se je razvila prosta zabava. Zahvala gre v prvi vrsti gospodu Cimpermanu, da nam je dal vse prostore na razpolago. Zahvala tudi vsem cenjenim damam in gospodičnam, katere so nas razveselile s svojimi okusno opremljenimi šotori ter gospodične, katere so skrbele za zabavo z amerikansko ženitvijo, šaljivo pošto ter šopki in postrežbo z jedili in pijačo. Pri blagoslovljenju stolpa je prisostoval tukajšnji tovarnar gospod dr. Wildi kot kum in gospa soproga kot kumica ter se udeležil proste zabave z vso svojo obiteljo in uradništvom. Pri tej priliki se je izvolil gospod dr. Wildi častnim članom gasilskega društva na Polzeli in ob enem nas presenetil z darilom K10.000, katerega je poklonil tukajšnjemu gasilskemu društvu, za kar se mu je tovariš načelnik iz tovarne g. Vizjak v imenu polzelskega gasilnega društva iskreno zahvalil. Še enkrat zahvala vsem, ki so pripomogli k tako dobremu obisku. Mozirje. K odhodu živinozdravnika Baša. Čitali smo, da je živinozdravnik Baš prestavljen v Maribor. Na eni strani smo vzeli to vest z veseljem na znanje, a na drugi strani pa z žalostjo v srcu. Kdo je Baš? Domači ga vsi poznajo, tujec pa je gotovo spoznal io trn-lo osebo z otročjim vozičkom sredi trga. Da ni to navaden človek, se razvidi iz tega, ker se večkrat imenuje v časnikih. Kdor paje dostikrat v časnikih, je ali zelo dober človek, ali pa zelo slab. Sokol Baš pa je bil dostikrat v časnikih. Lahko si šteje, v zaslugo, ker je precej pripomogel k zgagam v Mozirju in v okraju. Ni ga menda trga na Štajerskem, ki bi bil na takem glasu, kot je Mozirje. Nekdaj so se pulili za Mozirje, danes se ga vse boji, odkar je zažupanil Sokol Pevec in njegovi. Med «njegovimi« je bil v prvi vrsti naš Baš, ki je p >-magal po svoji strani k razdiranju. Cela Gornja Savinjska dolina si bo sedaj oddahnila, ko odide — no. mrhovišče, kojega ne bo treba delati, ko gre Baš. Pa tudi spremi domači živinozdravnik bo rešen vešal, katerega je gnalo ljudstvo v obup. Nad 50 let so on in pa njegovi predniki zdravili živino z najlepšim uspehom in v splošno zadovol jnost celega okraja, a Baš ga je zasledoval. Ljudstvo, prijatelji so ga klicali k bolni živini, a on ni smel, sicer bi ga Baš ... Da je Baš vnet liberalec in sicer zelo, tako da je celo ob volitvah za liberalce na jeden dan dvakrat glasoval v Ljubljani ¡n v Mozirju, to je obče znano. Ravno ob pravem času odhaja, ker so se začeli nad njegovo glavo zbirati temni oblaki. Veseli smo, da gre, a žalostni, da je ta človel bil kedaj v Mozirju, ki je ljudstvu marsikatero bridko prizadjal. Mozirje. Menjalnica dolarjev v Mozirju. Pisali smo v predzadnjem listu, kako trgovec Pevec valuto rešuje na navihan način. Svaril je namreč ljudi z javnimi razglasi, naj ne kupujejo živil, ker bo on ceneje preskrbe!. Govorilo se je med ljudmi celo, da jo bo prodajal po 16 K. Ni čudo, da so mu ljudje nosili tisočake kar na račun za žito. No, m prodajal jo je potem po 22 K. Sedaj pa cena živilom pada. Ali bo seda j Pevec poskrbel cenejše žito vsaj še za one tisočake, ki so še na računu. Bomo videli. Se lepše kupčije kot z žitom, dela z menjavanjem dolarjev. «Najbolje« se zamenja pri njem in najbolj «varni« so tam. Amerikanec je brez skrbi, da jih njemu ne bo nihče ukradel, če jih da Pevcu; kajti Pevec jih dolgo, dolgo, dolgo zamenjuje. Amerikanec naj čaka. Pravijo, da bi bilo teh dolarjev pri Pevcu za kakšen milijon. Kdor zna, ta zna in Pevec še prav posebno /na. Človek bi bil že nevoščljiv, toda iz samega usmiljenja ne sme biti. Kdo bi neki te lačne in nikoli nenasitne Sokole hranil, ako ne sta-dosti norcev. Mozirski Sokol si je pač svest svojih starih navad; kajti v zgodovini mozirskega Sokola bi bilo lahko zapisano: Mozirski Sokol je v probudo naroda koj iz početka prirejal izlete, za kar pa je bil potreben denar. Nek navdušen, a preprost Sokol je v io svrho zaklal na Ljubnem jedno družino Nesramne avstrijske oblasti so ga vtaknile v dolgotrajno ječo, da bi uničile mozirsko narodno sokolsko misel. A motil se je Svab. Avstrija je šla, Sokol pa je še tu - kot tak — za narod. V svobodni Jugoslaviji so hudobni «kleri- kalci, so hoteli uničiti Sokola, ki je nosil ljudstvu pr^svt »<> s tem, da so se Sokoli oblečeni kopali, moderne zakone uveljavljali. a izobraženi in marljivi starosta Sokolov Pevec, je rešil z žitom in dolarji sokolsko valuto, kar je zgodovinskim razmeram mozirskega Sokola primerno idt. Pa ne, da bi si kdo kaj slabega mislil. — l)a, v nedeljo pride v Mozirje general Culukafrov, katereag sprejme mozirski Sokol in naraščaj. Starosta mu ponudi no že kaj. Zdravo in še jedenkrat zdravo! Sv. Rupert nad Laškim. Katol. izobraževalno društvo pri Sv. Rupertu nad Laškim priredi v nedeljo, dne 24. septembra po večernicah v šoli igro: «Prisiljen stan je zaničevan« s petjem. K obilni uueležbi vabi odbor. Sevnica ob Savi. Kmetski strah se je pojavil v sevniškem okraju. Marsikateremu bo še v spomin, koliko razburjenja je povzročila menda pred 10 leti neka zver v Srednjih Štajerskih alpah kmetom in pastirjem, ko so na tajinstveni način bile poklane domače živali. Strah je bil že tako splošen, da je oblast odposlala z Gradca cel bataljon vojakov, da bi nevarni strah ukrotili. Vsi časopisi in ljudje so govorili takrat o «Bauernšreku«. Tudi v sevniškem okraju trpijo letos ljudje velik strah, pa ne morebiti pred kakšno zverjo, ampak pred samim baronom Hoschek von Huhlheim, ki je lastnik velikanskih go*dov na Planini in v Sevnici, in ki si je žc velikanske milijone s pomočjo naših delavcev iz slovenskih gozdov nakupičil. V tistih gozdovih, kjer so tudi obsežne goljave, ' r.stejo, kakor splol. v sevniškem okraju m il ne, katere so hodili od nekdaj, še predno je gospod baron p: išel iz Gi ,/a k nam, revni otroci in ženske nabirati, da riso konca »/cle. Letos pa je ta baron mobiliziral svoje lovce in icuišlvo, da so začeli ljudi neusmiljeno loviti. Kogarkoli in kj jrk «ii so dobili z malinami, so mu vzeli s vso posodo vred. ?vi-ko 24 ljudi je dal baron Hošek tirati pred sevniško sodišče za-radi tatvine, ugledne tržane pa je ovadil zaradi deležnostj tatvine, ker so kupovali maline. Ljudje so bili po celodnevni razpravi oproščeni, ker se jef izkazalo, da so jih večina nabirali po drugih gozdovih, ne pa v baronovih. Brezj^rimereii škandal je od tega gospoda, da upa med nam tako nastopati kot bi bil on kakšen srednjeveški vitez, ljudje pa njegova raja. Cel okraj se zgraža razven samostojneža Jožeta Li-povšeka iz Pekla, ki je cel dan brez vabila čakal pred sod-nijo, da bi bil gospodu baronu za pričo, proti revnim ljudem. Dobova pri Brežicah. V' nedeljo, dne 10. septembra se je pri nas na prav slovesen način obhajala naša «žegnanska nedelja«. Iz Maribora je prišel naš priljubljeni rojak preč. g. dr. Medved. Zjutraj, ob 9h je šla mnogobroječa procesija, na čelu jej domača ločka godba, požarna bramba iz Vel. Obreza — belooblečena dekleta do Sotle, kjer so, na lepo okrašenem vozu sprejeli novi zvon. Pred cerkvijo so po starem običaju vsi navzoči pozdravili novi zvon. Slovesno pridigo in sveto mašo je daroval preč. g. prof. dr Anton Medved. Gospod pridigar je govoril: «zvon naš pridigar« in njegove besede so nabitopolni prostorni cerkvi ganile v srce, kar priča, da so se mu po opravilu ljudje osebno zahvaljevali. Kjub temu, da se je isti dan vršila v obmejni fari na Hrvatskem birma, je prihitelo od vseh strani obilo vernikov. Posebna zasluga, da imamo nov zvon, gre sivolasemu preč. gosp. duhovnemu svetovalcu Antonu Pernatu in mnogim dobrim faranom, ki so vkljub raznim zaprekam in težkočam spravili , skupaj ogromno svoto. Veliko so pripomogli naši vrli do-| bovški Amerikanci, ki so lepe dolarje nabrali in semkaj po-: slali v ta namen. Bog bodi vsem obilen plačnik! Hvale vredno je tudi to, da se je vsa slavnost vršila brez vsakega nemira. Razne novice. ■ Ljubavna žaloigra. Pred par dnevi se je v Subotici ( dogodila strašna ljubavna tragedija. Dva mlada, inteligentna Rusa-begunca sta se pred dvema leloma priselila v Srijemske Karolvce. Margerovski je bil ožen-jen, Ivanov pa samec. Slednji je zaprosil Magerovske-ga, naj mu dovoli skupno hrano in stanovanje, kar se je tudi zgodilo. Težka borba za obstanek je moža prisilila, da je ostajal dalje časa na delu. Med tem se je razvilo med Ivanom in prijateljevo ženo neko ljubav-no razmerje. Ta ljubezen je rodila nesrečo. Ker sta prijatelja premalo zaslužila, sta prosila subotiško mestno občino za sprejem v redarsko službo. Ponudba je biLa sprejeta. Vsi trije so se nato preselili v Subotico. Kmalu nato je našel Magerovski pri Ivanu pismo svoje žene, v katerem mu je sporočila, da je — zanosila. To je \??U«9%|tako užalilo, da je drugega dne izzval v stražni i mučen prepir. Ker se je Ivanov vedel povrh še izzivalno je Magerovski ustrelil iz svojega revolverja trikrat v Ivanova, ki je skušal po stopnjicah uleči. Pri tem j bil smrtno ranjen ter se zgrudil takoj mrtev na tla. En strel je zadel seljaka Milana Matiča, ki je prišel plačevati svoje davke. Ranjenca so prepeljali v bolnico, mo rilca izročili sodišču, žena je pa ostala brez ljubimca in brez — moža. 15 letni morilec. Iz Prištine poročajo: V selu Stim-1 je je pred par dnevi ubil 15 letni Rifat \eljovič ženo šefe Bečira. Radi neke malenkosti sta se sprla dva dni pred izvršenim zločinom. Rifat je čakal, s sekiro v roki. pred Bečirovo hišo, dokler ni Fatima izstopila iz veže. V mraku jo je udaril dvakrat v ramo in vrat. Fatima je takoj umrla, Rifat pa je pobegnil v šumo. Volkovi in hajduki. Vzhodna Hercegovina trpi silno vsled razbojništva in hajduštva, srednja — Mostar sko blato — pa vsled volkov. Dosedaj so volkovi požrli 44 glav goveje živine in drobnarije. ■nMHHHBIIH^^HM^HHMBnnoaMntKMBKStS^nBaHHMHnHMBBv.'' VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU. (Dalje). Kakor se je že poročalo, so se pri komisijoael n preizkušnji in oceni vin .na vinski razstavi maribors " pokrajinske razstave od 8. do 17. sept. t. 1. vsa vi¡ » razvrstila v pet kategorij in sicer: 1. v navadna nami-na vina; 2. v boljša namizna vina; 3. v lažja, za buteljke sposobna vina; 4. v boljša buteljska vina in j. v vinske speci jalitete. Preizkušnje vin posameznih katagorij so imele si deče rezultate: Pri vinih prve kategorije (navadna n -mizna vina) se je spoznalo najboljšim: štev. 37, Jak -ba Zabavnika, Jastrebci; 38, Cirila Zabavnika. Voi-ranci; 56, dekana Josipa Čižeka, Jarenina; 70. Elizabete Ledinek, Polički vrh; 82, Ignaca Supanič, Vaj-gen; 180, Ivana Kren, Plavč; 191, Kletarske zadruge v Mariboru; 146, Josipa Holman, Rogatec; 157, Matija So-vinca, Mala Pristava. Pri vinih druge kategorije (boljša namizna vina) bila so najboljša: 28, tvrdke Pugel & Rossmann, Maribor; 39 Filipa Pokrivača, Jastrebi i; 61; Josipa Majer, Plavč; 125, Karola Scherbaum, Maribor; 142, Florjana Gajšek, Loka; 152, Vinar, nadzorništva v Mariboru; 172, Velikonedeljske graščine in 187 in 188, Kletarske zadruge v Mariboru. Pri vinih tretje kategorije (lažja, za buteljke sposobna vina) so se spoznai i najboljšim: 1, Clotar Bouvier, Gor. Radgona; 23, Lovvo Petovarja, Ivanjkovci; 27, trvdke Pugel & Rossmann; 32, Gjure Valjaka, Maribor; 40, Franca Zemljič, Maribor; 53, Frica Žemljic, Ljutomer; 55, dekana Čižeka; 63 in 65 Gasparja Gaubeta; 66, Uprave Jareninski dvor; 89, Janeza Vengera, Jarenina; 112, Gjure Valjaka; 1113, «Vinarije« d. d. Ptuj; 124, Alojzija Schickera, Šmar-jeta; 126 in 159 Vinar, nadzorništva v Mariboru; 14Í), Florjana Gajšeka; 144, Ivana Gajšeka, Šmarje pri Jelšah; 147, Antonije Jagodic, Šmarje pri Jelšah; 17S, Adolfa Stamena, Ormož in 183 Vinkota Stoklasa, Sv. Andraž v Halozah. Pri vinih četrte kategorije (boljša buteljska vina) so bila najboljša: 16 in 20, Zadruge «Ljutomerčan« pri Sv. Bolfenku; 34, Gjure Valjaka; 41, Franca Žemljica; 60, Ivana Drozga, Ranča; 72, Jj-sipa Majer, Plavč; 78, Alojzija Supanič, Vaj gen; 85, Ivana Šerbinek, Vertiče; 87, Josipa Šerbinek, Plavč: 92, Mihe Brenčiča, Spulilja; 105 107 Štaj. hranilnice, upr. v Podlehniku; 115, «Vinarije« v Ptuju; 123, Alojzija Schicker; 128 in 160 Vinar, nadzorništva v Mariboru; 129, Uprava Racerdvor; 132 in 133 Karola Scherbaum; 134, Elize Artens, Šmarje pri Jelšab; 139, Florjana Gajšek; 167, Roberta Košarja. Sv. Bolfenk; 168, Jožefa Breznik, Kog; 171, Velikonedeljske graščine; 186. Klet. zadruge v Mariboru; 194, Franca Miheliča, Zavre in 2P, Rudolfa Potrč, Ormož. V peto kategorijo (vinske speci -jalitete) spadajo, razven že objavljenih razstavljenih vin še štev. 22, Lovro Petovarja in 151 Vinar, nadzorništva v Mariboru. Vin. ravnatelj Puklav a družna p spod arskabanlifld.il. | Podružnica v Mariboru. g Začasno: Koroška cesta l/l — Telefon 311 — Brzojavi: Eospobanks. g Centrala: Ljubljana. Podružnice: Bja&OBO, Sarajevo, Sombor, Split, g Šibenih. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopco Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu Ju in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. § Kapital in rezerpe skupno z afilijacijami čez II 50,000.000'—. jn Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje tn prodaja tuje S« valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. g Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. Stran 8. S l.m INS K i < »OS POI.)AR 2!. sr;Hrmhn fft^ A GOZDNO POSESTVO h »Sit t n«kip J$*a'or t n;r*vl Uit* p »d ,N*knj 742". S-8 742 Voz-plato -„rtt.Z « icro nor, ic po ceni prod». — Vpraš»ti Joiei Erampak, Erie-t'no it. 8 pri M»ri orn (bllau Kameice). 2-3 698 PiittActrft « gostilno oVrog M. UScslL t V 6 smIjt blua ke'o Iver» H jče a« (»radi drniuin- uskiSs ramer proda. Natlor: Frnnc Pris.nr ik, j«»jl;'aiia, Hoie pri kol«dr4m. 8-3 726 Sprejmem fflgr tresti j» klap!» k drema tonj*a», prefl-iist lmijo tl»ti, ki io dobro t»»eib.«l p.'i konjih. neiein» olai» 700 d t £00 K. Vito? taioj. Ponudbe: Frane Fijavi, trgovec, ®t. Jurij ob jo», žel. 8-1700 Sen®» &!&ift0 drva, premog, žito, krompir, sadje in druge £ deželne pridelke kupuje in f. prodaja oset ah0rej.karib0r' Aleksandrova cesta 57, tel.88. se najboljše proda na Glavnem trgu v Mariboru Matija Lahu 3-3 »i« stolnici, 7» POZOR I fii. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6, proSaj» šinit« iimntco (Drshte'ssat*) po K 660 —. &frik-i!at>i e S i* ne po S 2150 —, Imprtgalcaae plahte »a »a Tcaote ml*t ialce konje kvndratmeter po K 21®'—, vrvi aa avono>e, studence, »-no io >*r-rilo, Tiai» debelost in do'goit kg K ISO-—, 140—, Strange s» ko-cjo par K 44'— do K 90*—, n«d» aavadne ta p.etoae po E SO — in -riSiurti, plato», rasmošlina, piaro- vosek» suhe tiska. liccevoiuk, sfcjhJafe, »pod- a^ _______________^ fc. ^ »je hlač», »raj its »s»ke vrste, pred- fit,' RffBOf f$JT Cfl«?t V&i&SJSTSZ Niel, vseh vrst lita SEM"' \t ter spioh *se deželne pridelke kupuje po najvišji jrjz-—— dnevni ceni tvrdka *-v> Kunim J. Dečko, Celje, Glavni trg 10« tik faine cerkve, (prej lian Hačevar). Laneno sem LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU pr»i ,,Belem irolu". Sprejema hranilne vlage in jih obrestuje po 4 2 10 oziroma do 5 Vio od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji. atiSHMM wmmmmmmmmmmmmmmm y» uwwBi'erwmjsn im wum mmmm—i viako mnoiino: prima ¡rabe gobe, bel fiiol, krompir, nawisao ssdje ia orehe vie po najriijih cen t h I»ai Bey. M»iibor, Ga^ni trg 8, trgovina s kvaiom in širili. 781 2—a Izboljšana Smarnica. Oidak» te bo koncem oktobra p»r lli«B >omadov bele teloktionirao» šmarnloo p«d imenom Nese D 23. Prednosti pred naiadso Imarnico so: veliko večj« i« soonejie gro-sdjo, veij* redoviincst ia boljie vino. Janiitvo »a dobo i 2 let. Ta vrsta se bo raspoaiala iakljuino v jeseni po ene E 8 — ta I. k»io-vost ia E 2'— »a II. Sporal&ii bo i» raapolago tudi t.»vadi» £w árnica po adstno nižji eni. Eio tretjino »o plača v asprej, drugo pa na račun alt yovaetje. Trsu'ea „Vrbanak", 8t. &tj prt Vulenja. Leto» caprarlieni vinogradi bodo srilli sa 100 • 0 «cele kot drugo leto. Ima» cc ?e lahko sadi na jarke la pttne-e pregroo», 746 li* 8—8 •'•'■•'t:.-''- I"' Poljedelske in gospodarske stroje, raznovr deli: Pluge, brane, kultivatorje, sejalno stroje itd iz svetovno znane tovarne RUD-fUCK, LEIPZIG-PLAGWITZ, salatilnice, rezalnice (hekslerje), robkarje, preSe za rino, škropilnice za perenosporo in žveplo, aepara-terje za mleko rezilnice za repo, koroške kose, srpe, bavarske bmae, kemikalije za desinteeiranje rastlin in »adja, in za gnojenje kakor tudi vse ostale potrebščine sa gospodarstvo nudi po izvirnih tovarniških cenah z bogatim skladiščem Jadranska banka-Beograd DELNIŠKA GLAVNICA : 60,000.000 DINARJEV REZERVA : 30,000.000 DINARJEV P o d r u ž ni c e : Bled, Jesenice, Prevalje, Cavtat, Korčula, Sarajevo, Celje, Kotor, Split• Dubrovnik, Kranj, Šibenik, Hercegnovi Ljubljana, Tržič, Jelša, Maribor, Zagreb, Metkovič AMERIKANSKI ODDELEK Naslov za brzojave: JADRANSKA A f i 1 i i r an i z a v odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar ERANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Streot 82, New-Jork City BANCO JUGOSLAVIO DE CHILE, Valparaiso, Antofo-gasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Provenir skicdišoe vzornega industrijskega bh ga d. d. Zagreb, Paromlinska cesta br. 1 8—3 679 Zastopnik za severno Slovenijo L Jf mdč,Maribor, Popovičeva ul7 ■■'. ' . : "v,-- ^ ' v ■ . -v ■Ä/.*,^::--: • ' ■ ■ - "■' i '.V : ' , I LUZITE vse vrste semenskega zrnja z Bogat veqi pridelek je posledica i Prodaja se v Mariboru: i FRANC 6ULDA, Maribor, Meilska £.26 ^ Priporoča se trgovina z manufabtumim blagom in špecerijo Franc Starčič Maribor, VetriDfsfca nI. 15 V zalegi je vseh vrst sukneno, platneno in konfekcijsko blago ter vselej sveia špecčrija v bogati izbiri na razpolago. Solidne cene! Točna postrežba! —— «I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne vloge po Trajne in večje vloge pa po dogovoru. 4 1 0 PODRUŽN. JUGOSLOV. MUTIGE V PTUJU PRIPOROČA SLEDEČE NARODNE TVRDKE Špecerija: Kreft Hinko, Srbski trg; Petrovič Ljudevit, Cankarjeva ulica; Senčar Alojzij, Prešernova ulica; Tušek Ciril, Prešernova ulica; Vaupotič Anton, Slomškova ulica; Sorko Josip, Breg pri Ptuju. Manufaktur a: Brenčič Alojzij. Panonska ulica; Fauland Josip, Panonska ulica; Havelka Rudolf, Slomškova ulica; Lenart Franc, Srbski trg; Mahorič Anton, Krempljeva ulica; Muršec & Kostanjevec, Slov. trg 13; Deželni pridelki: Brnčič Vinko, Ljutomerska cesta; Mahorič Franc, Vseh svetih ulica; Železni na: Brenčič Anion, Krempljeva ulica; Pletenina, drobnarija, konfekcija in krojaške potrebščie: Vrabl Martin, Panonska ulica; Galanterija, drobnarija in šolske potrebščine: Peteršič I. N. Slomškova ulica. Galanterija in čevljarske potrebščine: Snoj in Frbančfč, Krekova ulica. Usnje in čevljarske potrebščine: Brata Vošnjak. Slomškova ulica; Znvernik Jakob, Cankarjeva ulica 1. Steklo, porcelan, šipe: Kraigher Avgust, Slovenski trg 1. Veletrgovina vina in šampanjca: čuček Franc. Veletrgovina vina: «Vinarija«. Trgovina z lesom: Kravina Franc, Ormoška cesta. Pivovarna: I Delniško pivo, zastop. Franc Zorčič. Stavbeni materijah Treo & Macun, Ormoška cesta. OKOLIČANI IN MEŠČANI, KUPUJTE PRI TEH TVRDKAH-! ^ ifisk tiskarne sv. Cirila * Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja: Konzorcij «Slov. Gospodu]»