Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 13. Jeruzalemskega mesta žalostna sedajnost in slavna preteklost. Ni ga pač mesta na svetu, ki bi bilo bolj slavno in znano ter bolj častitljivo, kakor Jeruzalem, ker to je ne samo za nas kristjane, ampak tudi za Jude in Turke — sveto mesto. Koliko veselih, pa še ve6 žalostnih spominov vzbuja se nam v duSi, kedar to ime izgovarjamo; v Jeruzalemu nahajal se je namre6 v starih 6asih edini tempel edinega pravega Boga in je slava Božja tam prebivala, ves drug svet pa je častil malike ali prav za prav hudega duha; toda tudi najžalostnejše in najhudobniše dejanje izvrSilo se je tukaj: Jeruzalem je zavrgel in umoril — Sina Božjega, Odrešenika celega sveta! KakSen je Jeruzalem danes ? Ali je lepo in veliko mesto ? Na to bi lahko kratko odgovoril, da je danažnji Jeruzalem druga6en, kakor stari, da je precej veliko mesto, lepo pa nikakor ne, vsaj po našem okusu ne; s tera bi bilo poglavitno že povedano, pa vendar je še premalo; zato si ho6emo Jeruzalem še natan6neje ogledati. Ne smemo si Jeruzalema takega predstavljati, kakršna so naša mesta, ker ne stoji v dolini, ampak precej visoko (blizu 800 m. nad morjem) v hribih, postavljen na nektere skalnate vrhe, ki se imenujejo: Sion, Moria, Akra, Beceta in Kalvarija, ktera pa je bila ob Kristusovem 6asu zunaj mesta; tudi papeževo mesto Rim na pr. sezidano je na 7 gri6ih. Celo jeruzalemsko mesto obdaja 12 m. visok, debel zid, prek kterega Se moli 34 štirivoglatih stolpov; zato se nam Evropejcem zdi kakor kakSna velika trdnjava; razun tega presegaio Se templi, cerkveni stolpi, minareti in velikanske kupole druge navadne hiše; najve6i kupoli sta pri cerkvi Božjega groba in pri Omarjevi mošeji, kjer je nekdaj stal Salamonov tempel; skoz ozidje vodi v mesto ve6 vrat, izmed kterih so najimenitniša proti vzhodu ali proti oljski gori Štelanova vrata, proti severu damascenska in proti jugu jafska ali romarska vrata. Prebivavcev šteje Jeruzalem okoli 35000; in sicer 20000 Judov, 10000 Kristjanov izmed kterih je katoličanov samo 2000, in nekaj 6ez 5000 muhamedanov; razli6na vera Io6uje Jeruzalem6ane tudi krajevno in zato se nahaja v meslu poseben judovski okraj, nadalje muhamedanski, krS6anski in armenski. Mestne ulice in ceste so ozke, ve6krat strme, slabe in nastljane z raznira smrde6im sraetjem; kamenit tlak je (kjer se nahaja,) silno gladek ali polzek; ve6 naših romarjev je vsled tega padlo in se ve6 ali manje udarilo; nek župnik si je pri takem padcu roko izvinil in je 2 dni velike bole6ine trpel, ker mu niso mogli hitro vravnati roke. Pogosto se mora hoditi pod temnimi, zaduhlimi oboki, kakor skoz kleti ali pa mirao žalostnih razvalin iz starih 6asov. Hiše so ve6inoma iz kamenja, pa male in nizke, z ravno, plano streho ali pa s kako poveznjeno kupolo; hišna vrata so ozka in nizka, pa vedno zaprta; okna so tudi mala in navadno zadelana le z lesenim ali železnim omrežjem, brez steklenih šip; zato bi tujec rajši verjel, da so to kajhe ali ječe, kakor pa hiše. Štacune (bazarji) so zelo 6udne in borne in malomarno sedi štacunar v sredi vsega svojega blaga; mesarji derejo in parajo ovce kar na ulici in prodajajo meso in mast, katere imajo tamošnje ovce posebno veliko; drugih obrtnikov je le malo videti, le tu pa tam kakšen tkavec in pa 6evljar. Ljudje so navadno v obleki ali noši zanemarjeni in umazani, lažnjivi, prepirljivi, sicer pa strahopetni; govori se najbolj arabski in turSki jezik, pa sliši se tudi italjanski, francoski, angleški in ruski. Psi, ki ne poznajo nobenega gospoda, klatijo se po mestu in se sami preživijo; po dne so mirno na cesti ležali in smo se iira morali še izogibati; po no6i pa so se tepli med seboj in se vjedali in tulili kakor volkovi, da nam ni bilo mogoče spati. Zelo vroče ni bilo v Jeruzalemu, ker prek hribov vedno veter vle6e in hladi, in tudi zrak bi bil dober in 6ist, ako bi ga prebivavci ne okužili in sicer najbolj se svojim kurilom; ker drv nimajo dovolj, zato pobirajo in sušijo — odpadke raznih tovornih živali in s temi kurijo; tudi ta jeruzalemski smrad mi ostane nepozabljiv. Zdaj pa že vemo dovolj, mi najbrž pore6ete ljubi rojaki; tudi meni ni ugajalo jeruzalemsko bivanie in življenje, ker sploSen utis od mesta in njegovega prebivalstva ie za tujca, za romarja zelo neprijeten, oduren in silno žalosten; iz daljave pa, na pr. z oljske gore je tudi sedanje jeruzalemsko mesto videti lepo in veli6astno; posebno krasen je od tam pogled na templjski trg, kjer se vzdigujeta dve mogo6ni mošeji; sicer je pa tudi na tem lepera prostoru vse prazno in pusto; zdi se 6loveku, kakor bi bil Jeruzalem in niegova okolica (v kateri je vse polno grobov) — veliko pokopališče prejšnega življenja in bliš6a, polno sporainov na starodavno krasoto in lepoto. Da, to mesto živi le od slavne preteklosti, ker Jeruzalem ni ve6 ne narodno in politično, pa tudi ne versko in duhovno središ6e; živi le zato, ker jse v njem nahajajo častitljivi in sv. ostanki iz preteklih 6asov in znamenite starinske reči; živi od miloščine romarjev celega sveta; živi od molitve in solz, ktere prelivajo kristjani vseh narodov na njegovih tleh; živi od vonjave Jezusove krvi, ki je nekdaj maš6evanje klicala nad to mesto; ki pa ne kli6e samo za maš6evanje kakor Abelnova kri, ampak bolje govori kakor ta. (Hebr. 12, 24.) Kako dolgo je že od tega, ko je bil Jeruzalem v svojem cvetu in svitu! Iz riajstareiših 6asov pozdravlja nas 6astit. prikazen duhovnika-kralja Melkizedeka. Po Jozuejevi smrti premagajo Izraelitje Jebuzite in si pridobijo jeruzalemsko mesto, pa le deloma, ker šele David osvoji si sijonsko trdnjavo in Jeruzalem postane kraljevo, prestolno mesto; sv. Sotor pa ali škrinja zaveze, bila je njegova slava — njegovo srce. Toda mesto Božje ali mesto velikega kralja postal je Jeruzalem prav za prav še le po Davidovem sinu, Salomonu, ki je sezidal na hribu Morija in sicer na škednju Jebuzita Ornana, slavno svetiš6e. Postavil si je tudi krasno kraljevo pala6o, ki je bila štirikrat ve6a ko tempel, s prostornimi dvoriš6i, lepimi lopami in sobami in s sodno dvorano, v kteri je stal Salomonov tron ali prestol. A isti kralj Salomon, ki je bil povzdignil Jeruzalem do najviše slave in lepote, vsadil mu je tudi kal ali seme propada in pogube; paganske ženske premotile so star6ku um in srce, ker tem zapeljivkam na ljubo dal je postaviti oltarje malikom in jim darove zažigati; še dandanes ima «gora pohuišanja* blizu Jeruzalema svoje ime od tega ostudnega po6enjanja. Nadaljni listi iz jeruzalemske zgodovinske knjige so deloma čisti in zlati, ki poročajo o blagoslovu, izvirajo6em za Izrael iz templa; deloma pa grdi, umazani listi, ki govoriio o nezvestobi, o malikovanju in drugih zmotah; za temi pa še sledijo redno krvavi in zakajeni, ktere je vmes poslala maš6evalna roka Božja. Babilonski kralj Nebukadnečar prikaže se pred mestom 590 pred Kr. in v 10 letih je Jeruzalem s kugo, lakoto in vojsko premagan, razdejan, tempel požgan in Izrael v prognanstvo odpeljan. Na razvalinah jeruzalemskega mesta pa sedi prerok Jeremija in obžaluje in objokuje nesrečo sijonske h6ere v mozeg in srce pretresajo6ih pesnih žalostinkah, kakršnih svet še ni slišal. — Posta¦vili so sicer 70 let pozneie pravemu Bogu neko svetiš6e, ki se pa nikakor ni dalo primerjati s krasoto starega templa; tudi mesto so zopet sezidali in ga vtrdili, pa kako? V eni roki zidarsko ometa6o, v drugi pa meč, s katerim so se branili proti sovražnikom; malta (ali mort) je ve6krat bila rde6a od preiite krvi. — Leta 170 pr. Kr. in pozneje še enkrat pridejo Sirci Izraelce kaznovat; tempel Božji one6astijo, mesto upostošijo in prebivalce pomorijo; a vendar si Jeruzalem zopet opomore; prvokrat ga reši hrabri Judež Makabejec, drugokrat pa junak Janez Hirkan. Slednji6 zgubi Jeruzalem celo svojo mo6 in ves pogum; to njegovo slabost pa z bistrim pogledom zapazi rimski orel in ga krepko zgrabi s svojimi kremplji; judovska dežela pride pod oblast mogo6nih rimskih cesarjev. Sicer je še nosil Herod Veliki kraljevo krono in je mnogo storil za olepšanje mesta; tempel je bil ob Herodovem času lepši kakor Salomonov; toda isti kruti Herod one6astil je sv. mesto s paganskimi stavbami, z glediščem, amfiteatrom itd., ker je bil odvisen od Rim1 janov; sicer pa je bil tudi sam, nekaj že po krvi, še bolj pa po mišljenju pagan; dokaz, da je bilo kraljevo žezlo že odvzeto Judovemu rodu in da torej odreSenik ni mogel ve6 daleč biti. Tako se je jeruzalemsko mesto ob Mesijevem prihodu zares lesketalo in bliš6alo kakor nevesta, ki oven6ana in okin6ana pri6akuje ženina; pa ta krasota je bila navidezna in izposojena od nevernikov, a lepota Sijonske h6ere morala bi biti znotrajna. Z neskončno ljubeznijo svojega Božjega srca ho6e jo Jezus reSiti; milo in resno jo svari v templu, na ulicah in cestah, povsod in ob vsakem 6asu oznanja svoj zveli6avni nauk in dela 6udeže; kolikokrat je hotel njene otroke zbrati in varovati, kakor kvoklja zbira piške pod svojimi peruti, pa ni hotela. Nazadnje mu ne preostaja nieesar drugega, kakor da se razjo6e nad njo in ji naznani gotovo pogubo; pa še zdaj ostane otrpna, neverna; sama si izre6e smrtno obsodbo in jo podpiše s krvjo Mesijevo. Gorje Jeruzalemu, nad katerim se za6enja maš6evati prelita kri sv. prerokov in kri ZveIi6arjeva! Kristjani zapuš6ajo mesto, angeli Božji zapuS6ajo tempel. Vojskovodja Tit se bliža, da kaznuje po volji Božji nesre6no mesto. Svojega odreSenika je križalo; glej, zato pa stoji okoli raesta sto in sto križev, na katere pribijajo rimski vojaki iz mesta pobegle jude. Nedolžno kri je prelilo; glej, kri njegovih otrok te6e potokoma. Kruha življenja ni hotelo vsprejeti; zato mu Bog ne da vsakdanjega kruha, in 6esar ne usmrti me6, umori lakota; neka mati zakolje svojega lastnega otroka, da si glad potolaži. Tempel je one6astilo; glej gore6o bakljo, ki ie priletela na tempeljsko streho; ogenj se vname in pokon6a svetiš6e z vsemi ljudmi vred, ki so se v njem poskrili: Jeruzalema ni ve6 in kamen ni ostal na kamenu! Izrael ni ve6 ljudstvo Božie; zavržen je in raztroSen po celem svetu, naj povsod pri6uje, da je sodba Božja pravična in kazen njegova huda; živi le, da v6asi kaznuje izvoljeno ljudstvo N. Z. t. i. kristjane, kedar namre6 ho6ejo Izraelce posnemati v nezvestobi do Boga in v neveri. Ubogo mesto! V prah poteptano in pomandrano — a vendar še ne mrtvo, še ne dovolj bi6ano in kaznovano in §e ne spravIjeno z Bogom. Kristjani naselijo se sicer na tvojih razvalinah in stavijo oltarje in cerkve, a ne morejo te celo pokristjaniti; ker za Rimljani pridejo Perzi, za Perzi pa Muhamedani, vsi poslani od previdnosti Božje, da te v enomer bi6ajo. A zadnje leto 11. stoletja se vendarle zdi, da se je približalo odreSenje, ker ti pridejo križarji iz Evrope na pomoč; sv. križ se zasveti na tvojem zidovju; krš6ansko mesto si, — pa žal le za malo 6asa, le za trenotek po veliki svetovni uri, ker leta 1187 si zopet v muhamedanskih rokah in si še dandanes. Da, Turek }e tvoj gospod, tvoj strahovalec. Njegova mo6 že zelo pojema in upati je, da bo turSke vlade kmalu konec; toda, bo-li tebi takrat zasvetila svoboda? Ali boš ti potem katoliško mesto? Skorej se je bati, da ne, ker Rusi se silno potegujejo za te; ako pa pride Jeruzalem krivoverskim in nestrpnim Rusom v oblast, bo za katoli6ane slabše, ko pod Turkom; vse sv. kraje, katere še zdaj irnamo, bi nam brezdvomno vzeli s silo. Ubogo mesto! Ali ne boš nikoli več našlo miru, ker ga nisi hotelo sprejeti iz Mesijevih rok? Upajmo, da se ti povrne ljubi mir, ker tvoja žejna tla so pa6 že dovolj krvi popila. Sicer pa menimo, da tebe ne bo premagal ve6 oster meč, ampak duhovno orožje; živa krščanska vera in dejanska ljubezen te bo povzdignila do 6asti, da boš poleg Rima drugo glavno krš6ansko mesto. Po tem tudi ti vzdihuješ in upaš, da ti bo usmiljeni Bog prizanesel in te odrešil, namre6 še poprej, preden nastopi splošno preslavljenje, preden se spremeniš v novi in lepši Sijon. Tvojemu upanju pridružujemo se tudi mi in pojemo in molimo s kraljevim pesnikom Davidom: «Stori milost, Gospod! po svoji dobri volji Sijonu, da se sezidajo zidovi v Jeruzalemu> (Ps. 51, 20). Prosite, kar je Jeruzalemu v mir in obilnost, bodi njim, kteri tebe ljubijo. Mir bodi v tvoji trdnjavi in obilnost v tvojih stolpih (Ps. 121, 6. 7). »Gospod zida Jeruzalem in zbira Izraelove razkropljene. On ozdravlja nje, ki so potrtega srca in njih rane obvezuje* (Ps. 146, 2. 3).  Smešničar. Katehet: »Povej mi, ljubi otrok, kateri so tuji grehi ?» U6enka: «Ne vem, gospod, pa vprašajte mojegabrata, ki je bilnatujem, onbovedel.»