Poštnina plačana y gotovM. x Leto XmM štev. 222 LJubljana, petek 23« septembra 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knaflieva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, „ 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. -— Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78 J.80, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno oin 25.—, za inozemstvo Din 40.—b Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova uL 8. Tel. št. 190. -fc Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dnevni red zasedanja DN Zasedanje bo otvorjeno v ponedeljek — Predsedoval mu bo najbrž grški delegat Politis Ženeva, 22. septembra. AA. Dnevni red I trinajste redne plenarne skupščine Društva narodov, ki s sestane v ponedeljek 26. tega meseca, bo nasleonj: 1. konstituiranje skupščine, izvolitev Odborov, sklepanje v dnevnem redu, 2. poročilo o delovanju organov Društva narodov od lanske skupščine do danes (po* ročilo bo podlaga za splošno razpravo o politiki Društva narodov, s katero se prične delo vsakoletne skupščine'), 3. izvolitev treh članov v svet Društva narodov, 4. izpremembe in dopolnitve v paktu o Društvu narodov (da se pakt prilagodi določbam Kelloggovega pakta), 5. državljanstvo poročenih žena (nadaljevanje razprave, ki je bila začeta že leta 1931). 6. vprašanje r uveljavljeniu protokol 7, dne 14. septembra 192Q o iznremTntbab v statutih mednarodnega razsodišča v Haagu, 7. poročilo odbora o dosedanjih volitvah članov sveta Društva narodov, S. vprašanje reorganizacije gla-rnega taj nistva mednarodnega urada za delo in pi parne haaškega mednarodnega ra'«odišča 9. izvolitev člana nadzornega odbora, 10. poročilo odbora za evropsko unijo, 11. sodelovanje žen pri okrepitvi miru. 12. delo N*n«enove«a mednarodnega zavoda za rK)litične begunce, 13. borba proti suženjstvu. 14 sodelovanje časopisja pri okrepitvi miru 15 noroČi'« o delu gospodarskih in finančnih ustanov 16 poročilo o delu zavoda Društva nerodna za T>mmet i-n tranzit. 17 pOoreilo o delu zavoda Društva narodov za hirtjjeno, I5 poročilo nosveto-valnega odVoa rs orri T«ko trfov^no in trgovino z drugim1' Opojnimi drogama. 19. poročilo posvetovalnega odbora za zaščito otrok in mladine, 20. a) poročilo mednarodnega odbora za intelektualno sodelovanje, b) poročilo strokovne misije za proučitev prosvetnega stanja na Kitajskem, 21. proračunski načrt Društva narodov za 1. 1933 s proračunom za mednarodni urad za delo in stalno mednarodno razso" dišče v Haagu, sklepni računi, za finančno leto 1931, sklepanje o izpremembah v oro-računu za nove zgradbe Društva narodov Pariz, 212. septembra. AA. Predsednik vlade g. Herriot je prispel v Pariz davi ob 7.10. Včeraj je imel v Ženevi še razgovore z belgijskim in češkoslovaškim zunanjim ministrom Hymansom in dr. Bene-šem in podpredsednikom razorožitvene konference Politisom, ki bo po vsej priliki, kakor govore v Ženevi, izvoljen za predsednika skupščine DN. Skupščina bo otvor-jena v ponedeljek in Herriot bo že prisostvoval volitvam predsednika. Prihod našega zunanjega ministra v ženevo ženeva, 22. septembra p. Snoči je prispel semkaj jugoslovenski zunanji minister Boško Jeftič, ki bo zastopal Jugoslavijo na zasedanju sveta Društva narodov. Na kolodvoru ga je sprejel njegov pomcč-nik Konstantin Fotič z ostalimi člani naše delegacije, ki so že v ženevi. Minister Jeftič se je nastanil v hotelu Beau Rivage. V teku dneva se je sestal z glavnim tajnikom Društva narodov Ericom Drummon-dom. Prisostvcval je tudi seji predsedstva razorožitvene konference, po kateri se je sestal s češkoslovaškim z unanjdm ministrom dr. Benešem. Zunanji minister Boško Jeftič bo na zasedanju sveta Društva narodov poročal o vprašanju epi j a in Iraka. AMERIŠKA PRIZADEVANJA ZA USTANOVITEV PROTIJAPONSKEGA BLOKA Ako se Anglija in Francija pridružita ameriškemu stališču, bodo Zedinjene države v Evropi podprle obrambo proti nemškemu imperializmu in militarizmu Bethlen je neomejen gospodar Madžarske Vladna kriza se more rešiti le v sporazumu ž njim -Zakaj je moral iti grof Karolyi Budimpešta, 22. septembra, g. Reševanje vladne krize na Madžarskem bo trajalo najbrže dalje čaea. V političnih krogih menijo, da se bo nova vlada sestavila šele ob koncu prihodnjega tedna. Državni upravnik Horthy bo šele v pričetku prihodnjega tedna pričel politične razgovore ter sprejel vse osebnosti, ki prihajajo v poštev pri reševanju vladne krize. Že danes se jasno vidi, da je središče krize v rokah grofa Bethlena. Vladna kriza je nastala predvsem zaradi tega, ker je enotna stranka odrekla podporo ministrskemu predsedniku Karolyju, voditelj te stranke pa je grof Bethlen. Kdor bo toTej hotel sestaviti bodočo vlado, se bo moral v prvi vrsti pogajati z Bethlenom. Zanimivo je, da je grof Bethlen že stopil v akcijo. Bil je prvi. ki je bil od Horthvja vsaj neoficijelno pozvan na razgovor. Bethlen je namreč danes odp°toval iz Lilafuroda. toda ne v Budimpešto, temveč o Višegrad kjer se nahaja državni upravnik na lovu. Državni upravnik bo najprej razpravljal z Bethlenom in šele nato sestavil listo osebnosti. ki jih bo °d ponedeljka dalj« sprejel v avdijenci. V razgovoru z novinarji je grof Karoly sporočil, zakaj je moral odstopiti. Vladna stranka mu je odrekla poJporo in zato ni mogel več delati dalje. Madžarska stoji pred težkimi zunanje-političnmi pogajanji in zaardi tega mora imeti vlado, ki h na v parlamentu trdno večiuo. Grof Karoly je izjavil, da v prihodnji vladi ne bo imel nobenega portfelja in da ne bo sodeloval pri sestavi nove vlade. Budimpešta, 22. septembra s. O rešitvi vladne krize so v listih razširjene razne verzije. Obe največji opozicijski stranki, neodvisna stranka malih poljedelcev in socialni demokrati, zahtevata obširno izore-membo režima ter takojšnjo uvedbo splošne in tajne volilne pravice. Po poročilih iz krogov enotne stranke grof. Bethlen vsaj za sedaj še ne namerava osebno prevzeti vodstva vlade. Kot kandidat kt ima največ upanja za uspeh, se še vedno imenuje notranji minister Keresztes-Fischer. Indski voditelji se ne morejo sporazumeti Brezuspešne konference pri Gandhiju v zaporu - Kasta »nedotakljivih« vztraja pri svojih zahtevah - Gandhi je zelo slab Poona. 22. septembra. AA. Danes je ob 5.30 Gandhi v ječi otvoril konferenco — ki bo najbrž poslednja — o vprašanju volilne pravice »nedotakljivih«. Navzoči so bili vsi zastopniki Indov in nedotakljivih. Gandhi se je razgovarjal dve uri 8 Pa-telom in voditelji nedotakljivih. Po razgovoru je izjavil, da bo sprejel vsakega obiskovalca. ki bi se hotel ž njim razgovarja-ti o tej zadevi. Eden izmed prvih učinkov Gandhijevega sklepa in njegovega apela, naj se kaste združijo, je ta. da so dan^s odprli za nedotakljive dve indski svetišči. V Poono je prispel tud' predsednik kongresa Pandhi Modan Lavyia. V razgovoru z novinarji je izjavil, da bi bilo treba braz odloga vse storiti, da se Indija reši velikih neredov, ki ji groze. Dodal je, da kaže Gandhi že znamenja izčrpanosti, zaradi česar se boji zanj, ker je že zelo star in slabe konstitucije. Zdi se mu, da bi utegnila njegova gladovna stavka biti mnogo usodnejša kakor post, ki se mu je podvrgel leta 1924 v Delhiju. Tudi Gandhijeva žena je prišla v Poonn. Pripeljali so jo z eskorto. Oblasti so ji dovolile, da sme obiskati moža v ječi. Bomba/, 22. septembra. AA. Gandhi je telesno popolnoma izčrpan zaradi mnogih razgovorov, ki jih je imel z obiskovalci. Kljub temu kaže še vedno velik optimizem, čeprav še ni dosežen nikak kompromis z voditeljem nedotakljivih, ki zastopa zahteve 6vojih sotrpinov in vztraja zlasti na tem, da se nedotakljivim zagotovi posebno zastopstvo v indijskem parlamentu. London, 22. septembra r. Postopanje Japonske v Mandžuriji je izzvalo ne samo v ameriških političnih in diplomatskih, marveč tudi v gospodarskih krogih veliko razburjenje. Posebno nepo-voljno je vplivala izjava japonskega zunanjega ministra Ušide, da bo priznavala Japonska v bodoče politiko odprtih vrat samo onim državam, ki bodo priznale Mandžurijo. V tem vidimo v ameriških krogih grožnjo Japonske, da bo zaprla japonski in s tem tudi kitajski trg za Ameriko, ki odločno odklanja japonski protektorat nad Mandžu rijo in smatra ustanovitev samostojne mandžurske države za kršenje mednarodnih pogodb in suverenosti Kitajske. Amerika že nekaj let sem ljubosumno gleda na Japonsko, ki si je pridobila s svojim sodelovanjem v Društvu narodov vedno večji vpliv ter si ustvarila na Daljnem vzhodu položaj, ki ga smatra Amerika za vedno večje ogrožanje svojih interesov. 2e japonska akcija pri Šanghaju je izzvala v Ameriki silno vznemirjenje, ki je doseglo sedaj z mandžursko akcijo Japonske očividno vrhunec. Ameriška diolomaciia ie mrzlično na delu, da bi paralizirala japonsko akcijo, ker smatra, da je v nasprotnem primeru odkrit konflikt med Ameriko in Japonsko neizogiben. Kako zelo se čuti Amerika ogrožena v svojih življenjskih interesih s strani Japonske, najbolj dokazuje dejstvo, da baš ista diplomacija, ki je dosedaj vedno odklanjala vsako tesnejše sodelovanje z Evropo, sedaj išče pomoči od prav iste Evrope. Zunanji minister Stimson je v razgovoru z novinarji potrdil, da je odšel senator Reed v Evropo s posebno misijo. Njegova naloga je, da pridobi Pariz in London za skupno akcijo proti Jaoon?ki. Kakor se doznava v dobro poučenih diplomatskih krogih, je senator Reed pooblaščen, dati v imenu Zedinjenih držav Franciji in Angliji zagotovilo, da bo Amerika z vso odločnostjo podpirala politiko nedotakljivosti versailleske mirovne pogodbe in se so-lidarizirala s Francijo in Anglijo v pogledu nemških oboroževalnih zahtev, če se Pariz in London solidarizirata z Wa-shingtonom glede politike na Daljnem vzhodu. Amerika je za to ceno pripravljena tesnejše sodelovati z Društvom narodov in se zavzeti za uvedbo mednarodne kontrole, ki jo zahteva Francija v svrho zasiguranja mednarodne varnosti. Senator Reed je imel minile dni več sestankov s francoskim ministrskim predsednikom Herriotom in z angleškim zunanjim ministrom Simonom. Prihodnje dni bo odpotoval v Ženevo, kjer se bodo ti razgovori nadaljevali. Za enkrat se še ne da reči, v koliko je ta akcija uspela, vsekakor pa predstavlja docela nove perspektive v mednarodni politiki, če se vrhu tega upošteva tudi še akcija Zedinjenih držav za tesnejše sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Ce bosta Francija in Anglija pristali na ameriški nredlog, potem se tudi lahko reče, da je uspeh razorožitvene konference, pa tudi uspeh bodoče svetovne gospodarske konference več ali manj zasiguran, ker je baš okolnost, da se je dosedaj Amerika odtegovala sodelovanju v Društvu narodov, zelo otež-kočala delo na polju mednarodne paci-fikacije in reševanja svetovne gospodarske krize. Nove japonske grožnje z izstopom iz DN Ženeva, 22. septembra. AA. Davi je prispel v Ženevo dr. Jouvet, ki se je mudil z LyttoTiovo komisijo na Daljnem vzhodu. S seboj je prinesel poročilo komisije, ki obsega okoli 400 tipkanih strani in je napisano v angleščini. Francoski prevod je že precej dozorel: oskrbelo ga je tajništvo komisije. Davi so začeli pregledovati in redigirati prevod. Poročilo bo v najkrajšem času gotovo, nato pa pride v tisk. Dva člana komisije, general Claudel in dr. Schmee, sta že prej prispela domov. Ostale člane komisije, to je grofa Aldo-brandija. Zevala in Maccoya pričakujejo za 30. t m. Newyork, 22. septembra. AA. Reuter poroča: Hieroši Saito. japonski odpravnik poslov v Wash:ngtonu, je izjavil, da se Japonska ne bi niti trenutek pomišMala izstopiti iz DN, če bi jo Lyttonovo poročilo k temu prisililo. Saito je dodal, da se Japonska boji, da Lyttonova komisija ni videla dogodkov v Mandžuriji y pravi luči. — Saito je bil prej poslaniki svetnik v Londonu in zastopa sedaj poslanika Kat-suijija n°>>'ichij.a. ki je na dopustu. „TempsM o nemški abstinenci Pariz, 22. sept. AA. »Temps« piše v članku pod naslovom »Nemčija in Ženeva« glede na vprašanje nemške enakopravnosti, ki naj bi se dosegla z ukinitvijo V. poglavja versailleske pogodbe, naslednje: To vprašanje se po rednem potu ne more predložiti v rešitev nikomur drugemu kakor svetu DN. ker odreja tako že člen 164. mirovne pogodbe, kar je tudi francoski odgovor navedel v noti nemški vladi dne 29. avgusta. Tja se bo morala berlinska vlada obrniti, če bo hotela vztrajati na 9vojih zahtevah. Toda dvomljivo je, če se bo nemška vlada za to odločila, ker mora pričakovati, da se ji od tega ne obeta nikak uspeh. Ker njen sklep, napovedan z bučnim hrupom, da se ne udeleži sej predsedstva razorožitvene konference, nI obrodil pričakovanega učinka, kar tudi ni čudno, ko ni upoštevala mednarodnih re- alnosti, Nemčiji ne bo preostalo r'rugega, kakor da poišče nova pota za povratek na konferenco. Trajna odsotnost pri razpravah razorožitvene konference bi mogla škodovati samo Nemčiji. Zato je pričakovati, da se bo zunanji minister Neurath. ki se v svojih konceptih in diplomatskih metodah razlikuje od Papena in Schleicherja, takoj po svojem prihodu v Ženevo preorv entiral v tem smislu. Preokret v italijanski sodbi o Nemčiji i>-.n, 22. sept .AA. Italija spremlja z vidno bojaznijo politični razvoj dogodkov v Nemčiji. Že sama misel na povratek predvojne Nemčije je povzročila nekatere izpremembe v odgovoru italijanske vlade na demaršo nemškega poslanika pri MussoLi-niju. »Stampa« vidi v današnji Nemčija monarhijo brez monarha in opozarja v tej zvezi na monarhistične izpovedi Papna in Gayla. »Lavoro Fascista« vidi v novi mladinski organizaciji ustanovo, ki naj mate-rijalno pripravi nemško mladino, da bo znala ravnati z orožjem. Zanimivo je, da opozarjajo italijanski listi v zadnjem času na gospodarsko stanje v Nemčiji, kakor da so njene finance med najmočnejšimi na svetu. Vse to dokazuje, da se tudi Italija prav tako kakor druge evropske države boji nemške politične. vojaške in gospodarske ekspanzij«. Razprava o kontroli nad razorožitvijo ženeva, 22. septembra, g. Danes dopoldne je predsedstvo razorožitvene konference nadaljevalo razpraivo o kontrol-t razorožitve. Paul Boncour je bil mnenja, naj dobi kontrolna komisija pooblastilo, da izvede na licu mesta preiskavo v raznih državah. Ruski delegat L#itivrinov je zahteval, da ne sme noben član kontrolne komisije imeti odnošajev do vojne Industrije. Tudi nekaij drugih govornikov je for-mulralo razne pridržke. Končno je bil belgijski delegat Bouqnin pooblaščen, da izdela poročilo o nameravani kontrolni komisiji ln v začetku oktobra predloži urz.«lu v končnoveljavno sklepanje. Zakaj je Herriot potoval v ženevo Pariz, 22. septembra č. Nenadni povratek' ministrskega predsednika Herriota iz Ženeve, kamor je odpotoval predvčerajšnjim, da se bi udeležil sestanka predsedstva razorožitvene konference, je izzval splošno presenečenje, tem bolj, ker se Herriot te seje ni udeležil. Dopisnik lista »Echo de Pariš« doznava sedaj, da je šel Herriot samo zaradi tega v Ženevo, ker so je zatrjevalo, da pripravljata Italija in Rusija na prvi seji predsedstva razorožitvene konference presenečenje glede na nemško zahtevo po enakopravnosti. Zaradi tega je hotel biti Herriot osebno navzoč v Ženevi, da bi vsak tak manever v kali onemogočil in pravočasno nastopil v obrambe francoskih interesov. Ker je prva seja predsedstva razorožitvene konference potekla popolnoma v redu in brez presenečenj, sa je Herriot zopet vrnil v Pariz. Nemški hitlerjevci se umikajo na vsej črti Kapitulacija v pruskem deželnem zboru se nadaljuje -Preiskava o razpustu državnega zbora Kongres agronomov Beograd. 22. septembra, p. V dvorani Sa-veza nabavljalnih zadrug je bij danes otvorjen kongres agronomov. Otvoritvi so prisostvovali kraljev odposlanec general Pavlovič, načelnik ministrstva za kmetijstvo Kijanovič in načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Stambuk. Kongres je otvoril s pozdravnim govorom predsednik dr. Ludevit Proha-ska, ki ie poudarjal njegov pomen ter predlagal, da se pošHe brzojavna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto z velikimi ovacijami. Nato je pozdravil ude-ležnike kongresa zastopnik ministra za kmetijstvo načelnik Kijanovič, v imenu sa-veza zeml-joradiniških zadrug pa dr. Voja Diordiievič. Po prečitaniu večiega števila pozdravnih brzojavk se i« prešlo na dnevni red, na referate o strokovnih zadevah. Volilna borba v Grčiji Atene, 22. septembra. AA. Vladno gia-silo »Etaos« kategorično trdi, da so brez vsake podlage in zlohotne vesti, da bo Venizelos, če dobi večino pri volitvah, izgnal Kaldarisa in neke druge prvake narodne stranke .ako ne bi hoteli podpisati izjave o brezpogojni privrženosti k sedanjemu režimu na Grškem. Podobno piše tudi list »Atinaika Nea«, ki pravi, da so opozicijonalci razširili to vest zato, ker so potvorili neki odstavek Ve-nizelosovega volilnega govora. V tem govoru je Venizelos dejal, da narodmo stranko lahko razbije fclasovanije grških volilcev, da pa bi se to dalo doseči tudi na drug način. Venizelos je očividlno pri tem mislil na nastop vojaške lige. ni pa meril na možnosit lastnih re-p;3 inkriminirane brošure in 3000 Din. nadalje da je posktbel. da se je vse od posulo v Pariz na na-slov dr. Nikolaja Laliča, ki je poskrbel, da se ie brošura tamkaj natisnila. V početku maja mu je neka neznana oseba prinesla več izvodov tiskane brošure. Dr. Miloševič fmatra. da 6 svojimi dejanji na storil ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zakonom. Za njim je bila zaslišana obtožena Nada Benič, sestra glavnega obtoženca dr. Dragutina Jovanoviča, ki je vršila ekspe-dicijo brošure. Izpovedala je, da je svoje delo vršra povsem mehanično in da ni vedela, o čem razpravlja brošura. Zadnja je bila zaslišana gosna Ljubica Kovačevi«:, pri kateri ie stanoval obtoženi Miletič. Njo dolži obtožnica, da je preje-k od nekega neznanca brošure v Ratarski ufici Vi jih izročila obtoženi Beroče vi. da 'fih Tazširi. Izpovedala je, da je to star1« na prošnjo svojega najemnika MiletSča. ki je znan letalec, zaradi česar je mislila, da gre za kako letabko literaturo. S tem je bilo končano zasliševanje obtožencev. Jutri pa se bo pričelo čiterji; ra zrnih »risov. Budimpešta, 21. septembra. Madžarski ministrski predsednik grof Karolyl, kd je po svojem predhodniku Bethlenu prevzel zavoženo državno gospodarstvo, se je kljub svoji znani in podčrtani flegmi naveličal svoje funkcije in je danes podal ostavko celokupnega kabineta. Na stoicu predsednika vlade jc s Ka-ro'.yJem sedel prvič človek bre» velikih gest in še večjiih besedi, mož, čegar izrazoslovje je preprosto tn enostavno, kakor je preprosta njegova večna angleška pipi-ca, ki je predse>dndk vlaide ni odložil niti na sejah ministrskega sveta. To občutno pomanjkanje spoštovanja do tradioiae je madžarske mogotce sprva iznenadilo, kasneje pa so ravno v vedenju grofa KarolyJa videli raalog, zakaj da sta vlada ln njena stranka v.ldno izgubljali na ugledu. Na zadnjem posvetovanju vodstva vladne stranke »o na grofa od vseh strani leteli očitki, da je brez temperamenta, dn ne zna poročati o važnih zadevah z dolžnim poudarkom globoke resnosti in da s u^ojo pasivnostjo daja pogum nasprotnikom vlade. Ko ?a so te besede izzvenele, 3« Ka.roIyi z neizrečeno mirnostjo vzel pi-pico iz ust in zaključil posvetovanje z na slednjim kratkim izrekom: >Vaše razburjenje, gospoda, je brez razloga. Položaj v državi ni slab in vlada si ne da predpisovati, v kakšnem tempu naj vrši posle.« Ti&dna krraa je bila s tem odgodena, toda le za teden dni. Flegmatlen} grof, fci v svo fi stranka ni priljubljen, je moral ostaviti državno krmilo, videč, da se njegovi večini le preveč coži po sijaju Bethlenovib časov. Težko si je zamisliti, zakaj je vladna večina, sestoječa rz veleposestnikov, vele-Jrvdustrijcev, aristokratov in visoke birokracije, tako zelo nasprotna svojemu dosedanjemu šefu. Saj je vendar kljub svoji okoreli flegmi in mirnosti Izvedel polagoma vse, kar si je želela ta odlična druščina. Nasprotnike je zatiral vsaj tako krut-) in brezobzirno kakor Bethlen, pa tudi v zunanji politiki ni niti za las opustil prav-ca svojega predhodnika, ki je stal na čelu države potoih deset let. Grof Karolvi pač ju mož po okusu madžarske gospode. Nič plemiškega sijaja ni na njem, nobenega pravega efekta ne napravi njegova pojava in njegovi govori niso kar nič sLlčn! lepo-rečniin fanfaronadam, ki so bile doslej že ustaljen atribut predsedniškega mesta in mož, Iti ga zavzemajo. Vrhu tega ima grof celo kompromitujoče sorodstvo v znanem grofu Karolyju. ki živi kot emigrant v Inozemstvu in ki mu precej upravičeno očitajo boljšerviške tendence. NI čuda, da so se pod njegovo vlado začeli živahneje feibatj nasprotnik} in celo prijateljii so postaLi močno uporni. Slične izbruhe je znal Bethlen vedno potlačiti, pod Karolyjem pa so dan za dnevom pro nicale v javnost razne neprijetnosti, ki so bile prav za prav že davno Likvidirane. Skoro pozabljeno afero ponarejevalcev frankov je .posvetil sam princ Windtsch-graetz, ki je po zelo udobno prebitem zaporu zahteva! svojo popolno rehabilitacijo "r družbi in državi, grozeč, da sicer izne.se v javnost čisto resnico, fci bo bolno zadela daleko višje osebnosti, še prej je velikodušni zaščitnik madžarske svete krone lord Rothsrmare prav nediskretno izdal tajnost, da so mu vplivni in odlični krogi Iz Madžarske ponusjald staroslavno krono sv. Štefana Lord je ponudbo odklonil, lz>-javil pa je svojo pripravljenost, da da Madžarom svojega sina, da zasede osiroteli prestol. Madžarska legitimristi habsburške smeri so se prestrašili, pa tudi madžarski javnosti kandidatura lordovega sina nd bila baš povšeči. Rothermere Je sicer zaslužen za Madžare, ali on je potomec Abrahamovega rodu Ln njegov »in gotovo ne sodri na apostolski prestol, ajemu na glavo pa takisto ne svetniška krona s križem. Pri tej priliki je prišlo daHje na dan, da so zopet druge skupine legitrimistov jemale v poštev možnost personalne unije z Rumunijo, pretebtavale, kako bi bilo s kakim princem iz angleške ali pa celo iz sa-vojske hiše. Povsod pa so dobili nezadovoljiv odgovor ln izgleda Habsburžana Otona, ki je med tem postal polnoleten, so postali zopet boljši, dasi je Rothermere obljubil, da bo kralja iz rodu Davidovega opremil z denarnimi sredstvi, kakršnih Oton nlt.i z daleka ne zmore. Madžari so tedaj s svojo krono prav pridno torošnja-rili, kar v notranjosti gotovo ni nacravil-o dobrega dojma. Neposredni povod za Karolyjevo ostavko pa so dali nedvomno razločni znaki, da se vladna večina krha; tega bethlenovci niso mogli miimo gledati. Pri nadomestnih vo Iitvah v Mezoesatu je proti ministru po Ijedelstva zmagal kandidat stranke malih kmetov, ki ji načeluje opozicijski poslanec Easton Gaal. Pod Bethlenom se kaj »ličnega nI moglo dogodrtti, Karolyji jpa je tako popustil vajeti, da je v Mezoesatu propadel aktiven minister proti malemu kmetu, pristašu izredno marljivega Gaala. Enotna stranka, Bethlenova tvorba, je doživela občuten poraz, ki ga pripisujejo vladni mogočnlki »nezaslišanemu terorju« kmetov, kakor da je Gaal imel na svoji strani ves uradni aparat Agrarno krilo vladne večine je moralo čuti bridke očitke od inidiustrnjcev ia plemiških latifundistov, naposled pa je bila vsa krivda pripisana grofu Karolvjn, češ da nima dovolj energije, da bi stranko obvaroval pred razpadom in pred sramotnimi porazi Vse Je prevzel strah za vladno večino, ki jo je ustvaril Bethlen, in združenim zahtevam se .predsednik vlade nd mogel in rui hotel več ustavljati. Vnrašanja, kdo bo KarolyjeEgipt« je b!l potopljen med svetovno vojno. JiLstifikacija vohuna v Varšavi Varšava, 22. septembra s. V varšavski trdnjavi je bil snoči ustreljen 22-letni vojak poljskega brzojavnega polka, ki je bfl po dvadnevni razpravi zaradi vohunstva obsojen na smrt. Obsodba je btla takoj izvršena. Drzen romarski napad v zagrebški okolici Zagreb, 22. sept n. Sbčen roparski napad. kakor nedavno v Zaprešiču, kjer so roprrji najprvo izropali trgovino trgovca Cvetkoviča in mu nato zažgali hišo, je bp v pretekli noči iznTŠen v Gornjem Tr^ovi-štu. Doslej še neznani roparji so splezali skozi okno v trgovino trgovca Stjepana Vogrinščaka, jo izropali. nato pa zažgali. Trgovec in njegova družina, ki so jo roparji zaklenili v sobo. so se komaj rešili. Trgovina je pogorela do tal, tako da se ne da ugotoviti, kakšno b!a*er za 1 do 10 stopinj, najbolj v Gorskem Kotnru. Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma južen veter, oblačno, kasneje deževno, temperatura se bo dvignila Nov trgovinski sporazum z trčijo Omogočen je trgovinskega prometa kljub deviznim omejitvam - Sporazum stopi v veljavo v soboto - Nov način kompenziran ja Beograd, 22. septemb1*. p. Danes je bil podp.san dopolnilni trgovinski dogovoT z grško republiko v Atenah. S tem dogovorom se izpopolnjuje pogodba o trgovini in plovbi z dne 21. novembra 1927. Dopolnilni dogovor stopi v veljavo 24. septembra t. 1. Minister za trgovino in industrijo gospod Ivan Mohorič je dal o tem vašemu poročevalcu naslednjo izjavo: Od tistih dob. ko se je sklenila prvotna pogodba z Grčijo, to je pred 5 leti, so se ra/mere v mednarodnih trgovinskih odno čajih temeljito izpremenile Skoraj z vsemi državam: so nastale motnje na gospo darskem in finančnem polju; te m°tnje so se izražale v izrednih zaščitnih ukrepih Teh ukrepov se je morala končno poslu-žiti spomladi tega let« tudi Grčija. Uved-I* j« sistem kontingentiranja uvoza m omejitve deviznega prometa. Vse te upravne odredbe so tudii z« naš izvoz ustvarile nov položaj, k; je nujno zahteval nove sporazumne ureditve obojestranskih go epodarskih odnošajev. Upoštevajoč vse to. posebno pa hudo gospodarsko situacijo na našem ju«u. ki io je znižanje kupne sile grškega kupca in izprememba trgovinskega režima posebno prizadela, je naša vlada gledala na to. da s pogajanji doseže kar najugodnejše po goje za izvoz z našega r^ga. Ta stremIje aja so obrodila popoln uspeh. Kako potrebna so bila nova pogajanja se vid» že i r tega. da ie naš izvoz v Grčijo, ki je leta 1930 znašal okoli 410 milijonov dinarjev, lani padel na 256.8 milijona Din. v prvem polletju teda leta pa na 52.17 milijona Dm to ie skoraj za četrtino izvoza leta 1931. Razen tega ta izvoz niti od daleč ne ustreza izvoznim potrebam našega jug«. G>avno vprašanje, ki ga je bilo treba urediti v pogajanjih z grško vlado. 6e je nanašalo n« devizne ureditve V pogajanjih se je skušalo, da se z Grčijo zagoto vr svoboden transfer deviz, ki izvirajo iz izvoza naiih proizvodov v Grčiro. V teh prizadevanTih smo naleteli na razne tezko-fe. ker stremi danes Grčiia kakor mnoge druge države, zaradi nomanrkania tu tih plačilnih sredstev za tem. da bi pečeva'« uvoz tujerta blaga z izvozim »volih proizvodov S sporazumom, ki ga ie grško vlada ckVnila z našo državo, je bilo dolo čeno olačevan»e w> načelu komnenzacM Priznati je treba, d« je v »vogfrianiih z našo državo grSka v'adi pokaz*'.« n« iKotišo voljo in da ie v »Vviru stv-n-mih možnosti ustregla nsurm zahtevam. Skhmieni «nora-zum predstavlja kompromis med našim in grškim stališčem, po katerem se v trgovinskih odnošajih uveljavlja načelo delnih kompenzacij na ta način, da bo grška bon* ka za d^l vrednosti naših proizvodov, uvoženih v Grčijo, izdajala devize, dočim bo ostanek 6lužil za plačilo naših nakupov v Grči ji Da bi se omogočilo našim izvoznikom čim prejšnje realiziran je onega ostanka njihovih terjatev, ki je namenjen kot kompenzacijo za grško blago, je dogOvorejn v sporazumu poseben sistem plačevanja, s katerim se bo mogoče izogniti neprijetnosti Kompenzacijskih in klirinških sporazumov. Določeno je namreč, da bo grška banka izplačevala proti vrednosti tega ostanka naših terjatev v blagajniških benih, ki bodo služili za plačilo grških proizvodov, namenjenih za izvoz v Jugoslavijo. Ta boni bodo prenosni, kaT pomeni, da jih bodo naši izvozniki mogli prodati uvoznikom grškega blaga, v kolikor jim bodo potrebni, da pridejo na ta način do popolnega izplačila svojih terjatev. Grška banka bo izplačala bone. čim se ji predloži dokaz, da je bilo odgovarjajoče blago natovoTje-no za Jugos'avijo. Ta originalni sistem kompenziran ja se bo izvedel v najkra jšem času med Grško in našo Narodno banko ter se more pričakovati, da bo rodil dobre rezultate v praksi Kar se tiče režima uvoza v Grčijo, smo skušali v prvti vrsti zagotoviti potrebne olajšave za plasiranje živine, perutnine in žita ter poljedelskih proizvodov, ki jih r-.ore gTŠki trg absorbirati v ve^ji meri Z uporabo resnektfvnfb m«, ki so uzakonjene. se je grška vlada ne samo obrezala, da ne bo vršila disikrimiinacifle na škodo našega izvoza, netgo da bo v okviru obstoječega režima dala vise potrebne olajšave za uvoz predmetov, kri interesira-jo nai« gosoodarstvo, kakor so uvodoma našteti Posebne olaijšare so stavljene v izgled za drobnico, perutnino, fižol itd.: po-leg tega je gršfka vlada pristala na ukinitev kemične anarize pri uvozu našega, žita. kar je dosedaj zelo oviralo naš uvoz v Grčijo. Na ta način Je 8 tem sporazumom sago-fcovljena zaščita naših življenjskih Vi ter e-»ov r trgovini z Grčijo, zlasti za Južno Srbijo, ki je na tem najbolj zainteresirana. V naknado za te ugodnosti smo ml nri stali na raane olajšfTe pri uvozu iz Grčije. Tako smo v medah določenih carinskih kontingentov znatno znižali svoje ca-Hne za tipično grSke proizvode, kakor su-bo grozdje, smokve, masline itd. Sistem bonov bo omogočnl povečanje našega nakupovanja v Grčiji Gičfja je vaSeo koo- Ka^i kraji in Z državnega lahkoatletskega prvenstva v Zagrebu Judje Premiera sijajne veseloigre v Predsednik JLAS g. Ugrinič, obkoljen od sodelujočih atletov, pozdravlja zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra Levo zgoraj: Zmagovalca Slapar in Ko vačič (oba Primorje). Slapar je v metu kopja z 49.84 zasedel I. mesto in je določen V državno reprezentanco za Atene, Kovačič pa je v novem rekordnem času 35:04.2 postal državni prvak na 10.000 m. Desno zgoraj: Kovačič (Primorje) prispe V lepem finishu na 10.000 m kot prvi na cilj Desno spodaj: S teka na 10.000 m. Podpe-čan (železničar, Maribor), vztrajen to priljubljen tekač na dolge proge, je zasedel XL mesto. Za njim Koren (Maraton, Zagreb), zmagovalec na 5000 m. Čitaite tedensko revijo ) ŽIVLJENJE IN SVET« Film obilega smeha, zabave in razvedrila. Ljubezen, petje in novi podžigujoči šlagerji ANI OND3A Herman Thlmig Ralph Artur Rcberts Ob 4., U8 In % 10. Elitni kino Matica Telefon 2124 liko višje. Spoznal bo iz lastne skušnje, da ima jesenska tu ris tika marsikatero prednost pred poletno. Opozarjamo, da gre tu le za koče Osrednjega društva in so na-prošene tudi podružnice SPD, da istotako pravočasno obvestijo planince glede svojih koč. Planine v jeseni Med prijatelji ptlaiam je precej razširje-po mnenje, da se planinarenje« v višini nad 1500 m neha nekako z Malim šmarnom. To je popolnoma zmotno. Prav v Septembru in oktobru je turizem tudi v (višini nad 2000 n. celo prijetnejši kakor y vročem poletju. Že to je velika prednost, da te ne tlači huda zagatna vročina z nahrbtnikom vred k tlom. Zrak je veliko bolj .čist in svež, pogled v daljavo pa jasnejši, kakor ob kateremkoli julijevem ali avgu-jstovem jutru. KdoT hodi rad sam, ga Jeseni nihče ne bo moril z gospodarsko krizo iin z drugimi dnevnimi vprašanji, katerim je -ušel v gore. Tudi mu ni treba dirkati, da •si zagotovi prostor v koči. Pod gostoljubno streho mu je zagotovljeno ležišče po tnjegovi mili volji, in prav nič se mu nI treba bati, da bi ga zbudilo iz sladkega »panja huron^ko kričanje, s katerim neka-tteri nevz,gojeni »prijatelji« planin naznanjajo svoj prihod ob vsakem dnevnem in nočnem času. Tako najde planinec v jesenskih mesecih v gorah največ lepote, svežega zraka in miru. Marsikoga plaše kratki dnevi. Ta ovira pri nas ne pride več v poštev. Brez luči imaš najmanj dvanajst svetilih ur na razpolago. V tem času pa že lah-Uco prideš do strehe. SPD je vse to upoštevalo, zato je odredilo, da ostanejo do nadaljnjega odprte še tele koče: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča >?a Vršiču do 36. t. m., od tega dne dalje pa le ob sobotah in nedeljah, dnevom pred praznikom in na praznik do vštetega 1. novembra. Kdor želi kočo posestiti med tednom, naj se oglasi zaradi ključev pri £e. Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Za Vratih velja l*to. Glede regorju Lahu, Aljažev dom v Vratih vel), ključa se je ziglasiti pri G Vodniku v Mojstrani. Triglavski dom na Kredarici bo odprt do 26. t. m., od tega dne dalje pa ob sobotah in nedeljah do vštetega 16. Oktobra. Za poset doma med tednom se je oglasiti pri oskrbniku Francu Šestu v Srednji vasi v Bohinju. Koča pri Triglavskih jezerih bo odprta do 1. oktobra, kdor jo potom želi posetiti. naj 3e zglasi pri oskrbnici Ivanki Ž van o vi v Srednji vasi v Bohinju, Staničeva koča, Aleksandrov dom in Vodnikova koča so zaprte. V Karavankah: Kadilnikova koča bo odprta do 26. t. m., od tega dne dalje pa le ob sobotah in nedeljah, kakor koča na Vršiču. Glede poseta med tednom se je zglasiti zaradi ključev pri Heleni Medja, Sv. Križ - Planina nad Jesenicami. Glede Spodnje koče na Golici velja isto kakor za kočo na Vršiču. V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini, Dom na Krvavcu so vse leto oskrbovani. Cojzova koča na Kokrškem sedlu in Kamniška koča na Kamniškem sedlu le ob sobotah in nedeljah do vštetega 16. oktobra. Glede poseta med tednom se je zglasiti zaradi ključev pri oskrbniku Doma v Kamniški Bistrici g. Petru Uršiču. Češko koča na Ravneh je zaprta. Malnarjeva in Orožnova koča na črni prsti sta do nadaljnjega odprti in oskrbovani. Krekova koča na Ratitovcu Je zaprta. Vse leto sta odiprta in oskrbovana hotel Zlatorog in Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Kdor se pozimi zadovolji s Šmarno goro ali Sv. Joštom, naj porabi še lepe jesenske dni. dokler jih bo še kaj, in naj stopi neko- Smrt otroka v mlaki Murska Sobota, 22. septembra. Pred dnevi se je napotil svak posestnika 3ka,perja iz Doliča proti večeru po sodček žganja k nekim sorodnikom in je petletna Skaperjeva hčerkica hotela na vsak način za njim. Ker je že nastotpal mrak, so jo domači pridržali doma, a otrok je kljub temu neopaženo smuknil iz hiše in šel za stričkom. Ko se je kako uro za tem svak vrnil brez otroka, so domači prestrašeni začeli iskati malo begunko. Ko je šel oče skozi sadonosnik nedaleč od doma, je pogledal tudi v tamošn jo mlako in na grozo je opazil na površini vode otroško trupelce. Potegnil ga je h kraju in spoznal v njem hčerko Miciko. Na obupne klice nesrečnega očeta so prihiteli liudje, ki so skušali z umetnim dihanjem zopet spraviti deklico k življenju. A ves trud ja bil zaman. Vest o tragični nesreči je vzbudila iskreno sočutje za nesrečno družino, kateri je smrt v kratikem času ugrabila že tretjega otroka. Drzen vlom v samotni vasi Stari trg pri Ložu, 22. septembra. V noč: na ponedeljek je bilo vlomljeno v samotni vasi Vrhniki pod Racno goro, uro hoda iz Starega trga. pri zasebnici 90-letni vdkrvi Frančiški Pirčevi. Ženico je bilo v poslednjem času strah spati samo, ker je nedavmo umrla v hiši neka ženska. Vsako jutro je pripovedovala vaščanom, da prihaja k njej pokojnica iz groba, trka na njena okna in se ji prikazuje. Zato se je dogovorila s sosedovimi in prenočevala pri njih. Ko je v ponedeljek zjutraj spet šla od sosedovih v svoje stanovanje, je vsa preplašena opazila, da so bila vrata odprta. Zliikovci so svoj posel opravili najbrž s sekiro, ker so bili vsi tečaji odloinljeni in vrata razklana. V sobi je bila skrinja, v kateri je ženica hranila denar in druge vrednosti, razbita i.n po sebi vse razmetano. Tatovi so ji odnesli 8000 Din gotovine, mnogo obleke, 'perila, obutve in drugega. Zanimivo je. da vlomilci pustiili starki eno obleko, uro, par čevljev in nekaj denarja, ki so ga pustili na mizi, iz česar se da sklepati, da so bili o njenih razmerah dobro poučeni, kajti naslednjega dne bi morala iti ženica v Ljubljano po opravkih. Hoteli so se pač s tem pokazati velikodušne. Splošno prevladuje mnenje, da sta vlom izvršila dva nepridiprava, k.i sta se že dalje časa klatila po vasi in pri vdovi poizvedovala, če je sama, če iona kaj denarja in kje sipi. Zlikovca sta po izvršenem dejanju '.zginila brez vsakega sledu. Naše vrlo orožništvo jih marljivo zasleduje. Ogenj v občinskem uradu na Suhoru Metlika, 22. septembra Včeraj okrog 4. ure zjutraj je nastal požar v občinskem uradu na Suhoru pri Metliki, ki je und čil precejšnji del arhiva in banovinsikih taksnih mark v rednosti nad 200 dinarjev. Ogenj je bil kmalu udušen. Kako je začelo goreti, rui znano, vendar po vseh okoliščinah sodijo, da je nastal ogenj od kakega zavrženega cigaretnega ogorka V zvezi s tem požarom so se začele širiti razne govorice, zilasti ker je bila za ta dan napovedana revizija. Ugotovilo pa se je, da so vse take govorice brez podlage Občinski den»r in blagajniške knjige z vsemi prilogami in obveznicami so ostali skoro nepoškodovani in so omogočili potrditev, da o malverzaciii ni govora. Požar v Starošincih Cirkovce, 22. septembra. Pred dnevi je posestnica Peharjeva Neža v Starošincih v peči zadnje sobe močno zakurila z namenom, da posuši nekaj sadja. Nato pa se je napotila na bližnjo njivo na delo. V tem času je njen mož ostal v hiši ter čital neke knjiige. Ko je čez nekaj časa zavohal dim in se ozrl okrog, je videl, da je hiša v plamenih. Ogenj se je hitro širil in poleg hiše uničil še kolarnico in svinjak. Zgorelo je tudi nekai pohištva in obleke. Zakonca sta si hišo kupila šele 1. 1928, in je za nju nesreča tem večja, ker nimata drugega premoženja. Kakor je posestnica izpovedala, v tisti peči še ni nikdar kurila, odkar sta kupila hišo. Zato sodijo, da je biila peč pokvarjena in da se je zaradi tega morda užgal dimnik. Dve hudi nesreči Ljubljana, 22. septembra. V sredo in četrtek sta se pripetili zopet dve hudi nesreči, katerih žrtvi so morali prepeljati z reševalnim avtomobilom v ljubljansiko bolnico. V sredo popoldne je na Smartinski cesti Pečnikarjev avtobus podrl 74-letno starko Amalijo Gogalo Starka je hotela tik pred avtomobilom čez cesto, ker pa je menda naglušna, je pa preslišala signale in je prišla naravnost pod kolesa. Pri padcu si je zlomila desno nogo, nalomila pa tudi več reber. Potrebno pomoč ji je nudil najprej pozvani zdravnik, nato pa so jo prepeljali v bolnico. V Škofljici se je včeraj popoldne precej hudo ponesrečil 15-Ietni mizarski vajenec Jože Bizjak, zaposlen pri mizarskem mojstru Andlovicu. Zašel je z desno roko pod cirkularko. ki mu je štiri prste popolnoma odrezala. Fant je bil šele 7 dni v službi HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČICEVEM TRGU Tekoča topla to hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah to ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 219 RESTAVRACIJA BURZI Plastnik i Rršner, Zagreb Draškovičeva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo in ostale pijače po najnižjih cenah. 243 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB, GAJEVA ULICA ST. JI. TELEFON 7*35. Iajam&eno tisi« »obe po 25—35 Din. tVvovrsina ao-maia tuhimja. Izbrana naravna vm». Velik ia filaden m. Pri bivanju preko Ž4 ar 15 % popusti. — Pri-poroS« «• l&smii DJURO PAJ1C. 861/s HOTEL „AST0RIA" ZAGREB, Petrinska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z , vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše to najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 Vsaka modra in odlična dama uporablja za vsakodnevno intimno toaleto in zanesljivo nego čistosti v salini kopališča Ischl pro-izvajano milodišečo sol za izpiranje ISLA-IZPLAKOVALNO SOL (ISLA SPtLSALZ) Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah to parfumerijah. Za Jugoslavijo: »Paracel-sus« Zagreb 3. 311 jlmpregno' ščetke so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravjf 9 krat odlikovane. ,Impregno" tovarna hfgijenskih. fcčftk, Zagreb, Langov trg 4. Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, ki je izvrstne kvalitete. 317 Velika vas v praznovernem strahu Novi Sad, 22. septembra. Dandanes pač ne bo dosti primerov, da bi praznoverje zbudilo toliko strahu, kakor se to že več tednov dogaja v vasi Tri-ovče blizu Petrovca. Mlada vaščanika Zi-vana Miihajlovičeva je že več tednov v čudnem duševnem stanju. Več dni zaporedoma je popolnoma normalna. Opravlja svoje dela ter ji ne bi nihče prisodil kakih duševnih motenj, kar naenkrat pa začne ■histerično vpiti in se smejati ter begati skozi vas, dokler tak napad kar naenkrat spet ne mine. Sprva se je zaradi takih napadov vznemirjala samo rodbina, kmalu pa se je začela za revo zanimati tudi vsa vas, kajti žena je med svojimi histeričnimi napadi vsem razlagala, da jo obiskuje nekakšen duh iz potoka Mlave. Ta nadnaravni poset-nik je lep, sveti se kakor luč in ima velika krila, da se dvigne iz vode, popne najprej visoko nad hišo, potem pa se spusti k njej. Vaščani so sprva pomilovalno poslušali tako zmedeno besedičenje, kmalu pa so se začeli oglašati tudi drugi, češ, da so sam) videli »krilatega zmaja«, ki obiskuje Z.i-vano. Z i van a je »krilatega zmaja« začela imenovati Jovo in pripovedovala je po vasi, da se je v njo strašno zaljubil ter da jo hoče po vsej sili vzeti s seboj v prekrasni dvor, ki ga ima nekje na dnu vode. Med svojimi napadi je nesrečna žena vedno tudi zaklinjala sorodnike in sosede, naj ji pomagajo, da se ne bo prepustila krasnemu za-peljiivcu, ker ne bi rada zapustila moža Fantom »krilatega zmaja« je postal gospodar cele vasi. Deloma so blodnje nesrečne ženske nalezljive, deloma pa so nekateri vaščani krilatemu zmaju pripomogli do splošne oblasti na ta način,, da se je ta ali oni po prekrokani noči, ki je prišel domov, da sam ne ve kako, zagovarjal, da ga je zapeljal »krilati zmaj«. Tudi razni tatovi in drugi nepridipravi so že izvršili svoje nečedne posle na rovaš »krilatega zmaja«, sledica tega pa je, da je velika vas ta-oj, ko se zmrači, kakor izumrla. Pred par dnevi so z Zivamnim možem vred še razni drugi sorodniki in sosed ie organizirali pravo stražo, ko so že zjutraj opazili, da dobiva Zivana spet svoj napad. Možje so se utaborili na dvorišču in okrog hiše. da bi enikrat razčistili prikazen »krilatega zmaja«. Žena je tekom dneva res zapadla v svoje čudno stanje in možje so jo zaprli v sobo, kateri so temeljito zagrnili vsa okna. V zaprti in zastrti sobi j j žena vpila in razgrajala do pozne noči, kar je tako vplivalo na stražarje, da so se razkropili na vse strani. Drugo jutro so ftripovedovali, da so naenkrat ugasnile vse uči v hiši, nad seboj so pa baje videli neko čudno žarečo in krilato prikazea. ULTURNI PREGLED Oton Župančič o slovenstvu V pravkar izišlem septembrskem zvezku > Ljubljanskega Zvona« je objavljen na uvodnem mestu mojstrski esej Otona Župančiča »Adamič in slovenstvo«. Značilen primer ameriškega pisatelja slovenske krvi Louisa Adamiča je vzpodbudil našega pesnika-pr-v.ika, da izpregovori k mnogim vprašanjem, ki so se mu zastavila v zvezi z Adamičem: o problemu naših izseljencev sploh, o Adamičevi usodi, o njegovem književnem razvoju, o njegovem slovenstvu in amerištvu. pa tudi o marsičem drugem: o prvih Ameri-kancih iz Bele Krajine, o spominih na svojo mladost, o vprašanju slovenstva in njegove »obrambe«. Slednje je posebno zanimivo. G. Oton Zupančič piše med drugim tole: Pri nas so vstali zadnje .čase budni stražarji. ki so v silnih skrbeh za to notranje slovenstvo, ki je sploh neizgubljivo. In v imenu te skrbi in tega strahu so preganjali Putjato. preganjajo Gaveilo, Kaikavca, torej nekakega vsaj po pol Slovenca. Za tisti veliki strah pa, ki je šel skozi vsako zavedno s'ovensko srce. ki je mučil vse naše velike ljudi, ker niso mogli zapreti oči pred dejstvom, kako se slovenstvo od zunaj kruši. kako se zožuje območje slovenskega jezika, za ta opravičeni strah so privlekli iz nerazumljivih traktatov tolažbo, češ, število ni nič. vse da je duh. Kakor da živimo v nekakem mističnem kraljestvu duhov. Toda naš jezik živi na tem in tem tesnem in raska-vem materiialnem prostoru, na oglišču in terišeu treh, štirih raznih kultur, in tu trpimo kakor opestniki. Tu poglej, tu pomisli, tu navri! Tam pa, kjer se ni bati, se ne boj. In ne omejuj možnosti, ne oviraj bodočnosti. Kako radi to ubogo slovenstvo utesnjujemo-Vsakdo ga hoče prikrojiti po svoje in mu določiti pravi, prisilni slovenski tir. Nekaterim je slovenstvo katolicizem, drugim na-prednjaštvo, onemu otožnočit, liričnost in ne vem, kaj še. Tako nas hočejo opredeliti in utesniti za vse večne čase. Ali niso ti naši opredeljevalci prav tako kratkega pogleda kakor tisti nemški poslanec, ki se je norčeval iz Slovencev: Kaj boste vi, ki povežem vso vašo literaturo v eno samo ruto!« Ti ljudje bi bili trdili pred Prešernom, da Slovenci nimajo daru za liriko. pred Aškercem, da niso za epiko, pred Cankarjem, da ne vedo ničesar o podzavesti. FTed tisoč leti bi bili rekli, da je bistvo vsakega Slovenca paganstvo in bi mu bili branili v imenu slovenstva vstop v krščanstvo, ker je pomenilo takrat evropsko kulturno enoto- Kakor da je narodnost srednjeveški ceh. V večnem strahu za slovenstvo ga ože in ože in potiskajo na tisto deščico, na kateri sami stoje. Resnično slovenstvo pa živi po svoje in uhaja na vse strani iz umetno postavljenih pregraj. Od nekdaj so tekle vse svetovne struje skozenj in mu puščale svoie sledove. In teko danes in bodo tekle jutri. Slovenstvo reagira na vse te vplive po svoji vitalnosti, jih sprejema ali odbija, si jih prisvaja in asimilira, se z njimi kuži, boleha od njih — a to ie življenje. In tako je slovenski človek vsepovsod, kjer se orje in žanje in kosi. kjer se koplje rude iz zemlje, pri stro- jih v tovarnah, pri stavbah, na vseh frontah človeške borbe, telesne in duševne, navdušen ali potrt ali top v avstrijskih polkih, zaveden v četi Petra Mrkonjiča, pod Tara-bošem in v Dobrudži, na tej in oni poluti 6veta moli in kolne, medli in veseljači, dela in lenari, pomaga in slepari — živi. In ne izprašuje modrijanov, kaj je pravo slovenstvo. 0 baron Jurij Vega, iz Moravč doma. ali si sestavil svoje logaritme za svet ali za Slovence? Sam Bog, da se svojega slovenstva nisi zavedal, zakaj svet bi ti bil pretipal jetra in obisti, našel v tvojem jajcu slovensko dlako in s stališča budnih stražarjev zavrgel stvoje tablice in te ne bi bil v zvezde vkoval. Res, v tem budnem stražarstvu vidim jaz nevarnost za našo miselnost, da naj se družijo in spajajo in plode naše ideje po nekakem duševnem incestu, ki nas utegne dovesti v osamelost in ozkosrčnost, da ee bomo smatrali kakor Izraelci za izvoljeno ljudstvo in vse, kar ni prebilo preizkušnje pred stražarji, za nečisto in zavrženo. Svet bi nam moral vračati in nas izločiti iz vse-občnosti. Jaz vsaj čutim, kako je to pojmovanje slovenstva nestrpno in megalomansko o, in tako jalovo. Daleč od prešerne samozavesti, rojeno iz strahopetstva in precenjevanja samega sebe.c V duhovitem eseju 0. Zupančiča so tudi nekatere krepke misli o naši literaturi. Na pr.: »Pri nas namreč je puščoba estetska dogma, in dolgočasno pisanje velja za modrost. In tako se toliko naših pisateljev mota in mota po nekakšni skrivnostni megli in ne vidi iz nje, in ubogi čitatelj ne vidi vanjo in ne najde vanjo — a to je pri nas globokoumje«. Pesnik »Samogovorov« tudi čuti, da je iz naše literature izginil smeh in se mu naša knjiga zdi >kakor da si pri črni maši in liberi«. Nato pravi: »Mar nas je teh borih sto let kniižno umetniške kulture tako izmučilo, da bomo proglasili cmeravost za naše značilno svojstvo? Propast zapadne-ga sveta, 6penglerski sodnji dan tudi za nas, ki smo komaj zadihali in tako radi poudarjamo, da smo mlad, krepak narod?«... Naš problem: urediti sedanjo državo, najti pravilno in pravično razmerje do Srbov in Hrvatov, do naših narodnih manjšin, do sosedov na severu, zapadu in vzhodu, to je naloga za mlade misleče glave, težka, a vesela, ki te utegne bodriti k smehu, saj ga je toliko raznih stopeni, da navsezadnje nadomesti tudi solze in srd, ako brez tega ni mogoče«. Mimo tega so izšli v septemberskem zvezku »Ljubljanskega Zvona« razni drugi in-teresantni prispevki. Tako je pesnik Alojzij Gradnik zastopan s prevodi iz orientalske lirike (Amr Ibu Kulthum, Harum Al Rašid, Mevlana Dželaledin Rumi, kalif Vazid Ibn Moanja i. dr.) Louis Adamič je prispeval (v prevodu Griše Koritnika) svojo novelo »Žena iz Dalmacije«. Josip Vidmar razpravlja v kritičnem eseju »Vprašanje Cankarjevega nazora« o enem izmed poglavitnih problemov nastajajočega »Cankaroslovja«. Anton Ocvirk opisuje v daljšem članku svoje pariške večere pri ruskem pisatelju Alekseiu Remizovu ter karakterizira njegovo delo in miselnost. Izvirno liriko je prispeval Vinko Košak. Nadaljuje 6e novela Miška Kranjca »Sreča na vasi«. V Obzorniku označuje Fran Albrecht poezijo Alojzija Gradnika — ob petdesetletnici tega našega odličnega pesnika. Anton Ocvirk je posvetil tople vrstice spominu Petra Pajka. Med književnimi poročili je kritik Josip Vidmar krepko obsodil Preelje-vo prozo »Zvodnik«, isti ocenjevalec presoja Velikonjeve »Otroke«. 0 knjigah Mladinske Matice poroča Lojze Zupane, dr. Boris Fur-lan pa ocenjuje Gosarjeve »Razprave«. V pregledu je I. A. G. odklonil Andrejkove prevode »Aus slovenischen Dichtungen«. Zaradi res tehtnega in pestrega gradiva je septembrski zvezek »Lj. Zvona« eden najzanimivejših tekočega letnika. »Naša knjiga«. V založbi agencije »Avala« izhaja bibliografski mesečnik »Naša knjiga«, edin časopis te vrste v naši državi. Potreba takega stalnega pregleda knjižne produkcije v Jugoslaviji je tako očitna, da sploh ne kaže izgubljati besed o opravičenosti tega lista. »Našo knjigo« urejata prof. Dušan Pavešic in dr. Stanislav Zupič in v glavnem uporabljata podatke Narodne biblioteke v Beogradu. Umljivo je, da bibliografija »Naše knjige« vzlic resnemu prizadevanju obeh urednikov zaradi pomanjkljivosti virov in primitivne bibliografske organizacije v Jugoslaviji ni popolna in ne vedno točna, pa bi v tem pogledu želeli izpopolnitve. Dmgo vprašanje je, kdaj bo mogoče »Našo knjigo« tako razširiti, da bo prinašala podrobno bibliografijo, razdeljeno po posameznih panogah. Koliko dragocenega gradiva izhaja po revijah in listih in kdo naj ima vse to v evidenci, kdo naj skrbi za prepotrebni pregled? »Naša knjiga« bi bilo prva poklicana za tako bibliografijo, toda kako bi ob sedanjem obsegu sploh mogli misliti na takšno razširjenost njenega programa? Za sedaj so z »Našo knjigo« storjeni prvi začetki skupne jugoelovenske bibliografije, vse drugo pa je vprašanje bodočnosti. Vsekakor bi bilo treba najti sredstev za popolnejši bibliografski časopis, ki ea krvavo potrebuje vsa naša znanost in publicistika. B e I i zobje: C h I o r o doni Domače vesti ♦ Kraljev dar za gradbo bolnice v Beli Palankl. Maršal dvora je bansko upravo v Niišu obvestil, da je Nj. Vel. kralj daroval 100.000 Din za gradbo bolnice v Bell Palanki. + Vojaške vesti. Po Vc-jnem listu sb prl-deljeni na službovanje: kapetan korvete Arnold Meulička kot prvi oficir na kr. brodu »Dalmacija«, kapetan korvete Ivan Kern kot iprvi oficir na kr. brodu »Dubrovnik t, poročnik fregate Josip Saksida kot vršilec dolžnosti ordonančnega oficirja komand an i a mornarice, inženjerski podporočnik Ivan Bujtša kot vodnik 1. pijonirske-Dffl polku, pehotni kapetan 1. razreda Aleksander Kostič pa na službo v komandi mariborskega vcjnega okrožja za posle na regrutovanju. ženitev je odobrena: pehotnemu poročniku Franu Birnatu z gdč. Lu-ji®o Levingerjevo, hčerko zavarovalnega uradnitka družbe »FeDlks« v Pančevu; in-tendantskemu poročniku Borisu Kuret/u z g-dč. ftvantfo Dovganovo, hčerko poštnega •uradnika v Postojni; pehotnemu poročniku Dušanu Janakoviču z gdč. Justino Mli-naničevo, hčerko trgovca v Maribora, 'n strojnemu poročniku Ma^-tinu Potočniku z gdč. Marijo Weinhardtovo, hčerko učitelja rr Rogoznici v dravski banovini. ♦ Akademikom. Ves čas vpisovanja bo poslovala v avli ljubljanske univerze in rxr*d kvesturo informacijska pisarna, ki bo dajala potrebne informacije. Prav tam se bo pobirala članarina za Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze, ki je najvišja akademska organizacija na ljubljanski uni-rverzl in ki nuidii akademikom številne ugodnosti (olajšave pri nakupovanju knjig ln fotografskih potrebščin, posredovanje SPrlweis in Cefan Harry Hardt Is Marltnsra a— Mariborske mestne osnovne šole imajo letos rekorden obisk, tako da postajajo učilnice skoro premajhne. Vpisalo se je 2.312 otrok, in sicer 1.257 dečkov in 1.056 deklic. Na posamezne šole cdpade: I. deška 180, II. deška 137, m. deška 501 in IV. deška 324 učencev; I. dekliška 228, II. dekliška 477, IIL dekliška 148 ta IV. dekliška 203 učenke. Na vadnici je vpisanih 115 učencev in učenk. a— Tudi po prvem oktobru lahko poravnajo prvi cbrok abonmaja abonenti mariborskega Narodnega gledališča, kakor sporoča gledališka uprava. Na razpolago je še precej boljših sedežev, katerih cene pa so v abonmaju zelo nizke. Prijave se sprejemajo le še danes ta jutri, ker bo jutri zvečer ob 20. že otvoritvena predstava, Cankarjeva kemedija »Za narodov blagor«. a— Ob priliki gozdnega teka, ki ga bosta priredila Mariborski smučarski klub ta SK Maraton v nedeljo 25. t. m. dopoldne na progS Ruška koča—Pohorski dom. bo preskrbela uprava Pohorskega doma za vse tekače in udeležence te zanmive svojevrstne prireditve za najudobnejše in naj prijetnejše bivanje sredi zelenih pohorskih gozdev. a— GOrriovniki bodo imeli v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne v deški meščanska šoli VTI. občni zbor rodu Severnih Wig-wamov. Udeležba je za člane obvezna, prijatelji dobrodošli. a_ Velika razstava perutnine. V času od 5. do 7. novembra bo prired-lla selekcljSka zadruga za rejo perutnine v Mariboru pod pokroviteljstvom župana dr. Lipo Ida in v okviru drugih jubilejnih prireditev na verandi tukajšnje pivovarne Union veliko razstavo kokoši štajerske pasme, rac, gosi in puranov. Z razstavo bo združen tudi posebni oddelek s predmeti, ki se uporabljajo pri reji perutnine, tako kontrolna gnezda, napajalniki, umetne kokle, valilni aparati, tehnice za jajca Itd. Vabijo se vsi rejci navedenih živali kakor tudi trgovci, obrtniki in tovarnarja, da se s svojimi živalmi oziroma iadeLki udeleže razstave, katere se morajo udelež-iti tudi kmefnjski rejci, ki ne vodijo nobene kontrole. Za najboljše živali so določene nagrade od 500 do 100 Din. V času razstave bo v nedeljo 6. novembra poseben perutninarski -tečaj, na katerem se bo predavalo o najvažnejših vprašanjih perutnina.rstva Vse podrobnosti glede udeležbe dobe interesenti pri zadrugi za rerjo perutnine v Mariboru, Slomškov trg 1. a— Tlakovanje mariborskih cest ta ulic je že v polnem razmahu. Trenutno se tlakujejo z drobnimi granitnimi kockami Einspilerjeva ulica in Dovozna cesta na tovorni kolodvor. Kanalizacijska dela severnega kosa Aleksandrove ceste bodo v kratkem končana in se bo takoj tudi tam pričelo tlakovati. Traktorji mestnega gradbenega uiada so v zadnjih treh tednih na-vozili na Trg svobode in v Marijino ulico velike kupe kock in robnikev, s katerimi bodo uredili in tlakovali v bližnji bodočnosti še Grajski trg, severni del Vetrinj-ske ulice m Sodno ulico. a_ Občuten padec temperature. Zaradi predvčerajšnjega dežja, ki je trajal z nezmanjšano silo tudi vso včerajšnjo noč, je temperatura v Mariboru padla od 26 na 10 stopinj Celzija nad ničlo. Včeraj zjutraj so se ljudje pojavili že v površnikih in ceao v su-knjah na ulicah. a— Nesreča pri delu. S pripravljanjem crodja m ostalega potrebnega za bližajočo se trgatev je bil predvčerajšnjim zaposlen viničar Anton Neuwirth v Kammci pri Mariboru. Ko je ravno popravljal vrata, vodeča v shrambo s stiskalnico, so se vrata snela s tečajev in padla viničar ju na glavo s tako sile, da so mu povzročila veliko rano. Tudi Neuwirtha so morali prepeljati na zdravljenje v mariborsko bolnico. a— poskuSen samomor. V sredo popoldne okrog 15. je prišel v Plavčevo gostilno v Splavarski ulicd 26-letnl delavec Anton V., stanujoč na Koroška cesti, in naročil nekaj pijače, takoj nato pa odSel v gostilniško stranišče, kjer le v samomorilnem namenu izpil znatno množino lizoia. S prazno steklendco se je vrnil v gostilniški lokal, vrgel steklenico skozi okno na cestc, da se je razbila in se zgrudil v silnih bolečinah na tla. Ker je močno smrdelo po 1-izolu, je bilo jasno, da gre za po- Grenčica Runyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Za gostilne in restavracije specijalne TESTENINE $turm, SiSka, Celovška 34 11565 _ skus samomora. Mladega kandidata smrti so prenesli nemudoma ns. bližnjo reševalno postajo, cdkoder ga je avtomobil prepe-]jal v bomico, kjer so mu izprali želodec. Upati je, da bo okreval. Vzrok obupnega dejanja je baje nesrečna ljubezen. a— Nesrečen padec e drevesa. Predvčerajšnjim popoldne je padel na Pcbrežju med obiranjem sadja z jablane 59-letni upokojeni železničar Henrik Prater tako nesrečno, da se je nevarno poškodoval na desni štreni telesa Nalomljena oziroma deloma zlomljena ima nekatera rebra. Zdravi se v javni bolnici. a— Skrajno neokusni in prav vaški izgledajo stoteri lepaki vseh mogočih velikosti in oblik, od skromnih listov o oddaji sob, sprejemu dijakov na stanovanje ta hrano ter prodaji kakega malenkostnega predmeta pa do velikih športnih in drugih prireditev, ki so nalepljeni ali nabiti po vsem mestu na hišnih zidovih, ograjah, plotovih in drevju. Saj vendar že dolgo velja tozadevna prepoved mestnega na-čelstva, pa je oči vi dno nihče ne spoštuje. Gotovo bo mesto izgledalo brez teh »okraskov« lepše kakor pa z njimi. a— Tatvine koles se nadaljujejo. Predvčerajšnjim popoldne je bilo ukradeno mesarskemu pomrčr.iku iz veže njegovega stanovanja v Tattenbachovi ulici št. 2. 2000 Din vredno moško kolo znamke »Puch« s tovarniško številko 528.086. Kolo je bilo zavarovano pri tukajšnji specialni zavarovalnici »Kr lozaščiti«, ki bo oškodovancu krila vso škodo. a— Kaznovan vlom. Pred raslim kazenskim senatom okrožnega sodišča je b!l včeraj obsojen 40-Ietni mizar Ferdinand Razboršek iz Slovenske Bistrice na 16 mesecev robije ta triletno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je ;£tcs 7. junija vlomil v vtaičarijo Karla KukovKa v Kovačevi vasi ta odnesel vse, kar se je sploh delo odnesti. Skušaj je krivdo tajiti kljab terau, da so bili gotovi ukradeni predmeti pri fcfžnl preiskavi najdeni v njegovem stanovanju. Trdil je, da jih je kupil od nekega neznanca, kar pa mu sodniki n-so verjeM, ker je bil zaradi sličnih dfOiktcv že večkrat kaznovan. a—- Nabavite si čim prej srečke novega I. razreda 25. kola državne razredne loterije, ki jih dobite, dokler še traja zaloga, v podružnici »Jutra« v Mariboru, Aleksandrova cesta. Iz Litije 1— Velik gasilski manever litijske t upe. V nedeljo 25. t. m. ob 14.30 bo v Kostrev. niči velika okrožna gasilska vaja litijske župe pod vodstvom 78-letnega župnega načelnika Lajovica in tajnika Peterce. Udeležijo se društva Litija, Šmartno, Zavrstnik, štanga, Poljane, Breg, Jablanska dolina, Sv. Križ in novo ustanovljeni društvi Polš-nik in Javorje. Letos je priredila litijska župa več izletov in gre za tako marljivo delovanje zahvala načelniku in tajniku. Iz Trbovelf t— Krajevna organizacija JRDK za Doli i revo delavstvo. Krajevna organizacija JRDK je intervenirala pri Dukičevem podjetju, da bi bili tudi njegovi delavci deležni enake podpore, kakor je je bilo delavstvo TPD. Podjetje Dukič je upoštevalo želja krajevne organizacije in je določilo podporo, ki jo bo razdelilo med svoje delavce po naslednjem ključu: vsak delovni človek dobi 3 kg, žena 2 in otroci po 1 kg bele moke. Podpore bodo deležni vsi oni, ki so v juniju napravili manj kakor 24 žihtov aH 192 ur. t— Dela za ureditev modernega strelišč* so v najboljšem teku in bodo do srede oktobra končana, da bo strelišče slovesno otvorjeno 16. oktobra. Strelska družina šteje že lepo število članov, med njimi tudi ustanovne in podporne. Tisti, ki še nameravajo pristopiti, *iaj store to takoj, da bo otvoritev strelišča čim impozantnejša. Iz Ptuja j— XI. rpdni občni zbnr DruStva jngoslo-venskih akademikov v Ptuju se bo vršil ▼ soboto 24. t m. ob 17 v salonu Zupančičeve posti lne. Abiturijenti Ptuja in okolice se vabijo, da pristopijo k DJA v Ptuju; pismo-ne prijave sprejema odbor do 27. i m. Za člane je udeležba občnega zbora obvezna, gg. starešine vljudno vabljeni! j— Sezona s sadjem je že r polnem razmahu. Na ptujski kolodvor dovažajo kmetjo iz biižnje in daljne okolice dnevno po več vozov jabolk, ki so jih nakupili razni trgovci. Te dni je pripeljalo tudi več kmetov iz Rač vozove sadia, katero je bil nakupil neki trgovec. Moža pa so na kolodvoru zaman pričakovali in so se morali s polnimi vezmi vrniti. Nasedli so najbrž kakemu goljufu-Svarimo k opreznosti. j— Vpisovanje vajencev v obrtno nadaljevalno šolo bo 25. t, m. od 8. do 11. v "deški'osnovni šoli. Novinci morajo s seboj prinesti odpustaice in zdravstvena izpričevala. Vrvi srnina 20 Din. j— K požara v Novi vasi pri Rogoznici. Posestnika Janeza Perneka, ki je talcoj po požaru neznano kam odšel, kljub mteivi zivnemu iskanju še niso našli. Sodijo, da je iz obupa izvršil samotnor. j— Tatvina kolesa. Županu p. HeEarjo Ivanu z Brega pri Ptuju je bi.lo v neki gostilni v Spoduji Dravski ulici ukradeno kolo znamke »\Vaff-en-ra-d« s tvorni sko številko 3,917.436. j— Iz Sodne dvorane. Stroga kazen /e zadela Suena Antona, posestniškega sina :z Gabernika, ker je 27. aprila brez vsakega povoda napadel pred svojo hišo Lovrenca Stebiha. ki je privozil z vpreženime kravama mimo njegove hiše. V pretepu je zagna! pro t" Stebihu spono fklanfo) ter mu tudi grozil z nožem in požigom. Suen je proti orožnikom in pri razpravi zanikal dejanje Obojen re M ra dva meseca strogega zapora, 100 Din odškodnine zasebnemu udeležencu ter v povračilo stroškov. i— Ib policijske kronike. Ko se je v torek mudila Vidovičeva Marija iz Pobrežia po opravkih v tovarni perila »Delta*, ie postavila svoie novo kolo. vredno 1500 Din v garažo, odkoder pa je izginillo. Kolo znamko »Gloria« s tovarniško Številko 4026. Zasebnica Ana Grandušek iz Skorbe ie izsti-bila zlato zapestno uro z verižico. Vrnitev rsa policiji proti nagradi. 1» PreKmarfa pm— Sokolsko tombolo v MurMri pebo*i pred Sokofekim domom je posetilo okrog •1000 ljudi. Sreča je bila tokrat mila le mladim ljudem, ki «o odnesti glavne dobitke. Prvi dobitek v znesku 2000 Dta je dobila posetniška hči Opčeva iz Rakičana. Po tomboli se je vršila veselica v Sokol-skem domu. katere so se udelearli številni domačini kakor tudi ljudje iz bližnje okolice. Pogrešali pa smo na prireditvi nekatere. ki fo v besedah sicer vedno hodi narodnjaki. za vlomilci v mestno zastavljalnico Plen iznaša okrog 35.000 Din — V Celju aretiran osumljenec Ljubljana, 22. septembra. Prebivalci rdeče hiše -na Poljanski cesti so dožsveli davi svojevrstno senzacijo. Že ■na ■vse zgodaj se je raznesla ves*, da je bilo vlomljeno v uradne prostore mestne zastavljalnice in da so vlomilci odnesli precej bogat plan. Res so predrzni svedrovci navrtali jekleno VVVerthehnertco« rn pobrali iz nje okrog 35.000 Din. "Vlom je opazil zjutraj slu/*a Janez Krt, ki je prišej kakor običajno okrog pol 8. v urad, istočasno je pa prišla tudi uradnica gdč. Jerebova. Takoj je bila obveščena policija, ki je poslala tja več svojih uradnikov. Vlomilec — naj,brž pa jih je bilo več — je prišel v urad od zadaj čez dvorišče. Tam se je vzroel na ozek parobek, odtod rfe streho slkladišča Sm tam preipilil železno omrežje okna nad vrati lokala v zastavljalnici. Šcozi nastalo odprtino se je splazil v urad in tam navrtal s »svinjsko nogo« železno blagajno. Izreza! je triikot v premeru kakih 15X15 cm in prerezal tudi notranjo ploščo tresorja, iz katerega je nato pobral 34.747 Din. Dva bankovca sta bila po 1000 Din, 185 jiih je bilo po 100 Din, 1262 po 10 Din in nekaj komadov srebrnega drobiža. Vse drugo v uradu je ostalo nedotaknjeno. 2e dopoldne se je po mestu raznesla novica o vlomu in nekateri ljudje so bili v hudem strahu za svoje zastavljene efekte, predvsem za zlatnino ki srebmino. V po- mirjenje teh pa naj navedemo, da vlomilec v skladišču, ki je itak dobro zavarovano, sploh nii bil in ni tam ničesar odnesel. Vsekakor je imel lopov srečo, da je odnesel pete s tem bogatim plenom in da ga ni nihče opazil. V hiši stanuje namreč nad 100 strank. Temna in deževna noč mu jo pač olajšala .pos*!. Policija je uvedla obširno preiskavo in upa. da bo vlomilcu in pomagačem. kmalu na sledu. V Celju aretiran sumljiv Tržačan Celja, 22. septembra. Danes ob pol 2. zjutraj se je pripeljal neki 24-letni Tržačan kot »slepi potnik« s tovornim vlakom iiz Djuiblijane v Celje. Ko je v Celiu izstopil, so ga opazili železniški uslužbenci in izročili policiji. Zjutraj so našli na mestu, kjer je bil mladi moški aretiran, med tračnicami zavitek z raznimi vitrihi, ki jih je zasačeni vrgel očividmo pri aretaciji pod vlak. Policija sumi, da ie aretiranec v zvezi z vlomom v mestno zastavljalnico v Ljubljani, ki je bil izvršen v noči na četrtek. Aretiranca. ki je videti zelo nevaren, so seveda pridržali v zaporu. Gospodar$ Stresa k problema zunanjih dolgov Konferenca v Stresi, na kateri je sodelovalo 20 držav in ki je trajala 14 dni, je prinesla malo konkretnih rezultatov, če izvzamemo načrt za valorizacijo žitnih cen, čigar uresničenje še nikakor ni zasigurano, nam ie tudi ta konferenca, kakor večina prejšnjih sličnih konferenc, dala le priporočHa in dobre nauke. V teb priporočilih ie sicer precej zdrave gospodarske pameti, toda vprašanje je, ali bodo pomagala in kdo se jih bo držal? 2e dobrih pet let čujemo z velikih mednarodnih gospodarskih konferenc priporočilo, da naj države znižajo carinske ovire v mednarodni trgovini; protekcijoni-stična politika pa je šla navzlic temu svojo pot, in je v zadnjih 12 mesecih zavzela take oblike, o kakršnih se največjim protekcijo-nistom prej še sanjalo ni. Agrarni problem Vzhodne in Srednje Evrope je bil v središču posvetovanj. Vprašanje vnovčenja žitnih presežkov teh držav, ki predstavlja le del agrarnega problema Srednje in Vzhodne Evrope, je zahteval toliko razprav in podrobnega dela. da konferenca v pogledu drugih skoro enako važnih vprašanj sploh ni mogla priti do konkretnih načrtov. Zak se je morala glede vseh teh vprašanj zadovoljiti le s »priporočili«, s katerimi pa ni mnogo pomagano. Konferenca ima praktično pomen le kot generalna preizkušnja za bodočo svetovno gospodarsko konferenco, k: naj postavi med drugim osnovne smernice za novo organizacijo Srednje Evrope. Vzhodno evropske agrarne države so na konferenci držale še precej enotno fronto. Njihove zahtese, postavljene na varšav-aktspni konferenci agrarnih držav v drugi polovici avgusta, pa navzlic temu niso bile upoštevane, Kakor znano so se agrarne države na tej konferenci postavile na stališče, da morajo upniške države odobriti zadolženim agrarnim državam dodatne uvozne kontingente, tako da bodo i izkupičkom od izvoza na podlagi teh dodatnih kontingentov lahko plačale anuitete za svoje inozemske dolgove. Glede teh dolgov pa se je konferenca povzpela le do »priporočila«, da naj države dosežejo sporazum z upniki. Prav na kratko »o torej odpravili pro-Hem. ki je eden najbolj perečih. Po!ožaj j a danes tak, da morajo agrarne države plačevati za svoje dolgove nadalje izredno visoke obresti, kakršne »e v upniških državah smatrajo kot oderuške. Te obresti pa so dejansko še neprimerno večje, zakaj agrame države jih lahko plačajo le z izvozom agrarnih proizvodov po tako sramotnih cenah, da morajo od itak skrajno skrčenega izvoza porabiti za kritje trikrat več. kakor pred leti. kajti, če hočejo danes kriti isti denarni znesek, morajo izvoziti trikrat toliko žita ali živine, kakor v času pred svetovno krizo. Obresti so se torej za gospodarstvo agrarnih držav potrojile. Teh v blagu neprimerno večjih plačil pa ni deležen inozemski imetnik obligacij, torej pravi upnik, s katerim naj bi se agrarne države pogajale zaradi olajšav; vsa ta veJplačila gredo v korist raznim državam, predvsem v obliki velikih carinskih dohodkov. Zato vprašanje dolgov na samo jprivatno-pravno vprašanje, kakor to menijo finančni strokovnjaki upniških držav, temveč eminentno mednarodno finančno vprašanje. Stvar lahko obrnemo trodl drugače. Aigrarne države morajo danes, če hočejo kriti anuitete za dolgove, jzvažati v inozemstvo svoje agrarne presežke v očitno 4z.gw.bo, pogosto morajo še doplačati v obliki izvoznih .premij. Za večino industrijskih izdelkov, ki jih agrarne države uvažajo, pa morajo plačati skoro nespremenjene cene. Kar pa se je v večji meri pocenilo je le ono blago, ki ga industrijske države Izdelujejo iz cenejših prekomorskih sirovin. V cenah uvoznega blaga pa so vkalkulirama ve Lika davčna bremena, ki v ■industrijskih državah obremenjujejo izdelek, tako da agrarne države v cenah za uvoženo blago plačajo tudi znatne davke za tuje države, doč',m same ne morejo odvalita ca svoje izvozno blago prav nobenega fiskalnega bremena, temveč moraijo tu pogosto še kriti del izgube Opri raznih žitnih režimiih, izvoznih premiji itd.). Tu ne gre za malenkostne zneske, kajti upravičimo lahko računamo, da predstavlja ena četrtina cene uvoženih industrijskih izdelkov odvaljeno fiskalno breme izvozne države. V Jugosla/viji snno letos na primer uvozil v prvem letošnjem polletju za eno milijardo gotovih izdelkov (skujpmi uvoz je znašal 1390 milijonov) in gre torej samo pri tem uvozu za kaklih 250 milijonov dinarjev prevaljenih fisk&ln bremen onih držav, od koder uvažamo. če bi cene uvoznih predmetov v enaTci meri padle kakor so padle cene izvoznih predmetov, bi bi'!e agrarne države mnogo na boljšem Naš indeks cen glavnih izvoznih predmetov je od leta 1929 nazadoval za 50%, dočim se je Indeke cen glavnih jvoanih predmetov znižal le za 27%, kakor je razvidno iz naslednje prime.nj a ve: .povrpr. 15129 avg. 1932 Indeks gl. nv. predm. 91.4 &8.1 —27% indeks gl. izv. predm. 114.3 57.0 —50% če bj iene naših glavnih uvoznih predmetov v enaki meri nazadovale, kaikor so nazadovaile cene naših izvoznih (predmetov, hi samo v prvem letošnjem polletju izdali skoro 400 milijonov dinarjev manj za na£ uvoz. Od izkupička za izvoženo blago bi nam torej po plačilu uvoza ostalo 400 milijonov dinarjev več. Na vse leto preračunano bi znaša! torej prihranek 800 milijonov, to pa ie manj, kakor znašajo izdatki naše države za vso anuitetsko službo zunanjih doigov. Kakor že ta problem razmotrivamo, povsod moramo spoznati, da ne gre tu za. vprašanje, kii se tiče samo dolžnika (države) in upnikov, temveč za velik mednarodni finančni problem, ki ga bo treba navzlic oiporu vendar rešiti, sicer bodo agrarne države pnitmorane, da si sa.me poiščejo rešitev. Nova produkcijska p&a&ga Kranjske industrijske dstsžbe Z Jesenic nam poročajo: Kakor znano, je Kranjska industrijska družba že lani pričela delati na tem, da se obstoječa valjarna za pločevino preuredi in izpopolni, tako da bo lahko izdelovala tudi fino pločevino v debelosti izpod 1 mm, ki se v naši državi nikjer ne proizvaja. Tako bi se obstoječe naprave lahko racionalneje izkoristile, na drugi strani Da bi se ustvarila možnost za zaposSe-nje večjega števila delavcev. Družba je v zadnjem času že pričela z deli za preureditev vaijarne, tako da v kratkem času ne bomo več navezani na uvoz te pločevine iz inozemstva. Glede na znatno potrošnjo fine železne pločevine v naši državi, ki smo jo morali docela kriti z uvozom, ni ta preureditev vaijarne za pločevino samo v interesu delavstva, temveč je važna posebno tudi v narodno gospodarskem pogledu, saj bo fina pločevina z Jesenic 100-odstotno domače blago, ki se bo izdelovalo iz domačega sirovega železa iz Vareša, pa tudi s pomočjo domačih produkcijskih pripomočkov m z domačim premogom. Koristi bodo ime-ie državne železnice s prevozom železa in premoga na Jesenice, kjer se bo za prevoz nakladaJa pločevina. Tudi Narodna banka bo imela koristi, ker ji v bodoče za fino pločevino, izdelano na Jesenicah ne bo treba dajati na razpolago deviz. Pri znatni potrošnji fine železne pločevine v naši državi bo torej uresničenje tega na. črta precejšnjega pomena za naše narodno gospodarstvo. Poslovni davek na nsoko iz kmečkih mlinov Finančni minister je na podlag zakona o skupnem davku na poslovni promet od l* VIII 1930 izdal novo uredbo (št. 65941 od i • i" \ k," doJ,°fa da znaša odslej poslovni davek kmečkih vodnih mlinov na iz dani žitni zmletek (pšenico, rženo moko in otrobe) 6 Dm. na koruzo pa 2 Din na vsakih 100 kg. Vse druge kmečke mline, torej one s kakoršnimkoli motornim pogonom pa zadene ta davek z 8 Din na vsakih 100 kg konsumentu izdane žitne moke in otrobov odnosno 3 Din na 100 kg koruzne moke. Te obremenitve ne spreminja okolnost da se ta promet vrši v obliki mletve za nm-nco ali proti zamenjavi gotovih izdelkov za v mlin pripeljano kmečko žito. Kakor se zdi ta nova obremenitev kmečkega kruha na prvi pogled nedolžna, tako huda in celo nevzdržna je v resnici. Huda gospodarska kriza kmečkega ljudstva in nizke tržne cene žita na eni strani, na drugi pa propadanje naše mlinske obrti v Sloveniji, ne prenašajo novih in povečanih dajatev. Ce si stvar ogledamo s praktičnega stališča. predstavlja ta novi davek na našega kmeta, ki nima niti denarja za najnujnejše hišne potrebe, pri sedanjih tržnih cenah okrog 6—7 kg žita odnosno 4 kg koruze za vsakih 100 kg v mlin oddanega žita. Ce se bo cena žitu Še poslabšala, bomo kmalu blizu »desetine«, ki nas nehote spominja na nekdanje čase stare kmečke tlake. Letina |e bila slaba, kmetje so pridelali komaj za lastno potrebo. Redki so oni, ki bodo mogli kaj odprodati, saj ob pomanjkanju krme in pri nizkih cenah živine ori nas ni misliti na kak previšek kruze. Kmetu se fe že sedaj mnogokrat zdelo krivo. Se {e moral dati mlinarju kosmati zaslužek v obliki 10®/« merice v vrednosti R—12 Din od 100 kg žita odnosno koruze. Merica (mlevnina) povečana z novo davfno dnjatvo pa bo znašala odslej 16—20 kg žita, torej celo petino v mlin pripeljanega zrnja. Razumljivo je. da mlinar iz svoje ko- maj 8—12 Din znašajoče mlevnine tega povišanega pavšalnega davka ne more vzeti na se, saj mu mlevnina pri obstoječih razmerah glede na režije, davke, vzdrzevalni-no in neštete druge stroške niti pri vodnem kamoli pri motornem pogonu ne krije vseh teh stroškov. Po izkušnjah iz časov žitnega monopola bo kmet zopet segel po samopomoči. Na vrsto bodo prišli zopet hišni mlini, po domače »žrmlje«, kmet bo užival slabo, zdravju škodljivo moko, mlinar bo propadal, država pa ne bo dobila dohodkov, zaradi katerih je obremenila kmečki kruh. Naše poslance nujno prosimo za odpomoč-________Z. Gospodarske vesti = Okrajna kmetijska razstava v Kranj«. V Kranju 3e bo vršila od 22. do 24. oktobra okrajna kmetijska razstava, ki bo obsegala poljedelstvo, povrtniostvo, sadjarstvo, mlekarstvo. planšarstvo in kmetsko-nadaljeval-no šolstvo. Prireditev bo večjega obsega in ima namen, pokazati vse vrste kmetijskih proizvodov, kakor tudi orodja, stroje in druge priprave domačega izvora, s ciljem, da se kmetijska produkcija izboljša in da se ukrepi _ propaganda za napredek. Razstava bo poučna omogočila na bo tudi spoznavanje in primerjanje pridelkov in orodja. Končno je njen namen oživeti kupčijo. Za najboljše razstavljene predmete bo razdeljenih okrog 300 nagrad v obliki najboljšega kmetskega orodja v vrednosti 15000 Din. K nagradam prispeva kmetijsko ministrstvo 10.000 Din, sreski kmetijski odbor pa 5.000 Din. Razstavo organizira sresko načelstvo s pomočio razstavnega odbora s petimi odseki. Ob priliki razstave bo cela vrsta aktualnih strokovnih predavanj. Razstava je velikega gospodarskega pomena še posebej glede na vladajočo krizo. Vabijo se vse zanimanri v kranjskem srezu, da razstavijo primerna predmete fn s tem pomagajo pokazati, kni kranjski srez proizvaja in premore. Interesenti na? se nemudoma lotijo dela, proučijo naj razstavni program, ki je na razpolago pri županstvih, kmetijskih in sadjarskih podružnicah ter pri šolskih vodstvih in se r>o njem ravnajo. Naravnost dolžnost vseh podeželskih činiteljev pa je, da pomagajo kmetovalcem z nasveti in z delom. — Dobave. Direkcija državnega rudnika v Mostarju sprejema do 4. oktobra ponudbe za dobavo železne pločevine. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile našle Inje ofertne licitacije: 18. oktobra glede dobave volnenih odej, 22. oktobra glede dobave platnenih rjuh in vreč za bolniške obleke, 25 oktobra glede dobave mrež za okna in košar za kruh, 29. oktobra glede dobave emajlirane posode. 3. novembra giede dobave gumiranega platna in. ka-likoplatna. 5. novembra glede dobave čiste vate in 10. novembra glede dobave hidro-filne in jodoformove gaze. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Hmelj Žalec, 22. septembra. Mimo nakupovanje. Pri čvrstih cenah je doseglo slabše blago 16 do 17, boljše 17 do 18. redke prima partije po 19 do 20 Din. Prodanih je sedaj preko 60 odet. NaroČila vedno prihajajo ln postaja trgovina prijaznejša. Borze 22. sept. Na ljubljanski borzi eo danes vse devize več ali manj popustile (zlasti London m Newyork), edino devizi Praga in Curih sta ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču le Vojna škoda ponovno nekoliko nazadovala. Trgovala se je pa kašo po 187 in 188. Promet je bil samo še v 7°/e Blf irovem posojila, ki se je v teku prometa okrepilo. Najprej ie bil zabeležen zaključek po 41.50, potem pa po 42.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2308.18-2319.54, Berlin 1366.25 -137406 Bruselj 796.35—800.29 Curih 1108.35—1113.85, London 198.31 do 199.91. Newvork ček 5722.19—5750.45. Pariz 225.21—22633. Praga 170.01—170.87, Trst 294.35—296.75. Zagreb. Amsterdam 230818—231954. Berlin 1366.25—1377.05. Bruselj 796.35-800.29, London 198.31—199.91. Milan 294.35—296.75, New-York kabel 5744.19—5772.45, New-York ček 5722.19—5750-45, Pariz 225.10 do 226.22, Praga 170.010170.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.3225, London 17.92. New-york 51825. Bruselj 72. Milan 26.61, Madrid 42.60, Amsterdam 208.30, Berlin 123-45, Stockholm 91.90. Oslo 90.20. Kobenhavn 92.95. Sofija 3.74 Praga 15.34, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06. Efekti Zagreb, Državne vrednote: Vojna škoda 187—189, za okt 185—189. zadec. 182 do 188, 7% investicijsko 49 den., 4*/» agrarne 26-28. 6°'o begluške 33.50—34.25, 7°/» Blair 42.25—42.75. 8% Blair 46—48; bančne vrednote: Narodna banka 4200 den., Priv. agrarna banka 218—224. Beograd. Vojna škoda 187 zaklj.. 7*U fnve-sticijeko 50 zakli.. 4°/o agrarne 24.25 den., 6°/» begluške 34.75, 34-50 zaklj., 7V« Drž. hip banka 46 den.. Narodna banka 4000 den.. Priv. agrarna banka 228, 227 zaklj. Dunaj. Staatseisenbahngesell. 18.85. Trboveljska 22.80, Alpina - Montan 13.25. Blagovna tržišča LES. + Ljnbljanska borza (22. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. — V mehkem lesu se situacija zadnji čas ni spremi nila, prodajo se le deske III. in IV. kakovosti. Kupčija v tramih je nekoliko živahnejša. Povpraševanj je precej, cene pa so še vedno nizke. V bukovini se prodaja le par-jena bukovina I.. II- vrste. Kupčija v te-stonih, ki se kupujejo le pa dolgoročne termine, ne more oživeti, predvsem zaradi ne-sigurnosti na denarnem trgu. V hrastovini se iščejo podnice za Francijo. Kupčija v dr-vah se je nekoliko zbolišala, izvoz oglja pa ie v Italijo zaradi visoke carine onemogočen. 2TTO. + Ljnbljanska bori* (22. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi »e pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): sremska. nova. 76 kg po 187.50—190, baska nova, 76 k* 190 do 192 50, sremska stara, 78 kg 192.50—195, baška stara, 79/80 kg 197.50—200; koraza: baška, stara. slov. postaja, po mlevski vozni-ni, plačljivo v 30 dneh po 145—147.50, moka: baška »0«. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310—315. banatska po 320 jo 325. -f Novosadskn blagovna bore« (22. t m.) Tendenca nespremenjena, le za pšenico čvrsta. Promet 117 vagonov. Pšenica (nova, 76 kg); baška. okol. Novi Sad, okol Som- bor. srednjebaSka fn Rornjebaška 0? in :-0gg< 222.50—232.50; »2< 202.50—212.50; »5< 182-50—192.50- >6« 155—165; >7« 135—145; »8c 75—8o. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah, 57.50 do 60; banatski, v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski. novi. beli. 102-50—107.50. + BudimpeStanska terminska borza (22. t. m.). Tendcnca živahna. Pšenica: 7A oktober 12.74 do 12.75, za rnarc 14.04 do 14.08: rž: z« oktober 8.02 do 8.04, za marc 9.30 do 9.32; koruza: za maj 9.05 do 9.06. Zborovanje žalske gasilske župe Celje, 22. septembra. V nedeljo dopoldne se je vršil v maM evorani Celjskega doma izredni občni zbor žfrlskt gasilske žime. Udeležilo se je od 62 gasilskih društev 56, po 98 delegatih 2up-ni načelnik Konrad Gologranc je oo otvoritvi pozdravil sresikega podnačelnika Klob čiča, tajnika Jugoslovenske gasilske zveze Pristovška. vse delegate in zastopnike tiska. Predsedstvo Je nato prevzel prvi podsta-rosti JGZ Vengust. Sreski podnačelnik Klobčič je po kratkem nagovoru, ki ga je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju, izročil zaslužnim gasilojm odlikovanja. Dva gasilca sta bila odlikovana z redom sv. Save V. stopnje, dva z zlato, 20 pa s srebrno kolajno za državljanske zasluge, tnena od-likovancev smo objavili že v nedeljski številki. Poveljnik celjskega gasilnega društva in župni tehnični referent g. Koschier se je v imenu odlikovancev zahvalil sreskemu podnačelniiku za nagovor im ga naprosil, naj sporoči izraze vdanosti in zahvale na najvišje mesto. Nato so prevzeli župni načelnik^ g. Gologranc kot častni član praškega društva hišn.ih posestnikov »Baraništva« ča..tni znak, gg. dr. Čerin, Jankovdč im V-l-rant pa kolajne tega društva, dočim je pet župnih odbornikov in 15 društvenih načelnikov prejelo srebrne kolajne, s katerimi jih ie odlikovala gasilska zaje-dnica za savsko banovino. Po vzpodbujajočih besedah g. Vengusta ie prevzel predsedstvo zo-pef župni načelnik g. Gologranc. ki je po odobritvi zapisnika rednega run nega občnega zbora z dne 29. maja t. 1. poročal, da je žalska gasilska žuna letos gojila praktične vaje se udeležila večjih gasilskih sLavnosti. Navedel je tudi važnejše sklepe letošnje 6kuipščine JGZ. Župni poslovodja g. Vengust je pozval društva, nai točneje sestavljajo potrebne •statistike. Tehnično delo bo jeseni zamenjal pouk v teoriji. Jeseni se bo vrši! v Celju gasilsiki tečaj za društvene načelnike in druge funkcionarje. Tehnični referent g. Koschier je poročal, da ima od 62 v žiupi včlanjenih gasilskih društev celjsko društvo 4. gabrsko 2 in 38 po eno motorno briagalno; samo ročne brizgalne ima 19 društev, tri društva so pa še brez brizgaln. Doslej se je -ršilo pet župnih gasilskih vaj: 7. avgusta v Vojniku, 21. avgusta na Lonatii, 28. avgusta v St. Petru v Savinjski dolini, 8. septembra v Št. Vidu pri Grobelnem in 11. septembra na Per-novem pri Veliki PirešicL V nedeljo 25. -L m. bo župna gasilska vaja v St. Juriju (A južni železnici, 2. oktobra pa v Rogaški Slatini. Poročilo župnega sanitetnega referenta g. dr. Čerina je podal g. Vengust. Gasilska župa bo dala v najikrajšem času potrebna navodila za sanitetno službo. Vsako gasilno društvo bi moralo imeti vsaj sanitetno patrulja Sanitetna akcaja mora biti izvedena do prihodnje pomladi. Župni načelnik g. Gologranc je poročal, da ima gasilska »Samopomoč«' sedaj okrog 3200 članov; to število pa bo treba še znatmo povečati. Pri slučajnostiii so bile obravnavane razne manjše organizacijske zadeve Občini zbor je potekel v najlepši slogi in disciplini. Ob 10.42 je dal župni načelnik g. Gologranc v dvortm.i naslednji alarm za gasilsko vajo: V sredini podstrešja na kolodvorskem posdopju je nastal požar, veter veje od severovzhoda. Poveljstvo vaje je bilo poverjeno celjskemu društvenemu poveljniku <1. Koschier ju. Celjski gasilci 90 bili alarmirani takoj, gabrski pa z zamudo treh minut, ker ni bilo mogoče prej dobit' telefonske zveze. Celjski gasilci so prispeli na Krekov trg s tremi motornimi brizgal-nami. Prva brtzgalna, ki je črpala z 240 m oddaljenega Glavnega trga, je dcfciLa vodo že ob 10.48, druga brizgalna s 135 m odela ljene Razlagove ulice ofc 10.49, tretja brlz galna pa iz hidranta pred poslopjem Mestne hranilnice v oni cevi ob 10-50 in v drugi cevi ob 10.51. Gabrsko gasilno društvo je prispelo z motonno brizgalno ob 10.4S in dobilo vodo iz 400 m oddaljene Voglajnt ob 1037, po dveh minutah pa je moralo ustaviti brizganje, ker je počila cev in Je biia vaja končana prej, nego je bil riefekt popravljen. Ga/brslci gasilci so pripravili vse potrebno za očuvanje sosednjega skla dišča tvrdke »Union«. Na streho kolodvo ra je brizgalo 5, neikaj časa 6 močnih curkov, z visoke zaožljive lestve pa so škropili stolp Celjskega doma vse do vrha. ker bi bilo to poslopje v primeru požara na kolodvoru zaradi severovzhodnega vetra v nevarnosti. Zanimivi, mirno in eksaktno izvedeni vaji so prisostvovali številni gasilski delegati in mnogo občinstva. Prestolnica se zabava *Plata« fe Se polna. — Ljubljanski »zabavni velesejem« v Beogradu. — Cirkus prihaja Beograd, 21. septembra Tamle oni teden je malo porodilo in se je srak nekoliko ohladil po on-i pravcati saharaki vročini, s katero je navadno že prav pristno jesenski kimo»vec leto« obdaroval našo Prestolnico. Lani smo ob tem času že kuriti peč*. letos pa je sedaj zopet tako lepo poletno vroče, da so se savske m dunavske »plaže« zopet začele polniti z ljubitelji In ljubiteljicami mokrega ta neščenega športa. V nedeljo je bilo na Savi m na Dunavu zopet toliko kopalcev kakor v najbolj vročih polatnib dneh. In pravijo, da se sedaj celo še prijetaeje kakor pa tamle v juliju. Seveda »plaža« drugače stane precej več. kakor pa sedaj, ko ee človek za neznaten denar lahko zdož' na beograjskem trgu z vso silo one božje milosti, ki je bližajoča se jesen blagoslovila ž njo beograjsko okolico. Po dva di narja in še ceneje dobiš kilogram najslaj Sega grozdja, breskev, jabolk, hrušk, pa prepelješ s čolnom ali pa mikom tja na pesek na oni strani in zoblješ. dokler te ne zabole čeljusti. In voda in pesek sta tako lepo gorka, a razne Milice. Dragic: in Ljubice še vedno tako lepo indijanski rj rve in beograjsko tople, kakor so bile o Ognjeni Mariji in na Ilindan. Ko si se tako lepo zabaval na »plaži*, te pa po povratku v mesto čaka imenitna zabava na bivšem sokolskem zletišču za tehnično fakulteto. Tu se je naselilo sedaj menda prav vse, kar navadno zabava vas Ljubljančane ob velesejmskih dneh — se pravi, večerih — »onstran linije«: dva vrtiljaka. togoban, električno c černobilsko dirkališče, »smrtna stena« s svojim moto-cifclistom, čudežno kolo. strelišča, nihalke, da. celo oni »cilindraš?« so tu, ki se po-maljajo izza ograje, in izostalo ni niti »največje čudo sveta: pol žeska pol riba«. Če še dodate obvezne beograjske »lectarje«, ki drugače polnijo razne »vašarje«, je tako novi beograjski »\Vurstelprater« popoln. Za ljubljanskim velesejmom zaostaja le toliko, da ni tu ne Bona ne Dolničarja. da ni ne čvička ne kranjskih klobas in celo tudi iie — čevdbdžij. Nikakor pa ne mislite, da v tem pogledu ni poskrbljeno za vse želje in potrebe: ob vsej ulici Kraljice Marije vam je skoraj vsaka hiša gostilna, od »Za-gubice« pa do »Zanatlijake kazine«, in tako je bilo v nedeljo ves dan do poznega večera tod tako življenje, da so se od silnega h rima, piska iin vraska plašile menda celo »buba šv.abe« po onih starih paHIulskih kolibah. In kako je bilo ljudstvo zadovoljno! Ves ta »vašar« je bil namreč prejšnji teden na SavLncu. ob stari cerkvici sv. Save, toda tam ji bilo mnogo dražje, ker Je bila vsa prireditev v rokah »Materinskega udruženja« ter je bilo treba plačati po 5 dinarjev vstopnine. Pa tudi vse cene so bile dražje. Tu pa sedaj nič vstopnine na »vašar« in vse cenejše. Lahko si potem mislite, kak naval, da se je vse trlo in so se skoraj pretepali za prostore na vrtiljaku. Vse gostilne v ulici Kraljice Mf.rije pa tudi nabito pome, ko drugače precej samevajo. Kafedžije ne morejo prehvaiiti srečne misli, da se je »vašar« nastanil tu. Toda kaj šele. ko je prišel sedaj tudi še Gleichov cirkus! Seveda, zletišče je veliko in bo še dovolj prostora tudi še zanj. Sicer je nekam poparila Beograjčane vest, da se je v Novem Sadu, kjer je cirkus gostoval, dogodila med predstavo precej laz-burljiva nesreča. Ali zato. saj ni treba, da bi se tudi v Beogradu. Beograjčani so se pač naveličali filmskih in gledaliških žaloiger in si žele veselejše zabave in tudi take, ki vsaj kolikorkoliko »potrese živce«, za izpremembo. Gorje pa tistim ubogim ljudem, ki stanujejo v Kraljice Marije ulici! Če si še tako maše ušesa, do dveh zjutraj ni spanca. Beograjčan je pač na ulici silno glasen. Ker ne sme peti, pa vpije, ker »glasen pogovor« policijsko ni prepovedan, odnosno se me prepoveduje. Pa imajo tako tudi stanovalci v bivši Ratarski svojo lepo »nočno zabavo«. Izvleček iz programov Petek 23. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Pravilno pripravljanje kemikalij — 19.30: Gospodinjska ura. — 20.15: Prenos iz Varšave. _ 22.30: Čas, poročila. Sobota 24. septembra LJUBLJANA 12 15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 18: Salonski kvintet. — 19: Gimnastične vaje. — 19.30: Zabavni kotiček. — 20: Prenos ope^e iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet BEOGRAD 12.05: Radioorkester. — 17: Slovanska glasba. _ 20: Prenos opere iz Zagreba. _ Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. - 20: Prenos opere *Morana< iz gledališča. — PRAGA 19: Mešan program. — 20: Skladbe Job. Straussa. _ 21: Godba na pihala. — 22.20: Prenos iz Brna. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 22.20: Opereta. — VARŠAVA 20: Orkestralen koncert — 22.05: Cho-pinove klavirske skladbe. — 22-50: Godba za ples. — DUNAJ 1130: Orkester. --16.45: Popoldanski koncert — 19.35: Arije fn pesmi. _ 20.05: Sluhoigra. — 22.20: Lahka glasba. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Plesna glasba. — K5NIGS-BERG 19: Mandoline in kitare- - 20: Glasbeno literaren program. — Plesna glasba. — MOHLACKER 19.30: Mešan program. — 22.45: Nočni koncert in plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 19.30: Madžarske narodne pesmi. — 21: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20-45; Operni večer. Šport in prehrana Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije Iz življenja Nemški oklopni avtomobili V območju reke Odre na Nemškem se vrše veliki jesenski manevri nemške Reichs-vvehr. Nemci manevrirajo tudi z oklopnimi avtomobili, ki so jih pripeljali na vaje * dolgih kolonah ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: Vsak dan ena de Valera na poti k ženevski konferenci v Parizu. Predsedoval bo jesenskemu zasedanju Društva narodov »Dober dan oprostite, jaz sem vaš sosed in bi vas rad samo vprašal, če mi dovolite, da obesim neko svojo sliko na ko-nec enega izmed vaših žebljev.c in sveta Linole j uničuje bacile Wiirztyurški higienik prof. Lehmann je s poskusi ugotovil, da linolej uniči vse bacile. V 500 primerih je linolej namazal n. pr. s kulturami raznih klic, ki povzročajo gnojenje, tako da je bilo na vsakem kvadratnem centimetru 250.000 do 300.000 klic. Pri srednji in topli temperaturi je linolej pokončal te organizme v 24, pri hladni temperaturi pa v 48 urah. Celo star linolej, ki je ležal že 29 let, je kazal te dcbre lastnosti, ki izvirajo od linoksina v lanenem olju in jih pospešuje še kolofonij. Uničevanje bakterij pospešuje tudi ovlaži-tev Jinoleja. Polet čez Mount Everest KMETOVALEC (W. Geissler — lesorez) POMEN RADIJA ZA ČLOVEŠTVO (s sliko prof. dr. Stoklase) OBLIKE VLADAVIN V ŽIVALSKIH DRŽAVAH (s slikami) SPOR ZA GRAN CHACO (s slikami) POGUBONOSNA ENERGIJA V ČLOVEŠKEM TELESU MODRE OČI ROBOTI VELEMESTNEGA PODZEMLJA (s slikami) KAKO RIBE SLIŠIJO KREDA (s slikami) JURČIČEV PISATELJSKI VZORNIK (s sliko) ČRNOBOG IN WALTER SCOTT (L KoštiAl) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA KANALIZACIJA REKE SV. LOVRENCA (s slikami) BREZDELNIK EDVARD (Valentin Katajev — nadaljevanje) H. FREYTAG: Vhod v pristan O ČUTU RAVNOVESJA (s slikami) MODERNO POHIŠTVO (Človek in dom — s slikami) HAAG — MESTO MIRU CTri minute potovanja — s sliko) ZEHANJE IN KIHANJE ZMUTTSKI GREBEN NA MATTER- HORNU (s sliko) JUŽNI KRIŽ (Znamke pripovedujejo — s sliko) ŠAH »PRIJATELJI« V ZAKONU ZAGONETNO JEZERO LOPNOR HUMOR ADAMSON »ŽIVLJENJE ENT SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Nemiri brezposelnih v Birkenheadu Napet gospodarski položaj v Angliji osvetljujejo posebno nemiri brezposelnih v Birkenheadu, kjer so množice razbile šipe v mnogih trgovinah Vsak trening postavlja izredne zahteve, če dobi telo premalo hrane, jo mera nadomestiti iz sebe, dokler gre in dokler ne razdere prekomerni trening vseh upov v zmago. Koliko večje zahteve postavlja šport na človeka glede hrane, nam kaže dejstvo, da porabi člevek za spanje 1800 kalorij, za zmerno delo 3000 kalorij, za težko delo 5000 kalorij, za naporno športno delo pa 9000 do 13.000 kalorij! Neke modne smeri v prehrani so med športniki vzgojile paničen strah pred ode-belenjem. Tako se često branijo vsakega mesa. A to je napačno. Telo izkoristi mesno hrano bolje nego rastlinsko. Vegetarijanci običajno ne bodo desegli športnih rekordov. Najboljša hrana »a športnika je mešana in dobro pripravljena hrana, če porabi telo za določeno športno udejstvo- vanje še posebno visoko množino kalorij, kar se ugotovi s tem, da izgubi telo na teži, je treba dedatne hrane z mesom, sirom, mlekom in jajci. Telo, ki bo moralo izvesti še posebno težko delo, mora dobiti tudi masti in sladkorja, ki ju najlaž. je predela. Preveč ogljikovih hidratov ovira delovanje srca in gibanje trebušne mrene zaradi plinov, ki nastajajo v črevesju. Pri treningu je važno, da omejimo uživanje tekočin na najmanjšo mero. Sadje lahko nadomesti velik del tekočin, žejo ublaži izpiranje tis t z mlačno vodo in minimalne količine sadne limonade. Pri meč-nem znojenju je dober čaj s citronovim sokom. Pač pa se je treba izogibati absolutno vsakršnega alkohola. KARIKATURA V Chicagu so otvorili slikarji med nebotičniki pod milim nebom sejem, na katerem ponujajo kupcem svoja dela. Podoba je, da se umetnosti v Ameriki ne godi dosti boljše kakor v Evropi 261etni lord Clyde«dale, znani angleški športnik in najmlajši član angleškega parlamenta, zaključuje priprave za polet čez Mount Everest, najvišji vrh naše zemlje. Nadeja se, da se mu bo posrečilo doseči višino 9000 m. Njegovo letalo bo posebne konstrukcije in bo imelo tudi napravo za kisik Smrt slikarja Slevogta V Neukastlu na Nemškem je podlegel, kakor smo že poročali, svoji bolezni srca znani slikar, prof. Maks Slevogt. eden izmed voditeljev secesije in 6evernonemških impresionistov. Debutiral je 1. 1894 v mona-kovski seeesiji s podobo »Borivec« in je imel pri kritiki uspeh. Še večje priznanje Slikar Maks Slevogt rrra je prinesel nekaj let pozneje triptih »Izgubljeni sin«, ki ga je bil razstavil v Berlinu. Slevogtova umetnost se odlikuje po krepkem koloritu, sigurnem obvladanju tehnike in zanosu barve. Slevogt je ustvaril čisto 6voj ilustrativni slog. Znane so posebno njeg°ve ilustracije Homerjeve »IIi— jade«. zgodovine španskega zavzetja Mehike, Mozartovega »Dona Juana« in n. dela Goethe j« vega »Fausta«. Sam se je sodil V Rocbdlaleju na Angleškem je i z vi Sil samomor krvnv.k Elfts, mož, ki je 23 let nepretrgoma služil državi in izvršil v tem času vse justilfikacije. Ell-is je potem, ko je pred časom usmrtil neko obsoieno žensko, zapadel melanholiji ter prosnil za upokojitev. Strahote zadnje eksekuci.je mu niso dale tittTu ne ponoči ne podnevi. 2e prej je nekoč poskušal izvršita samomor, pa so ge. pravočasno zalotili in preprečili to namero. Poslej pa je trpel še na strašne jšvh sanjah, ki mu niso dale miru, dokler si ni končal življenja. I<<o nekoliko premaknil. Kapitan je zagledal ognjeno kačo, kako je prasketaje brzela proti kovčegu... Uganil je zmisel Jehanovih besed! Kakor ris je odskočil nazaj ln zakričal: »Smodnik!...« Toda nesreča je hotela, da je bilo pet ali šest vojakov iz radovednosti stopilo za njim in obstalo pred vrati. Zadel je ob to živo zapreko. V tistem trenutku so gledalci menili, da se je zemlja odprla ta izibljtmila svoje ognjeno drobovje. Neizmerna moč je raztrgala skri- Odkritje Pngljeve spominske plošče Decembrski umetniški dnevi — Dan lepe knjige ob obletnice Prešernove smrti — Redne in izredne prireves, ki ga spremi ia in to tembolj, ker gre za dve važni točki. Primorje. odpočito od napornega državnega prvenstva, bo moralo zaigrati odločneje in uspešneje, ako hoče doseči uspeh. Nedeljska tekma Primorje : čakovečki SK bo gotovo ena najzanimivejših in bo prrvabiile na igrišče mnogo občinstva. Službene objave LNP (S seje p. o 21. t. m.) Navzoči gg.: Stanko, rav. Setina, Novak, Grošelj, Petrič, Brumen, Kovač, Setina K., Aniko. V nedeljo 25. t m. so določene tekme: Ljubljana igrišče Primorja ob 15.30: Primorje : čakovečki SK. Dovoli se predtekma Primorje II. : Grafika ob 14. Službeni odbornik g. Berdajs, nadzor nad blagajno g. rav. Setina. Primorje mora postaviti šest rediteljev. — Igrišče Korotana ob 15.45. Korotan : Jadran. Službeni odbornik g. Petrič. Vsak klub aaora postaviti po tri reditelje. — Igrišče Hermesa ob 9: kvalifikacijska tekma Svoboda, Zalog : Svoboda III., Ljubljana; ob 10.30: Svoboda, Vič : Domžale. Službeni odbornik g. Grošelj. Svoboda, Vič mora postaviti štiri reditelje. — Celje, igrišče Celja: kvalifikacijska tekma ob 15.30: Celje : Slovan. Službeni odbornik g. Svetek. — Maribor, igrišče Rapida ob 15.30: Rapid : Svoboda, Ljubljana. Službeni odbornik g. Fischer. — Domžale, igrišče Diska ob 15. Disk : Reka. Službeni odbornik g. Scihell. Disk mora postajati 10 rediteliev. — Hrastnik: Rudar : Retje ob 15.30. — Trbovlje: Dobrna : Trbovlje ob 1530. — Zagorje ob 15.30 Zagorje : Amater. Službene odbornike določi MO. Opozarjajo se klubi, da veljajo za prvenstvene tekme enotne cen«, in sicer za prvi razred: mladinske 5 in dijaške 8 Din, navadna stojišča 10 Din, tribuna (sedeži) 15 Din; za drugi razred: mladinske 3 Din, dijaške 5, navadma stojišča 8, sedeži 10 dinarjev. Odobri se prva poskusna tekma 2. oktobra SK Litija : SK Retje v Litiji, določi se prvenstvena tekma Javornik, Rakek : Elan, Novo mesto 2. oktobra na Rakeku, prvenstvena tekma Korotan. Kranj : Bratstvo, Jesenice se bo določila, čim bosta imela verificirano Igrišče. Pravilnik o prvenstvenem tekmovanju se dopolni v odstavku Finančni predpisi v toliko, da se od bruto in kasa odtegne še državna taksa na vstopnice in v Ljubljani še magistratna taksa. — Preda se upravnemu odboru Prmorje, Ljubljana, ker ni oddalo postave moštva pn tekmi z Javor-ndkom, 18. t. m. na Rakeku. — Na dopis Sloge^ Loke št 36 od 19. septembra se sporoča, da ne more igrati poskusne tekme s SK Litijo, ker še ni sprejeta v redno članstvo LNP, poskusne tekme pa se imajo odigrati le s saveznimi klubi — Odobri se druga poskusna tekma: Zadruga, Ljubljana : Ilirija II. ob 9. dopoldne na igrišču Ilirije, nadalje se odobrita poskusni tekmi Svoboda, Zagorje : Zagorje 9. oktobra v Zagorju in 16. oktobra s Svobodo, Zalog v Zagorju. — Vzamejo se na znanje dopisi Rapida, Maribor in Reka, Ljubljana od 20. t m., dopisu Jadrana, Ljubljana, od 20. t m. se ne ugodi. — Odobrijo se prijateljske tekme 23. t m. Korotan, Kranj : Šparta, Ljubljana v Kranju in proti Her-mesu v Kranju. — Na dopis Korotana, Kranj, št. 221/32. od 19. septembra se bo odgovorilo pismeno. Verificirajo se 6 pravom nastopa 24. te ga meseca SK Rudar, Hrastnik, Lesjak Josip; s pravom nastopa 1. oktobra za Ilirijo, Ljubljana Martelanc Albin; za SK Domžale Vidmar Jožef; za čakovečki SK Krz-novič Josip; za Šparta, Ljubljena Bon Viktor, Lumbar Zvone, Magister Slave, Magister Jane; za SK Zagorje, Arhar Franjo; za Javornik, Rakek Krašovec Franc, Tu-šar Srečko; za Grafiko, Ljubljana, Štrukelj, Slavko; za Hermes, Ljubljana. ZOre Girii. Ponovno se verifioira za SK Zagorje Kauka Bruno, s pravom takojšnjega nastopa za vse tekme. Iz seznama verificiranih igralcev se črtata Bukšič Franjo, SK Zagorje in Cimperman Alojzij, SK Svoboda, Ljubljana. Objavlja »e vrstni red prvenstvenih tekem celjskega okOrožja, ki pa se morajo pričeti 2. oktobra, nakar se opozarja MO. 1. Atletiki : Šoštanj, 2. Laško : Šoštanj, 3. Olimp : Jugoslavija. 4. Jugoslavija : Laško. 5. Olimp : Lesko 6. Jugoslavija : Atletiki, 7. Atletiki : Laško, 8. Atletiki : OVmp, 9. Jugoslavija : šoštani. 10. Olimp : Šoštanj vse v Celju. Tajnik II. ® Službeno iz LNP. Službene objave šele u. o. LNP z dne 21. t m. izadtejo jutri. Tajnik I. Službeno te sekcije ZNS. DjcvT J> 18.30 v kavarni Evropa seji upravnega odbora. Dve notni tekmi. V torek zvečer st« »e v Zagrebu m v Novem Sadu vršili dve roHn tetami. Nekompletna bndimpeštan-slca reprezentanc« je porazi?« zagrebško s 7 : 0 (5 : 0)1 8000 gledaeev, ki so bili zelo nezadovoljni z fero Zagrebčanov. V Novem Sadu je tekma med Ferencvarosom in beograjsko Jugoslavijo ostal« z 2:2 neodločen«. Dve važni nogometni tekmi v Celja V nedeljo oh 10. bo na igrišču nri »Skalni k'eti«r prvenstven« tekma med Atletiki in SK Šoštanjem. S to tekmo bo o tvor jen« jesenska sezona z« Prvenstvo cel isket*a okrožja v II. razredu Ob 16. »e bo priče1« n« istem «*ri§ču tretia. OrfiVrčilp* fcralifi-kaciisk-fl t»-tolič, župan iz Slomov. ŠMARJE PRI JELŠAH. V nedeljo 11. t, m. je imela strelska družina svečano otvoritev strelišča. Ob 11. so zastopniki oblastev in društev, četa gasilcev z zastavo in domači strelca z godbo sprejeli na kolodvoru zastopnika vojske podpolkovnika g. Bojiča iz Celja. Po sprejemu se je razvil sprevod po trgu, ki je bil okrašen 6 trobojnicami. Domačini so se zbrali v velikem številu na lepem strelišču na Bohovem. Naš vrli predsednik g. dr. Lorger je pozdravil zastopnike oblastev in društev ter domače strele©. V imenu vojske je nagovoril zbrane podpolkovnik g. Bojič, obrazložil pomen strelskih družlin in po zval navzoče, da rzrazrijo vdanost Nj. Vel. kralju. Godba je zaigrala državno himno. V imenu trške občine je v lepem govoru pozdravil 6treloe podžupan g. dr. Hrašo vec, nato pa je izročil predsednik strelišče svojemu namenu. Od 14. do mraka je živahno streljanje stresalo ozračje novega strelišča. Prava gneča je bdi« n« damskem strelišču. Najboljši strelec dneva je bil g. Lojze Kovačič, ki je dobil v nagrado venec, ki naj izpodbuja ne samo njeg«, ampak vse člane družine, ki šteje danes že 85 članov. TOMISELJ. V »Jutru« 14. t. m. je izšel dopis iz Tomišlja pod naslovom »Silovita bitka«. Ker bi mogel morda kdo rz dopas« sklepati, da so se fantje napilii v PerSnovi gostilni v Tomištfju, izjavljamo, da to ni res. Od fantov Tomišljanov, udeleženih pri pretepu, nd bilo v Peršinovi gostilni vso žegnanjsko nedeljo nobenega. Od ČJr-novaščanov jih je bilo nekoliko že zgodaj popoldne, ki pa so spili samo pol litra vina. Iškavaščani pa se pred pretepom sploh niso ustavili v Peršinovi gostil™. ampak so se pripeljali naravnost na veselični prostor gasilnega društv«. VIČ. Vpisevanje v obrtno nadaljevalno šolo bo v nedeljah 25. t. m. in 2. oktobra vsakikrat od 9 do 12. ure. Pouk se prične 3. oktobra. K vpisovanju je prinesti zadnje šolske izpričevalo in za vpisnino in šolnino 15 Din. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek 23.: zaprto. Sobota 24-: Lopez. premijera. Izven. Nedelja 25.: Zločin in kazen- Izven. Ljubljanska drama bo uprizorila jutri kot četrto premijero letošnje sezone drueo iz-rirno delo, dr. Bartola dramo »Lopez«. Drama obstoji iz 12 vsebinsko povezanih slik. ki prikazujejo prilike in težnje literarnih, založniških in književnikih krosov. Avtor je prenesel dejanje v Španijo med Baske, kar daje delu posebno zanimivo internacionalno obeležje. Naslovno vlogo poeta in bivšega oficirja Lopeza kreira e. Gregorin. ženske vloge pa gdč. Gabriielčičeva. Vida Juvanova in Maša Slavčeva. Moški ansambel je ves zaposlen v markantnih, karakternih vlogah. Delo je opremljeno, z duhovitim dekorjem v režiji prof. Šesta. Opozarjamo to krstno predstavo, ki predstavlja goton izreden* dogodek v našem _ dramskem slovstvu. Vstopnice se dobivalo v operni blagajni in se naroče tudi lahko telefonično »ev. 2231. Cene malim oglasom Ženltve ta dopisovanja; vsaka beseda Du* 2/— ter enkratna pri-mtojbins ta ttfro alt trn dajanje naslova Din i—s Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda CH*t l.—\ Po Din 1.— sa besedo te ssračunajo nad alfe vet oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pe bmt, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*., »Lokali*, movanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, m.Živali*, mObrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* bi »Zašlo-tek*, če se M oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama ISče zaslužka ali tluibe. plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iitro ah za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za tifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besed it, cnaia Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pat za besedo, je Din 10.—^ %ri oglasih po I Din ta besedo pa Dtn 15*—. Vse pristojbtne za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma lik t* vposlatl r pisma obenem t naročilom. Službo dpbi Vsaka buaeda 60 par: u da M«}« »as!-or® aH ta šifro p« 8 Din. (1) Kuharico samostojno, polteno, m arij srednjih let, ki bi opravljala tudi druga dela, iščem za gostilno Da de-ieli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 384430-1 " ..... • Trg. sotrudnicc »tarejšo, popolnoma izvei-ba>!» v trgovini mešan-e strok«, »olidmo in trezno osebo i daljšimi spričevali, sprejme tvrdka Norb. Zarrier & sin. Sv. Peter v 8»t. dolini. Strojepisja in tesnopisja zmožne iimajo prednost. — Ponudbam je priložiti spričevala in sliko 3SC00-1 Za prevzem veleposestva o*> fete>Erftei v Južmi Srbiji — ngodmo za vrtnarstvo, tobak in mak-opij, iščem ek-omoma ali gospodinj« s kapitalom 15—20.000 Din. Osebne informacije dne 28. septembra med 10. in 12. nro dopoldne v restavraciji »šest.ica«. Vprašati pla-«&nega. 38506-1 Šteparico ▼ae na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Solidn-o dolo«. 38538-3 Potniki Kdor ifičt mesta potnika, plača ta vsako besedo 50 par; sa dajanje naslov« »li ta šifro 3 Din. — Kdor sprejem« potnik«, plača besedo po 1 Dinj i« dajanj« naslova ali u &ifro pa S Din. (5) Dekle pridno in pošteno, ieli službo — najraje v trgovski ali gostilniški hiši — da bi se naučila kuhati. Gre samo na Gorenjsko. Naslov v oglaanem oddelku »Jutra«. 38367-2 Postrežnica ki zna kuhati in druga hišna dela, išče namešče-njo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3S4S2-2 Skladiščnik p*Sten in marljiv, zmožen kavcije, dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skladiščnik« 38475-1 Kuharico samostojno in pošteno, vajeno reda — ter mlajše dekle pridno i® pošteno, vajeno šivanja — tudi začetnico sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra c. 38179-1 Trg. pomočnika « 30.000 Din kavcije, tmoživga samostojno vodita trgovino z mešanim hagomi, spreimem v večjim kraju Slovenij«. Biti mora soliden im agilen prodajalec te.r vojaščine pro«t. PoTMidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Popolnoma vešč«. 38473-1 Fotografskega pomočnika fco) s« md. fotografijo sprei-m«m takoj. Javiti se je med M. rn 13. uro pri Kacimos. Prešernova ul. 9. 3S536-1 Prodajalko ■ujetnico s kavcijo (tudi vlogo Mestne hranilnice) snrejmem. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod Šifro >Za takoj«. 38566-1 Potniki! Sprejmem več zanesljivih oseb za obisk privatnih strank. — Prednost imajo uipokojenc-i. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38532-5 Beseda 1 Din; ta da janje naslova ali za šifro 8 Din. Dijaki, ki iščejo instrukc.ij-e, pla-6ajo vsako besedo 50 par; za šifro aii za dajanje naslova 3 Din. (4) Nemščina- francoščina Diplomirana učiteljica je-zifcoor Aiipaca 34 koM-v 350 Din, 100 igel 3 Dim, likerni servis 40 Din. svil" ene čepice 10 Din kuhinjska tebtar>.a 45 Din, namizna ura 35 Din in druee praiktične novosti. Sapira, Dumajsika cesta 36 veža. 38506-6 Otroški voziček eiegamten »Ko«rbwagen< — malo rab! len, p ' O d a A. Beraik, Mest™ trg št. 4/1. 38517-6 Sadno drevje prvovrstno, nudim za jesensko pomladansko sajenje. Zahtevajte cenik. — Avgust Phler, Stročia vas Ljratomer. 38472-6 Fi!odendron 3m visok in 2 m širok, radi pomanjkanja prostora na.pro>iaj na Mirjiu. Lepi pot št. 15. 38529-6 Vinske sode prvovrrstme po 76 im R0 M poc-eni i>reda Giuiro Valjak v Mariboru, kino »tlnion« 39544-6 Vsaka besed« 1 Dlffl: ta lajanj« naslova tli ta Šifro pa S Din. (16) Vlogo 5—10.000 Din Mestne hranilnice potTebu-jem. Pogoji po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelok »Jutra« pod šifro »Vloga« 38567-16 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 65. Ko se je črna voda zgrnila nad Tarzanom, sta pluli po morju dve iadji. Ena je bila francoska križarka. Tarzanov prijatelj d'Arnot se je kot častnik vozil na njej. Druga, razkošna ladja, je vozila goste angleškega lorda, med njimi tudi ljubko Američanko Jane Porter-jevo in njenega očeta. Vsaka beseda I Dia: trn dajanj« naslova ti trn bir« p« S Dim. (20) Novozidano vilo večstanovamjsko, v mestu prodam. Javiti so jo pod: »Brez posredovalca« na ogl. oddelek »Ju.tra«. 38281-20 Enonadstrop. hišo s trgovskimi lokaii, v centru Ljubljane, saimo na cestah kjer jo električna železnica, kupim proti gotovini. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kupčija«. 38533-20 K.flor nudi prenranu plača za vsak« besedo 1 Din; kdor išče pre- - hrano pa za bet+do j 50 par; za dajanje ua I slova ali šifro 3 Din. j j^ironia 5 Din. fl4) ' r^..-.],! .v-).« * »v, l Odč. in gospodom nudim zraven opere prav dobro hrano po ugodml ceni. Naslov v ogia.stiem oddelku »Jutra«. 3S560-14 Vsaki bes«l» I Din: ta dajanj« naslov« ali ta šifro p« 6 Dia. (30) Poslovni lokal m Miklošičevi cetti takoj oddamo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal 7-2«. 38474-19 Restavracijo oddam v Toplicah. Naslov v ogia^nem oddelku Jut.ra 3S531 -19 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano prodam. V -lučaju nezadovoljnosti kupca v enoletnem obrat ovanju vrnem odkupnino s 5000 Din obresti. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod zmafilco »30.000«. 38545-19 VsaK* Ooseda 1 Din ta da'anje naslovs ali 'A iifrn pa 5 Din. f34! Breskve frrima kg po 2 Din v vsaki miriožini razpošilja 1'ostržin, Krško. 38365-34 Stanovanje Vsaka besed« 1 DVn: st dajanj« nastopa aa ta iifro p« 5 Dte. (Stt) Lep in svetel lokal takoj oddam. Najemnina nizka. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 38308-19 Lokal za trgovino ali pisarno, blizu sodni.je oddam. Posebno primerna točka za povirtnitno in sadje na debelo im drobno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« S846il-:9 Stanovanje 2 sob im kuhinje odda s 1. novembrom R a v t a r, Stari trg 19._38518-2H Trisob. stanovanje solnčno. s kabinetom, kopalnico in pritiklinami od dam z oktobrom ali novembrom. Baragova ulica št. lil/I. 38470-31 Majhno stanovanje sobe in kuh"nje odda.m z oktobrom en.i ali dvema osebama za obrtno šolo — Ri.harjeva ul. 2. 38466-31 Trisob. stanovanje solnčno, s kopalnico in piinom oddam za novem ber — Bežigrad. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 88564-21 Trisob. stanovanje komfortno — popolnoma solnčna lega, v vili v ne posredni bližini obrtne šole oddam takoj aii s 1. no ve.mihrom Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38520-21 Trisob. stanovanje komfortno na Taboru od dam s 1. oktobrom. Skofja ulica 12/1 desno. 38527-3! Dvosob. stanovanie za 600 Din takoj oddan v Levčevi ulioi štev. 1.1 38589-3 Dvosob. stanovanje lepo. v novi hiši oddam v Rožni dolin-i. cesta VIII št. 13. 38559-31 Stanovanja Vnuka bwd» 50 p«j~. m dajanj« naslov« »Ji ta »Ur« 8 Dml (SI-*) Stanovanje dvo- a'i trisobno, event. s ko|ia1nico in vsemi pritiklinami išče družina odraslih oseb v mestu ali bližnji periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Opis in navedba Me«. 38431-čll/a Stanovanje 2 sob in kuhinje, v bližini stare cerkve v S-ški išče za oktober stranka brez otrok. Naslov v offlasmem oddelku »Jutra«. 3S510-31/a Vsaka beseda 1 Din, za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (18) OPOZORILO! Podpisana »ZVEZA« opozarja p. n. interesente, da g. A. Pegan NI pooblaščen nabirati naročila in sprejemati denar za oglase v časopisu »Gasilec« in v »Gasilskem koledarju«. Izvrševati ta posel je upravičen izključno le eden naš pooblaščenec, ki ima za to potrebno pismeno pooblastilo vedno pri sebi. Ljubljana, dne 22. septembra 1932. 11650 JUGOSLOVANSKA GASILSKA ZVEZA V LJUBLJANI. t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja srčno ljubljena žena, mati, sestra, tašča, gospa FRANČIŠKA JERNEJČIČ soproga železniškega upokojenca dne 21. t. m. ob 11. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. septembra 1932. 11656 Anton Jernejčič, soprog — Anton, Vladimir, Joško, sinovi — Vida, Erna, hčerki, in ostalo sorodstvo ■ Zahvala Ob prebridki izgubi, ki me je zadela s smrtjo nad vse ljubljenega in dobrega soproga, brata, svaka, strica i. t. d. KAROLA HORVATHA strojevodje državnih železnic se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem vsem, ki so me ob tej težki uri tolažili in mi pomagali. Posebno zahvalo dolgujem preč. duhovščini ter društvu strojevodij, pisarniškemu osobju z gg. šefi na čelu, delovodjem, mojstrom in kurjačem kurilnic I in II ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti, najlepša hvala pevskemu zboru za tako ginljivo petje in žel. godbi. Posebno zahvalo pa sem dolžna vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Bog plačaj! Ljubljana, dne 21. septembra 1932. 11642 ANTONIJA HORVATH. Portugalko (novo) toči gostilna Pav šek na Smartiaski cesti. 38491-18 Sobe išče Vsaka besed« 50 pan m dajanj« nato*« il n i Lir« 3 Dia. (SS-*) Prazno sobo z vso oskrbo iščem za starejšo gospo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Polovmik«. 3$55-2-23/a Sobo odda Vwka besed« 60 por: a« .lajanj« naslon, tM m > Din. (23) Solnčno sobo z vso oskrbo takoj oddam 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38465-23 Solnčno sobo opremil jeino, separi.rano ta parketirano. z majhnim štedilnikom ter vodov-odom, oddam brez postrežbe samo učiteljici aii uradnici v vili pod Rožnikom. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 38397-33 Lepo, solnčno sobo in kabinet oddam v Marmontovi ulici št. 19. Poizve se istotam. 3S35Č-23 Gospoda sprejmem v prija.rno gobo k mlademu uradmiku, ki na dobro ter okusno domačo hrano. N3is!ov pove ogl. oddelek »Jutra«. 38354-23 Opremlieno sobo oddam gospodu. Naslov v oglasuem oddelku »Jutra« 38279-23 Sobo erreret. s hrano oddaim 2 osebama v oentru me-sta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38482-23 Sobo lepo opremi jemo oddam 2 gospodoma s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S4S4-33 Opremljeno sobico lepo in solnčno, oddam pri glavni pošti ob Dunaj sk.i cesti. Naislov v oglas oddelku »Jutra«. 38485-23 Sobo oddam v bližini univerze Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. 38530-63 Opremlieno sobo blizu kolodvora oddam bmljšemu srnRpMim a«i stalni gospodični. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«. 38352-23 Sobo s hrano ali brez odda-m 2 gospodama. Istotam sprejmem sostanovalca. Nas'ov v oglasmem oddelku Jutra 385.50-23 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Trenchcoat plašč je bil v soboto pozabljen v kao-armi »Zvezda« ali »Emoni«, ozir. kje drugje. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 38487-28 Črna koščena očala in ura zapestnica izsrubl'«no ob Sarvi na .Te-žioi. Na/diitelj dobi na^ra do. Naslov pr»ve oglasni oddelek »Jutra«. 38494-28 Poročni prstan z gravacijo B . . . o 31. X. 1931. je bil izgubljen. — Proti na.srradi srn ie oddati v oglasnem oddelku Jutra 38524-28 Ura z verižico je bila najdena. Naslov v oglasmem oddelku ».Tirtir* 3S557-38 Informaciji, Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslova ali 'a šifro pa 5 Din. (31) Opozorilo Podpisani s tem vsakogai opozarjam, da nisem plačnik evenitu eln.ih dolg-ov, ki b: jih napravil v denarju ali blagu moj 6 i n Josi.p Urbam Krivec, Celje, Ljubljanska cesta štev. 10 36542-31 KTflHB WM ^JH BHmo Vsaka besed« 1 Dia: sa dajanje naslova ali a« U tre pa S Dia. (SS) Prazno sobo lepo in solnčno, z elektriko ter separatnim vhodom oddam s 1. oktobrom. — Pojasnila daje Kern. Soteska 10/TI. nasproti Glasbene matice. 38511-33 Prazno sobo zračno in čisto, oddam v centru mesta boljši in solidni o«n.bi, tudi za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S496-33 Pianino dobro obtamjem, kupim. — Ponudibe z navedbo c-e-ne na oglasni oddelek Juitra pod značko »Pianino«. 383S0-36 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali z« šifro pa 5 Din. (30) S 15.000 gotovine lahko prevzamete takoj vpeljano podjetje z lahko, sijajno eksistenco. Prodaja vsJed nastalih razmer. — Mešeforji in radovedneži izključeni. — Informacije daje Knez, Ljuibljana, Go-sjiosvetska cesta št. 14/1, divorišče. 383(25-30 Dopisi Vaak« besed« ta dajaaje Sifr* pa S Dia. S Din: •B (M) Pat - Patachon Prosim za naslov. 385.13-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Anonina, A. M. 1865, Angleščina, Avgust-september iD-AJ, Abstinent, Breapiač-no. Bližina kolodvora. 13. B.. Blagajna, Brez posredovalca, itrez obrt*«, Cista preteklost. Cista in zanesljiva drulabsiica, Dobre koodaioije. Dojenček, Do-bičkanosmo. Dvosobno. Diskreten g-.st, Dvočlanska družina, Delivno, Državni uradnik, Domačija 8S8, Do 1'KHj Din, Drug3 meščanska, Delaven, Drugo v gotovini, Državna, Dva cesarja, Disk ret en. Do br o Siguren nastop 290, Stalna Sama, Sreča, Samci, Stanovanje v hiši. Solidni September, Slager, Takoj, šnja žemiteiv. Tvrdike 13., Tehnik 40, Tri prijateljice Tri. Takoj ali pozneje, Točna 79. Točen plačnik 09. Tričlanska d:ruž;na. Takojšen nastop. Točna. Takoj. Trgovka. Tiha stranka. Trgovski imven*ar. Tehnika. Uspešna proda;« Upravitelj. LTradn'k :3«3, Udobnost. Pperabna, Udo-va. Uč'telv2č.n3k. Vest.?*, Vrzei, V zakonu nezadovoljna, Vsako ponoldne, Vinoprodaja. Vknjižiba. V mestu. Veler»r^met_ Zanesljiva 240. Zanesljiv š«f»r, Značajen, Zmožen. £oho-tehn-ik li55. Zmerna cena, Zvesta. Z daljšo uč.-io dobo. Zastopnik. Za r.k * f>Hcr 25.000. 16. avgust, 1?;«, 1033. 3333 20 sedežev. 44. 35. 29. 950. 620 vm. 333, 2rtle».na. 35. plačilo, Dobra st-ra.nka, Dober promet, Erika, En milijon, Ford, Gotovima takoj na razpolago, Hranilna kinjižkvi. Hlsa, Hitr-o zasluženo. Hišica, Inštruk-cija, Inozem-ec. Jesen, Jelka, Komen-ski, Kjerkoli, Kajigovodkinja, Lrfpo stanovanje, La hko nastopim takoj. Letovišč« 50, I^ahko •opravilo, M-ren 4M«