AKTUALNO VPRAŠANJE Dnevi volitev v občinske ljudske odbore se naglo bližajo. Doslej je bilo treba opraviti poleg politično - agita-cijskega, še mnogo pomembnega organizacijskega dela. Semkaj sodijo zlasti izpopolnjeni volilni imeniki, ki so eden izmed poglavitnih pogojev za uspešen izid volitev. — Kako torej potekajo priprave volilnih imenikov v nekaterih občinskih ljudskih odborih? V Kranju je občinska komisija za volilne imenike v teh dneh končala z delom — se pravi — potrdila je volilne imenike za zbor proizvajalcev, medtem ko Je splošne volilne imenike potrdila že pred tem. Volilni imeniki bodo vrnjeni podjetjem s priloženimi obrazci, ki jih bodo podjetja opremila z izpiski za volišča, nato pa jih bodo morala čimprej vrniti občinskemu ljudskemu odboru v overovljenje. — VA2NO: tiste, podjetja, prj katerih so v<*Hšča, morajo takoj poslati občinski volilni komisiji podatke oziroma predloge o volilnem odboru volišča v podjetju. Občinske komisije za volilne imenike občinskih ljudskih odborov Tržič, Radovljica in Jesenice so v glavnem delo uspešno opravile šo pred postavljenim rokom. Občinska komisija za volilne imenike v Tržiču je sicer vpi- sovanje v volilne imenike zaključila, vendar pa je za naknadno prispele volivce, ki so med tem nastopili delovno razmerje v občini, podaljšala rok vpisovanja do 15. oktobra. Te dni bodo razposlani tudi obrazci, ki jih bodo opremila podjetja z izpiski za volišča. Pri izpopolnjevanju volilnih imenikov težav resda ni manjkalo, ker pa so se občinske volilne komisije lotile dela načrtno, so svojo naiogo uspešno rešile. S. SPORT GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Leto x. — st. 76 — cena din 10.— Kranj, 30. septembra 1957 PO ZBORIH VOLIVCEV V KRANJSKI OBČINI KAJ POVEDALI VOLIVCI Visoka udeležba na zborih - Med kandidati še vedno premalo žena -Kritike in predlogi o delu Občinskega ljudskega odbora Preteklo nedeljo, 22. t. m. so v občini Kranj zaključili zbore volivcev, ki so se začeli 17.. septembra. Volivci za občinski zbor v kranjski občini so se zbrali na 37 mestih — zborih in izbrali kandidate za novi občinski zbor. Skupno so kandidirali 77 kandidatov, °d katerih bodo na volitvah izbrali 40 najboljših za predstavnike občine. Izbira na kandidatnih listah torej do-Pušča dokončno odločitev na svobodnih, tajnih volitvah, kajti le dobra Polovica kandidiranih ima mesto v občinskem zboru. Udeležba na sedanjih zborih volivcev je bila dokaj dobra, mnogo večja kot na prejšnjih zborih. Od skupnega števila 26.673 volivcev se je zborov Udeležilo 3.659, oziroma 13.27 %, kar hi bilo prej doseženo. Najboljša udeležba je bila na Jezerskem, kjer je prišla četrtina vseh upravičenih volivcev (24,5%), za tem v Trbojah, na Zlatem poliju in druiglih krajih. Izjema so le Bitnje, kjer zbor ni bil sklepčen in so ga ponovno sklicali v soboto, 28. septembra. Čeprav vsi zbori torej še niso končani, in so tudi sicer podatki še ne-dognani, smo se vendar obrnili do Predsednika Občinskega odbora SZDL Martina Koširja za kratek razgovor o zborih volivcev. Po njegovem mnenju so zbori pokazali veliko zrelost volivcev in dali dobra napotila bodočemu občinskemu odboru. Pohvalno je že to, da so volivci kandidirali v glavnem nove ljudi in predvsem iz delavskih vrst, dasi bodo le-ti zastopani v zboru proizvajalcev. Od skupnega števila kandidatov (vsi podatki še niso dokončni) je kar 78 % iz proizvodnje in to največ delavcev, kar je stvarni odraz te močno industrijske komune. Pozitivno je tudi to, da je med kandidati skoraj 80 % novih ljudi, in le dobra petina iz vrst dosedanjih odbornikov, kar pomeni, da bodo predstojeće volitve res preosnovale občinski zbor. Po mnenju tov. Koširja pa je med kandidati vendar le premalo žena (po številu samo 5!), kar je marsikje odraz oportunizma. To še zlasti z~ozi-rom na to, da je tu veliko število žena zaposlenih in tudi aktivno sodelujejo v mnogih organizacijah. Največji uspeh zborov volivcev pa je v tem, da so ljudje mnogo govorili o komunalnih vprašanjih in drugih problemih in dajali predloge novemu občinskemu organu. Mnogo je bilo govora o gradnjah in nepravilni politiki, da namreč za neuspele gradnje nihče ne odgovarja, čeprav se trosijo zanje skupna sredstva. To so zlasti govorili volivci na Rupi. Volivci v Kranju so tudi mnogo govorili o potrebah in možnostih za izboljšanje elektrifikacije v mestu, o stanovanjski problematiki, o potrebah za šolske prostore ipd. Volivci na Hujah so upravičeno kritizirali trgovinsko mrežo. Dva tisoč prebivalcev ima tam samo en trgovski lokal. O vseh teh in mnogih drugih težavah, ki so jih volivci izjasnili na sedanjih zborih ter dali tudi koristne predloge za njihovo rešitev in izvedbo, bodo sedaj razpravljali na občinskih forumih. K. M. Po dolgih letih - spet konjske dirke v Kranju Kranj, 29, septembra. — Več kakor štiri tisoč gledalcev se je danes .zbralo na stadionu Mladosti v Stražišču pri Kranju, kjer so prisostvovali konjskim dirkam, ki jih je po treh letih organiziral klub za konjski šport »Borec« iz Kranja. V dveh urah in pol so imeli gledalci priliko videti kasaške in galopske dirke ter dirke z vpregami. Najzanimivejše so bile dirke kasačev med katerimi je žel največ priznanja Matevž Krušič s konjem »Samsijem« iz Ljubljane. Zanimiva je bila tudi dvovprežna vožnja konjev kasaškega porekla, pri kateri se je na cilju zbralo kar pet tekmovalcev. V dirki je zmagal konj PRVAK, v drugi »Samsi«-Krušič, v tretji »Nuša«-Occpek, v četrti »Pikica«-Krušič, nadalje »Marko«-Zimec, »Pikica«-Krušič, -Nuša-Salon« — Kmetic; v vmesni točki je nastopila ekipa državne kobilarne iz Lipice, ki je prikazala nekaj uspešnih dresur. k« NOGOMET SLOVAN : TRŽIČ 4:3 (3:0) Ljubljana, 29. septembra — V današnjem kolu ljubljansko -primorske lige so Tržičani doživeli pravo 'pravcato katastrofo. Slovan jih jo v Ljubljani dobesedno ipregazil. Vzrok tako visokemu porazu je predvsem v slabi obrambi, tako da so morali ves čas tekme napadalci pomagati slabim obrambnim igralcem. Zaradi takega stanja na terenu, domačim ni bilo težko premagati goste, ki so se to pot izkazali kot zelo slaba enajstorica. Zmaga domačih je popolnoma zaslužena, neučinkovitosti njihovim napadalcev pa se morajo Tržičani zahvaliti, da niso nesli domov ša več ©olov. Tržič je nastopil v sledeči postavi: Logar, Peternclj, Kosmač, Jadanec, Klarič, Custu-lič, Rustinja, Dornik, Tišler. Puškarevič, Kraševcc. ZBORI VOLIVCEV - PROIZVAJALCEV Od 23. do 28. oktobra so bili v kranjski občini tudi zbori volivcev - proizvajalcev. V primerjavi z zbori volivcev na terenu, so bili zbori proizvajalcev v podjetjih in gospodarskih organizacijah nekoliko bolj pestri Tudi udeležba je bila številnejša, kar je seveda razumljivo. V občinski zbor proizvajalcev kandidira po nepopolnih podatkih 86 kandidatov, od katerih bodo izvolili 40, od tega iz skupine industrija, obrt, trgovina, gostinstvo 38 ter dva kandidata iz kmetijske skupine. Od predlaganih kandidatov je 61 delavcev, 17 uslužbencev. V celoti kandidira 20 žena, na kandidatnih listah pa je 24 kandidatov mlajših od 30 let. Na zborih volivcev - proizvajalcev v podjetjih so prav tako kot na tere- nu precej razpravljali o komutialnin problemih, razen tega pa še o lastnih problemih podjetij, zlasti glede rekonstrukcije, izboljšave strojnega parka itd. Medtem ko je bilo doslej čutiti na sejah občinskega ljudskega odboru dostikrat mnenja, češ mi, podjetja, smo nekaj drugega kot vi — občina, so prav zbori volivcev, po zaslugi sindikalnih ter organizacije Socialistične zveze in prav tako organov delavskega samoupravljanja, začeli brisali mejo med podjetjem in komuno. Ozko gledanje na probleme podjetja ne glede na materialne možnosti komune je vendarle začelo počasi odmirati. Vsaj tako je bilo čutiti v razpravah na zborih volivcev - proizvajalcev. Toda pri izbiri kandidatov so ponekod še vedno stremeli 'za tem, da bi dali. na kandi-iatne liste predvsem ljudi z namenom, da bodo pač zgolj oni zmožni zagovarjati probleme podjetja »pred komuno«. Kar zadeva zbore volivcev - proizvajalcev je treba-še posebej poudariti, da so skoraj na vseh zborih predli-gali dvojno ali celo trojno število kandidatov kot jih pride sicer v po-*tev za izvolitev. Politični forumi ocenjujejo to dejstvo kot pozitivno, saj se v tem kaže želja volivcev, ■ da bi imeli pri volitvah kandidatov kar največjo izbiro. S tem pa je hkrati zajamčen tudi izbor najboljših med najboljšimi. Ko to poročamo, zbori volivcev - proizvajalcev še niso povsem zaključeni in je zato tudi še nemogoče podati celotno oceno uspešnosti teh zborov, čepr-av lahko že sedaj podčrtamo, da so volivci - proizvajalci, neposredno posegli tako v aktualne proizvodne probleme svojega podjetja ter v manjši meri v ostalo komunalno in gospodarsko problematiko občine. I. A. JESENICE : KRIM 0:2 (0:1) Jesenice, 29. septembra — Popoldne so jeseniški nogometaši pod Mežakljo klonili boljšemu nasprotniku — »Krimu« iz Ljubljane, sicer s tesnim rezultatom 0:2. Gostje so imeli ves prvi polčas terensko premoč, medtem ko so imeli domačini v drugem polčasu pobudo v svojih rokah, vendar rezultata niso mogli spremen V. i, ker je imel »Krim« v vratih odličnega Mozetiča. Ta je celo — razen drugih nevarnih strelov — obranil tudi enajstmetrovko. Jeseničani so se sicer trudili, vendar se jih je držala tudi smola, saj so kar petkrat zadeli v vratnico. V- TRIGLAV : NOVA GORICA 3:1 (2:1) Kranj,, 29. septembra. — Tekma Ljubljansko primorske lige (Nadaljevanje na 3. str.) Pet vprašanj pred „Tednom otroka" Zima se bliža z naglimi koraki... Kakšna neki bo letos? Vremenski prečki nam obetajo zelo hudo zimo. Bojda bo nasulo snega, kot že dolgo ne. Črnogledemu napovedovanju ostre zime navkljub, pa se vendar lahko tolažimo s ,ni. da vremenarji s svojimi napovedmi vedno ne zadenejo v črno. Vendar — se ne ve — tudi slepa kura včasih zrno najde. Kaj pa, če bodo tokrat le u8ardlj? Za vsak primer se bomo dobro založili z drvmi. (Slika) — Vsakdanji Drizop s kranjskih ulic. Motorna žaga, ki prepeva od jutra do večera svojo re2ko pesem, opominja: Pravočasno si nabavite zalogo kuriva! Med 52 tedni je vsako leto eden posvečen našim najmlajšim. Tem sedmim dnevom pravimo Teden otroka, ki bo letos od 30. septembra do 7. oktobra. Vse organizacije, ki so tesno povezane z delom otrok so se dalj časa skrbno pripravljale za ta teden. Obiskal sem sekretarja OO SZDL Stanka Prez-lja., ki jo tudi predsednik pripravljalnega odbora za organizacijo Tedna otroka. Kako bo letos organiziran Teden otroka? »Pri OO SZDL je bil formiran pripravljalni odbor za ta teden, v katerem so zastopani predstavniki raznih političnih in družbenih organizacij, ki so odgovorni za pravilno vzgojo in delo mladine. Enake odbore so ustanovili tudi po občinah. S pomočjo teh odborov bomo zbrali vse probleme, ki jih je nujno rešiti pri sedanjem delu mladine in prišli do zaključkov na kakšen način moramo otrokom nuditi čim popolnejšo obliko vzgoje.-« V čem bo v tem tednu največji poudarek? »Naš namen ni, da bi v Tednu otroka najmlajšim nudili ne vem kakšne zabave. Cilj, ki ga imamo pred seboj je povsem drugačen. V Tednu otroka si moramo s pomočjo raznih analiz, pred- logov in programov postaviti čvrste temelje, kako bomo nudili mladini skozi vse leto tisto, kar je za njo najbolj zdravo in koristno.« Kaj menite o vzgoji staršev do svojih otrok? »Vsekakor ta v mnogih primerih ne zadovoljuje. Zato bomo morali imeti čimprej in večkrat razgovore s starši, zlasti z materami in se takrat pogovoriti o pomanjkljivosti vzgoje. Zlasti s? bomo morali pogovoriti o splošno kulturni šolski vzgoji, življenju otrok doma, med ljudmi in podobno.« In kakšno mišljenje imate o moralno politični vzgoji otrok v šoli? »V tem pogledu bi lahko in bi morala dati šola mladini mnogo več kot da. To zavisi predvsem od učiteljev in profesorjev, ki so za pouk često slabo pripravljeni.« Kakšna je vaša največja želja ob Tednu otroka? Vsi ljudje ki so zadolženi za vzgoj« mi Lil-v, naj ne pozabijo, da niso odgovorni zanjo samo v Tednu otroka temveč skozi vse leto. Dovolj je ljudi, ki se tega zavedajo. Prav takim pa bi morali dati vsi mno^o večje priznanje kot ga danes imajo. 7X A Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta S v e-iozar Vukmanovič - Tempo, ki se mudi na čelu jugoslovanske vladne delegacije po deželah Daljnega vzhoda, je v nedeljo zaključil obisk v Burmi. Toplo in prisrčno sprejeta jugoslovanska delegacija, je še enkrat potrdila prijateljstvo, ki je med našima dvema deželama. Po uradnih razgovorih so izdali uradno poročilo, ki med drugim pravi, da delegaciji ugotavljata, da mednarodna napetost še ni popustila. Zato je potrebno, da obe deželi ponovno potrdit?, svojo dobro voljo, da si še nadalje kar najbolj prizadevata za okrepitev miru in poglobitev mednarodnega sodelovanja. A Iz Beograda je v soboto odpotoval na Dunaj pooblaščeni .minister- v Državnem sekretariatu za zunanjo zadeve, Franc Kos, ki bo tam vodil jugoslovansko delegacijo na ustanovnem zasedanju Mednarodne agencije. Pred odhodom se je pomenil tudi z novinarji in jim odgovoril na nekaj vprašanj o pomenu Atomske agencije. Dejal je, da je iz dosedanjih razprav in dela videti, da Agencije niso ustanovili iz blokovskih razlogov, marveč so jo postavili na splošne temelje mednarodnega sodelovanja. Agencija bo pomagala premostiti prepad med razvitimi m nerazvitimi deželami. Nadalje bo Agencija pospeševala uporabo jedrske energije v mirnodobne namene. Dajala bo pobude za raziskave, za praktično uporabo jedrske energije v mirnodobne namene. Med velesilami in malimi državami bo posredovala za preskrbo z jedrskim gradivom. Praktično se bo ukvarjala z uporabo jedrske energije v kmetijstvu, medicini in industriji. Tako bo skrbela za razvoj nerazvitih dežel. Agencija bo skrbela tudi za izmenjavo znanstvenih informacij, znanstvenikov in štipendistov in bo kontrolirala mednarodno uporabo jedrske energije. A Koroški Slovenci, so zadnjo dni močno vznemirjeni zaradi ukinitve slovenskega jezika v nekaterih šolah. Še posebej izražajo zaskrbljenost spričo negotovosti o vsebini! osnutkov novega šolskega zakona na Koroškem ter zakona o uvedbi slovenskega jezika na sodiščih. Osnutka je avstrijska vlada že predložila v proučitev parlamentu. Tisk koroških Slovencev opozarja vlado na obljubo, dr. bosta ta zakonska osnutka sestavljena v dogovoru s slovenskimi predstavniki. A Iz Berlina poročajo, da je Sovjetska zveza odobrila Vzhodni Nemčiji posojilo v znesku 300 milijonov rubljcv ter blagovne kredite v znesku 400 milijonov rubljev za nabavo raznega blaga iz Sovjetske zveze. V Ottawi so bila zaključena pogajanja z delegacijo zahodno nemške vlade o dobavi 500 ton kanadskega urana v prihodnjih petih letih. Sklenili so, da bosta obe deželi še poprej sklenili sporazum o sodelovanju v miroljubni uporabi atomske energije. LJUOJE IN DOGODKI LITTLE ROČK Končno je sam ameriški predsednik posegel vmes. Poslal je čete zvezne vojske v Little Ročk in tako stopil tamkajšnjim rasistom na prste. Splošno razburjenje v ZDA pa s tem še ni splahnelo, niti ni prenehal osnovni vzrok za sedanji spopad med določenimi družbenimi silami v ameriških državah... * Začelo se je s sklepom Vrhovnega sodišča ZDA.* Najvišji sodni organ v tej deželi je izdal odlok, s katerim je ukinil rasno diskriminacijo (plemensko razlikovanje) v šolah. To je pomenilo, da bodo odslej naprej črnski šolarji hodili skupaj v šolo z belopoltimi učenci. Na severu ZDA se s tem ni nič spremenilo, saj je bilo to že dalj časa v veljavi. Zato pa je ta sklep globoko posegel v razmere na Jugu, kjer rasno razlikovanje še vedno izvajajo »a vseh področjih družbenega življenja. V južnih državah so se zato temu sklepu uprli in skušali z raznimi pravnimi, zakonitimi in tudi včasih nezakonitimi argumenti spodbijati pravico črnskim prebivalcem do enakopravnosti v šolah. Ker pa proti sklepu Vrhovnega sodišča ne more biti priziva, se je odpor Juga spremenil v taktiko zavlačevanja, v več ali manj prikriti bojkot... * Little Ročk je malo mesto v državi Arkansas. V množici številnih ameriških mest je bilo dozdaj znano samo sosednim prebivalcem in poznavalcem ameriškega zemljepisa. Danes pa ga srečujemo na vseh straneh ameriških in svetovnih časnikov. Cemu? V ' Little Rocku bi morali sprejeti v šolo devet učencev- črncev. Pod pretvezo, da bi to ogrozilo red v mestu, je guverner države Arkansas Faubus ukazal četam Narodne garde, naj zasedejo šolo in tudi s silo preprečijo vstop črnskim šolarjem. Izgovor seveda ni mogel nikogar prevariti. Bilo je jasne, da gre za najbolj grobo izigravanje sklepa Vrhovnega sodišča o ukinitvi rasne diskriminacije v šolah. Primer je bil toliko bolj pereč, ker bi lahko postal nevaren zgled zr. številne druge južno države, kjer jc rasna mržnja šo hujo razvita kot v državi Arkansas. Zato je posredoval sam Eisen-hower. Nemudoma je poklical k sebi upornega guvernerja Faubusa. Po krajšem razgovoru jo guverner sicer odpoklical četo Narodne garde izpred šole, toda ozračje je bilo že »segreto«. Odprlo so so zapornice za nov izliv rasice mržnje, začeli so se novi napadi na črnce. Val plemenske nestrpnosti je iz Little Ročka zajel ves Jug. Toda če je na Jugu zavrelo, so zato vse napredne sile, zlasti na Severu, vstale proti plemenskemu razlikovanju, enodušneje kakor kdajkoH dozdaj od časov državljanske vojne iz minulega stoletja. Položaj se jc še bolj zaostril. Ei*nhower je bil prisiljen pre-kmiti svoj dopust. Odločil se je na korak, ki ga rasisti morda niso pričakovali. Zapovedal je posredovanje zveznih čet v Little Rooku l in tako med vsemi ameriškimi predsedniki po državljanski vojni prvikrat uporabil to pravico proti rasističnemu gibanju. Vsemu ameriškemu narodu pa je naslovil posebno poslanico po radiu in te- leviziji. »Ne moremo dovoliti drhali, da bi teptala sklepe sodišč,« jc dejal ameriški predsednik in pristavil, da takšni postopki resno škodujejo mednarodnemu ugledu ZN. Sami ameriški časopisi so opozorili na neprijetno dejstvo, da država, ki se skuša v svetu predstaviti kot zaščitnica svobode in demokracije, res ne more dovoliti takšnih srednjeveških izgredov pod lastno streho. Seveda tudi rasisti z Juga niso ostali križem rok. Guvernerji južnih držav so takoj sklenili obrniti se na ameriškega predsednika in zahtevati razgovor z njim. Eisenhower je sprejel izziv in te dni bo na vrsti nov dvoboj med njim in zagovorniki plemenskega razlikovanja. Sicer pa je dosti mnenj v samih ZDA, ki so prepričani, da Little Ročk ni samo slučajni izbruh rasističnega sovraštva. Pri tem opozarjajo na dejstvo, da jo pri neredih sodelovalo večje število znanih rasistov z vsesa Juga, da je guverner Arkansa-sa imel pred tem razgovor z guvernerjem Georgije, ene glavnih trdnjav rasistične nestrpnosti. Pravijo tudi, da Arkansas ni najbolj značilna država za plemensko razlikovanje v ZDA. — Zato menijo, da je bil Little Ročk le preskusni kamen, priložnost za merjenje sil na »nevtralnem« terenu med razvitim Severom in rasističnim Jugom, oziroma še bolje rečeno, med naprednimi in nazadnjaškimi silami v ZDA. Ce je temu reg tako, potem ne glede na vse dosedanjo dogodke dobiva Little Ročk še poseben pomen za nadaljnji razvoj notranjih ameriških odnosov. MARTIN TOMA2IC v n ede I j o smo zabeleži I i IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNJK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 476 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB. PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV V prvi polovici tedna je pričakovati poslabšanje vremena s kratkotrajnimi padavinami. — V drugi polovici tedna nekaj suhih, jasnih dni. ZAKLJUČEN III. GORENJSKI LETALSKI ZLET Lesce, 29. septembra — Danes je bil v Lescah zaključen III. Gorenjski letalski zlet, ki •je vsakoletni pregled ustvarjalnosti Aero klubov z vse Gorenjske. J. S. STRELSTVO Jesenice, 29. septembra. — Danes je bil na Jesenicah strelski dvoboj med reprezentancama Slovenije in Gorenjske. Tekmovali so člani in članice. Pri članih je zmagala vrsta Slovenije s 1357 krogi pred Gorenjsko 1289, pri članicah pa prav tako s 778 krogi proti 767. Naj- uspešnejši je bil Planine, od članic pa Minka Bertoncelj iz Kranja. C. LAHKA ATLETIKA SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO GORENJSKE Kranj, 29. septembra — Danes je bilo na nogometnem igrišču Triglava srednješolsko prvenstvo Gorenjske v lahki atletiki. Tekmovanje je bilo obenem tudi okrajno prvenstvo. Sodelovalo je več kot 150 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih šol. Rezultati: moški 100 m: Stra-hovnik STTŠ 12.4 — 200 m: Za-lar I. gim. 26.0 — 1000 m: To-mažič Plesk. š. 2:42.0 — kopje: r "S 36. P O M E D E L J E VSAK DAN GREM TAM MIMO Naš lepi Kranj ima bojda za polovico manj gostiln, kot jih je imel pred veliko vojno. Tako pravi statistika in tudi starejši 'ljudje, ki se spoznajo na cviček in na Štajerca. Jaz pa pravim, da ni g tem še ničesar rečenega, kajti statistika se lahko včasih hudo .zmoti; kako je z zmotljiv ostjo starejših 'lljudi, ne vem,, ker sem še mlad,, ne verjamem pa ničesar, preden nisem sam poskusil — ampak nezmotljivi gotovo niso. Torej ni s tem, če ima Kranj polovico manj gostiln kot jih je imel pred vojno, rečenega še ničesar, kar bi lahko bistveno vplivalo na zahajanjo ljudi v gostilne. Vsakokrat, kadar grem v mesto ali se vračam domov, grem mimo gostilne; je namreč koj za prvim vogalom. Ne, ne bom povedal, katera izmed kranjskih gostiln je to — denimo, da se ji pravi »Pri vrčku«. Tudi no bom povedali, ali je zasebna, ali socialističnega sektorja; učinek na obiskovalke je namreč navsezadnje popolnoma isti v zasebnih gostilnah in v gostilnah socialističnega sektorja in premnogokrat kaj malo socialističen: »Mi ga pa...« Le da človek v nekaterih zasebnih gostilnah zaradi večje .iznajdljivosti in spretnejše postrežbe (v zadnjem času glede tega ni več takih razlik med zasebnimi in. družbenimi gostilnami), zaradi večje pozornosti, katere je tam gost deležen, več poje in popij o in torej še bolj velja parola: »Mi ga pa...« Ne iglede na vse to lahko človek, ki gre z odprtimi očmi velikokrat na dam mimo gostilne,, vidi marsikaj. Zjutraj pojejo »štamprli«. Štamprl ta zelenega, štamprl pelinkovca, štamprl ta domaČega.. Na naglico, v službo grede. Pred gostilno je mir in tiho-ta, ljudjo naglo hodijo noter in ven. Okrog desetih dopoldne zadilši po golažu. Takrat se začnejo pollitrčki. Le malokdo že naroči liter; vsem je koj jasno, da bo tega kosilo čakalo najmanj do popoldanske malice — če že ne bo »vozil« tja do noči ali do prihodnjega jutra. Opoldne se Ibo gotovo našla okrog litra prva vesela družba. Ampak ena lastovica šo ne prinese pomladi in ob dveh so na vrsti »divadeciji«. Takrat je položaj že resnejši in marsikdo, ki je prišel ob dveh samo na dva deci, ga ima ob štirih popoldne žo liter pod kapo, ob osmih zvečer pa šo kaj vetč. Popoldne, šo bolj zvečer, pa se »fronta« popolnoma pomeša in gostje »streljajo« iz »orožij« vseh vrst, od štamprlov preko dvadecijev do Štefanom. Takrat je v gostilni in pred njo videti čudno reči. Verjemite mi, čeprav šo ne hodim dolgo tam mimo, mogočo leto in pol, pa bi lahko napisal romano o tem, kar sem videl. Dolge romane. In žalostne tudi. Mož stoji med gostilniškimi podboji, žena stoji na cesti, deset metrov proč. »Greiš ali ne greš?« — »Samo še dva deci!« — »Nič več, dosti ga imaš!« — »Kaj dosti? Trezen sem kot r'foa!« — »No, a greš?!« — »Ne grem, kar sama pojdi, baba hudičeva!« — In »baba hudičeva« gre sama domov. Otrokom bo najbrž rekla, naj gredo hitro spat, kajti očka bo spet bolan prišel domov. Naslonjen na drevo, poma.za.n, kot. bi se bil. povaljal po blatu, mlad fant vrača materi zemlji odvisne količine zaužito pijače. Skozi usta, seveda. Dober tek. Skozi vrata piano oseninaJFiUetno dekle. Steče mimo mene in zavije v prvo stransko ulico. Tudi ja'z zaivijem tja, tam sem namreč doma. Skrila se jo za vogal hiše, kjer stanujem. »Psssst!« mi pravi, ko grem mimo. Molče grem naprej. Iz gostilne pritečejo trije fantje, najstarejši, nima dvajse'; let. »Kam jo le ušla?« pravi eden. »Nič, ga bomo pa sami naprej!« — in zibajo se vrnejo v gostilno. Dekle za vogalom vzdihne, pogoltne jok in gre domov. Glavo stavim, da jo bV. tisti, ki jo rekel, da ga bodo sami naprej, njen fant. Mogoče ga je hotela na ta način, da jim je ušla, spraviti domov? Tisoč takih sličic bi vam lahko natresel. Pa saj jih sami poznate mogoče šo več. No jezim so na gostilne, ne, včasih ga prav rad popijem dva deci, včasih tudi več. Samo premišljujem o ljudeh, ki nimajo toliko volje, da bi so mil uprli. Tiranu alkoholu. Nešteto razbitih družim, smrtnih nesreč, nešteto..., koliko je že zakrivil gorja. Premišljujem o ljudeh, ki nimajo toliko volje, da bi se mu o pravem času uprli. Peter Struna Brglez STTŠ 38.97 — krogla: Brglez STTŠ 14.12 — višina: Demšar Gim. Jes. 155 cm — daljina: Velikonja 566 eni — štafeta 4 X100: STTŠ 0.49 — ženske: 60 m: Tacar I. gim. 8.9 — 100 m: Jamnik I. gim 14.6 — krogla: Maninčič STTŠ 9.32 — višina: Klampfer STTš 125 cm — daljina': Poličar I. gim. 425 cm — štafeta 4 X 100 m: I. gimnazija 0.59. Končna razvrstitev: moški: 1. STTŠ 11353 točk 2. I. gimnazija-Kranj 9694 3. Mlekarska šola 6654 — ženske: 1. I. gimnazija Kranj 7538 2. STTŠ 6351 3. Gimnazija Jesenice 5610 točk. M. ROKOMET V republiški ligi v velikem rokometu so bili včeraj doseženi naslednji rezultati: Odred : Mladost 45:9, ženske Odred : Mladost 2:1. V gorenjski rokometni ligi v malem rokometu pa so bili doseženi tile izidi: »Planika« : »Iskra« 32:7, »Sava-< : »Borec« 21:15. M. GOLNIK : MLADOST 19:8 KEGLJANJE Jesenice (B) : Beton (Celje) 1399:-J507 Na Bledu: KK Ljubljana 1247, KK Jesenice 1209, KK Nova gorica 1054. DUPLJE V Dupljah je bil danes nogometni turnir, ki so se ga udeležili ekipi Dupelj, Železnikov in Kamne gorice. Rezultati: Duplje : Železniki 3:1 — Železniki : Kamna gorica 2:1 — Duplje : Kamna gorica 0:0. Prvo mesto je osvojila ekipa Dupelj, drugi so Železniki in tretja je Kamna gorica. M. PLANIKA : BLED 4:1 (2:1) Včeraj so nogometaši Planike premagali Blejčane s precej visokim rezultatom, ki je realen. Planika je bila vseskozi v premoč:', in se je pokazala kot do-'-kaj solidno moštvo. »Trigllav« : »Mladost« '(mladinci) 4:0 (3:0). NA JESENICAH — IZTIRIL VLAK Jesenice, 29. septembra — Davi je na jeseniški železniški postaji iztiril vlak, ker je bila kretnica napačno postavljena. Zavoljo tega je bil promet z Avstrijo za nekaj časa prekinjen. POČASTITEV 40-LETNICE OKTOBRA Na Bledu se že pripravljajo na proslavo obletnice Oktobrske revolucije. V najkrajšem času se bo sestal pripravljalni odbor in sestavil dokončni program proslave na Bledu. Proslave bodo tudi po okoliških vaseh, na Bohinjski Beli, Ribnem in na Gorjah. -jb ZBORI VOLIVCEV NA BLEDU SO PRI KRAJU Od 20. do 30. septembra so bili na Bledu v 18 volilnih enotah zbori volivcev-proizvajal-cev. Sindikalne organizacije so zhoro dobro pripravile, zato so v redu potekali. V občinski zbor proizvajalcev bodo izvolili 28 odbornikov, medtem ko jih je predlaganih več kot 50. Med kandidati sta več kot dve tretjini delavcev in -le ena tretjina nameščencev. V primernem številu so zastopane tudi žene in mladina. -jb BLED ZA TEDEN OTROKA V vrsti praznovanj ob Tednu otroka na Bledu, so sklenili ustanoviti pri Društvu prijateljev mladine starešinski svet. V vseh krajih, kjer so šole, bodo v tem tednu organizirali roditeljske sestanke. Za mladino bodo priredili številna športna tekmovanja v najrazličnejših športnih panogah. -jb NA JESENICAH DVE OSEMLETKI 1. oktobra se bo pričel tudi za učence prvih razredov reden pouk. Šolske prostore so uredili v stavbi otroških jasli. — Na Jesenicah bosta dve osemletki,. Prva bo imela 13 oddelkov s 500 učenci in druga prav toliko. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI ŽIROVNICI V četrtek zvečer se je pripetila na železniški progi med Slovenskim Javornikom in Žirovnico huda železniška nesreča. V vlak, ki je pripeljal z Ja-vornika in stal pred žirovniškim vhodnim signalom, je zadela lokomotiva, ki je odpeljala z Jesenic in iz neznanega razloga ni počakala na Javoriku križanja. Lokomotiva je treščila v vlak in povzročila precejšnjo materialno škodo. ŠPORT V KAMNIKU Tovarniška sindikalna športna društva v Kamniku živahno delujejo. V Tovarni usnja so bila preteklo nedeljo športna tekmovanja v streljanju, odbojki, šahu in nogometu s Tovarno usnja iz Šmartnega pri Litiji. Kamničani so se oddolžili za nedavni poraz, saj so zmagali v vseh ' disciplinah. Nogometna tekma se je po enakovredni igri končala z 1:0 v korist Kamniika. V Mengšu je bil preteklo nedeljo nastop domačega Partizana. Nastopilo je 160 telovadcev ob veliki udeležbi občinstva, ki je pozdravljalo uspešno izvedbo. Najbolj so se odrezali ženski oddelki, r^risrčen pa je bil tudi nastop cicibanov. Vodniki vseh oddelkov zaslužijo priznanje za res uspel prikaz dela. JESENIČANI ZMAGALI NA MEDNARODNEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU V ITALIJI V torek so se vrnili jeseniški šahisti, ki so pred dnevi tekmovali v Italiji, v mestu Gardone. Med 30 izbranimi ekipami, med katerimi so bili tudi naš drž. prvak Partizan iz Beograda, so nepričakovano presenetili Jeseničani, ki so osvojili prvo mesto. Igrali so v dveh ekipah. — Prvo so sestavljali: Lešnik, Grosek, Stupica in Vošpernik; drugo pa: Korošec, Štrumbl I in Štrumbl II ter Jan. Prva ekipa je dosegla v A skupini prvo, druga pa v B skupini drugo mesto. Prejeli so dva pokala in bili deležni posebnega priznanja. U. PREHODNI POKAL OGZ OSVOJILI JESENIČANI Preteklo nedeljo je bilo v Radovljici drugo gasilsko tekmovanje za prehodni pokal OGZ Kranj. Nastopilo je 7 najboljših desetin gasilskih društev. Tekmovanje je bilo praktično in teoretično. Prehodni pokal so zasluženo osvojili gasilci z Jesenic s 438,5 točke pred Radov-Itjičami 436,1 in gasilci iz Stare Loke 430,4. Prehodni pokal so osvojili Jeseničani. Ugodno prodam dvoje vhodnih vrat. — »Prešernov hram«, Kranj, Titova 13. Zdravstveni dom Kranj ugodno proda sanitetno vozilo »Fiat 1100«, zaprta limuzina, nosilnost 500 kg. Interesenti naj se čimprej e zglase predhodno pred ogledom vozila med 10. in 12. uro v tajništvu doma na Poljski poti. Cena po dogovoru. Prodam .popolnoma novo pohištvo za spalnico. Omara je 4-delna. Ogled: Pleskarstvo, Ce-hovin, Primskovo pri Kranju. Prodam »MOFED-SACHS«. — Primskovo 72. Kupim 200 kg drobnega krompirja za krmo. — Zg. Bitnje 108. Kupim malo, takoj vseljivo kmečko hišico, v vrednosti do 500.000 din. Naslov v oglasnem oddelku (pod gotovina). Kupim železni štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. Večjo število krojače v in šivilj sprejmemo takoj za izdelavo ^konfekcije. »Gorenjska obla-Čilnica«, Kranj. Podpisana Bregar, Primskovo 151, preklicu jem vso kar sem neresničnega govorila in napisala v pismu obrekljive vsebine o Barle, Primskovo 151. Opremo za pisarno ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam stavbno parcelo v Britofu. Naslov v oglasnem oddelku. Kmečko sobno gredenco, dobro ohranjeno, 4 stole s tapeciran imi sedeži ugodno proda Švab Janez, Lesce 5. Projektivno podjetje v Kranju prodaja iz svojih osnovnih sredstev 3 divane. Prednost pri nakupu imajo državne gospodarske organizacije. Po roku 1. novembra 1957 bo- nas je zapustil tako nepričakovano in ne da bi se poslovili, da smo bili neutolažljivi. Topla ljubezen do pokojnega in iskreno sočustvovanje z nami sta nas šele potolažila. Zato se spoštljivo zahvaljujemo vsem, ki so bili v tej težki boli dobri z nami: darovalcem prelepih vencev in cvetja, bodril-nega sožalja in pomoči. Posebno se zahvaljujemo Ob O SZDL Kranj in SZDL Zlato polje, mladini in prebivalcem Zlatega polja, součencem in vsem učencem Osemletke France Prešeren, ki so prezgodnji grobek zasuli s cvetjem, organizaciji Tabornikov in pionirjem, ki so sprejeli svojega pokojnega tovariša na svoja ramena in součencu za prijateljske besede v slovo, kolektivu podjetja »Vodovod« in sindikatu komunalnih in obrtnih delavcev za posebno pomoč, godbi DPD Svoboda Kranj za občuteno odigranje žalostinke. Vsem ponovno najlepša hvala, svojo trajno hvaležnost in spoštovanje bomo ohranili tovarišici Slavici Zirkelbachovi, ravnateljici šole in vsemu učiteljskemu zboru ter Franciju Oblaku za njihov trud in toplo ljubezen v najtežjem času, ko smo sami popolnoma odpovedali. Kranj, Zlato polje. Družina Verbičeva Krompir, zelje, jabolka in čebulo za ozimnico lahko ugodno nabavite! JoaenićUffl: v skladišču „Sadjc", na Jesenicah, Gosposvetska c. 235 od ponedeljka dne 30. 9. dalje od 6. do 18. ure Kranjčani: v skladišču „Sadje", Kranj, Stritarjeva ulica od ponedeljka dalje od 6. do 18. ure Večje količine dostavimo tudi na dom do osnovna sredstva na razpolago tudi privatnim interesentom, v kolikor no bodo prodani državnim organizacijam. »STORZlC KRANJ, 30. septembra ameriški film »KADAR PRIDE ZIMA« ob 16., 18. in 20. uri. — 1. in 2. oktobra japonski film »SEDEM SAMURAJEV« ob 10., 18. in 20. uri. — 3. oktobra franc.-jug. barvni cinema-scop film »GOUBBIAH« ob 16., 18. in 20. uri. »TRIGLAV« PRIMSKOVO 1 oktobra japonski film »SEDEM SAMURAJEV« ob 19. uri. Dne 2. oktobra franc-jug. barvni ci-nemaseop film ob 19. uri. »RADIO« JESENICE, 30. sept. in 1. oktobra ameriški film »DALEČ JE OBZORJE« ob 18. in 20. uri. — 2. in 3. oktobra jugoslovanski film »POD SUMNJO« ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ« JESENICE, 1. oktobra ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE II. del« ob 18. in 20. uri. — 3. oktobra amer. film »DALEČ JE OB-ZORJEv ob 18. in 2tf. uri. OBJAVA Z odločbo z dne 23. septembra 1957 št. 01-2-3171-1/57 OLO Kranj jc z" dnem 30. septembra 1957 Prešernovo gledališče v Kranjn prenehalo obstojati kot poklicno gledališče. Zato obveščamo vso abonente, ki so vplačali abonma za sezono 1957 do 1958, da se zglasijo v upravi ali pri blagajni Prešernovega gledal'ščr. zaradi povračila vplačanih zneskov. Blagajna bo v ta namen odprta vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 18. ure od 4. oktobr;; do 10. oktobra 1957. Ob šo svežem grobu naše predrage mame naznanjamo žalostno' vest, da nas je nenadne smrti zapustil tudi najš najboljši i-n preskrbni oče in stric gesped JOŽE WEISSEISEN uslužbenec OLO Kranj v soboto, dno 28. septembra ob 10. uri v 76. letu starosti. Na posliednjo pot (ga bomo spremili v torek, dne 1. oktobra ob 16. uri izpred križišča na mestno pokopališče Kranj. Prosimo tihega sožalja. Kranj, dno 28. septembra 1957. Globoko žalujoči: sin Marjan z družino, hčerki Marica, por. Ravnikar in Jožica, por. Podgoršek, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. šport - šport • šport - šport - šport ZAKAJ SAMO TRIJE? Te dni se je v Splitu pripravljala državna plavalna reprezentanca za dvoboj z Italijo, ki bo v soboto in nedeljo v Rimu. Na priprave reprezentance so bili iz Kranja pozvani Kon-ciljeva, Brinovec, Zrimšek, Ko.š-rtik in Kocmur. Vsi so se resno pripravljali za izbirna tekmovanja, da bi se kar najbolje plasirali in uvrstili med reprezentance. Po njihovem odhodu iz Kranja pa je plavalni klub Triglav dobil dopis iiz Beograda, v katerem mu je Plavalna zveza Jugoslavije sporočila, da izbirnih tekem ne bo, in da je reprezentanca določena na podlagi doseženih rezultatov na državnem prvenstvu. —i Ukrep najvišjega plavalnega foruma v Jugoslaviji je popolnoma nerazumljiv. Državno prvenstvo se je vršilo že pred en'm mesecem in nrihče ne ve, v kakšni formi jo lahko kdo od tekmovalcev, poleg tega pa niso upoštevaii niti rezultatov, ki so jih dosegli plavalci žo pred državnim prvenstvom. Tako je n. pr. Kocmur s časom 1:00,5 na 100 m prosto najhitrejši Jugoslovan v sladki vodi in niso upoštevali njegovega časa. Kljub temu, da jo dvoboj v Rimu. v sladki vodi, so priprave izvršUi v morski vodi. Košnik Saša ima boljše ča- TELOVADBA DVOBOJ MLADINE JESENIC IN TRBOVELJ Jesenice, 28. septembra — Sinoči sta se srečali omladinski vrsti v orodni telovadbi Železarne in Stroj n'h tovarn iz Trbovelj. Tekmovali so na krogih, bradlji, konju, drogu in parter-ni telovadbi. Ekipno so zmagali Jeseničani s 213,80 točkami proti 192,55, ki so jih dosegli Trbovelj čani. Kot posameznik je zbral največ točk Trboveljčan Ivan Trugar (47,55), šele tretji pa je bil Jeseničan Ciril Cele-snik s 45,70 točkami. U. so na 400 m prosto cd določenih reprezentantov v sladki vodi. Na 100 m prosto bo zastopal Jugoslavijo plavalec Kičević, njegov najboljši čas je 1:02.0, oba Kranjčana Kocmur in Košnik pa imata boljše čase. Ukrep Plisaja je bil enostranski in je oškodoval tiste plavalce, ki so (Nadaljevanje s 1. strani) — Igrišče Triglava ugodno za igro. — Vreme hladno z vetrom. — Gledalcev 600. — Strelci: Mi-helčič v 40. in 85. minuti, Kra-šovec v 30. min. za Triglav in Mermolja v 10. min. za Novo Gorico. Triglav: Brezar III., Česen, Rozman, Pogačnik, Brezar II., Srakar, Kiš, Krašovec, Mi-helčič, Toni Stular. Nova Gorica, Brezovšek,, 2i-bernik, Blažica, Anič, Krajnik, Kogoj, Lasič, Mozetič, Uršič, Mermolja, Faganel. Tekma je v začetku mnogo obetala, saj so se napadi Triglava neprestano vrstili in smo gol pričakovali v vsakem trenutku. Zal pa se je ta mnogo-' obetajoči začetek spremenil v nadaljevanju v nezanimivo in dokaj neučinkovito igro. Posebno slabo se je danes obnesel Mihelčič, ki je zapravil vrsto odličnih priložnosti, med drugim je tudi zastreljal enajstmetrovko. Goričani so bili slabši v obeh delih igre. M. Zadnji športni rezultati ROMUNIJA (A) : JUGOSLAVIJA (A) 1:1 (0:0) JUGOSLAVIJA (B) : ROMUNIJA (B) 2:1 I. CONSKA LIGA ODRED : TEKSTILAC 2:3 ORIJENT : LJUBLJANA 2:4 BRANIK : JADRAN odpovedana ELEKTROSTROJ : REKA 0:3 METALAC : ŠIBENIK 0:0 SEGESTA : TRESNJEVKA 1:1 ULJANIK : LOKOMOTIVA 0:2 LJUBLJANSKO - PRIMORSKA LIGA GRAFIČAR : RUDAR 3:0 IZOLA : ILIRIJA 2:1 se resno pripravljali. PK Triglav bo moral ostro nastopiti proti takšnim pojavom, ker to škoduje plavalcem in kaže na neobjektivnost in privilegira-nost. Kranjčani so v Splitu postavili nekaj odličnih rezultatov in slovenskih rekordov: 100 m prosto: Kocmur 1:00,6, Košnik 1 minuto 00,9; 200m prosto: Brinovec 2:15,6 nov državni in slovenski rekord; 400 m prosto: Košnik 5:01,8; 200 m metuljček: Brinovec 2:52,0 — Košnik 2:52,2. M. JESENIŠKI KEGLJACl PRVAKI GORENJSKE Preteklo soboto in nedeljo je bilo kegljaško tekmovanje za prvenstvo .Gorenjske v mednarodnem slogu, na novem jeseniškem štiristeznem kegljišču. — Udeležili so se ga klubi: Jesenice, Gradiš Jesenice, Bled, Prešeren, Kranjska gora, Triglav Kranj, Ljubelj Tržič in Partizan Smlednik. Na splošno presenečenje so zmagali Jeseničani in se uvrstili celo pred državnim prvakom Triglavom iz Kranja. Podrli so 1834 kegljev in dosegli povprečje 458,5, kar je doslej najboljše slovensko povprečje. — Druigi so se uvrstili takole: Triglav Kranj 1627 kegljev, Kranjska gora 1611, Bled 1503, Ljubelj-Tržič 14"//, Gradil Jesenico 1475, Prešeren Radovljica 1332 in Partizan Smlednik 1087. _| V.. KOŠARKA TRIGLAV : SVOBODA 50:48 (26:26) Kranj, 29. septembra. — Sinoči je bila na igrišču Triglava košarkarska tekma slovenske lige med Triglavom in Svobodo. Tekma je odločala, ali bo Triglav izpadel iz lige ali pa bo prihodnje leto zopet nastopila v družbi najboljših slovenskih moštev. Tekma je bila zelo živahna in do skrajnosti borbena, včasih pa je celo presegala meje športne borbe. Sodnik te ostre igre ni znal omejiti in je s svojimi odločitvami večkrat oškodoval obe moštvi. Ze v začetku je bilo videti, da bo borba enakovredna in da bo o zmagi odločala v precejšnji meri tudi sreča. Kljub temu je Triglav, ki je to pot nastopil zopet v stan-darni postavi, zasluženo zmagal, č eprav kapetan Svobode ni hotel podpisati zapisnika, češ da je časomerilec prehitro odžvi-žgal konec. Triglav: Petrič, 4. Petrič II., 23. Brinovec 2, Čolnar 14, Les-jak, 4. Rebolj 3 ,Klavora. Svoboda: Wallas 18. Cizelj 10, Radelj 6, Velkavrh M. 1, Gabršček 6, Plevčar, Bradeško 7, Malesa, Velkavrh C. C. Za večjo povezavo z življenjem in uveljavljanje teženj mladine Izjava predsednika Patrtizana Sloventije tov. Mitja Ribičiča v zvezi z nameravano ostavko je močno razgibala duhove okrog naše organizacije in vzbudila vrsto razprav. Smatram, da je javna razprava edino pravilna in plodna in da je na drugi strani kar žalostno, da je biilo doslej o naši najiboij množični teiesnovizgojn! organizaciji napisanega bore malo načelnega. Noben primer ni, da smo se začeli dotikaiti teh vprašanj prav 'vzporedno s šolsko reformo, ob povečanem prizadevanju za reševanje problematike nasploh, ob vsestranski povečani skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj naše mlade generacije. Ze na občnem ziboru škofjeloškega Partizana, v januarju letos je bilo v tajnlkovem poročilu poudarjeno, da V naši organizaciji »vso preveč obravnav amo suho praktieistično, tehn,:ično problematiko, premalo pa jo utrjujemo tudi teoretično, ideološko.« Zavedati se moramo, da je to vzgojna organizacija, ki zasleduje določene ailje tudi z vzgojni/h pozicij. Morda je prav šibkost na tem področju kriva, da člani Partizana ne pokažejo vedno tiste volje in pripravljenosti za delo, kot 'bi 'bilo pričakovati. Načine in pota ik temu ciljn bo treba nenehno liskati, jriih preizkušati in razvajati, da bo naša organizacija dejansko rasla iz potreb in zahtev naše družbene stvarnosti. Zelo malo ali pa nič se v naši organizaciji bavimo s psihologijo mladostnika, z zahtevami in čustvovanjem sodobnega, današnjega mladinca in pionirja ter ga večinoma obravnavamo tako, kot smo ga pred 20 leti. Ce '.izhajamo iz postavke, da je osnovna naloga vzigoje sploh razviti fizično in umsko zdravega Človeka, razvijati njegove obrambne in delovne sposobnosti, človeka, ki bo priznaval skupno interese nad osebnimi, ki bo spoštoval vsakega človeka, cenil delo in se v duhu pravega patriotizma in humanizma boril za tiste cilje, 'za katere se danes 'bori ves napredni in miroljubni svet; če se zavedamo, da bo le fizično razvit in moralno zdrav državljan kos vsem naporom v proizvodnji, pri stroju ali v pisarni, da bo le taik zmožen večati proizvodnost, s čemer je edino dana možnost za povečanje življenjskega standarda delovnih ljudi — je na dlani, kakšne so naloge v naši organizaciji. Ni mogočo mladega človeka raztrgati na telo in duha, ni mu mogoče servirati moralni lik našeg^a človeka samo ob urah moralne vzgoje v šoli, ne da bi pri tem mladi človek čutil, da je vse naše življenje, vse naše delovanje in pehanje na katerem koli področju usmerjeno v igraditev tega 'lika. V deželah, kjer cenkev, ki si lasti monopol nad moralnim razvojem ljudi, ni ločena od države, je taka delitev tudi zaželena in nujna. Naš družbeni sistem pa že sam po sebi zahteva hitrejši (Prispevek k diskusiji o delu »Partizana«) tempo vzgoje značajnih ljudi. Menim, da more in mora prav Partizan pri tem opraviti veliko delo. Ne morem si namreč predstavljati pravega športnika ali telovadca brez vseh tistih moralnih lastnosti, ki so ozko povezane z likom socialističnega človeka (nesebičnost, tovarištvo, smisel za kolektiv, plemenitost, vztrajnost, odpornost, vzdržljivost, pomoč v nesreči in težavi, prisebnost, domiselnost itd.), ne morem si misliti, da bi bil tak človek p'Jjanec, kvartopirec, »slabih Življenjskih navad ter brutalnih lastnosti. Da smo to dejavnost resnično zanemarili v Partizanu ali v športnih društvih, nam dokazujejo n. pr. že dogajanja na nogometnih igriščih. Nadaljnja pomanjkljivost v našem delu je skoraj popolna odsotnost upoštevanja teženj, želja in zahtev mladine. Vsak čas prinese svoje, kaj* šele tako korenite spremembe v miselnosti, v tempu življenja, v družbi sploh, ki jih je prineslo NOB jugoslovanskim narodom. Današnjega mladinca, ki sam soustvarja,% sodelujo pri graditvi sistema v delavskih svetih in upravnih odborih, ki lima drugačne možnosti za svojo razgledanost, ki je že liizdatno pogledal preko domačega plota, ni mogoče odpravljati s tem, da je bilo včasih tako ali tako, apelirati na nek idealizem, predanost itd. — Cesar mladi Človek nima kam opreti, ne opredeliti, mu vse visi v zraku ter se mu zato naša dzvajanj.a zde neumestna, nesprejemljiva in celo smešna. Zato javkati ob tem, kakšna je ta mladina, držati se za ©lavo ob njenem nerazumevanju za določeno naloge, pomeni polnjenje sodov brez dna. Začeti je treba z delom v omenjenih smereh, kar bo pa uspešno le s sodelovanjem eelotne družbene skupnosti, posebno pa vseh tistih družbenih in oblastnih činiteljev, ki so odgovorni za zdrav razvoj naše mladine. Prepričan sem, da bo delo v telesnovzgojmih organizacijah prijetno le, če bomo znali prisluhniti težnjam in željam mladine, če bomo odvrgli vso togost in kalupe, dali našim organizacijam večjo sproščenost, in pestrost, predvsem pa jih bolj povezali s stvarnostjo, z Življenjem, upoštevajoč in neprisiljeno usmerjajoč nagnjenja mladine. Vsako siljenje v to ali ono obliko telesne vzgoje mora roditi le odpor in nezadovoljstvo. Občutek sproščenosti in življenjske radosti je za mladega človeka najvažnejša stvar, za' katero se imiu .zdi vredno boriti. Zato ne smemo zanemariti nobene .možnosti, nobene obliko dela, k:i bi na kakršen koli način mogla prispevati k. razvoju telesno vzgoje in odtegovati posebno kmečko in delavsko - vajensko mladino cd škodljivih razvad (pijančevanje!) in od miselnosti, ki je tuja naprednemu, znanstvenemu pogledu na svet in naši družbeni ureditvi. Odstraniti je treba vse nezdrave tendence monopolizma, zaverovanosti vase, nenadomestljivosti, edinstvenosti itd., ki še mnogokje hromijo napredek v telesni vzgoji. Tu končno ni več bistveno, v kakšni organizaciji mladina deluje. Zakaj ne bi n. pr. mladi gasilci igrali odboj.ilica io novimi dogodivščinami mirovala. Sklenil je poiskati Hucka in mu povedati, razburljivo novico, da je v jami videl Joeja. Ob poti do Huoka je bila tudi ln"ši*, sodnika Thatcherja in Tom je zavil vanjo, da bi vide! Becky. Nekdo je vprašal Toma: »Bi hotel še iti v jamo, Tom?« — »Zakaj pa ne,« jo samozavestno odvrnil. Tpd* sodnik Thatcher ga je brž potolažil: »Nihčo več so no bo izgubil, v jami. Z železjem sem dal zapreti velika vrata in jih trikrat zaklenil. Tom jc prebledel kot zid. »Kaj Je s tabo fant? Naj brž stopi kdo po vodo!« — Prinesli so vodo in jo brizgnili Tomu v obraz. »No, zdaj si prišel k sebi. Kaj ti je>« jc zaskrbljeno Vprašal sodnik That-chcv. »Veste kaj je! V jami je ostal Indijanec Joe!« — Vsi so so spogledali in čez nekaj minut se je že nekaj ljudi s čoln?, odpravilo k Douglasovi jami. Ko so prišli do vrat, so videli grozljiv in pretresljiv prizor. Ubijalec Joe jo ležal. Iztegnjen n?, tleh. Bi), jo mrtev in njegov obraz je bil tik špranjo pri vratih, kakor da so bile njegovo koprneče oči zadnjo trenutke uprte v svetlobo. Toma je prizor močno prizadel, saj je po lastnih izkušnjah vedel, kako jc moral ta zlobnež trpeti. Njegovo sočutje so jo zganilo, toda občutil je veliko olajšanje. Šele zdaj se je prav zave-|del nevarnosti, v kateri sta bila z Bccky. — Joeja so pokopali v bližini votline.