127. številka Ljubljana, v soboto 5. junija XIX. leto, 1885. Izhaja vsak dan mveeer« izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v atr i j a k o-o ger |k e detele aa vse leto 15 «1(1., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j ano brez pošiljanja na dum za < se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za iedeu ineseo 1 gld. 10 rt. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in upravniŠtvo je v Rudolfa Rirbiaa hiši, „Gledalidka stolbi". Upravni št vu naj ae blagojeojijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne atvari. Rusija in Kitaj. Dopis iz Rusije, 15. maja st. st. Devetnajsti vek je nekdo imenoval papirnati vek, drugi zopet ga imenujejo stoletje železnic in telegrafov, po mojih mislih pa bi se po pravici smel sazivati stoletje vstočnih vprašanj; kajti vstočno vprašanje, ki že toliko desetletij na balkanskem poluoBtrovu ne more najti odgovora, tudi zdaj še ni rešeno, po kovarnosti Angličanov in drugih, katerih „Interessensphare" se razprostira po razvalinah nekdaj strašnega otomanskega carstva. Ko bi Rusije ne bilo, razdelili bi razni narodi mej seboj nasledstvo »bolnega moža", ki se muči v agoniji že toliko let; no, Rusija je v deleži nasledstva tudi zainteresovaua, celo bolj, nego druge države. Ne dati jej nič, — tega storiti se ne more, dati pa jej tak kos, ko drugim, pomenilo bi Angličanom in Nemcem Hamletovo vprašanje: abiti ali ne biti?" Nemci vidijo v Rusiji po pravici prirodno zaščitnico slovanskega plemena; oni dobro vedo, da se Slovani, dostigši kulturno stopinjo Nemcev, ne dado dalje tlačiti in pritiskati k steni; oni vedo, da „ naj več sveta otrokom sliši Slave14, in da je teh otrok Bog „ustvaril kakor listja, trave". Nemci vedo, da so jim Slovani sosedi in da bode daues ali jutri terjala neobhodnost, poravnati z njimi račune; procvetanje, mogočnost Slavjaustva Nemcem pomeni vprašanje o obstanku ali kakor oui pravijo: „eine Existenzfrage". Nemcem je Bog dal veliko kulturo, dal jim je plodovitost, no dal jim je ne-razmerno majkeno zemljo in razen tega okrožil jih z zapada in juga romanskim plemenom, z juga daljše, vstoka in severovstoka pa slovanskim; vsi oni iz celega svojega srca, iz vse svoje duše sovražijo Nemce in — po pravici. Rusija je, kot nezavisna, mogočna slovanska drŽava, ki šteje v sedanjem času okolu sto milijonov državljanov, prirodna stena, ki ohranjuje Slovanstvo pred nasilstvom Germanstva. Čim mogočneje bode Rusija, tem težje bode držati na uzdi njene rodue brate. Anglija pa, trgovsk narod „par excellenceu, sovraži Rusijo kot konkurentko na vsesvetnem sejmi. Moč Anglije je podprta v njenem materijalnom bogatstvu; bogatstvo je obuslovljeno s trgovino. Ako Rusija v Aziji izpodkoplje angleško trgovino, podreže žile, od koder teče v telo John Bulla vse življenje. AngliČani in Nemci so sedaj ustvarili Rusiji novo vstočno vprašanje, ki je zares popolnem vstočuo: oni žele od vleči njen« moči iz Evrope v Azijo in pripravljajo Kitaj k vojni proti Rusiji. Ob opasnosti Iv i ta j a glede Rusije izpregovorili so poslednji čas skoro vsi ruski časniki, akoravno o napetih razmerah mej veliko slovansko državo in Pod nebesnim carstvom ofici jalno ni nič izvestnega; vsaj oficijozni ,Journal de St. Peter sbourg" trdi, da so razmere mej njima „ na j bolj se". Recimo, da je to tako, ali pa bo dalje vse šlo kakor po maslu, o tem imamo pravico dvomiti in dobro je, da za-naprej pogledamo vso opasnost in z vseh stranij, ki more groziti Rusiji od K i taj a. Zelo se moti, kdor misli, da je dandanes Kitaj to, kar je bil pred 15 ali 20 leti. Ta leta je Kitaj trčil z Evropo in to ga je razburilo, posebno poslednja vojna v Tonkinu. Kitajska vojska ima an gleško instruktore v precejšnjem številu, a 3e v večjem — Nemce. Kje Nemca ni? ,Wo ist des Deutscben Vaterland?" Nemškega častnika najdeš v Turčiji, najdeš v Kitaji, v Japoniji — povsod „klingt die deutsche Zunge". In ti instruktori vež-bajo kitajske obrite glave. Oni hote iz divjega naroda stvoriti pokorno orodje v boji proti Rusiji. Bismarckova roka je tudi tukaj vidna; ko še nihče ni mislil, da on opol&uje — koga? — Kitajce proti Slovanom, je on že pošiljal svoje gladne častnike v Kitaj, učit jih nemške discipline, nemške hrabrosti, nemške nesramnosti in sploh vseh plodov nemškega militarizma in nemške kulture. (Dalje prih.) Kriza. Na Dunaji 3. junija. Da se nobena jed tako vroča ne je, kakor se kuha, — to trdimo lahko tudi danes, ko imamo poročati o novem obratu v sedanjem državnozbor-skem prevratu. Znana je izjava gospoda pl. Duna-jevskega, s katero je v ponedeljek zvečer zagrozil odseku carinskemu, če bi se odobril predlog poslanca Suessa zastran carine na petrolej. „Niti črka se ne sme predrugačiti v vladnej predlogi!" — je drugi dan potem klical visokovladni list. Najmanj to se je pričakovalo, da bode razpuščen državni zbor, akoravno ni bilo doumno, kaj vlada s tem namerava, kako misli dobiti državni zbor, ki jej bode v to dovolil, kar jej odreka sedanji državni zbor. No, majali so se vsi stebri, in bilo je le vprašanje, bode li počilo danes ali jutri. Nekaj odločilnega se je pričakovalo od vtorka zvečer, ko je bila napovedana seja odseka carinskega in bi se imelo glasovati o predlogu Suessovem. Uspeh glasovanja bi bil proti vladi navzlic ministerskej izjavi, ali — seja se je odpovedala. V tem so se bili namreč ministri ponižali in začeli prijaznejše govoriti s Poljaki in voditelji desnice. V nekaterih urah se je bila zvr.-ila tolika pre-memba, da sta se grof Taafle in dr. pl. Dunajevski približala in odkrila željo za novo pogajanje, Četudi ni moglo po izjavi biti nobenega upanja več. Vtorek popoludne je že bilo toliko sporazumljenja, da se je večerna seja odseka carinskega preložila na petek. Jedno sporazumljeuje je bilo, da je vlada obljubila pričeti nove pogovore z Ogersko glede na petrolejevo carino, da pa za to tudi desniški klubi, osobito poljski morajo raenj zahtevati, kakor je pa izraženo v predlogu Suessovem. Voditelji Poljakov so se tej obljubi udali in prvo je bilo, da poljski klub odstopi od svojega sklepa, se odreče predlogu Suessovemu. Vlada je na to stran predlagala, naj se poljski klub s tem zadovolji, da se carine na surovi petrolej določi 2 gl. namestu 1 gl. 42 kr., potem pa z resolucijo, da se vlada poživlja, naj preišče Suessov predlog, ali se da carinsko-tehniško zviševati. Ministri se mnogo prizadevajo, da bi Poljake pridobili za to predlogo. Poljski klub je sinoči imel vročo debato o tem. Načelnik dr. pl. Groholski je omenjal, da vlada popolnem zameta Suessov pred* log, zato on, kakor je to že storil, znova nasvetuje naj se za surovi petrolej nastavita carine dva goldinarja v zlatu, to da bode zajezilo dosedanje sle* parsko uvažanje, podražilo uvažanje kavkaškega petroleja, a bode tudi vladi olajšalo pozicijo. Ta predlog je vzbudil znaten upor, osobito je Hausner poudarjal, da morajo Poljaki v odseku carinskem glasovati za Suessov predlog, ker bode to najbolji odgovor na trdo izjavo ministerstva. Do sklepanja v klubu še ni včeraj prišlo, nego se je seja preložila na danes dopoludne. Podoba je, da bode Grobolskega predlog dobil večino. Če bode pojenjal upor Poljakov, pojenjal bode, tako se upa, tudi upor druzih klubov na desnici. LISTEK. Potopisne arabeske. (Druga serija.) V. Quousque tandem . . .!" uzkliknete pač naposled že nejevoljni, kaj ne da gospod, urednik, ko Vam vsako mojih pisem dojde iz druzega kraja? Zadnjič na primer sem Vam pisal od stočja bohinjske in korensko Save, denašnji svoj list pa Vam pošiljam z Muri nega brega, iz „ naj nemškej šega mesta" — Gradca. No, da Vam povem „mej štirimi očmi" : Da-si sem toli fanatičen potifex, ki še „tam na onem sveti" ne bodem zadovoljen popolnem, če ne bodem mogel včasih malo prosto pokretati se po rajskih livadah, ipak mi naposled vender že nekam predolgo troje vedno jedna ter ista pesen: »danes tukaj, jutri tam ..." Ali če me vprašate, kedaj li bode konec tega moj™a ahasverovanja, ne vem Vam druzega odgovora, kakor Preširen, ko so ga prijatelji vprašali: „Kam?" ... Kako da sem zašel sem v preslavni Penzijo-uopol avstrijski, tega Vam ne bodem razkladal. Za-dovolite se z ozuanilom, da sem tukaj. S tem pa ne prevzemam dolžnosti, da bi Vam ta izvoljeni Eldorado vseh umirovljencev opisal per longum et latum; kajti mesta, po katerem se prevažate s „tramwayjemB, ne ogledate si kar tako v petih minutah. Ipak si ne morem kaj, da bi Vam ne označil nekaterih pik, katere so se mi posebno utisnole v spremembeželjno dušo: Sijajna stolica zelene Štirije, predstavi se Vam takoj na prvi pogled v toli dostojui obliki, da se Vam ni treba bati tožbe zaradi razžaljenja časti, če jej rečete, da je — mesto. Da si prisvoja celo velemestni naslov, o tem Vas pouči, razven že ome • njene „konjske železnice", udvorljivi hišnik, kateri Vam prišedšemu na stan zvečer pol sekunde čez deseto uro, odpre vrata za borih 10 novčičev. Vender pa, da si ustvarite pravi pojem o graškem meBtu, napotite se z menoj najprej gori na tako-imenovani „Schlossberg", kateri Vas že z dnljave „bode v oči", približujte se mu z juga ali severa, od iztoka ali od zapada. Vedeti je treba namreč, da ta „Schlossberg" ni toli skromen, kakor tisti Vaš Golovec, ki svoje pleše skriva za sivi ljubljanski Grad. Temveč graški korenjak se je razkoračil kar na sredini mesta, Češ: tukaj sem — pa rne odrinite, če ste mi kos! In dečko se Vam drži kaj ošabno po konci! Zlasti od spredaj, z južno plati je nepribližen! Če mu hočete splezati na teme, morate se ga lotiti, kakor pravijo Ljutomerci: „od zaja" ali kakor bi rekel predsednik kakemu literarnemu zboru „zavratno". V to svrho so Gradčani napeljali na svoj preljubljeni „Gscblossberg" troje potov. Prvi in najkrajši pot je iz mesta pod svodom neke hiše na Karmelitanskem trgu; drugi iz mestnega parka, na levo pri Pavlovih vratih; in tretji iz Wickenburžke ulice. Po prvem in poslednjem potu se morete peljati kar z vozom na grad. Najprijetnejši pot je iz mestnega vrta. Tu dospe-jete najprej k prvemu razgledu, pod tako imenovani „dežnik". Od ondot po strmih stopnjicah gori na teraso pred „Švicarijo", kjer se toči preljuba kava, kakor v istoimenski Vaši Meki vseh kotetaric ljubljanskih ženskega in — moškega spola, samo s Kakor je ruski minister vnanjih zadev razložil veleposlanikom, nema govor, s katerim je Mo-Bkovski „gorodskoj golova" pozdravil carja, ni kakega političnega pomena. Moskovski .gorodskoj golova" nema nikakega upliva na vlado in na politiko, ter se ne sme primerjati z Londonskim lord uiavorjem, ki ima govore bolj za Evropo, kakor za mesto. Kakor se zagotavlja, dotičnega govora ni bila pregledala cenzura. Nikdo namreč ni mislil, da bode .golova" v svojem govoru se dotaknil politike. — SIovanonMska stranka pa nekda v Rusiji močno deluje, da bi se Rusija približala Franciji, kajti ti dve državi imata jednake interese. Koliko koristi prijateljstvo z Nemčijo, kažejo žalostne skušnje. Govori se, da posebno general grof Ignatijev močno dela za kulisami. Že nekaj dnij stoji italifaiiMka renta nad pari, to je njena kursna vrednost je večja od nominalne. To je prvikrat, odkar se je osnovalo italijansko kraljestvo. Italijanski državniki so labko ponosni, da so toliko zboljšali državne finance. Pred 20 leti je cena italijanske rente bila 39, v Parizu pa samo 34. Pozneje, ko je bil Sella finančni minister, svetovali so nekateri diplomati, mej njimi angleški poslanik, naj objavi vlada državni bankerot, Sella je pa upeljal mlinski davek, ki se je že zopet odpravil in rešil je kraljestvo take sramote. — V mnogih italijanskih mestih, kakor v Milanu, Turinu, Florenciji in Benetkah se je slovesno praznovala četrta obletnica Garibaldijeve smrti. V Rimu so demokratična in liberalna društva z zastavami in godbo odšla na Campidoglio, kjer so ovenčali grob pokojnega italijanskega rodoljuba. Velikih izgredov nikjer ni bilo, samo po nekod so nekaj osob zaprli, ker so klicale: „Viva Gipriani! Viva re-publica!« Mej komisijo franeoNke zbornice, katerej se je izročila predloga o iztiranji prinčev, in vlado pokazalo se je nasprotje. Vlada hoče, da se takoj iztirajo le oni princi, ki so vedejo kot pretendenti, druge se jej pa le dovoli iztirati, ako se jej bode zdelo umestno. Komisija je pa sklenila s 6 proti 5 glasom, da se takoj iztirajo vsi princi. Vlada se sedaj dogovarja o tej stvari z raznimi vodji republikanskih frakcij. Kakor je upanje, bode vlada za | svojo predlogo dobila večino. Grof Pariški hoče na tvojem gradu v Eu počakati iztiranja. Iz Francije : preselil se bode potem v Švico, da bode blizu do ! movine ter bode ložje ruval proti republiki. Na 1 Angleško ne pojde, ker kraljica Viktorija ni baš j prijazna Franciji, ampak se vedno bolj nagiba na i nemško stran, poleg tega je pa še prijateljica ce- j srnice Evgenije. Avstrija in Portugalija sta preveč oddaljeni od Francije, zategadelj se neče grof Pariški naseliti v njijinih deželah, Belgija je preveč pod nemškim uplivom, Italija pa ima zveze z bo-napartisti, ni prijazna Franciji ter je nasprotna papežu. dpaujako topnjačo „Tarisso", ki je blizu Gibraltara ujela dve angleški tihotapski ladiji, uplenila je angleška topnjača in jo odpeljala v Gibraltar. Španjska vlada sedaj zahteva, da se izpusti uplenjena topnjača in da zadoščenje. Gladstonovi privrženci si na vse načine prizadevajo, da bi pregovorili one člane angleškega parlamenta, ki se še neso trdno odločili, kako bi glasovali, da bi v drugem branji glasovali za irsko predlogo. Glasovanje bo nekda v ponedeljek. Dosti upanja ni, da bi zmagala vlada. Domače stvari. — (Predvčerajšnja turnarska slav-nost) prouzročila je razburjenost, ki se še ni polegla. Po vseh javnih prostorih razpravlja se ta zadeva ter mej drugim pripoveduje, kako se je ta ali oni nemški trgovec ali gostilničar o Slovencih izrazil. Včeraj zvečer ob 10. uri navstal je zopet velik hrup in v vojašnici trobil se je zopet „alarm". Na Rimski cesti nabralo se je bilo veliko ljudstva ter klicalo „Živio" in „Slava!" potem pa pojoč .Naprej!" šlo na Nemški trg, kjer je Anastazija Zelenca spominska plošča. Ondu nastavljeni policaji, ki vsako noč stražijo omenjeni spomenik so pa ljudstvo ustavili, katero se je potem razšlo, tako da je bil trg že prazen, ko so vojaki prihiteli v mesto. Alarm prestrašil je prebivalstvo in vse je plašno gledalo iz oken in veznih vrat, ker so se takoj začele pripovedovati grozovite bajke in se je celo že govorilo o boji na Nemškem trgu. Vsega tega pa ni bilo, bil je le prazen strah in oborožena sila k ■reči ni imela nobenega posla. — (Gimnazijcem Ljubljanskim) proglasila se je danes prepoved, da čez 8. uro zvečer ne smejo po mestu hoditi in da palic sploh ne smejo nositi. ^ — (»Tagesp o s t" ), ki je, kar se tiče re-snicoljubja od nekdaj na jako slabem glasu, ima v včerajšnjem večernem listu popis slavnosti Zelence ve. Ne zdi se nam vredno, zavračati mnogobrojne neresnice in laži, ki so v tem dopisu, jedne pa vender ne moremo zamolčati, ker je prekosmata. Dopisua namreč trdi, da je oborožena sila sredi „Zvezde" prijela več mladih ljudij, ki so z revolverji streljali. O revolverjih v Ljubljani pač Živ krst ni niti besedice čul in dopisnik Je s to debelo lažjo le pokazal, da je njegova domišljija velika, še večji pa njegov strah. Ako se že hoče govoriti o revolverjih, treba je potipati nemško stranko, ondu nahajajo se pogostoma 6 cevke in naš poročevalec srečal je v četrtek o polunoči na Dunajski cesti dva nemška gospoda, katerih jeden je tovarišu pokazal ob levem boku viseč re vol ver, rekoč: nIch habe mich versichert!" Če treba, poslužimo lahko z imenoma dotičnih dveh gospodov. — („Triester Tagblatt",) ki se sme glede pol itičnih načel v jedno vrsto staviti s smešno osobo Fallstaffovo, priobčil je v svoji današnji številki članek z naslovom: „Die Laibacher Escesse", v katerem psuje in zabavlja, kakor najnavadniša branjevka, ki v Trstu ovočje prodaja. Na ta članek g. Hilbergu samo toliko odgovarjamo, da se človeku, ki tako piše, prav slabo podaja govoriti o omiki in civilizaciji. — (Stritarju slava t) Ne le program, ki smo ga zadnjič priobčili, marveč tudi zasobna poročila, ki so nam te dni prihajala z Dunaja, pričajo nam, da bode današnja slavnost Stritarjeva na Du-naji najsijajniša, kar jih je dosedaj priredilo slovenstvo na Dunaji. Zanimanje za njo je, kakor se nam poroča, v slovanskih krogih splošnje, nenavadno. Podoba je, da se bodo na ta večer sešli vsi Dunajski Slovenci, da pa bode udeležba tudi od drugih slovanskih stranij prav mnogobrojna. Vsi odlični Slovenci, potem mnogi slovanski državni poslanci so z veseljem vsprejeli vabilo ter priti obljubili. Vse kaže, da bode slavnost zares lepa, častna naposled tudi za slovensko ime. Dvajsetletnica Stritarjevega delovanja, ki se bode jutri proslavljala na Dunaji, pomenja dvajsetletnico, kar da nov duh oživlja slovensko slovstvo, duh, kateremu je do zmage pomogel Josip Stritar — Boris Miran. Pred dvajsetimi leti je Stritar spisal životopis Pre- yBjF~ Dalje v prilogi. Bolj kakor Čehi se za Suessov predlog zanimajo Liechtensteinovci in Hohenwartovci. Ali ti neso navajeni delati težav grofu Taaffeju in tudi ta pot bodo mej prvimi, ki se bodo potrudili, dokazati mu svojo milosrčnost. Tako se bode počasi vse povrnilo v staro strugo. Vlada je obljubila, da bode ogersko vlado pregovorila za drobtino milosti, ki naj jo Poljaki dobijo. Ali se jej to pač tudi posreči? Gospod pl. Tisza je bil včeraj tu in v ministerskej konferenci se je govorilo tudi o petrolejevej carini, o sedanji krizi. Kaj in koliko se je dogovorilo, ni še došlo v javnost. A jako verjetno je to, kar se o tem poroča iz Pešte. Gospod pl. Tisza je baje dejal, da mu ni mogoče odgovoriti v imenu Ogerske na avstrijske predloge in sicer prvič za to ne, ker bi se poprej moral dogovoriti s svojimi ogerskimi kolegi, drugič pa zlasti ne, ker more ogerska vlada dati le tedaj oficijalno izjavo o vprašanji za petrolej, kadar se sporazumeta avstrijska vlada in avstrijski državni zbor, ker vender ni, da bi jeden ali drugi parlament znova ovrgel pogodbo inej vladama. Tako bi se še nekako dostojno govorilo! Ogersko javno mnenje, ogersko časopištvo brez izfme se vede oholo in sovražno ter razglaša, da je samo po sebi umevno, da Ogri ne odjeujajo ni za pol dlake. Z brati Ogri bode tedaj grof Taaffe imel nove križe. Videti je, da je vse utrujeno, odmora potrebno, in razširjeno je mnenje, da bode stvar odložena za hladno jesen, da bode že prihodnji teden državni zbor odpravljen na počitnice. Jutri utegne se položaj nekoliko razjasniti, če danes ne navstanejo zapreke, ki bi zopet odgodile jutršnjo sejo odseka carinskega. Spor mej vlado in desnico se je tedaj nekoliko poravnati skušal. Obe stranki sta pri tem nizko padli. Vlada je v malih urah burjo zamenjalo s cefirjem, trda desnica se zopet taja kakor pomladanski sneg. Zadnji spor to ni v razpravi o nagodbi, a po takem načinu se bode sleharni poravnal. Kaj še več želiš, madjarsko srce? Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. junija. Ogeraki ministerski predsednik pl. Tisza vrnil se je v Pešto. Prišel je bil na Dunaj največ zaradi .lanskega afere, da je, kolikor je mogel, opravičil svoje postopanje. Večji vojaški krogi so mu bili jako zamerili, da v zbornici ni uiti z jedno besedo grajal Peštanskih rnzsajalcev, ampak samo obsojal postopanje častnikov. Kakor se misli, bode Tisza pri prvej priliki popravil to napako. S tem bode pa ogerski ministerski predsednik z nova razburil svoje rojake. Ko bi bil prvič odgovoril inter-pelantoma, kakor bi bil moral, bi že sedaj cela stvar bila pri kraji. Tako pa ta zadeva še ne bode potihnila in bode gotovo nekoliko omajala Tiszin vladni stol. Ko bode Tisza skušal popraviti svojo zmoto, napala ga bode opozicija, da ima tako malo energije nasproti višjim krogom tgr tako slabo brani čast in koristi Ogerske. Viiaiije države. V sredo pripeljal se je bolgarski knez Aleksander iz Varne v Ruščuk, kjer ga je, kakor se oficijalno poroča, narod navdušeno pozdravljal. Mesto je bilo olepšano z zastavami, s slavoloki in z raznimi pomenljivimi napisi. Zvečer bila je razsvetljava. Včeraj odpotoval je knez v Sinaio, da pozdravi rumunskega kralja. tem razločkom, da so dotične Hebe tukaj uljudnejše in — lepše! Na sredini omenjene terase stoji spomenik generala pl. VVeldena, kateri je dal napraviti vse nasade po grajskem hribu. Od tukaj se razgrinja najlepši razgled proti severu in iztoku. Iznad bližnjih z vilami posejanih gričev, vrstečih se drug nad drugim, dviguje se v ozadji mogočni, 1435 metrov visoki Šekelj, priljubljeni smoter graških turistov, pod katerim se nahaja kopališče sv. Rade-gunde. Tu na desni strani terase bliščita se izmej temnozelenega gozda bela zvonika znane romarske cerkve Marije tolažnice (Maria Trost). Košato le-sovje se razprostira po vsej okolici sem doli do predmestja. — S terase navzgor vedeta dva pota na najvišji vrhunec vsega grajskega hriba, od koder se odpira najveličastnejši razgled po vsej severni okolici graški. Mej gozdnatimi hribi, razvrščenimi nalik gledališkim kulisam, nad katerimi se v sinji daljavi leskečejo snežene glave raznih gorenješta-jerskih alp, vije se po mnogovrstnih ovinkih zelena Mura; poleg nje švigajo železniški hlaponi po tesni dolini. Tostrau Mure, na levem bregu se vidi sv. Gotliard; tam zopet na zelenem griči cerkva sv. Vida; nižje doli prostran; tovornica alpinsko-montanskega društva, in razne druge zasobne tovarne. Tam gori na Murinem otoku se nahaja se-sališče graškega vodovoda, vojuiško kopališče in gorenji most na lance. Onostran na jugu za Kalvarijo je Kleinovšekova tovarna šampanjca višje gori razvaline grada Gbsting s tako imenovanim devičinim skokom (Jungfernsprung), kjer je po pravljici lepa hčerka Ana pl. Gosting skočila s skale v globočino, ko je jeni ljubček padel v dvoboji s svojim tekmecem. Dalje proti zapadu je Plavuč z mrzlim kopališčem, grad Eggenberg. Na južnem Plavučovem odrastku so različne cerkve: sv. Janeza, sv. Pavla, sv. Martina in sv. Florjana, ondu se gozdnati hribi umaknejo v ozadje tja do Vildonske gore, za katero se stekajo s sinjim obzorjem visoki grebeni Švanberških planin. Na levo doli proti jugoiztoku se razgrinja graška ravan, po kateri so razpostavljeni visoki dimniki raznih tovornic ... Na vrhu te-rasinega obzidja so črne kamenene plošče, v katere so usekane črte, kažoče z dotičnimi imeni na vse strani širne panorame. Tu se morete poučiti, koliko kilometrov oddaljen je na primer: Carigrad, Trst, Rim, Napolj; da! i preljubeznivo nemčursko gnezdo Celje je ondu zabeleženo, menda zato da naj-n^mškejši Urgermani graški vedo, kako daleč na jug je veter zanesel njihov kulturni želod, čudo, da so prezrli Aussererjev grad tam doli v Sevnici, pod katerega zidovjem se razcvita tisti prenežni šulvereinski „Pelinček"! ... Da o Ljubljani tu gori na graški terasi ni sledu, znači nam pač, da je le-ta Nemcem „izgubljen teren," ali ka H! . . . S terase se vije pot na južni strani mimo 19 metrov globoke, v skalo usekane cisterne po nekem loku, pod katerim se nahajajo ostanki nekdanjih kasemat ter Vas dovede najstarejšemu spomeniku vsega grada, k stolpu nekdanje cerkve sv. Tomaža, v katerem je sloveča „Liza," velikanski 8960 Kg. ali 160 centov težek zvon, kateri je ulit iz turških topov. S tem zvonom se zvoni trikrat na dan, zjutraj ob sedmih, o poludne in zvečer zdravo-Marijo, vselej 101 udarcev. Ali to graško zvonenje Vam poje nekoliko drugače, nego tisti hripavi črepi pri Vašem sv. Miklavži! Nekoliko v stran od omenjenega zvonika je nastavljenih 6 topov, katerimi se naznanjajo veliki požari. Nižje doli pod to baterijo je tako Priloga „Siovenskemn Narodn" St. 127. 5. jnnija 1886. širnov, ustanovil sebi slavo, otvori 1 novo dobo slovenske književnosti. Potem je okolu sebe imel zbrane mlade, sedaj že sloveče naše pisatelje, ki so se ravnali po njegovih odbranih naukih, njegovih uzorih. Borba, potrebna borba, ki se je bila unela za umetnostne zakone in objektivno priliko v „Glasniku," nadaljevala in končala se je z „Zvonom" 1870. leta. Vsa inteligencija si je na svojo zastavo zapisala ime zmagovalca Josipa Stritarja. Tako je prišel nov duh v naše slovstvo, tako smo se prerodih, tako prišli do sedanje znamenite stopinje! Če bi Josip Stritar ne bil mi drugega storil, že s tem si je zaslužil nevenljivo slavo. A on nam je tudi obogatil Blovstvo s plodovi svoje divne muze, dal nam je poezijo v vezanej in nevezanej besedi, oblažil je nam slovenski govor. — Za plačilo je od doma užil več bridkega, kakor veselega. Možje, ki so bili zaverovani v svoje starikave nazore in v svoje omejeno prepričanje, so pa žalili osobo, ker jim neso ugajali nepristopni mladi nazori in svobodni glasovi Še vedno je nekaj tacih mož, nekaj stare reprezentance mej nami. Nedavno še se je znala uveljaviti AH z naraščajem slovenskim narašča veljava, slava Stritarja-Borisa Mirana. Tako je bilo in tako bodo. Navdušeno gibanje je za Stritarja sedaj mej akade-mično mladino. Na Dunaji ga bode danes „Slovenija* v zvezi z drugimi Slovenci proslavljala. Tudi domovina se bode v duhu družila s slavitelji, tudi domovina klicala: Slava Str itarj u-Borisu Miranu! — (Bogoslovci Ljubljanski) nameravali so g. Stritarju povodom današnje dvajsetletnice njegovega pisateljevanja poslati brzojavno čestitko. A vodstvo jim je to zabranilo, Češ, da korporativno tega ne smejo. — (Osobne vesti.) Štabni zdravnik dr. Valentin Janezič dobil je poluleteu dopust in biva ta čas v Celovci. — Dirigent moške kaznilnice na Gradu v Ljubljani, Karol Bernbauer, imenovan je ravnateljem moške kaznilnice v Mtirau u. — In-žener J. Evpert imenovanje imdinženurjem, stavbeni pristav Anton Sch wab inženirjem za državno stavbeno službovanje na Kranjskem. — (Gosp. dr. Josipa Šuppana) izbrala si je kranjska hranilnica v poslednjem občnem zboru uradnim ravnateljem, kakor smo mi že naprej povedali. — (Počitnice vsled vročine.) Naučni minister pl. Gautsch doposUl je te dni nižeav-strijskemu deželnemu šolskemu sovetu naredbo, v kateri dovoljuje srednje-šolskim ravnateljstvom na Dunaji in po predmestjih po letu zaradi silne vročine po potrebi dijake šole oprostiti v posamičnih urah, oziroma ustaviti popoludanski šolski pouk. Nadalje ta nova naredba veleva, da ima po izobraževalištih za učitelje in učiteljice, kakor tudi po Ijudskfh šolah na Dunaji začenči s 15. junijem popoludanski pouk do konca šolskega leta popolnem prenehati. — Te sila potrebne počitnice uživala pak bode, kakor ukazuje naredba, samo Dunajska šolska mladina, dasi je tudi po drugih mestih in krajih naših avstrijskih kronovin neznosna vročina, vsled katere dijaki veliko trpe po potu v šolo in dvomov, kakor tudi v šoli. Kakšna vročina, kakšen vzduh je po letu v šolski sobi, kjer sedi v jednej aamej klopi po 8 do 10 učencev ali učenk natlačenih, kakor slaniki v sodčeku! Tudi pri nas čutimo potrebo, da se oprosti šolska mladež ob imenovana pergola, trsova lopa, od koder je prelep razgled po vsem južnem delu mesta in po širnem graškem polji. In nekoliko dalje pod baterijo je takozvani Turški vodnjak, 95 metrov globok, katerega so skopali tu na gradu ujeti Turki. — Po raznih ovinkih dospejete naposled izpod košatih kostanjev k čelarno vzgrajenemu poslopju, podobnemu mh'ou na veter; in to je 15 metrov visok stolp z velikansko uro, katere dolgi kazalci naznanjajo Gradčanom tek časa po vsem prostranem mestu. To ure je izdelal leta 1822. nek graški urar, Janez Geist. — In zopet nižje doli na iztočno stran se dviga na terasi visoka soha, na kateri sedi tisti pes, kateri je leta 1479 s svojim lajanjem rešil ondotni grad pred naskokom, s katerim so ga hoteli počastiti plemeniti vitezi Madjari . . . Vender, zdaj je naposled čas, da se vrneva zopet doli v mesto. In to si ogledava jutri; kajti, čujte! baš je zasvirala vojaška godba doli v mestnem parku. V Grade i, dne 1. junija 1886. Prostoslav Kretanov. hudej vročini popoludanskega šolskega pouka in si želimo jednacega polajšanja, kakeršno uživajo v prestolnici, tudi za svojo ožjo domovino. — (V „Čitalniški restavraciji") svirala bode jutri zvečer vojaška godba domačega pešpolka. — (Ogenj.) Preteklo noč ob 2. uri naznanil je dvakraten strel z Grada, da gori v pred mestji. Pogorela je ha Tržaški cesti majhna, lesena koiiba v kateri je bila branjarija. — (Požar. Suša.) Iz Šmartna pri Litiji se nam poroča 3. t. m.: Včeraj v sredo ob treh popoludne navstal je ogenj na Bregu, v vasi pol ure od Šmartna oddaljenej in ob Savi ležečej. Prvi pri nas zapazil je ogenj iz svojega stanovanja, na hribu stoječega, priljubljeni beneficijat in kate-het g. Rok Merčun ter hitro sporočil Šmarča-nom, kateri so, popustivši razna dela, takoj s svojo vrlo požarno brambo hiteli nesrečnim Brežanom na pomoč. Kakor že prej v treh slučajih, ko smo pri nas imeli ogenj v gozdih, tako so se tudi sedaj naši krepki ognjegasci vrlo dobro obnašali. Tudi bližnji Litijani dospeli so kmalu k ognju in z mnogobrojnim občinstvom iz okolice zdatno pomogli, da požar ni pogoltnil cele vasi. A vkljub hitroj in obilej pomoči zgoreli so vender trije kozolci, dva vezana in jeden nevezan, potem pa streha jedne hiše. Da so ogenj ni dalje po vasi širil in uničil precejšnjega sela, zahvaliti imajo se vaščani obilici sadnega in druzega drevja, koje je zabraujevalo ognju uhod v vas, ležečo komaj 12 metrov daleč od jednega pogorelih kozolcev, dalje slučaju, da ni bilo v isti dan vetra in slednjič človekoljubnim ognjegascem sploh. Kdo je prouzročil nesrečo, se ne ve prav gotovo, a ljudje govore, da so otroci pod jednim kozolcem zakurili, kar je tem bolj verojetno, ker tudi pri nas na majhne otroke premalo pazijo. — Druga nezgoda, o kateri mi je poročati, je silna suša. Kakor po drugih krajih, tako tudi pri nas preti vse pridelke in vso poljščino pogoltniti izredna vročina, kakerSne v meseci maji ne pamtijo najstarši ljudje. V 25. dan maja t. I. bilo je v našem obližji pet procesij za dež, a vse zaman, — dežja neso izprosile. V soboto 5. t. m. bomo v Šmartinu za dež zopet napravili procesijo, če bo kaj hasnila. — (Obsojen) je bil zopet pri deželni sod-niji Edvard pl. Farkasz zaradi obrekovanja na 14 dnij zapora in v povrnitev sodnijskih stroškov. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca maja 1892 strank 480.999 gld., 2204 strankam se je pa 484.751 gld. 49 kr. izplačalo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Carigrad 5. junija. Okrožnica Porte poroča o rešitvi zadnjih dogodkov na grško-turški meji, konstatuje, da Grška raz orožen je marljivo nadaljuje in izreka priznanje velesilam, katerih sodelovanje je Grško spravilo na pot modrosti nazaj. Konečno izreka željo, da bi se blokada kmalu odpravila. Pariz 5. junija. „Matin" objavlja vest iz Lizbone, da se bode italijanski prestolonaslednik s princesinjo Heleno, hčerjo grofa Pariškega oženil. Zagreb 4. junija. Nadvojvoda Albrecht, vračajoč se iz Bosne, pripeljal se je včeraj zvečer ob 6. uri 20. minut semkaj in bil na kolodvoru po vojaških poveljnikih, županu in mnogobrojnem občinstvu vsprejet. Županu je rekel, da bode Zagreb v kratkem zopet obiskal. London 4. junija. Standard" dobil je iz Aten vest, da je angleška vlada vojnemu brodovju zaukazala, naj bode pripravljeno za odhod iz grškega morja. Blokada je s tem brez daljših pogojev odpravljena. Rim 4. junija. Izvestje o koleri: V Benetkah 40 zbolelo, 26 umrlo, v Bari 2 zbolela, 1 umrl, v Orisi 2 zbolela, 2 umrla. Narodno-gospodarske stvari. Razglasilo e. kr. deželnega predsednika za Kranjsko s dne 10. febrnvarja 1886.1., št. 491/Pr., s katerim se k §. 2. zakona z dne 9. marca 1885., št. 12. dež. zak., o pogozdovanji Krasa v vojvodini Kranjski razglaša vol d ni red. Na podstavi §. 2. zakona z dne 9. marcija 1885., štev. 12. dež. zak, o pogozdovanji Krasa v vojvodini Kranjski se ustanavljajo naslednja določila o volitvi zaupnih mož in njihovih namestnikov, katero je županstvom na Krasu v političnih okrajih Postoj ina in Logatec ležečih občin zvršiti v pogoz-dovalno komisijo, postavljena za pogozdovanje Krasa. §. 1. Občine, katere v zmislu §. 2. gori navedenega zakona volijo zaupne može v komisijo za pogozdovanje Krasa, določujejo se, kot na Krasu ležeče, le-te: 1. Vse občine političnega okraja Postojina. 2. Vse občine političnega okraja Logatec raz-ven občine Žiri. §. 2. V obeh političnih okrajih Postojina in Logatec voli županstvo vsake v §. 1. zaznamenovane občine v pogozdovalno komisijo po dva zaupna moža in za vsakega tudi po jednega namestnika. Volitev se vrši na mestu, kjer ima politično okrajno oblastvo svoj sedež. §. 3. Za volitev mora vsako politično okrajno oblastvo sestaviti imenik vseh županstev svojega okraja (volilski imenik), ki imajo pravico voliti, po abecedni vrsti občin tako, da se pri vsaki občini vanj postavi najprej župan, za njim pa občinski svetovalci. §. 4. Voditelj političnega okrajnega oblastva določi dan, uro in mesto volitve ter povabi k nji volilce. Izkazi, ki so bili volilci praviloma povabljeni k volitvi, morajo se shraniti pri volitveni spisih. §. 5. Kot zaupni mož ali namestnik v pogozdovalno komisijo smo biti izvoljen vsak občan v §. 1. zaznamenovanih občin, ki sme biti izvoljen v občinski odbor. Volitev velja za 5 let. Po preteku te opravilne dobe se smejo izvoljeni zopet voliti, ako jim ne nasprotuje noben zakonit zadržek. §. 6. Volitev vodi volilna komisija, obstoječa iz voditelja političnega okrajnega oblastva ali njegovega poslanca kot predsednika in iz dveh članov, katera izvolijo iz mej sebe volilci, ki so na dan volitve ob določeni uri na mestu volitve navzoči. Da je volitev članov komisije veljavna, zadostuje relativna večina glasov. Pri jednakem številu glasov odločuje žreb, katerega vzdigne predsednik volilne komisije. (Konec prih.) prinaša v VI. zvezku naslednjo vsebino: 1. Gorazd: Novi svetnik. Legenda. — 2. Josip Stare: Prvi sneg. Povest. (Dalje.) — 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 28. PnSČavnik Dorče. — 4. Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. VI. Sv. Metod v ječi. (Dalje.) — 5. Dr. Abasverns: O ti zakajeni svet. — 6. Fr. Gestrin: Triolet. — 7. A. Fnntek: Med svet. Pesem. — 8. J. Kržišnik: Raztaj se mi, sne-žec, raztaj. Pesem. — 9. Janko Podgorec: Labodova pesem. Noveleta. (Konec.) — 10. J. K. Kalčič: Ne vem. Pesem. — 11. Rad i uski: Od Mure do Drave. Pesem. — 12. A. Fekonja: O počet kih slovenske književnosti. (Dalje.) — 13. Podlimbarski: Krokarjev Peter. Slikala vojaškega življenja. — 14. Književnu poročila: I. L.: Statistiseher Bericht der Hamlete- umi Gewerbekammer in Laibnch. — 15. L. Žvab: Književne redkosti slovenske. — 16. Listek: Primož Trubar. Nove knjige slovenske. — Matica Slovenska. — Dr. Vatroslav Jagić. — „Ljubljanski Zvon" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr. Poslano. Bolezni vsake vrste, zlasti bolezni živcev, p»-«llco, bolečine v želodci, nervozno h m ti«* nje po ušesih, ti-RHiiJe po u&ezih, slab pozluh, Klavo-bolje, migreno, bledico in uirtvieo ozdravlja po ra-cijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih na pl|uč»b in ■mduKljivlIi dosežemo v štirih tednih čudovitu vspeho. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708—27) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tržne cene v I Jiihljanl dne 5. junija 1.1. Pi- kr. Speh povojen, kgr. . Pseuica, hktl. . . . ti «2 —170 Rez, ... 5 80 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, n ... 4,71 Jajce, jedno .... Mleko, liter .... — 1 2 Oves, h ... 8 09 - 8 Ajda, t> ... 4 GoVoje meso, kgr. — 64 Proso, n ... 4 S7 Telečje „ „ — 54 Koruza, » ... 4 87 Svinjsko „ „ =ss Krompir, n • • 3 01 Koštrunovo „ „ Leča, » ... 10 — 52 Grali, 19 — Golob...... — 20 Fižol, ■ ... 11 — Seno, 100 kilo . . 241 Maslo, Mast, kgr. . 1 — Slama, „ „ . , Drva trda, 4 □ metr. 2 41 i — 66 6J50 Spoli friS eu, n — M „ mehka, „ „ 4 - Meteorologično poročilo. j 1 g Cas opa-Q j zovanja Stanje barometra v mm. Temperaturi Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. :=> 7. zjutraj g 2. pop. "7 i9. zvečer 733-70 mm. 732 21 za. 781*96 az. 23 0° C 23-6" C 180'C hI. zah. si. svz. si. zah. obl. d.jas. jas. ti-70z». dežja. Srednja temperatura 21-5", za 3 9° nad normaloia. ZD-u.33La,jslssi "borza, dne 5. junija t. 1. (Izvirno telegrančno poročilo) Papirna reuta.......... 85 gld. 30 Srebrna renta.......... &"> n 80 Zlata renta........... liti B 90 5°/0 marčna renta......... 102 , — Akcije narodne banke ....... 882 « — Kreditne akcije......... 282 „ 25 London .... ....... 126 „ 35 Srebro........... — „ — Napol........... 10 , 01 C. kr. cekini.......... 5 „ 94 Nemške marke , . ... 61 „ 95 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 , — Državne srečke iz 1. 1864 100 ^ld. IH8 N 8Q Ogrtka zlata renta 4°/„ .... 106 , 15 Ogrska papirna renta 5",',, ... 95 , 15 6*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblitr. 105 , 20 Dunava reg. srečke 5 „ 100 gld. 117 , — Zemlj. obe. avstr. 4"t° u zlati zast. listi 126 , — Prior. oblig. Elizahetine zapad, železnice 120 , — Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele/.nice 98 n 75 Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ — Rudolfove srečke 10 „ 18 „ 50 Akcije anglo-avstr. banko 120 „ 116 9 25 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v . 205 t 50 Poslano. (3-21) kr. I V našem založništvu je izšla in sc dobiva j>o vseh knjigotrznicah knjiga: Odkritje Amerike. Predelal H. Majar. Trije deli, 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skuj>e vezani t gld. 60 kr., po pošti IO kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti kr. Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj nals mladine in knjiievnosti nale bode zategadelj hvaleien frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejev priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr čl Ped. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. v3.>4—3) se Andrej An-ali mlm»mliiil> vod. Pristno SamO ^e v**ka posamična Skatljica I lotim oaiiiu, viustveno znamko in Lipnmann-ov imenski počrk. Ako ne poftlje 2 gld. 15 kr. ali 3 m. 80 v., pošlje poštnim! prosto jedno orig nalno škatljico Lippmaim-ova lekarna v Carlsbad-Ti ali njene zaloge. Manj kot jedan originalna skatljica se ne pošlje. Dobiva ae na Kranjsk"in v lekarnah v Kranjl, v l.|nl»-Ijani (II. pl." Trnk(iczy,"lekar, II. Bfrsehite, lokar). v Itn-dollovein, v lladovljlci, v n prostim stan va-njem. Prosilci, ki so slovenskega jezika pnphtnuui teftčl, y vrtarstvu dobro izurjeni, najmanj 24 let stari in neoženjeni, oglnsijo naj se do 15. Junija i. I. pri podpisanem ravnateljstvu. Gorica, dne 27. maja 1886. (404 2) ravnatelj. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo ae Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. .lesen s ko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jarij Kobila. Izvirna povest iz Časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povo.st iz mirodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — UI. Klostcrski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskegn cesarja. Povest iz 16. stoletja — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa t. — VI. V tobaka. Povest Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. vojni krajini. Povest. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si nar oče skupno najmanj deset izvodov. Prodajtijo se v (83—16) „NARODNI TISKARNI" ■v HjJvl"tolja.nl, Kongresni trg, Gledališka stolba. VELIKA (5000001 kot največji dobitek v nnJNre'iie-Jeiu Hlucaji ponuja velika o«l llam-burdke dr/.avo zajamčena denarna loterija* Specijolno pa: 1 prem. a mark $ 00000 1 dobit, a mark 200000 Ci. dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit, a mark 80000 Li dobit, a mark 70000 1 dobit, a mark 60000 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark dubit. j'i mark %3 dobit, a mark 26 dobit, a mark 50 dobit, a mark 100 dobit, a mark 253 dobit, a mark 512 dobit, a inark 818 dobit, a m rk 31720 dobit, a mark 16990 .'obi, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. V__ 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 145 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se Izžreba 5O.50O eredk. Za žrebanje določeni skopni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterijo je ngodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaSa 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijolno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne. Častiti nnročovalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo so naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. «1.50. 1 polovica originalne arečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.©O. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jediicin uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniiu državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplai-ajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti iu dotično vsoto povrnit1. Na željo se nvadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da num bo mogoče vsa naroČila skrbno izvršiti, protirno taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 9. junijem 1886 i kateri dan bode žrebanje prvega razreda) nam direktno doposlatt. ('238—18) VALENTIN & C0., Bankgesschaft, Za ekonome. Graeeina Fnftlne pri Ljubljani proda dva pl«. meuaka bika holandakega plemena stara 10 in 26 (407—2) mesecev. Prostovoljna prodaja kise. Hiša Ht.« v Itpbrn z vrtom vred proda bo iz proste roke. Kaj veft se izve v ftpltalsklk nJleab nt. H v vrvarskcj proda|»lnlel. ___(403—2) Cesko-moravsta trgovina za razpošiljanje kave V TRSTU, i/ M ADIICTIL/ V™*TU* Via Valdirivo 10. IV IflMnUO I ll\ Via Valdirivo 10. priporoča sledeče okuaie kavine vrste v balah po 48/4 ko. netto vsebine, carine in poštnine prosto, tako da naročnik (345 — 9) nema nikakih stroškov ve«. ko. Oampos, močna.........gld. 1.25. „ Java, mila........... „ Guba, fina........... „ Ceylon, zelena.......... „ Moooa, ognjena in fina....... „ Menado, aromatična........ Nadalje pristni, naravnost iz Hongkonga pripeljani 6aJ, kateri se, ako treba, s kavo vkupe zavije, l/i ko-ohong gld. 2.70, Jii se primeren odpust. Cena etoklenioi 10 kr. Uaojam si s tem naznanjati, d* sem v lilni na voglu ftempeterske eeste in Kravje doline št. 1 (I»rl znamenji) otvoril in priporočani se ta izdelovanje posamičnih in vseh delov za vodnjake, vsakovrstnih ventilov, pip« vijakov, sesalk, vodo* in parovodov, cerkvenih in drugih svečnikov, svetilnikov, strojev ta Izdelovanje klobas in vseh v to stroko spadaj oči h stvarij. Vsprejemajo se vsakovrstne poprave, tudi poprave šivalnih strojev, ter se točno izvrše in ceno zaračunijo. Ker sem 13 let de'al v Samassovi tovarni, sem v Btanu točno in dobro izvršiti vsa sprejeta naročila. Za obila naročila se priporoča (386—2) Fran Hrovat. VlHska razprodaja* 1885. leta belo in rnde*> vino po gld. 11 do gid. \\ 1885. b«ta pri m t n I tropine« po gld. 28, 1885. leta pristna nI Ivo v ka po gld. 34, hektoliter prodaja (206—10) J. Hraragna, v Ptnjf na Štajerskem. Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330—5) pivovarna Janeza Perlesa tt Xjj-u.t>lja,xa.l, Slonove -ulIIc©. Umotiio 50—3ti> ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ e J zobozdravnik A. Paichel, \ 9 poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. £ In selfcavf a ustavlja po uaj novejšem amerikauskem načinu brez vsakih boločin ter opravlja plombovanJa in vse sobne operaelje »♦♦♦♦♦♦♦♦♦eee Nizozeiilo-amerišlo panrišio AmStvo. MtttncrstjnHirano »rt c. Jrr*. avstrijske t'f«aif«. DIREKTNA vožnja vsak teden s poštnim par-nikom L razreda. ROTTERDAM NEW-Y0RK AIHHTERDAn OdHod STaJ-■v s o "to o t o. J[*iOiS nižjo cene. Najhitrejša sT^^sJP Izvrstna voinja. I hran«. L, II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnatelj »t vo v Rotterdamu in nlaosemsko-ame-rleko parniško drudtvo, 9, Kolowratrlng na »unajl. (716—19) paF* Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, "VH (284_4> pošilja proti postnemu povzetju, dokler se ne izprazne zalogu, sledeče blago mnogo eeneje, kakor stane Izdelovanje. i . 1 mitplliiia suknenih oslankov! 11 3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih, V6IIK2L za celo moško obleko. 1 ostanek gld. S.75. Popotne plahe iz teškega, črnega ali ruja-vega pliša, jako velike, (poprej po gld. 8) sedaj samo gld. 4. Kravate za gospode, elegantno narejene, 4 kom. gld. 1. Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseh barvah), kompletne velikosti, 1 kom. 90 kr. 1 ostanek posobne preproge 10—12 metrov dolg, vseh barv, jako trajen, i gld. S.SO. Prt iz jute, najnovejši nzorec, kompletne velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr. Domače platno 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, gld. 4.20. Ženske srajce iz dobre kotenine, s čipkastimi ustavki, « kom. gld. 8.28. Konjske žebrake, temne la sive, z barvastimi krajci, 190 cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. gld. 1.50. Prti v vseh barvah, 3 kom. "/4 veliki gld. 1, 3 , '°/4 „ gld. 2. 1 Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge. E 6 komadov 70 kr. Prtički beli, platneni, */* v kvadratih, A kom. gld. l.SO. Kavini prtički platneni, v vseh barvah, e kom. ao kr. Delavske srajce iz dobrega oksforda, kompletno dolge. a komadi gld. S. Gospodinjski pisdp assiki iz močnega modrega platna, tiskani po najnov. uzorcih. e kom. ald. 1.50. Žepni robci obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 (1'un. za gospodo gld. 1 1 „ „ gospe kr. KO 1 „ „ otroke kr. 60 Zastori s čipkam.1, 1 meter stroki, v veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr. Garniture iz ripsa 1 v najkrasnejSih barvah, 3 1 posteljni odeji in na-1 mianl prt, okolu in okolu I z vrvico in cofi. Ciarnltura gld. 4.50. Platnene otirače, Toele, z rudečlKii 6 kom. gld. 1.20. Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. Garnituri ii jute, 1 prt In 2 posteljni odeji, lepo narejena, kompletne velikosti, gld. a.so. Zastor iz jute, 2 dela, po 3'/4 metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, gld. 2.80. Predposteljne preproge iz jute, l1/, tn tra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 pur gld. l.SO. Posteljne odeje [ iz rudečega kretona, elegantno prešite, 1 kompletne velikosti. J 1 kom. gUl. a. Polplatneni žepni robci za moške in sžentske, veličastno narejeni. 1 dvanajst, gld. l.SO. -A-rig-lešlcl popotni plaidi, iz čiste volne, 3-5 m. dolgi, 1*60 m. Široki. 1 kom. gld. 1,5«. Jermen za popotni plaid 75 kr. Frottier-atir ače, jako elegantne, z jako rudečimi krajci in resami. 6 kom. gld. l.SO. Sternbergsko blago ii posteljno oUoko, 1 vatel široko, v vseh barvah pasasto, gar. pristne barve. 1 kos (30 vatlov) gld. 6. Oxford, 30 vatlov, prietn.© "barve, gld. 4. Damast flrafll za posteljne prevleke, i 1 vatel Širok, izvrstna E baza. 1 I kos (30 vatlov) gld. 5.50. JPrašui robci iz sivega platna, z rudecimi krajci. 6 kom. 60 kr. Robci za čistenje stekla iz belega platna, z rudečimi krajci. 6 kom. gld. I. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moiko, žensko in otročjo perilo. 90 chn. Sirote. 1 kos (30 vatlov; gld. S. Namizje, 1 prt in a prtieev iz platnenega damasta. Garnitura gld a :to. Platnena rjuha (brez Šl-va.), 2 m. dolga, 1 l/a m. široku, iz najboljšega platna. 1 kos gld. 1.40. ]Nui»ejeiie moške hlače iz dobrega fcheviota, jako pripravno naičj"!}©« 1 par gld. 1.35. Neugajajoce blago vzame se nazaj in se denar povrne. Korespond enca v vseh avstrijskih jezikih. Da bi p. n. naročevalci ne gojili nezaupanja, izvršć se naročbe veleČastiti duhovščini, p. n. županom, posestnikom, oskrbnikom posestev in tovarniškim ravnateljem, profesorjem, višjim državnim in deželnim uradnikom na izrecno Željo tudi brez poštnega povzetja. 0VA izdelovalec oljnatih barv, lakov, flrnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. jVIiiriJln trg, tik frančiškanskega mostu. LJUBLJANA. iz najboljše banaške pšenice po najnižjih cenah prodaja na drobno prvi nmetelni mlin v Domžalah v Ljubljani, Slonove ulice št. 50. (895—4) <3-TO.SLrd.let_ Zaloga na debelo pri Josipu Kušarji v Ljubljani, Vojjove ulice At. <*. Za mnogobrojna naročila se uljudno prosi. Predobjava. (412) velika menažarija pride v torek S. junija t. 1. iz Trsta r LJubljano, kjer bode dlje časa slav. občinstvu na ogled. Natančneje poznejša naznauila in plakati. JNaJbolja« blago! Velika zaloga (217 i klobukov ln perila. J. SOKLIC, V Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila so hitro ln v ceno lzvrse. "iS ti J boljae blago! I j • Izdelovanje s parnimi stroji. • | JO e KO ZLjULlDlja.ri.Gt, (285—7; tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov, priporoča k sezoni svojo dobru znano obrt za pleskarska dela in napise. 00 o a o < to o CD • Solidna postrežba. — Najnižje cene. ^k a^^^^^^^^^^^^^"^^ ^^^^^^^ KARINGER-JI na Velikem trgu se dobe (3(o-5) po najnižji ceni. BUDIMSKA aftćczv GRENČICA. J @1 ■ Priporoča se kot izvrstno čl- ■ ■ stilo vedno prijetnega upliva ■ ■ in ne neprijetnega ukusa. Dobiva se po vseh špecerijskih pro-^ ™ da j silnicu h in prodojalnicah mineral- nih voda, kakor tudi v skoraj vseh lekarnah in dro-(191 — 4) guerijab, vedno ua novo natočena. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. v Wjjiil>IJ.iiil. Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst naoclor*nlli klobukov in kap; prejema tndl kežuhovino in zimska obleko črez poletje v shranjevanje. (199—10) St. 9465. (396—3 Košnja v najem! V ponedeljek 7. dan junija letos dopoludne Ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1886 kosoma oddajala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih poleg Lattermanovega drevoreda za vojaško oskrbovalnico. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 27. maja 1886, Župan: Grassclli. Naznanilo. Podpisani naznanja njem dobiva vsak dan si. občinstvu, da se pri svež ržen kruh, kakcršen se doslej še nikjer ni dobival. Tudi zagotavlja vsem svojim naročnikom ustrezati z vsakovrstnim liniin k.uhom, z dobro vago in najnižjo ceno. 8 spošto . ali jem JAKOB Z % M j A tMa \ IK, pekovski mojster, 371—3) na Starem trgu št. 19. J. GIONTINI v LJUBUANI najuljudnejše priporoča svojo s stroji in drugimi pripomočki novejšega, časa oskrbljeno Jot ki je tedaj v stanu vsa v to stroko Bpadajoča dela solidno, točno in ceno izvršiti. — Hkratu naznanjam, da se bode malo časa vis-a-vi* od moje knjigarne razprodajalo i) zaostalo, a šo dobro ohranjeno blago, kakor barvotiNkuno Mlike z okvirji in brez njih, bakrorezi, knjig«', muzikalije, okvirji za fotografije, igre itd. itd. veliko ceneje, kakor je kupna cena. — Posebno opozarjan) na monograme (2 črki), piNuienl papir, 50 kuvertov in 50 pisem samo f<0 kr, muzikalije od 10 kr. višjo, Parme ,,JubelmurMcli" 15 kr., Parme „.tlillca-polka" 10 kr., .ScbloNMcr'N WeligeNcbicble 19 zvezkov, vezanih, mesto 60 gld. samo 1« gid. (382—3) M- » M- it »v it H !! Noben cilinder več ne bode . i in kroglasti PATEIT .TIiKE«li\ (s varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniške] zalogi trgovina s steklom, (656—18) ■v Xjj-u.Tolja.nl, Stari trg- št. 15. i I Jpa^P" Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svaii. Rogaška kislina*. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnidna postaja : Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti ln naro6be za stanovanja na ravnateljstvo. (150—7) < i i AZIENDA", t avstrijsko-francosko društvo ^ za zavarovanje proti elementarnim nezgodam 23.SL IDunaji, Društveni delniški kapital znaia ti liiillj. frankov = £,400.000 zlato v. ,AZIENDA" zavaruje 4 4 < 4 A X A i A < ^ glavnem zastopstvu „AZIENDE" 4] v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. ^ Glavni zastopnik: <\ (323—3) Josip JpT-O^eilC proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da hi so imelo pozneje še do-plačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do koncu septembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje vsprejemajo se pri a l/.dutelj in odgovorni urednik : Ivan Železni k a r. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne*. 397034