XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 53
XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
I. Na dan 25. januarja t. 1. je bila sklicana letošnja redna glavna skupščina društva »Pravnika« v ljubljanskem »Narodnem domu«. Zbralo se je prav lepo število članov iz raznih pravniških poklicev. Otvoril je zborovanje ob 9. uri zvečer predsednik g. dr. IV! a j aro n in srčno pozdravil  navzoče člane in zastopnike
54 XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
domačega časopisja. Poudarjaje, da že dolgo niso bile »Pravni-kove« skupščine tako mnogoštevilno obiskane, kakor je nocojšnja, je v svojem nagovoru nadaljeval:
Nehote se spominjam prvih let Pravnikovega obstanka, ko je bilo odločno več zanimanja za društvo, več društvenikov in tudi več življenja na društvenih shodih, kakor pa zadnja leta. Nekako značilno se mi zdi, da zadnji čas število naročnikov »Slov. Pravnika« prekaša število članov društva samega. Tembolj je to značilno, ker, vsaj za kraje izven Ljubljane, znaša naročnina prav toliko, kolikor društvenina. To vse kaže, da se mnogim pravnikom vidi list »Slov. Pravnik« potreben, društvo samo pa nepotrebno, ali pa da smatrajo, pripadati k društvu, za svojo osebo ali s svojega osebnega stališča za neumestno. Ni se čuditi, ako kaj takega opazujemo pri pravnikih, ki niso naše narodnosti ali ki imajo nasprotne politične ideale. Kajti naj tudi društvo »Pravnik« po svojih pravilih in po vsem svojem dosedanjem delovanju stoji izven vsake politike, istina je vendarle, da je član naše narodno-kulturne organizacije, da z gojitvijo pravnih strok v slovenskem jeziku pospešuje in povzdiguje jezikovno kulturo slov. naroda, zlasti pa daje slovenskemu uradovanju prepotrebne literarne podlage. To so pač momenti, ki nasprotnikom našega kulturnega napredka — in takih je tudi med pravniki na slovenskem ozemlju dovolj, da ne rečem, čedalje več — branijo stati v vrstah društva »Pravnika«.
Ali ravno ti momenti pa bi morali biti merodavni za pravnike, ki se čutijo Slovence, ki jih pa vendar pogrešamo med našimi društveniki. Žalibog so celo nekateri taki, ki niti našega lista ne prejemajo. Da na tako inteligenco, ki niti v svojem stanovskem delokrogu ne čuti, kar je najmanj treba za njeno narodnost, narod ne more biti ponosen, je več kot jasno! Danes je eno gotovo: če bi ne imeli društva »Pravnika«, bi ne imeli lista »Slov. Pravnika«, ne bi imeli priročne slovenske zbirke zakonov in najbrže tudi ne zbrane pravne terminologije. Potem pa mora tudi vsaj vsak pravnik Slovenec vedeti, pri čem bi bilo dandanes slovensko uradovanje. Ravno živa potreba, da je zagotovljeno izhajanje pravniškega lista, da je zagotovljeno izdajanje slovenskih zbirk zakonov, da se tako ustanovi tradicija za stalni pravniški jezik — ravno ta potreba je pred 19 leti rodila društvo »Pravnik«. To potrebo so tedanji slovenski pravniški krogi iskreno priznavali in jo navdušeno uvaževali s tem, da so polnoštevilno pristopili k društvu. Tekom zadnjih let pa pri našem pravniškem naraščaju to spoznanje ni prodiralo in ni rodilo naravnih posledic za naše društvo. Vendar pa je potreba ista ostala, vendar je bilo drjuštvo »Pravnik« — to mora priznati vsakdo — zvesto svojemu programu in tudi kos svoji nalogi, vendar je dandanes, ko se giblje takorekoč vsaka [žilica v našem ljudstvu, treba, da slovensko pravništvo združi svoje moči za delo, katero zamore . le ono opraviti.
Naj se to ne smatra za očitanje, nego za dobrohotni apel na vse slov. pravnike, apel, ki je izzvan po dejstvu, da društvo »Pravnik« glede
XXI. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". 55
svoje ekstenzivnosti ni primerno napredovalo vsled brezbrižnosti mnogoterih slovenskih pravnikov.
Prezreti se pa tudi ne sme, da je naše društvo oslabelo še iz drugega vzroka. Vzrok je to, ki je obenem žalosten pojav za našo splošnost in ki spravlja v nevarnost vsa naša prizadevanja na polju slov. ravnopravnosti. Ta vzrok je čedalje večje, čedalje bolj občutno pomanjkanje slovenskega naraščaja za različne juridične poklice, zlasti pa za pravosodno službo. Ves Spodnji Štajer in Koroško je že prenapolnjeno z nemškimi uradniki, ki le za silo znajo slovensko in že radi tega niso prijazni slov. uradovanju. Dela se sicer sistematično na to, ali nemogoče bi bilo v taki meri, ako bi bilo pravnikov Slovencev na razpolago. Zgodilo se je sedaj celo to, da je za Kranjsko imenovan sodni pristav, ki pa niti službe ne nastopi, ker ni vešč slov. jezika.
To pomanjkanje slov. naraščaja se da lahko razlagati. Naši absol-virani pravniki se največ zategadelj ne posvečajo sodni karijeri, ker nimajo sredstev, da bi prebili takozvano neadjutirano dobo. S stradanjem in borno obleko se že še prerije skozi juridične študije, a za justičnega kandidata tako ne gre naprej. Zato naši absolv. pravniki pobero vsako službo, samo da je plačana, naj že zanjo čutijo veselje in sposobnost ali pa tudi ne. Tako pa kmalu ne bomo imeli več svojih ljudi niti za državne službe v odločno slovenskih krajih.
To je pojav, na katerega mora društvo »Pravnik« takorekoč v zadnji uri opozarjati vse naše faktorje, katerim je dolžnost gledati in skrbeti za to, da narod dobi dovolj njemu zvestih in njega umevajočih uradnikov. To pa drugače ne pojde, kakor s preudarnim, gmotnim podpiranjem absolv. juristov, ki hočejo vstopiti v državno službo in služiti na Slovenskem. Skrbeti mora med drugim tudi naše društvo, da se v ta namen čimpreje dobi primeren organ in zadosten fond.
Po teh uvodnih besedah, ki jih je skupščina mestoma prav živahno odobravala, je gosp. predsednik, omenjajoč na kratko društvenega delovanja v prošlem letu, poudarjal velike zasluge g. sod. svetnika drja. Volčiča, ki je v teku zadnjega leta priredil zopet nov zvezek za društveno zbirko zakonov, poleg tega pa tudi zasnoval »Poljudno pravno knjižnico«. Izrečeni zahvali je skupščina glasno pritrjevala in se končno tudi na poziv g. predsednika vzdignila v znak žalovanja zbog smrti društvenega člana g. sod. pristava Milana Dolenca v Postojni.
11. Nato je prečital tajnik g. dr. Stojan naslednje poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu:
Slavna glavna skupščina! Poročilo, katero mi  je podati, zadeva 19. leto obstanka društva »Pravnika«. Bližamo se dobi, ko bode društvo zapisalo v kroniko svojega
56 XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika",
kulturnega delovanja 20 letni jubilej. Da je društvo tudi v preteklem letu krepko napredovalo v svojem mirnem razvoju, bodi razvidno iz mojega poročila.
Na zadnji glavni skupščini izvoljeni odbor se je poleg načelnika g. dr. Danilo Majarona, konstituiral nastopno: podpredsednik g. dr. Rogina Anton; tajnik g. dr. Stojan Ivan; blagajnik g. dr. Švigelj Anton; knjižničar g. Skarja Ivan; odborniki ljubljanski: g. notar Hudovernik Aleksander, g. dr. Papež Oton, g. dr. Polec Janko, ki pa se je med letom preselil iz Ljubljane; odborniki izvenljubljanski: g. dr. Babnik Janko na Dunaju, g. dr. Hrašovec Juro v Celju; g. dr. Zuccon Ivan v Pulju V uredniški odsek so bili izbrani gg. notar Hudovernik, dr. Papež in dr, Rogina.
Društvu je pristopilo med letom 13 članov in se priglasilo 6 novih naročnikov lista; odpadlo pa je 5 članov, izmed katerih je 1 umrl; naročnikov je odstopilo 17, zamrla sta 2; število členov je torej napram lanskemu letu naraslo za 8, dočim se je število naročnikov skrčilo za 11. Društvo šteje torej za preteklo leto 168 članov in 1 častnega člana ter 164 naročnikov. Temu neugodnemu gibanju števila naročnikov v preteklem letu je tudi vzrok to, da je odbor, izvršujoč sklep lanske glavne skupščine, odločneje izterjaval zaostanke na naročninah. S tem, da je odpadlo v preteklem letu nekaj neplačujočih naročnikov, pač društvo ni ničesar izgubilo.
Društveni odbor je imel v preteklem letu 5 sej, na katerih je reševal tekoče zadeve.
Živelo in delovalo je društvo »Pravnik« tudi v preteklem letu v prvi vrsti po svojem strokovnem listu »Slovenskem Pravniku«; v njem tiči vsa marljivost njegovih članov, predvsem pa njega urednika gosp dr. Marajona, kateremu je pomagal pri korekturah g. dr. Švigelj. Vsebina XXIII. letnika »Slov. Pravnika« se bistveno ravna po programu prejšnjih letnikov. Priobčil je lepo število samostojnih razprav o pravnih vprašanjih, po večini pa zanimive praktične slučaje iz sodne in upravne prakse. Ponovno in še oso-bito na zadnji skupščini je spodbujal urednik, g. dr. IVlajaron, da ga naj člani podpirajo in zalagajo z gradivom; njegovemu pozivu se pridružuje odbor z apelom na stanovsko zavednost slovenskih pravnikov, da storijo vse za popolnost in ugled društvenega glasila. — Na večkrat izražene želje se je uredništvo potrudilo nabrati in priobčiti v listu čim več gradiva v hrvaščini; prinesel je lanski letnik v celem 12 hrvaških priobčil, med njimi lepo študijo gosp. svetnika Kavčnika, katero je ponatisnil tudi zagrebški »Mjesečnik«.
»Pravnikova zbirka« avstrijskih zakonov vrlo napreduje. Razun 4 že znanih zvezkov te zbirke, ki se polagoma prodajajo, izide prav v kratkem 5. zvezek. G. svetnik dr. Volčič je namreč svojo priredbo zakona in predpisov o zemljiških knjigah za društveno priročno knjigo dogotovil; knjiga je že dotiskana. Izdalo bode to delo društvo, a stroške založbe je prevzel g. dr. Volčič tudi za ta zvezek sam, razen za hrvaško izdajo obč. zemljiškoknjižnega zakona, za kojo hoče društvo samo prevzeti stroške založbe G. svetnik dr. Volčič je priredil tudi hrvaško izdajo, ker je zelo potrebna za
XXI. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". 57
primorske in dalmatinske pokrajine; društvo pa je prevzelo stroške, ker je po njegovih močeh skrbeti tudi za pripomočke hrvaškega uradovanja.
Kakor znano prireja za zbirko g. sodnik Regally občni državljanski zakonik in g. dr. Škrlj je pripravljen lotiti se trgovinskega prava in meničnega reda. Upamo, da v tekočem letu izide vsaj prepotrebni obč. drž. zakonik.
Povsem novo polje društvenemu delovanju se je odprlo v »Poljudni pravni knjižnici«, katero je po inicijativi in pod uredništvom g. drja. Volčiča pravkar začelo izdajati društvo »Pravnik«. Te knjižnice, ki naj obsega majhne publikacije s poljudnim razlaganjem bolj aktualne pravne in na-rodno-gospodarske tvarine, je izšlo doslej 5 zvezkov, ki razpravljajo zakon o dovoljenju poti za silo, predpise o železniških in rudniških knjigah in o konverziji vknjiženih terjatev. Pripravljeno je že gradivo o razdelbi in o zložbi zemljišč. Z zapričetim delom se je zavzel neumorno delavni g. svetnik dr. Volčič za plemenito idejo ljudske prosvete, da je seznaniti tudi širše ljudske sloje z važnimi pravnimi tvarinami v poljudni obliki.
Odbor pa smatra za svojo prijetno dolžnost, da izreka za društvo toliko zaslužnemu gosp. svetniku dr. Volčiču iskreno zahvalo. (Živahno pritrjevanje.)
Omeniti mi je, da se je vsled odredbe pravosodnega ministrstva nakupilo za sodišča v graškem višjesodnem okrožju 51, v tržaškem pa 20 izvodov IV. zvezka »Pravnikove zbirke«.
Društvo je pristopilo kot član 1. kongresu za varstvo otrok, ki se je vršil marca meseca min.' leta. Med drugimi se je tudi društvo »Pravnik« dne 27. junija min. leta udeležilo manifestacijskega shoda v Ljubljani za ustanovitev slovenskega vseučilišča ter je imel na njem zastopnik društva, g. dr. Novak tehten govor v prospeh vseučiliške akcije.
Da se izpolni želja, ki se je izrekla na zadnji glavni skupščini, je odbor ukrenil, da je društvo »Pravnik« priredilo dne 7. julija min. leta izlet v Bohinj, katerega se je udeležilo častno število članov in gostov. Ude-ležniki so se overili, da se izlet ni priredil samo za razvedrilo in za sicer prav živahno zabavo, ampak da so baš taki sestanki društvenikov pripravni za medsebojno spoznavanje stanovskih teženj.
Sklepam poročilo in prosim, da je skupščina odobri.
To poročilo se je vzelo brez razprave na znanje.
111. Blagajnik g. dr. Ant. Š v i g e 1 j je predložil naslednji
Račun
o blagajniški upravi društva »Pravnika« v Ljubljani za čas od 1. januarja
do 31. decembra 1907: A.   Denarni promet. Dohodki :
1.) prebitek iz leta 1906   .................   3261 K 52 h
2.) plačani zaostanki članarin in naročnin do konca leta 1906   1397 » 50 »
Odnos   .   4659 K 02 h
58 XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
Prenos   . 4659 K 02 h
3.) za leto 1907 plačane članarine in naročnine...... 1310 » — »
4.) za leto 1908 naprej plačane članarine in naročnine . . . 350 » — »
5.) plačani zaostanki kupnine »Izvrš. reda«........ 12 » ~ »
6.) kupnine za prodani »Izvršilni red« (L. Schwentner 11 izvodov) ........................ 77 » — »
7.) od knjigarjev (L. Schwentner 4 izvode in O. Fischer 2 izvoda) plačana naročnina................ 60 » — »
8.) obresti........................ 171 » 37 »
9.) razni dohodki..................... 11 » 40 »
10.) prehajalni dohodki (dr. Volčič)............. 1168 >> - »
Skupaj ... 7818 K 79 h
Izdatki :
1.) račun »Narodne tiskarne« za tisk »Slov. Pravnika« . . . 1682 K — h
2.) uredniški (za 1907) in sotrudniški (za 1906) honorarji . . 1773 » 40 »
3 ) provizija c. kr. poštno-hranilničnega urada....... 4 » 08 »
4.) nagrada pobiralcu naročnin i. t d............ 43 » — »
5.) knjige in časniki................... 139 » 60 »
6) provizija knjigarjem (25 »/j).............. 39 » 25 »
7.) za Dolinarjevo slavnost naknadno........... 40 » — »
8.) pristopnina za »Kinderschutzkongress«......... 8 » — »
9.) odborovi upravni stroški.............. 101 » 23 »
lO-) prehajalni stroški................     . 1166 » — »
Skupaj . . . 4996 K 56 h
Ako se primerjajo dohodki.............. 7818 » 79 »
z izdatki......................... 4996 » 56 »
se kaže prebitek . . . 2822 K 23 h
B.  Društveno premoženje. 1 Aktiva :
1.) prebitek iz leta 1907   ................. 2822 K 23 h
(naložen na hranilni knjižici »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« št. 7624 z zneskom 269+ K 95 h in v C. kr. poštni hranilnici z zneskom 127 K 28 h),
2.) zaostanki na članarinah in naročninah
do 1. 1906   ................   1031 K — h
za 1. 1907................   1541 » 50 »
Skupaj......... 2572 » 50 »
3.) zaloga »Izvrš. reda«:
a) pri L. Schvventnerju (105) in O. Fischerju (135), skupaj
240 vezanih izvodov a 5 K 25 h.......... 1260 » — »
d) pri 1. Bonaču 248 nevezanih izvodov a 4 K . . . . . 992 » — »
Odnos   . 7646 K 73 h
XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 59
Prenos   . 7646 K 73 h
4.) zaostanki kupnine za »Izvrš. red«........... 67 » — »
5.) terjatev proti sotrudnikom (predujem! 200 K) in računu
za obč. drž. zakonik (100 K).............. 300 » — »
6.) tri knjižnične omare................ 363 » — »
Skupaj . . . 8376 K 73 h
11. Pasiva:
Dolg mestni občini Ljubljani............... 2700 » — »
Čisto premoženje . . . 5676 K 73 h ter knjižnica, časniki in sobna oprava.
C,  Izvršilni red.
I. Aktiva:
Knjige..........................   2252 K — h
zaostanki na kupninah.............. 67 »  - »
Skupaj . . .   2319 K - h
II. Pasiva:
Ostanek terjatve blagajne »Pravnika«..........        29 » 77 »
Stanje aktiv . . .   2289 K 23 h
U. Civilnopravdni red
odpade, ker ga je prevzel urednik v svojo lastno založbo. Lani izkazano točko pasiv v znesku 400 K je društvo »Pravniki< iz mestnega posojila prispevalo uredniku.
E.  Občni državlj. zakonite
izkazuje le pasiva v znesku................    100 K — h
kakor terjatev »Pravnika« proti uredniku.
IV. Knjižničar g. 1. Škarja je poročal:
Kakor znano, je bila že dolgo občutna potreba za temeljito ureditev knjižnice. Potreben je predvsem popoln inventar društvenih knjig. V tem oziru je bil začetek že prej storjen s tem, da so bile knjige v precejšnjem številu že razbrane po materijah in vpisane v katalog Nadaljujoč začeto delo svojih prednikov sem pregledal v preteklem poslovnem letu 700 knjig, jih zaznamoval in vpisal v inventar, kolikor še niso bile vpisane. Odbral sem 79 del, da se škartirajo, in sicer 59, ker so nepopolna, ostala pa, ker jih je po več izvodov v knjižnici.
Knjižnica se je lani popolnila z navadnimi revijami in časopisi, zlasti omenjam:
»Allgemeine osterr. Gerichtszeitung«, »Gerichtshalle«, »Juristische Blatter«,   »Zentralblatt fur juristische  Praxis«, »Osterr. Richterzeitung«,
60 XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
»Zeitschrift fijr osterr. Verwaltung«, »Zeitschrift der osterr. Richtervereinigung«, češki »Pravnik«, hrvaški »Mjesečnik«, bulgarski »Juridičeski pregled«, srbski »Arhiv«, češki »Zbornik ved pravnich a statnich«, »Časopis pravnicke jed-note za Moravo«, Glaser-Unger: »Odločbe vrhovnega sodišča«, »Časopis zgodovinskega društva v Mariboru«, stenografični zapisniki poslanske in gospodske zbornice«.
Društvene knjige in časopisi so shranjeni večjidel v sobi v sodni palači. Ker pa v tam stoječih treh omarah ni prostora za vso knjižnico, je dal svoječasno gospod predsednik na razpolago omaro v svoji pisarni. Razun tega je precejšnje število starih letnikov društvenega glasila v »Narodni tiskarni«, ki sili na to, da jih društvo prevzame.
Ker tudi po izločitvi nepopolnih in nepotrebnih del ne bodo zadostovale 3 omare, predlagam, da se dovoli nabava še ene omare, ki bi veljala okoli 120 K. Predlagam dalje za leto 1908 znesek 50 K za vezavo knjig in znesek 100 K za nakup novih del.
Predlogi so bili soglasno sprejeti.
V. Imenom računskih pregledovalcev je poročal g. višji sodni svetnik J. Polec, da je v zvezi z g. drjem. Fr. Munda pregledal vse blagajnikove knjige, račune ter priloge in našel vzoren red. Predlaga torej, naj skupščina blagajniku gosp. drju. Šviglju za tako trudapolno in zanesljivo blagajništvo izreče svojo zahvalo. Nadalje predlaga, da naj skupščina izreče zahvalo tudi mnogoletnemu pregledovalcu računov g. drju. Fr. Mundi, ki je sedaj hudo bolan, a je vendar drage volje sodeloval tudi pri tej reviziji.
Oba predloga, ki ju je toplo podpiral tudi g. predsednik dr. Majaron s svojega stališča, sta bila radostno sprejeta.
VI. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika društvu vzklikoma zopet g. dr. Danilo Majaron.
V odbor so bili izvoljeni istotako vzklikoma gospodje : dež. sod. svetnik T. Einspieler, notar A. Hudovernik, sod. tajnik dr. Papež, drž. pravd, namestnik dr. A. Rogina, not. kandidat dr. J. Stojan, dež. koncipist 1. Škarja in odvetn. kandidat dr. A. Švigelj, vsi v Ljubljani; za vnanje odbornike pa gospodje: sekc. svetnik dr. J. Babnik na Dunaju, odvetnik dr. J. Hrašovec v Celju in odvetnik dr. 1. Zuccon v Pulju.
Za pregledovalca računov sta bila zopet izvoljena gospoda: em. odvetnik dr. Fr. Munda in višji sod. svetnik J. Polec.
Dosedanjemu odborniku g. drju. Janku Polcu, ki se je preselil iz Ljubljane, se je izrekla zahvala.
XXI. redna glavna skupščina društva „Pravnika". bi
Vil. Slučajnosti.
Gosp. dr. Novak je posegel na ogovor predsednikov in zaradi pomankanja naraščaja menil, naj bi se stopilo v zvezo z našimi akad. društvi in pa z »Radogojem«, ki bi event. premenil svoja pravila.
Gosp. dr. K o kal j je pozdravljal »Poljudno pravno knjižnico« in svetoval, naj bi se slov. županstva posebej povabila, da si naroče »Slov. Pravnik« in druge društvene publikacije.
Gosp. dr. Triller je v daljšem govoru šibal mlačnost pravniškega naraščaja, ki se ne zanima za svoje društvo in še enkrat na leto ne poišče družbe starejših kolegov. Mladina naša se je sploh vdala letargiji in negativni kritiki ter ne kaže ljubezni do pozitivnega dela. Odkod naj dobimo potem mož za eksponirana mesta, koder potrebujemo celih mož? Društvo »Pravnik« drže le še veterani, mladi ne, akoravno se od njih ne zahteva nobene žrtve. Zaradi tega nas lahko skrb navdaja in odbor naj vse poskusi (z apeli, društvenimi večeri, knjižnico, čitalnico), da vzbudi zanimanje za društveno delo med mladimi pravniki.
Gosp. St. Lapajne je opozarjal zlasti na dejstvo, da med društveniki in sodelavci »Slovenskega Pravnika« ni skoraj nobenega političnega uradnika.
Odvet. kandidat gosp. Ž. Vodušek je nasvetoval, naj se predvsem pritegnejo denarni zavodi, da se osnuje fond za absolv. pravnike.
Gosp. notar Hudovernik je govoril v istem smislu, kakor g. dr. Triller.
Gosp. višjesodni svetnik J. Polec je izvajal, da tu ne gre le za stanovsko vprašanje, ampak za del socijalnega vprašanja. Odbor naj vse razmere pretehta in ukrene potrebno.
Gosp. dr. Rogina je priporočal društvene večere, na katerih naj bi se mladi družili s starejšimi.
Ker se ni podalo nobenega konkretnega predloga, je gosp. predsednik dr. Majaron zaključil zanimivo razpravo in obenem skupščino z izjavo, da bo odbor podane nasvete in izražene želje resno vpošteval.