Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 399 BESEDA UREDNIŠTVA Razsodnost in odgovornost sta dve lastnosti ljudi, ki bi morali biti v tem času na zelo visokem nivoju. Raz- sodnost pomeni, da se človek v težki situaciji odloča premišljeno in razumno. V času pandemije je treba razsoditi, ali je virus covid-19 nevaren ali ne. Če je dokazano, da zaradi tega virusa ljudje umirajo, da je bolezen nevarna, da se virus prenaša od človeka na ljudi in da pusti na obolelih celo trajne posledice, je presoja dokaj preprosta. Zakaj nekateri posamezniki ali neki vplivneži – influ- encarji, kot jih imenujemo, ali celo sodelavci javnih služb nimajo prave razsodnosti, da bi to razumeli? Odgovornost pomeni, da bomo v času pandemije ravnali odgovorno do sebe in še predvsem do dru- gih. Prav gotovo ni odgovorno, če si ne razkužujemo rok, ne nosimo obraznih mask ali celo govorimo, da virus ni nevaren. Kako da se posamezniki pri nas in verjetno tudi drugje ne zavedajo, da zaradi njihove- ga neodgovornega ravnanja ljudje zbolijo, kar je, če nič drugega, strošek za celotno družbo. Če nekdo zboli, ga mora država po vseh moralnih in pravnih pravilih obravnavati in zdraviti na račun vseh nas. Za normalno delovanje vsake družbe kot neke celote mora v današnjem času vsak posameznik ne glede na pandemijo ravnati razsodno in odgovorno. Z razvojem tehnike in drugim razvojem, predvsem z razvojem informacijskih tehnik, bi se razsodnost in odgovornost ljudi kot posameznikov morali zviše- vati. Če je neka družina kot del družbe lahko pred stoletjem ali več živela povsem neodvisno in samo- stojno, si pridelala na lastni zemlji večino hrane za preživetje, nekaj orodja in celo tekstila, danes ni več tako. Vedno bolj smo odvisni drug od drugega, ve- dno več se družimo, sodelujemo in vedno več smo v tesnem fizičnem stiku. To se najbolj kaže v delovnih organizacijah, v uradih, na raznih prireditvah, v izo- braževalnih ustanovah, nakupovalnih centrih in celo na ulicah. Če sta slovenski človek in večina evropskih narodov več kot tisočletje živela na osnovi krščanskih vrednot in desetih božjih zapovedi, je danes ravnanje sodob- ne družbe urejeno predvsem z zakoni in predpisi. T oda, ali je to dovolj? Ne, nikakor ne! Samo s predpisi brez moralnih vrednot, etike in empatije družba ne more delovati. Poleg tega bi moral vsak človek ime- ti zelo razviti razsodnost in odgovornost. In prav ti dve vrlini sta se pokazali kot zelo pomembni v času pandemije. Od česa pa sta ti dve vrlini odvisni? V veliki meri od vzgoje ljudi v otroštvu in tudi od genskega zapisa, to je od narodnosti. Slovenci nismo poznani kot narod, ki bi zelo strik- tno in odgovorno upošteval predpise in zakone. Prav tako nismo zelo visoko ocenjeni glede na moralne in etične vrednote. Zelo nazorna primera sta naše ob- našanje v cestnem prometu in v času pandemije. Slovenci spremenimo svoje ravnanje, obnašanje in navade šele, ko nas kaznovalna politika za napačno ravnanje udari po žepu. Veliko o vedenju in s tem o razsodnosti ter odgovornosti pove podatek iz javne ankete, narejene med slovenskimi vozniki. Na vpra- šanje, če smo slovenski vozniki v prometu agresivni, jih je preko 80 odstotkov odgovorilo pritrdilno in v isti anketi je 80 odstotkov voznikov odgovorilo, da pa oni sami niso agresivni vozniki. Zakaj imamo danes v Sloveniji dokaj zgledno urejen promet, ki je glede prometnih prekrškov in nesreč pod povprečjem v Evropi. Pred dvema desetletjema in še prej je bilo povsem drugače. Glede smrtnih žr- tev v cestnem prometu smo bili v Evropi v samem vrhu. Ko so se pred desetletjem kazni za prekrške v cestnem prometu drastično dvignile, se je števi- lo prekrškov začelo zmanjševati. Kazni za prometne prekrške so danes tudi do trikrat višje kot na primer v Nemčiji. Verjetno danes ne bi bilo toliko okuženih s korona virusom, če bi odgovorni že spomladi za nezakonito druženje, za nenošenje obraznih mask in drugo ne- zakonito ravnanje predpisali visoke kazni. Zavedam se, da takšen ukrep razburi številne posameznike. Vendar, kaj pa je druga pot? Ali je to normalno, da nam na dan zaradi virusa umre okoli 50 ljudi. To so smrti v večini primerov povzročene iz malomarnosti, zaradi nerazsodnega in neodgovornega ravnanja. Znano je, kdo so tisti, ki so pri nas v največji meri propagirali nenošenje mask. To so javni radio in te- levizija in posamezni novinarji v tej ustanovi, kot so Štefančič, Žnidaršič itd. To je sindikalist Štrukelj, to je poslanec Möderndorfer, to je kulturnik Čordić itd. Za njihova dejanja obstajajo dokazi. Ali po slovenski zakonodaji ni kazensko odgovoren tisti, ki ogrozi drugega ali mu naredi škodo? Pa ne glede na to, ali je to storjeno zavestno ali iz malo- marnosti. Če to ne obstaja, smo resnično nenavaden narod z nenaravnimi zakoni. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Razsodnost in odgovoRnost