Gozdarski ve Letnik 57, ~tevilka 5-6 Ljubljana,avgust1999 Tematska številka: ,zdnem prostoru 1 '. ~l !gozdni v~~u•'-'., .. 111"' Bukov vrh ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV IZŠEL JE ZBORNIK POSVETOVANJA: Narocite ga laoko na ZGDS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 061 271 406. Gozdarski vestnik, letnik 57 • številka 5-61 Vol. 57 • No. 5-6 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 226 RAZPRAVE 227 237 IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 245 247 252 254 262 266 269 GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 271 272 276 277 DRUŠTVENE VESTI 279 NAPOVEDUJEMO IN VABIMO 279 KNJIŽEVNOST 280 281 KADRI IN IZOBRAžEVANJE 282 ZANIMIVOSTI 286 IN MEMORIAM 287 Uvodnik Jože KOVAC Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh Structure of Virgin Forest Residue Bukov Vrh Boštjan KOŠIR študij dela -pozabljen od vseh? Ulrike PROBSTL Rekreacija in turizem kot nasprotje varstvu narave Martin ŠOLAR Rekreacija v naravi-nacela varstva narave in možnosti za rekreacijo v Triglavskem narodnem parku Edo KOZOROG Zašcita in ureditev Trnovskega gozda v vzgojno­ izobraževalne namene Špela HABIC Program razvoja socialnih vlog snežniških gozdov Danijel OBLAK Gozdarski utrip v severnoprimorskih mestnih gozdovih Lojze BUDKOVIC Pokljuka -opevana in žrtvovana? Janez POGACNIK Namen, usmeritev in aktivnosti komisije za razvoj turizma v gozdnem prostoru Jurij DIA Cl Projekt COST E4 "Forest Reserves Research Network" (Evropska mreža gozdnih rezervatov in raziskav) Maja JURC, Andrej KOBLER, Jošt JAKŠA Mednarodna znanstve­na konferenca UNESCA "Ogenj v sredozemskih gozdovih: preprece­vanje -gašenje -erozija tal -pogozdovanje" 5. obletnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije Dogajanja ob Tednu gozdov 1999 Pet ekip, da o žogi ne govorimo Natecaj za fotografije, ki bodo objavljene v Gozdarskem vestniku v letu 2000 Skozi Trnovski gozd Propad turjaške grašcine-Gozdarstvo turjaške grašcine od prehoda v 20. stole~e do 2. svetovne vojne Pregled višješolskih diplomskih nalog diplomantov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani, zagovarjanih v letu 1998 Gozdarstvo na internetu Nepozabnernu gozdarju in Jovcu Robertu Korenu v spomin GozdV 57(1999) S-6 Rekreacija v gozdovih je del mnogonamenske rabe gozdov Mnogonamenska raba gozdov prihaja vse bolj do izraza. Biti je moramo veseli, saj širi in bogati našo dejavnost, krepi pa tudi razumevanje gozda in gozdarstva. Namesto z deklarativnimi oprede/itvami se že vsakodnevno srecujemo s prakticnimi vidiki mnogonamenske rabe in se pri tem marsikdaj ne znajdemo. Lesnoproizvodni rabi gozdov se je po intenziteti najbolj približala rekreacijska raba, ki na nekaterih gozdnih obmocjih mocno spreminja strukturo rabe gozdov. Spremenjeni strukturi rabe gozdov pa mora slediti tudi spremenjen nacin delovanja gozdarskih služb. Prost dostop in gibanje v gozdu obvezuje tako obiskovalce gozdov kot tudi gozdarske službe. Pri rekreacijski rabi gozdov se krog obiskovalcev gozdov poveca in vzpostavljajo se novi odnosi med lastniki gozdov, lokalnimi skupnostmi, javno gozdarsko službo in obiskovalci gozdov. Obiskovalci gozdov se razlikujejo tako po starostni kot po socialni sestavi, zlasti pa po razumevanju gozda in odnosov, ki v njem vladajo. Zato ni cudno, da prihaja zaradi rekreacijske rabe gozdov do škod, ki so na eni strani posledica premajhne osvešcenosti obiskovalcev, na drugi strani pa tudi naše premajhne pripravljenosti prilagojenosti novim okolišcinam. Klasicni obrazci reagiranja v takih razmerah, kot so prepovedi gibanja ali zapiranje gozdnih cest za javnost, lahko pomagajo samo v omejenem obsegu in v izjemnih okolišcinah. Namesto tega bi se bilo bolje vprašati, kaj moramo storiti, da bo rekreacijska raba gozdov sploh omogocena, vabljiva in hkrati dovolj prijazna tudi do gozdov. Ali imamo v gozdovih dovolj urejenih in vzdrževanih parkirnih prostorov, urejenih mest za pocitek, usmerjevalnih tabel in opozoril? Ali nacrtno usmerjamo obiskovalce tudi na obmocja, ki niso tako obremenjena z obiskom, so pa lahko prav tako rekreacijsko zanimiva? Dela je za gozda rje vec kot dovolj. Rekreacijska raba gozdov je v urejenih razmerah tudi ena izmed dejavnosti, ki lahko lastnikom gozdov prinaša dohodek. Obiskovalci bodo pripravljeni placati parkimino za urejeno in varovano parkirišce, za urejene prostore za pocitek ali za ustrezneje vzdrževana gozdno cesto. Ne smemo pa pozabiti, da ti obiskovalci kot davkoplacevalci že sedaj prispevajo kar nekaj denarja za dela v gozdovih, vzdrževanje gozdnih cest in delo javne gozdarske službe. To pa zahteva tudi drugacen nacin dela gozdarskih služb. Klasicen delovni cas bo moral postati preteklost, gozdarji bodo morali biti v gozdu tudi takrat, ko bodo v njem uporabniki gozdov, pa naj bo to ob popoldanskem delu lastnikov ali pa množicnem obisku rekreativcev. Analize obiska gozdov bodo pokazale, katera obmocja so bolj' obremenjena in kje je ta obremenjenost kriticna, saj vseh obremenjenih obmocij ne gre metati v isti koš. Poleg tega pa obremenitve niso enake v vseh letnih casih. V skrajnih okolišcinah bomo morali uporabiti tudi povecane omejitvene ukrepe, vkljucno s zapiranjem gozdnih cest za javno rabo. To pa je lahko zadnji, nikakor pa ne prvi ali celo edini ukrep. Prof. dr. Iztok Winkler Razprave GDK: 228.81 Bukov vrh : (497.12 * 01 Idrija) Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh Structure of Virgin Forest Residue Bukov Vrh Jože KOVAC * Izvlecek: Kovac, J.: Zgradba pragozd nega ostan'ka Bukov vrh. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcin i , cit. lit. 8. Prevod v anglešcino: Jože Kovac. V clanku je predstavljena zgradba pragozda Bukov vrh. Analiza zgradbe je narejena na osnovi polne premerbe ter s kartiranjem razvojnih faz pragozda. Narejena je tudi primerjava stanja med letoma 1985 in 1998. Analiza je pokazala tudi zmanjševanje deleža iglavcev v skupni lesni zalogi pragozda. Kljucne besede: pragozd Bukov vrh. zgradba pragozda, Visoki Kras, Idrija. Abstract: Kovac, J.: Structure of Virgin Forest Res id ue Bukov Vrh. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. 1ranslated into English by Jože Kovac. Structure. of virgin forest B•ukov Vrh is introduced in the article. The analysis of structure were conducted on the basis of diameter measurements of all trees, and with mapping of developmental stages in virgin forest. A comparison of virgin forest Bukov Vrh conditions between 1985 and 1998 has also been made. The analysis ln addition shows the reduced share of conifers in total growing stock of virgin forest. Key words: virgin forest Bukov vrh, structure of virgin forest, High Karst, Idrija. 1 UVOD INTRODUCTION Že nekaj desetletij je znan ostanek pristnega pragozda v idrijskih goz­dovih, ki se nahaja pod Bukovim vrhom. V preteklosti so le redki gozdarji zahajali v ta gozd z namenom, da bi proucili njegove zakonitosti in jih posredovati gozdarski stroki. Leta 1983 so v raziskovalna dela vkljucili tudi pragozd Bukov vrh, kjer so nato vec let zapored potekale raziskave. Prve raziskave v pragozdu so bile opravljene z namenom, da bi opre­delili njegovo tipološko razvrstitev. Šlo je za raziskave o bioekoloških znacilnostih pragozda, med katerimi so zlasti pomembne geološke in pedološke razmere ter fitocenološke analize. Sledilo je proucevanje zgrad­be pragozda, ki je vkljucevalo razporeditev razvojnih faz, ugotavljanje števila dreves in lesne zaloge po drevesnih vrstah ter ocenitev razvitosti drevesnih krošenj, loceno za vsak drevesni sloj posebej. V proucevanje pragozda je bil vkljucen še študij razvojnih tokov, med katere sodijo združbene razmere, dinamika razvojnih procesov, pomlajevanja, po­škodbe, mortaliteta in vloge gliv. Izsledki teh raziskav so bili kasneje predstavljeni v študiji Gozdni rezervati Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 87, Pragozd Bukov vrh (KORDIŠ 1987). Po desetih letih, vzporedno s potekom obnove nacrta GGE Idrija 11, smo ponovno pristopili k analizi pragozda. Tokrat smo na osnovi polne premerbe pragozda analizirali živo in mrtvo lesno maso v pragozdu ter ponovno kartirali razvojne faze v pragozdu. Predhodno smo obnovili tudi meje raziskovalne ploskve, kar zagotavlja kontinuiteto raziskav na isti površini. Pri analiziranju stanja smo uporabili nove pristope, ki v preteklosti niso bili na voljo. Sem sodi predvsem sodobna programska oprema za * J. K., univ. dipl. inž. gozd., osebni racunalnik, ki omogoca hitrejši prostorski prikaz in obdelavo po­ ZGS OE Tolmin, KE Idrija, Trg datkov. Sv. Ahacija 2, 5280 Jdrija, SLO GozdV 57 (1999) 5-6 Kovac, J.: Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh 2 KRATEK OPIS ZGODOVINE GOSPODARJENJA Z IDRIJ­SKIMI GOZDOVI 2 A SHORT DESCRlPTION OF MANAGEMENT HISTORY OF THE FORESTS OF IDRIJA Iz zgodovine o gospodarjenju z idrijskimi gozdovi, ki je predstavljena v knjigi Idrijski gozdovi skozi stoletja (KORDIŠ 1986) je razvidno, da segajo zacetki gospodarjenja v cas pred skoraj petsto leti. Da bi zvedeli kaj vec o združevanju teh gozdov v enotno eraricno posest, moramo seci dalec v preteklost, prav na zacetek taljenja živosrebrne rude in v zgodovino naseljevanja Idrije in njene okolice. Sprva so les sekali v okolici rudnika. Z narašcanjem proizvodnje pa so potrebe po lesu narašcale. Zato so morali segati globlje v gozdove, v smeri proti jugu in jugovzhodu ob zgornjem toku reke Idrijce in njenih pritokov. Prvi lastniki teh gozdov so bili fevdalci. Ko je leta 1575 rudnik živega srebra kupil nadvojvoda Karel, je država gozdove posameznih gospostev razglasila za rezervate za potrebe rud­nika. V štiristoletnem obdobju so ti gozdovi postopoma prešli v last rudniš­kega erarja. Leta 1873 je eraricna gozdna posest, ki je bila do tedaj pod upravo Rudnika živega srebra, prešla pod upravo direkcije za državne in verskozakladne gozdove v Gorici. Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, ko so bili gozdovi v bližini Idrije že mocno izcrpani, proizvodnja živega srebra pa je vse bolj narašcala, je bilo potrebno seci v bolj oddaljene gozdne predele. Zaradi težke do­stopnosti so se zatekali k bolj poenostavljen im nacinom, secnjam na golo. Modeli gospodarjenja, ki so se na zahodu pojavljali že proti koncu 18. stoletja in nato skozi celo 19. stoletje in še kasneje, so seveda imeli vpliv tudi na secnje v idrijskem gozdnem prostoru. Od tedaj znanih tehnik gospodarjenja so v teh gozdovih uporabljali oplodno secnjo. Redcenja kot pomembno sredstvo nege pri oblikovanju zgradbe sestojev so zaceli intenzivno izvajati šele proti koncu 19. stoletja. Kljub vec kot štiristo letnemu gospodarjenju z idrijskimi bukovimi gozdovi se je pod Bukovim vrhom ohranil del pristne narave, pragozd. Pragozdni ostanek se nahaja v gozdnogospodarski enoti Idrija Il, v odseku 64/e, ki je v celoti razglašen za rezervat. Rezervat meri 15,65 ha, pragozd zajema površino 9,25 ha, ostala površina rezervata pa predstavlja varovalno cono. 3 BIOEKOLOŠKE ZNACILNOSTI PRAGOZDA BUKOV VRH 3 BIOECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF VIRGIN FOREST BUKOV VRH Bioekološke znacilnosti pragozd nega ostanka Bukov vrh so podrobneje predstavljene v študiji Gozdni rezervati Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 87, Pragozd Bukov vrh. V nadaljevanju poglavja bodo povzete glavne znacilnosti tega obmocja. Pragozdni ostanek Bukov vrh se razprostira v veliki vrtaci na skrajnem severnem robu trnovske planote in je z dveh strani obdan z izrazitimi prepadnimi pobocji. Leži na nadmorski višini 1.200 do 1.300 m. Po geoloških razmerah in položaju ga prištevamo h globokemu krasu. Pretežni del maticne podlage tvori dolomit, ki ponekod prehaja v dolomi­tiziran apnenec. Tla v pragozdu so plitva, vsebujejo pa veliko organskih snovi. Najbolj plitva tla, prhlinasta rendzina, so razširjena na zgornjih, strmih in izpo­stavljenih robovih vrtace. Nižje, v posameznih žepih, se nahajajo srednje globoka pokarbonatna rjava tla, ki proti dnu vrtace vedno bolj prevladujejo. Tla v pragozdu so na pobocjih vrtac zelo skeletna, proti dnu pa ponekod postajajo skoraj brez skeleta. Pragozd je sestavni del gozdov na trnovski planoti in leži v neposredni bližini Gola kov, ki so znani po obilnih padavinah. Za to obmocje je znacilno, da letno pade preko 3.000 mm padavin. Posledica tega sta visoka zracna vlažnost in megla. Celo podrocje je dolgo pod snežno odejo, skoraj redno od sredine novembra do druge polovice maja. V pragozdu Bukov vrh prevladuje asociacija Omphalodo-Fagetum (Abieti-Fagetum dinaricum ). Ta združba je tu najbolje prilagojena, razvojno najbolj ustaljena in biološko najbolj utrjena. Vezana je na karbonatno podlago in na bolj ali manj razvita humozna karbonatna tla, rendzino ali pokarbonatna rjava tla. Ta združba se v pragozdu razclenjuje na vecje število subasociacij: adenostyletosum, aceretosum, asperuletosum, cardaminetosum in homogynetosum. 4 METODE DELA 4 METHODS OF WORK Enotne metodologije, ki naj bi jo ZGS izvajal pri spremljanju stanja v gozdnih rezervatih, zaenkrat še ni. ZGS vzdržuje oznake meja in robnih con v gozdnih rezervatih, v bodoce pa naj bi se v okviru možnosti vkljucil v spremljanje raziskovalnega dela z ugotavljanjem trenda lesnih zalog, ocenjevanjem pomlajevanja, pisanjem kronik ter vsakoletnim obhodom skozi rezervata. Za ugotavljanje trenda lesnih zalog obstajajo predlogi v smeri vzorcenja s ploskvami, ki naj bodo vecje, kot so za standardno ugotavljanje zalog v gospodarskih gozdovih. V rezervatih z manjšo površino (do 20 ha) naj bi lesno zalogo merili s polno premerbo. Slednjo metodo smo uporabili tudi v našem primeru, ko smo analizirali pragozdni ostanek Bukov vrh. Polna premerba je zajemala drevje od 1. debelinske stopnje naprej. Loceno smo izmerili živo drevje, podrto odmrlo drevje ter stojece sušica. Polno premerbo smo uporabili zato, ker je najbolj natancna za ugotavljanje debelinske strukture, sestave po drevesnih vrstah in temeljnice sestojev. Na podlagi meritvenih podatkov, premerov, smo s pomocjo lokalnih deblovnic ugotovili lesno zalogo prek frekvencne porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah. Odmrlo lesno maso smo merili loceno in sicer posebej podrto odmrlo drevje in stojece sušice. Tudi pri odmrJem drevju je polna premerba zaje­mala drevje od prve debelinske stopnje dalje. Za odmrlo drevje smo ugo­tavljali prsni premer. Na temelju izmerjenih premerov smo ugotovili lesno zalogo prek frekvencne porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah in s pomocjo lokalnih deblovnic. Za ugotavljanje razvoja pragozda smo ponovno kartirali tudi razvojne faze pragozda, ki smo jih razdelili na inicialno, optimalno in terminalna razvojno fazo. Pri razmejevanju razvojnih faz v pragozdu smo si pomagali s kriteriji, ki veljajo za razvojne faze v pragozdu in so bili upoštevani tudi pri prvi analizi pragozda (MLINŠEK 1985). Upoštevali smo tudi razvrstitev razvojnih faz, ki je podana v študijski knjigi Prirastoslovje (KOTAR 1986). Razvojne faze smo izrisali na karto v merilu 1:5000. Ta karta je bila osnova za obdelavo s programom MAPINFO. GozdV 57 (1999) 5-6 ostanka Bukov vrh Podatke preteklega (1985) in sedanjega stanja (1998) smo obdelali s pomocjo programa MAPINFO, ki omogoca locen prikaz razlicnih vsebin oziroma stanj za isto površino. Na osnovi primerjav dveh kart razvojnih faz razlicnih starosti je mogoca analiza dinamike razvojnih faz za preteklo obdobje (1985-1998), kar je razvidno tudi iz karte 1 in karte 2. 5 REZULTATI 5 RESULTS 5.1 Zgradba pragozda 5.1 Structure of the virgin forest Razvoj pragozda je kljub njegovi majhni površini pester. V njem naj­demo vse razvojne stopnje, znacilne za pragozd. To so inicialna, optimalna in terminalna faza s podfazama staranja in razpadanja. Za današnje stanje je znacilno, da se razvojne stopnje med seboj mocno prekrivajo, prepletajo in vrivajo, vsi razvojni procesi pa potekajo malopovršinsko. Povsod v pragozdu zasledimo suha drevesa, ki še stojijo ali pa ležijo na tleh in se razkrajajo. Razporeditev razvojnih faz je prikazana na kartah 1 in 2. Na mestih, kjer je drevje docakalo starost in tam pocasi odmira, se v jedrih pojavlja inicialna faza. Tu poteka obnova ostarelega gozda. Jedra so nekoliko bolj zgošcena v širšem pasu, ki poteka od jugovzhodne meje pragozda preko dna vrtace v smeri proti severozahodu. Pomladitvena jedra so nastala v svetlobnih jaških, kjer se je zrušil en ali vec ostarelih orjakov. Jedra so vecinoma pomlajena z bukvijo in gorskim javorom ter posamicnimi jelkami, ki zaostajajo v bukovem podmladku. Vsa jedra porašca malinovje, ki je najbolj gosto v osrednjih delih jeder, kjer je najvec svetlobe. Optimalna faza je vecinoma razporejena v zgornji polovici pobocja vrtace in sega vse do meje pragozda. Ta faza se zacne ob meji pragozda nad prepad nimi stenami in poteka v 1 OO do 300 m širokem pasu pod Bukovim vrhom. Od tod se proti jugu razprostira na vzhodnih robovih vrtace. Ožji, 30 do 1 OO metrov širok pas te razvojne faze zasledimo tudi na južnem pobocju vrtace. Znotraj terminalne faze imamo še tri manjAe oaza te razvojne faze. V optimalni fazi mocno prevladuje bukev, na vzhod­nih in jugovzhodnih predelih pa je primešan še vecji delež gorskega javorja. Terminalna faza s pod fazama staranja in razpadanja je razprostranjena v osrednjem delu vrtace in sega do roba pragozda samo na jugozahodnem delu. Tudi tu mocno prevladuje bukev. Na severnem in zahodnem delu vrtace je vecji delež jelke, na južnih in jugozahodnih predelih pa je povecan delež javorja. Dinamiko razvoja pragozda po razvojnih fazah smo ugotavljali preko kart razlicnih starosti, ki smo jih izdelali s programom MAPINFO. Prva karta (karta 1) ponazarja stanje iz leta 1985, druga (karta 2) pa stanje iz leta 1998. Zaradi kontinuitete in primerjave so razvojne faze pragozda v obeh primerih razdeljene na enak nacin. Pri kartira nju smo izlocili inicialno, optimalno in terminalna fazo, v katero sta vkljuceni tudi podfazi obnavljanja in razpadanja. Zaradi pocasnih raz­vojnih ciklov, znacilnih za pragozd, ni prišlo do bistvenih sprememb v deležu in razporeditvi razvojnih faz. Glavne spremembe so nastale pri prehodu iz terminalne v inicialno fazo. Zaradi odmiranja posameznih 230 GozdV 57 (1999) 5-6 ' l> Prihranek zaradi povecanja proizvodnosti Za položaj podjetja, ki se bori za osnovne pogoje preživetja, so danes pomembnejše poslovne poteze, med katere lahko pogojno štejemo tudi razlicno lobiranje, delovanje v politicnih strankah, tožbe na sodišcih in podobno. Te poteze vodstva so veliko važnejše od resnicnega napredka v tehnološkem jedru organizacije in iskanja vseh notranjih rezerv. Pri­hranek zaradi vecje proizvodnosti bi terjal pomembne investicije v znanje in opremo in je že zato rizicen. Gozdarske družbe so v tem trenutku pripravljene investirati predvsem v opremo in manj v študij delovnih sis­temov, saj poudarjajo predvsem storilnost neposrednih del iz vsem ra­zumljivih materialnih interesov. Prihranek zaradi tehnicnega napredka je danes v primerjavi z gospodarskim pomenom poslovnih potez zelo maj­hen, skoraj zanemarljiv. Torej sledi: Optimalna strategija == Uspešnost poslovnih potez -(Povecanje proizvodnosti = skoraj nic) Optimalna strategija ~ Uspešnost poslovnih potez S to neenacbo zlahka razložimo dejstvo, da gospodarske družbe po letu 1990 niso vec financirale projektov in drugih nalog s podrocja študija dela. Notranje rezerve so poiskale v geografskem in kadrovskem pre­strukturiranju ter v krcenju presežnih delavcev, medtem ko so tehnologije pridobivanja lesa ostale enake. Uspešno lobiranje, trgovanje in pogajanje z lastniki gozdov tudi danes prinaša podjetju veliko vec gospodarske go­tovosti kot vlaganje v raziskave in dolgotrajno cakanje na rezultate, ki mnogokrat razocarajo. Resnici na ljubo rezultati raziskav veckrat razlagajo že znana dejstva ali pa -glede na omejenost naših raziskovalnih organi­zacij in druge omejitve-le tolmacijo, kako bi moralo biti, težko pa obljub­ljeno tudi uresnicijo. GozdV 57 (1999} 5-6 Kosir, B .. študij dela -pozabljen od vseh? Vecjo pripravljenost gozdarskih družb pri sodelovanju v raziskovalnih projektih ter temah s podrocja študija dela lahko pricakujemo, brž ko se bo gospodarsko-politicna situacija stabilizirala do te mere, da bosta obe strani v gornji neenacbi v dinamicnem ravnotežju. Za gozdarstvo bo to najbrž takrat, ko bodo znani približni tržni deleži posameznih gozdarskih podjetij v državnih gozdovih in se bodo prizadevanja za širitev dejavnosti prenesla na posebna podrocja in tehnologije in predvsem na delo v zasebnih gozdovih. Optimalna strategija = Uspešnost poslovnih potez + Pov ecanje proizvodnosti Nekateri znaki potrebe po sodelovanju med raziskovalnimi ustanovami in gozdarskimi družbami postajajo vse ocitnejši, ceprav preredki in ne­materializirani, da bi lahko optimisticno govorili o kakšni prenovi. Še vedno smo globoko v tranziciji, ki mnogim obeta boljše življenje in jih hkrati sili k brezkompromisnemu boju za lastno eksistenco tudi na racun drugih. Danes velja to za podjetje in posameznika v tej državi, jutri pa bo to veljalo za vso državo v skupnosti mnogo vecjih, razvitejših in prav tako uspeha lacnih držav. ce ne gospodarstvo in ne država, kdo je potem v tem trenutku zadolžen, da misli trezno in.v imenu uravnoteženih interesov vseh, ki jih zanima racionalnost pocetja v gozdovih? 4 JUTRI Stanja, v katerega smo zašli, ne bo lahko popraviti. Zakon o gozdovih je pac razdelil nerazdeljivo-nacrtovanje in izvajanje-in posledice bomo še dolgo cutili. Trenutna državna politika je-upraviceno ali neupraviceno -postavila pred raziskovalne time, ki so mladi, ambiciozni in sposobni, številne administrativne in druge ovire, ki že povzrocajo eksistencne pro­bleme. V raziskovalnih timih se borba za doseganje cim vecje koristnosti pridobljenega znanja za napredek in povecanje blagostanja tega naroda umika borbi proti administrativnemu aparatu v imenu skromnega preživetja ter vse bolj borbi za individualni prestiž posameznega raziskovalca. Brez podpore gospodarstva, ki je za zdaj ni moc zaznati, bo ta borba prej ali slej izgubljena. Dolocena znanja se pocasi, a zanesljivo poslavljajo z odra gozdarstva, povecuje se odtujenost rezultatov raziskav od dejanskih potreb gospodarstva in družbe. ~aupanje, da nekdo še misli nesebicno in s trezno glavo, vse bolj bledi. Z investiranjem v študij casa, izobraževanjem o uporabi normativov ter z razvojem pravicnega (ne balkansko mešetarskega) sistema sprem­ljanja, spreminjanja in sprejemanja normativov bi mnogo prihranili. Pri tem bi tudi stroka ohranila nekaj svoje veljave in si pridobila vec zaupanja menedžerjev, številnih delavcev v gozdovih ter lastnikov gozdov. Gre za dolgorocno gospodarnost, zadovoljstvo in pravicnost. Ministrstvo, ki je pristojno za gozdarstvo, bi moralo skrbeti za uravnotežene odnose med najvecjim lastnikom -državo in poklicnimi izvajalci gozdnih del. Ta odnos bi imel pomembne posledice tudi za vse druge lastnike gozdov, saj bi doloceval normalne ucinke in s tem tudi stroške v razlicnih delovnih razmerah. Ministrstvo za znanost podpira le raziskovalne naloge ter znanstvene projekte, pri katerih je aplikativnost rezultatov v domacem okolju postranskega pomena, saj že pri izboru možnih vodij takšnih nalog opravi izbor na podlagi strogih meril znanstvene uspešnosti. Na tem pod- GozdV 57 (1999) 5-6 Košir. B.. dela - rocju študij dela nima možnosti, da bi prodrl z omembe vredno podporo, da niti ne omenjamo pošastne in neodgovorne pocasnosti pri odlocanju o dodelitvi sredstev posameznim projektom. Kakšne možnosti imajo šele povezave z drugimi podrocji, kot sta npr. ergonomija in varstvo pri delu, ali motnje obstojecih tehnologij v gozdu, kot so poškodbe drevja zaradi pridobivanja lesa-problemi, ki na tem ministrstvu nimajo poslušalcev? Poti za izboljšanje stanja je gotovo vec, razmisliti pa bi morali o naslednjem: ~ Pristojno ministrstvo za gozdarstvo bi moralo skrbeti za trajno in poklicno izvajanje nalog s podrocja študija dela na Gozdarskem inštitutu Slovenije s trajnim (ocena) financiranjem vsaj enega zaposlenega specialista. študij dela, zlasti raziskovanje novosti v gozdni proizvodnji, bi moral biti stalna dejavnost Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko. Temeljni namen študija casa -izdelavo normativov -bi morali razširiti še na podrocja ergonomije in varstva pri delu, ekološke primernosti ter ekonomije dela. -Delovno skupino za normative, ki ima danes neobvezna posvetovalno in delovno vlogo pri Gozdarskem inštitutu Slovenije, bi morali preobli­kovati, ji dati konkretne zadolžitve, odgovornosti in status. Njena prva naloga bi moralo biti delovanje sistema sprejemanja, spremljanja in spreminjanja (sistem 3S, KOŠIR et al. 1992). -Del sistema 3S je sprejemanje (pri nas: dolocevanje s strani ministra) normativov, kar bi moralo biti opravljeno zelo hitro, še posebej v primeru le delnega ažuriranja vsebine. -Izdelati bi morali prioritete obnavljanja normativov glede na obseg del, na katere se nanašajo, ter glede na dosedanje izkušnje pri uporabi normativov. -Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov bi moral nenehno vzorcno preverjati dolocevanje in doseganje normativov v svojih gozdovih -sam ali s po­mocjo zunanjih, pooblašcenih sodelavcev. Prav bi bilo, da bi del sredstev, pridobljenih z rento, stalno namenjal izboljšanju normativov. Tako na­ložena sredstva bi se hitro povrnila. -Spremljanju normativov bi se moral posvetiti tudi sindikat, saj gre za neposredno povezavo s placevanjem delavcev za dolocen trud, širše povezave pa vodijo še k varnosti pri delu, utrujanju delavcev in obre­menitvami z raznimi škodljivimi vplivi zaradi narave dela. -V raziskovalno delo na tem podrocju bi morali vkljuciti tudi Zavod za gozdove Slovenije. To je edina enovita gozdarska strokovna ustanova, ki informacijsko pokriva vse ozemlje Slovenije. Razpolaga z dragocenimi strokovnjaki, ki bi bili sposobni sodelovanja v tovrstnih strokovnih in znanstveno-raziskovalnih projektih. Pridobili bi vsi. Velika rezerva -neznanka, stisnjena vzmet -so gozdarske družbe. Gospodarstvo ravna po trenutnih potrebah in prioritetah, a vedno skuša biti cimbolj racionalno. Nikogar ni mogoce prisiliti, da bi se obnašal dolgo­rocno racionalno in bi nesebicno investiral v znanje na zalogo brez zaznav­nega trenutnega ucinka. Menedžerski timi gozdarskih družb še niso opravili preizkusa znanja pred zbori delnicarjev in nadzornimi sveti družb. Ti bodo v prihodnje vse bolj krojili smeri plovbe posamezne gospodarske družbe z jasnimi oz. predvidljivimi prioritetami. Kljub temu bi bilo prav, da bi se že danes tudi gospodarstvo pojavilo kot sofinancer razvojnih raziskav pri uvajanju novih ter racionaliziranju obstojecih delovnih sistemov. Izvajalci gozdnih del, ki bodo v prihodnje skrbno cuvali podatke o svoji resnicni proizvodnosti, bi morali nenehno skrbeti za natancno spremljavo ucinkov svojih delovnih sredstev -mnogi to tudi pocnejo, vendar je to z vidika študija dela veliko GozdV 57 (1999) 5·6 Kos1r, 8 .. študij dela -pozabljen od vseh? premalo. Resnicne racionalizacije se dobijo le s temeljitim študijem pro­duktivnega pa tudi vzrokov neproduktivnega casa. Podjetniki bi morali nenehno skrbeti za preverjanje internih, podjetniških normativov. Merilo njihove ucinkovitosti bi morali biti državni normativi, vendar s tem, da bi težili k vecji proizvodnosti. Razlika, ki bi tako nastala, bi morala motivirati podjetnike k še vecjemu razvoju, državo pa k preverjanju obstojecih držav­nih normativov. ln kje se ta proces neha? Ocitno nikjer, saj je to nasprotje med osnovnimi dejavniki razvoja in iskanjem ustreznejših tehnologij. Takšno dogajanje pa že diši po napredku, ki nima osnove v prelisicenju nasprotnika, temvec v resnicnem povecanju proizvodnosti. 5 ZAKLJUCEK Normativi gozdnih del ostajajo pomemben del stroke, ki ima zelo velike ekonomske posledice za državo kot najvecjega lastnika gozdov, gozdne delavce ter gozdarske družbe. Pravicni normativi bi morali delovati kot usmerjevalci pri pogajanjih med drugimi kategorijami izvajalcev ter lastniki gozdov, saj predstavljajo mero t. i. normalnega dela in ucinka. Današnje neurejeno stanje v gozdarstvu ne podpira potrebe po natancnih nor­mativih, saj se s pogajanji in špekulacijami marsikdaj ceneje in hitreje doseže vecji ekonomski ucinek. Ocitno je, da tako menijo vsi, ki jih nor­mativi zadevajo, zato ni motiviranosti, da bi s študijem dela prišli do objektivne resnice. Le tako je mogoce pojasniti, da brez predsodkov uporabljamo mestoma zastarele in neažurne pa tudi pomanjkljive nor­mative. V prihodnje ni pricakovati, da bi izvajalska podjetja pomembneje financirala raziskave s podrocja študija dela, vsaj dokler se gospodarsko­politicna situacija ne ustali. V tem trenutku je odgovornost, da se podrocje študija dela v gozdarstvu ohrani, da se posodobijo in preverijo normativi in da se odpravi zamuda iz preteklosti, na strani države. Ta bi morala zagotoviti nenehno in stabilno financiranje raziskav, saj gre za visoko specializirana dela, za katera so potrebni ustrezni kadri in oprema. Ceprav bi bil pri tem primaren cilj študij casa oz. izdelava standardnih izdelavnih casov, bi bilo zelo koristno, ce bi z ustrezno razširitvijo raziskovalnih timov vkljucili tudi podrocja ergonomije, medicine dela, varstva pri delu, eko­nomske presoje ter ocene ekološke primernosti delovnih sistemov. Svoj prispevek bi kljub težavam moralo dati tudi gospodarstvo, saj so normativi impregnacije slehernega objektiviziranega delovnega sistema. VIRI BJORHEDEN, R., 1991. Basic Time Concepts for International Comparisons of Time Study.-Reports. Jour. of Forest Engineering, Vol 2, No. 2, Univ. of New Brunswick, Canada, s. 33-39. BJORHEDEN, R. 1 THOMPSON, M. A., 1995. An International Nomenclature for Forest Work Study.-Report of working group, IUFRO 83.04.02. Garpenberg, Fredericton, 16 s. KOŠIR, B. 1 MEDVED, M. 1 DOBRE, A. 1 ŽGAJNAR, L. 1 BITENC, B., 1992. Uporaba casovnih normativov v gozdarstvu Republike Slovenije od l. 1985 do l. 1990.-Strokovna in znanstvena dela, IGLG, št. 11 O, 60 s. KOŠIR, B., 1996. Organizacija gozdarskih del.-Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, skripta, 2. izdaja, Ljubljana , 223 s. KOŠIR, B., 1997. Pridobivanje lesa.-Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, skripta, Ljubljana, 330 s. SUNDBERG 1 SILVERS!DES, 1988. Operational Efficency in Forestry, Vol. 1 Analysis.-Kluwer Academic Publ., Dordrecht, Boston, London, 219 s . ... 1993. Zakon o gozdovih.-Ur. l. R. Slovenije, 30/1993, Ljubljana, s. ·,677-1691 . .. . 1999. Odredba o dolocitvi normativov za dela v gozdovih.-Ur.l. št. 11, 1999, s. 956-977. Iz domace in tuje prakse GDK: 907.11 : 907.2 : (430) Rekreacija in turizem l\ot nasprotje varstvu narave Ulrike PROBSTL * Zavarovana _podrocja se pogosto štejejo za temeljne stebre naravovarstva in zavarovanja dragocenih bio­topov ter rastlinskih in živalskih vrst (.JEDlCJ<..E 1994). Zavarovanje dolocenih obmocij se šteje za tako ime­novano klasicno naravovarstvo, ki ima v Evropi že kakih 170 let dolgo tradicijo (PROBSTL 1991). Danes vlada v Nemciji velika raznolikost v kate­gorijah zavarovanja obmocij, katerih pomen se glede ciljev varovanja narave znatno razlikuje. Ce analiziramo preglednica 1, nam hitro postane jasno, da lahko sistem oz. mreža varstvenih obmocij prevzame obveznost do varstva in zašcite narave Je v omejenem obsegu. Ali sploh lahko to stori in v kolikšni meri, pa je odvisno od tega, ali nam je uspelo med seboj konkurencne zahteve po rabi prostOra pravilno razporediti. Poleg kmetijstva in gozdarstva spadajo sem še zahteve s podrocja rekreacije, ki imajo zelo mocan vpliv na uspeh ali neuspeh naših prizadevanj za varstvo naravne dedišcine. K širjenju rekreacije je pripomoglo ne le vse vec razpoložljivega prostega casa, ampak tudi sistem dntž­benih vrednot, ki je prostemu casu in športu dal še dodaten velik pomen . Prosti cas i.n šport postajata po­gosto pomembna sestavina življenja in vir identitete posameznika. Tako pridobivajo športru simboli pomen tudi izven športa in prostega casa samega. Športen izgled, športna oblacila, športni avtomobili so v sis­temu vrednot v družbi dejansko sicer prisotni, nimajo pa pri tem skoraj nic skupnega z dejanskim športnim udejstvovanjem posameznikov. Nekakšno izgubljanje obcutka za življenje, iskanje identitete in šport sta sebi v prid obrnila tudi gos­podarstvo in industrija prostega casa, ki si vedno znova izmišljujeta nove in nove vrste športa, nove trende in nove modele. Vse te novosti povzrocajo novo povpra­ševanje, pogosto pa tudi nove obremenitve za naravno ravnovesje, ki se odražajo na primer v zahtevah po novih površinah ali po uporabi doslej mirnih con. * Dr. U. P., Delovna skupina za nacrtovanje izrabe zemljišc­mštitut za ekološke študije, St. Andras tr. 8 D-82398 Etting-Dolling 1 Prispevek je bil predstavljen na slrokovnem veceru Rekreacija v gozdu (naravi)-problemi in rešitve, 4. 2. 1999 na Bledu Diferenciacija na podrocju zimskih športov je poz­nana. V zimi 97/98 (FfSCHLEHl\tR 1998) seje npr. carving razdelil v vec razlicic: -Allround -Carver -Easy -Carver -Fun ali Extrem-Carver -Skiboarding (podobno snowboardu) ali -Race-Carving O tem se je v športnih laogih veliko razpravljalo. Gotovo ne bo treba dolgo cakati na razne zabavišcne parke ali veli ka tekmovanja, ki jih bodo prirejali sredi gora in ki jih bo spremljala hrupna glasba iz neštet ih zvocnikov. Narava se pogosto uporablja le kot kulisa; ki se jo da zamenjati. Obraten primer, drug ekstrem, se je razvil, ko so hoteli cloveku iz velemesta ponuditi neposredna do­živetja v naravi. Gre za obliko rekreacije-imenovano ucenje iz doživetij. V teh primerih Jjudje išcejo eks­tremne situacije (prenocevanje v igluju, alpinizem in spušcanje v kanujih po divjih vodah). Med obema skrajnostma pa je prostor za vecino ljudi željnih rekreacije. Z gozdovi bogate krajine, za~ varovana obmocja, narodni in naravni parki so še po­sebej vab lj ivi za rekreati vee. Mnogovrstn.i problemi, ki zaradi tega nastajajo, so : -pretrganje življenjskega prostora, -vznemirjanje in motenje biotopov, kar vpliva pred­ vsem na živalske vrste z vecjim arealom (življenj­skim prostorom), -spremembe, poškodbe ali motenje rastlinske odeje, tal in vodotokov, -povecana požarna ogroženost. Poleg tega so obremenitve tudi posledica izgradnje nujne infrastrukture, od prostorov za parkiranje, do­stopn.ih poti, varovanih stez v pogorju do zavetišc, itd. V gozdu obnašanje športnika v prostem casu vpliva tudi na varovalno funkcijo gozda. Neposredno in tudi posredno. Vznemi.tjanje parkljaste divjadi namrec pov­zroca povecanje škode zaradi objedanja. Zaradi vseh naštetih razlogov sta turizem z rekreacijo in naravo­varstvo za mnoge povsem nezdružljiva pojma. O tem pricajo debelo tiskani naslovi v casopisih, kot npr. Beli teror v Alpah (SPA TTE 1989), Turizem -unicevalec Iz domace in tuje prakse Preglednica 1: Oblike varovanja narave v zakonodaji in pomen zkonodaje za varstvo narave ter rastlinskih in živalskih vrst (pregled prilagojen po Jedickeju 1994 in Olschowyju 1978) Pristojne Pomen za varstvo narave varstva Stopnja Red velikosti Oblika varstva površine oblasti in zašcito vrst Narodni Zvezna Zelo Zelo velik pomen, med drugim park > 10.000 ha visoka vlada tudi za medregionalne sisteme zavarovanih obmocij . Naravovar- Predsednik Velik pomen, možne so omejitve st v eno Visoka < 2/3 vlade oz. in izkljucitve med seboj konku- <50 ha 1 dežel a podrocje rencnih nacinov rabe prostora na vecjih površinah. Naravni Visoka Velika Dežela Velik pripomocek pri uravnavanju rezervat med seboj konkurencnih zahtev po izrabi prostora. Naravni površina Deželni Omejen pomen, primeren za spomenik Srednja Najvec do okraj varstvo narave in vrst na malem visoka do 5 ha prostoru na lokalni ravni. Zavarovan Deželni Omejen pomen, primeren za del krajine Srednja - varstvo narave in zašcito vrst visoka do okraj na loka lni ravni . Krajinski Majhna V povprecju Predsednik Omejen pomen, primeren za 1 - vlade omiljenje in dopolnitev sistemov visoka park do pribl. 1.300 ha naravovarstvenih obmocij . Velik pomen ima le pri zelo omejitvenih varstvenih predpisih. 1 Naravni Deželni Neznaten pomen, pozornost park Majhna V povprecju okraj se posveca bolj rekreaciji, ki 860 km2 1 je tukaj prvotnega pomena. 1 krajine in Rekreacijska krajina -unicenje ali blagoslov (K RIP PEN DORF 1986). Vsemu temu navkljub pa nekateri primeri kažejo, da vendarle obstajajo poti, kako se je temu koni1iktu moc izogniti. Krajine za svoj bodoc trajnosten razvoj pravzaprav potrebujejo neko možnost in morajo tudi nuditi kaj za preživljanje prostega casa, neko obliko turizma, ki je predvsem orientiran na kakovost. Pogoji za to so predvsem: -do naravnih virov obzirno usmerjanje rasti, -ekstenzivna opremljenost z infrastrukturo, Preg lednica 2: Šest vzorcev za razrešitev konflikta -diferenciran koncept razvoja z dolocitvijo meja raz­ voja in rasti. V tem konceptu mora biti v središcu krajina sama in njeni prebivalci. Te tako zastavljene generalne cilje spremljajo vsi udeleženci, vendar se vcasih v podrobnostih zdijo re­šitve zelo težavne. Zato si moramo pomagati s konkret­nimi vzorci, ki prispevajo k temu, da se konfliktom ali izognemo alij ih razrešimo (glej preglednica 2). Pri tem velja, da nas samo en vzorec ne pripelje do cilja, pac pa je praviloma potrebnih vec ukrepov, ki ucin­kujejo sinergicno. ' Vzorci za razrešitev konflikta med naravovarstvom in športi ter rekreacijo v naravnem okolju: l. Koncentracija na dosedanjih površinah in vrednotenje manj primernih delov krajine 2. Upoštevanje preobremenitev rabe .., .). Izravnava med seboj konkurencnih in druga drugo obremenjujocih vrst športa ali raznih oblik rekreacije 4. Zmanjšanje prometnih obremenitev z organiziranimi prihodi skupin z javnimi prometnimi sredstvi 5. Pospesevanje okoljskega izobraževanja in širjenje informacij o okolju glede na športne aktivnosti v naravi 6. Pospeševanje socialno neškodljive športne ponudbe in ponudbe za prosti cas Iz clotnace m ht" e J:>rakse l . vzorec Koncentracija znotraj že obstojecega prostora in povecanje pomena do sedaj za rekreacijo manj pri­mernih delov krajine Z rekreacijo obremenjenih, ekološko obcutljivih predelov ne smemo širiti. Da bi to širitev preprecili, lahko ali povecamo koncentracijo na dosedanjih po­vršinah ali pa povecamo primernost neke druge krajine ali dela krajine za rekreacijo. 2. vzorec Opazovanje preobremenitev rabe prostora in nji­hovih ucinkov na živlienjski prostor Prepletanja znotraj naravnega ravnovesja, vsota razlicnih oblik namenske rabe krajine in prevelike zahteve razlicnih športnih zvrsti ne pustijo pripisovati krivde enemu samemu dejavniku. Da bi stanje izbolj­šali in rešili konflikte, je treba v vedno vecji meri uporabljati diferencirane posnetke dejanskega stanja in kompleksno nacrtovati. 3. vzorec Izravnava med konkurencnimi vrstami športa ozi­roma rekreacije Za varstvo narave in kraj ine je potrebna tudi med­sebojna izravnava med konkurencnimi vrstami športa in oblikami rekreacije, ki se med seboj obremenjujejo. Tako se bomo izognili povecanju zahtev in obreme­nitvi krajine. 4. vzorec Zmanjšanje prometnih obremenitev Analiza in izboljšanje stanja v prometu z organi­ zacijo izletniških skupin ob upoštevanju, da mnoge vrste športa zahtevajo precej opreme. 5. vzorec Pospeševanje okoljskega izobraževanja in širjenje informacij o okolju Da bi premagali precejšnjo odtujenost modernega cloveka od narave, moramo na razlicnih nivojih po­nuditi možnost, da športnik ali rekreativec izve cim vec o krajini, 0 njeni zgodovini, njenih posebnostih, o rastlinskem in živalskem svetu in o športnih aktiv­nostih, primernih za okolje. 6. vzorec Pospeševanje socialno neškodljive športne ponud­be in ponudbe za prosti cas Pospeševanje socialno neškodljive športne ponud­be in ponudbe za prosti cas ima posreden vpliv na ucinke teh dejavnosti na naravo in okolje. Povzetek Razlicne kategorije zavarovanih obmocij v Nemciji lahko prispevajo k varstvu vrst in narave le takrat, kadar so zahteve o rabi prostora izravnane. Rekreacija igra odlocilno vlogo zlasti v krajinah, bogatih z goz­dovi. Šest vzorcev podaja nacela za rešitev problema. (Prevedel: fgnacij Pišlar) GDK: 907.1 + 907.2 : (497.12 Triglavski narodni park) Rekreacija v naravi -nacela varstva narave in možnosti za rekreacijo v Triglavskem narodnem parku 1 Martin ŠOLAR* REKREACIJA (TURlZEM) Razmerje med delovnim in prostim casom se je v zadnjih sto letih bistveno spremenilo v korist sled­njega. To je bila vzpodbuda za razvoj turizma, ki je lahko prestopil okvire ekskluzivnosti za redke izbrance * M. š., univ, dipl. in:ž. gozd., Triglavski narodni park, Bled SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovnem veceru Rekreacija v gozdu (naravi)-problemi in rešitve, 4. 2. 1999 na Bledu in postal dejavnost, dostopna širokim množicam. Ma­sovni turizem je doživel vzpon sredi petdesetih let, zimski turizem pa dobrih 1 O Jet kasneje. Naslednji vrhunec je sledil po letu 1980, ko so zacele množice iz mocno urbanih predelov iskati zdravo in prijazno okolje vsaj v prostem casu. Na mocan razmah turizma je vplivala predvsem povecana rast mestnega prebi­valstva, višji življenjski standard, vec prostega casa in izboljšanje transportnih povezav. Iz do111ace in prakse Turizem je postal ena najmocnejših gospodarskih dejavnosti. Ocenjujejo, da letno po vsej Zemlji na kraj­ših ali daljših razdaljah potuje in zapolnjuje svoj prosti cas preko 550 milijonov turistov. Od tega jih slaba pe­tina odpade samo na Alpe. Alpe so zaradi zelenih po­vršin (gozdovi, pašniki, travniki) in vodnih virov srce in duša Evrope. V alpskem prostoru živi 11 milijonov ljudi. Letno obišce Alpe vec kot 1 OO milijonov obis­kovalcev. Z narašcajoco množicnostjo so se pokazale tudi neprijetne plati hitrega razvoja tako v naravnem kot v socialnem okolju. Lokalne skupnosti so le redko imele koristi od turizma. Zaradi doselj evanja se je zacel rušiti tradicionalen odnos do kulturne krajine, ki je do tedaj omogocal krhko ekološko ravnotežje. Z vecanj em turisticnih centrov je narašcala onesnaženost zraka, tal in vode, prav tako pa se je povecal tudi hrup in vnos nemira v naravno okolje. Turisticna infrastruk­tura in razne oblike rabe prostora za rekreacijske na­mene so dodatno obremenjevale ekosisteme, v katerih so se zacele ogvijati tudi dramaticne globalne spre­membe (kisle padavine, spremembe klime, povecano VV-sevanje ... ). Postalo je jasno, daje masovni turizem velika nevarnost za obcutljive naravne predele. Cela vrsta turisticno rekreacijskih dejavnosti je ve­zana na naravno okolje. Obcutljivost in ranljivost na­ravnega okolja ter mocan razvoj športno-rekreacijskih aktivnosti nas postavljata pred vprašanje: Kje so meje med zavestnimi, odgovornimi dejanji cloveške družbe in naravo? Novi materiali in tehnologije ter socioeko­nomske spremembe so ob že uveljavljenih klasicnih rekreacijskih dejavnostih v naravno okolje pripeljali vrsto tako imenovanih alternativnih rekreacijskih de­javnosti: gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, raf­ting, kanjoning in še bi lahko naštevali. Športno-re­kreacijske dejavnosti delimo na klasicne in nove alter­nativne. Predvsem pri slednjih opažamo vse vec brez­obzirnosti do narave in ostalih uporabnikov prostora . (lokalno prebivalstvo, drugi obiskovalci ... ).Nove alter­nativne dejavnosti omogocajo bolj neposreden stik z naravo, to pa ob množicnosti pomeni grobo poseganje v doslej najbolj mirna in neobremenjena obmocja. Kaj sploh žene ljudi v naravo, kakšni so motivi za rekreacijo v naravi? Motive, želje in nagibe, zaradi katerih se ljudje ukvarjajo z rekreacijo v naravi, lahko delimo na: l. Fizicne (telesne) motive: -rekreacija, želja po fizicni regeneraciji (obnovi fizic­nih moci), -zdravljenje, želja po zdravljenju, okrevanju ali celo preprecevanju obolelosti (živeti zdravo pomeni ži­ veti z naravo), -šport: gre za nagib, kjer je v ospredju krepitev telesnih moci; 2. Psihicne motive: -rekreacija, kjer je v ospredju regeneracija duševnih moci, -beg v naravo, beg iz civilizacije, iz vsakodnevne izolacije; 3. Statusnoprestižne motive: -rekreacija zaradi osebnih priznanj ali statusnega po~ ložaja (moderno se je ukvarjati z neko vrsto rekre­acije). V tej grobi clen itvi motivov za rekreacijo v naravi vsak z lahkoto najde sebe, pri veliko ljudeh nastopa vec motivov hkrati. Zato se res ni cuditi množicam, ki jih predvsem ob koncu tedna vidimo v naravi. 2 MOŽNE OBREMENITVE ZARADI REKREA­CIJE Težnje povzrocajo razvoj, glavni problem razvoja pa so skoraj praviloma obremenitve. Rekreacija je de­javnost, ki za svoj obstoj terja naravne in kulturne po­krajinske dobrine. Vse vec je rekreacijskih oblik, ki so povezane s pokrajinsko privlacnostjo, ustreznostjo ali kakšno drugo naravno danostjo. Z razvojem, ki lahko unici ali degradira pokrajino do te mere, da le­ta ne more vec vsebovati rekreacijske funkcije, se avtomaticno zapirajo vrata za rekreacijo v takem pro­storu. To pomeni, da je razvoj in z njim obvezno po­vezano prostorsko nacrtovanje rekreacije nemogoce brez varovanja in vzdrževanja dolocenih pokrajinskih struktur. Dilema vsakogar, ki se nameni v naravi preživljati svoj prosti cas, bi morala biti vtem, da med rekreacijo in ogrožanjem narave ni jasno zacrtane meje. Ljudje ne maramo dilem, zato nn ogrožanje narave hitro po­zabimo. Tu se seveda takoj pojavi vprašanje, kakšno sploh je ogrožanje narave s strani rekreacije in ali ni to le gola izmišljotina nekih "natur histerikov". Pou­dariti moram, da so okoljski problemi in obremenitve, povezani z rekreacijo, res zanemarljivi v primerjavi z velikimi globalnimi ekološkimi problemi. Tople grede, kislega dežja in problemov z entropijsko nerazumljivo racunico rekreativci niso zakrivili in tega tudi ne bodo rešili. Menim pa, daje potrebno prav na vseh podrocjih Iz domace in tuje prakse prispevati k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, zato je tudi podrocje možnih obremenitev in konfliktov zaradi rekreacije potrebno obravnave. Pri rekreaciji gre za razlicne nivoje obremenitev naravnega okolja. Obremenitev zaradi same dejavnos­ti, predvsem ce gledamo posameznika, je relativno majhna in v veliko primerih celo zanemarljiva. Ko pa dolocena rekreacijska dejavnost zaradi veckratnega ali množicnega pojavljanja preseže nosilno ali dopustno zmogljivost v naravnem okolju, so obremenitve v pro­storu lahko kar naenkrat bistveno bolj škodljive. Drug nivo obremenitev, ki je posredno navezan na neko rekreacijsko dejavnost, so obremenitve zaradi pro­meta, hrupa, odpadkov. Nemalokrat prostor fizicno preprosto ne more sprejemati vsega, kar obisk zaradi neke rekreacijske dejavnosti prinese s seboj. Naravno okolje je privlacno za razlicne rekreacijske oblike, ki se v prostoru nemalokrat podvajajo. Seveda paje kon­flikt med posameznimi oblikami rekreacije obicajno manjši kot konflikt med rekreacijo in drugimi rabami prostora. Ti konflikti so posebno veliki, ko gre za go­spodarske in tradicionalne rabe prostora. Tudi last­ništvo je lahko povod za konflikte. Nenazadnje pa so po velikostnem redu obremenitev lahko celo najvecje obremenitve zaradi infrastrukture in vzdrževanja po­gojev za neko rekreacijsko dejavnost. V literaturi so obremenitve zaradi rekreacije razclenjene tudi na: eko­loške (oko lj s ke) obremenitve, konkurencno rabo pro­stora, obremenitev pokrajine in vizualno motnjo ter na navzkrižja znotraj rekreacije -razi ic ne rekreacijske dejavnosti imajo razlicne zahteve do prostora. Slika 2: Informacijska tabla v TNP Slika 3: Množicne rekreacijske prireditve pomenijo veliko obremenitev za okolje (Vse foto: Martin Šolar) GozdV 57 (1999) 5-6 i11 tl.Ije Iz 3 MOŽNOSTI REŠEVANJA OKOLJSKIH OBRE­MENITEV IN KONFLIKTOV, NASTALIH ZARADI REKREACIJE Obremenitve in možne konflikte lahko ustrezno zmanjšamo ali celo izlocimo, ce se nacrtovanja in urejanja rekreacije lotimo s premis lekom in z instru­menti prostorskega planiranja. Osebno menim, da mo­ra pri planiranju in vrednotenju prostora najprej prev­ladovati naravovarstvena ali okoljevarstvena kampoM nenta. Šele za tem naj se pristopi k ugotavljanju pri­mernosti za posamezno rabo, ki jo je potrebno sklad­no s predpisi in interesi prenesti v planske dokumente. Ce želimo imeti okolju prijazno rekreacijo ali danes zelo popularen mehki turizem, moramo preusmeriti turisticno politiko v smeri usklajevanja razlicnih go­spodarskih interesov, interesov domacega prebivalstva in varstva narave. V svetu še vedno prevladujejo go­spodarski interesi, zato je mehki turizem pravzaprav šele na stopnji deklarativne usmeritve razvoja. Do dejanskih izvajanj, ki naj bi zagotovila ustrezno in zaželeno rabo ter varstvo obenem, lahko pripomore le coniranje. Zaradi smiselne funkcionalne clenitve prostora lahko ta prostor s coniranjem ustrezno upo­rabljamo in razvijamo. Z opredelitvijo posebej ustrez­nih površin za rekreacijo v odprtem prostoru se lahko varujejo in rekreacijsko razvijajo tiste pokrajine, ki so za to najbolj primerne. Opredeljevanje ustreznosti ob­mocij samo zase še ne razrešuje konfliktov oziroma konkurencnih odnosov v prostoru, omogoca pa stro­kovno podprto odlocanje o prednostih. Koncept coniranja lahko uresnicujemo le, ce ima­mo možnost ukrepanja. Glavne skupine ukrepov so administrativni ukrepi (zakoni, odloki ... ), ekonomski ukrepi (olajšave, stimulacije in nadomestila), socialno­pedagoški instrumentarij (usmerjanje obiska) in stro­kovni instrumentarij za pripravo strokovnih podlag za urejanje rekreacijskih dejavnosti. V sklop strokovnega instrumentarija sodi vrednotenje pokrajine za rekre­acijske dejavnosti (ugotavljanje primernosti obmocja za rekreacijo), dolocanje zmogljivosti obmocja za re­kreacijo (tehnicna in ekološka zmogljivost) in nena­zadnje ugotavljanje obcutljivosti obmocij, ki mora biti upoštevano že v najbolj zgodnjih fazah odlocanja. 4 TRIGLAVSKI NARODNI PARK-VAROVANJE NARAVE IN REKREACIJA Namen in cilji Triglavskega narodnega parka so v osnovi enaki kot pri narodnih parkih po celem svetu: varstvo narave in kulturne krajine, raziskovanje, vzgo~ ja in izobraževanje ter obisk in rekreacija. Narodni parki so namenjeni obiskovalcem, rekreacija v narod­nih parkih mora biti podrejena naravovarstvenim cil­jem in se razvijati v smislu doživljanja in izobraže­vanja v naravi. V zadnjih letih srecujemo na obmocju Triglavskega narodnega parka skoraj vse danes poznane oblike športnoNrekreacijskih dejavnosti. Lahko pa govorimo tudi o turizmu, ki se ukvarja s temi dejavnostmi. Vse vec je namrec aktivnosti, ki so zasnovane na turisticni ponudbi in trženju. Prav to pa nemalokrat pelje kokol­jevarstvenim problemom v prostoru. Tudi rekreacijska dejavnost je v naravi okoljsko škodljiva, predvsem takrat, ko je presežena nosilna zmogljivost dolocenega ekosistema. Zaradi urejanja infrastrukture za potrebe raznih prostocasnih aktivnosti (pocivališca, tekaške proge, vstopne in vzletne rampe, vstopna mesta za kajak in rafting ... ) prihaja do posegov v prostor, ki so vecinoma izsiljeni, nedovoljeni in tudi sicer nepri­merni za naravno okolje. Pri osnovni vlogi varovanja narave, ki jo imamo v Triglavskem narodnem parku, se dnevno srecujemo s turisticno rekreacijsko dejavnostjo in žal tudi s kon­flikti, ki nastajajo zaradi turizma. Varovanje narave mora imeti v zavarovanem obmocju absolutno pred­nost. Zaradi nepriljubljenosti izdajanja vnaprejšnjih prepovedi in omejitev za posamezne prostocasne ak­tivnosti, povezane s turizmom, priprav !jamo strokovne podlage oziroma nacrte upravljanja. Na njihovi osnovi želimo prostorsko in casovno opredeliti ter uravnati športno-rekreacijske dejavnosti. Izhodišc za izdelavo takih strokovnih osnov je vec, primarno pa bomo iz­hajali iz obstojecih in predlaganih varstvenih kategorij, iz funkcije oziroma namembnosti gozdov, iz kategorije vodotokov in nazadnje tudi iz osnovnega zanimanja in potreb turizma. Obstojeca zakonodaja, predvsem parkovna,je zastarela in nedorecena ravno na podrocju urejanja prostocasnih aktivnosti. Mnoge zvrsti so se razvile v zadnjih letih in jih seveda zakon ne obrav­nava. Zaradi tekoce problematike v TNP smo dolocene strokovne osnove že pripravili, zakonodajna telesa pa so sprejela akte, ki urejajo nekatere dejavnosti. Zracni prostor nad TNP je s strani Uprave za zracno plovbo razglašen za obmocje omejenega letenja, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izdalo Uredbo o prepo­vedi nabiranja samoniklih gliv, Ministrstvo za okolje in prostor Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v na­ravnem okolju, pripravljene so strokovne osnove za rekreacijsko in turisticno rabo vodotokov, za gorsko kolesarjenje ter smucarski tek. clo:rr1ac"e i11 tLtje Zavedamo se, da je za ucinkovito upravljanje Tri­glavskega narodnega parka potreben drugacen, nov nacin varovanja naravne in kulturne krajine. Cilj bo­docega urejanja Triglavskega narodnega parka je varstvo in upravljanje, skladno z varstven imi katego­rijami IUCN, sprejetimi konvencijami in strokovnimi priporocili. V narodnih parkih evropskega alpskega prostora mora prevladovati varstvo naravne in kulturne krajine v obliki IL in V. varstvene kategorije. Glede na naravoslovno vsebino in rabo prostora se varovanje v teh dveh stopnjah prostorsko prepleta. V narodnih parkih mora prevladovati IL varstvena kategorija. Glavni cilji urejanja na obmocju II. kategorije so: varstvo, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, doživ­ljanje in rekreacija ter s tem povezano usmerjanje obiskovalcev. Usmerjanje obiskovalcev narodnega parka je dolgorocno tista prava rešitev, ki mora zago­tavljati ustrezno rabo prostora s strani turizma. Opre­delitev in uravnavanje aktivnosti lahko pripeljeta do sožitja med varovanjem narave in obiskovalci, za ka­tere si želimo, da bi Triglavski narodni park obiskovali v smislu doživljanja narave in zadovoljevanja svojih vzgojno-izobraževalnih, duhovnih in tudi rekreacijskih potreb. 5 ZAKLJUCEK Problematika množicnega obiska ter prevelikih in zato škodljivih okoljskih obremenitev je nedvomno prisotna na mnogih obmocjih, alpski svet pa je prav­zaprav najbolj izpostavljen. In kakšne so možne rešitve za zmanjšanje teh obremenitev v naravnem okolju? Coniranje in prostorsko nacrtovanje sem v tem pri­spevku že omenil. Zaradi povsem prakticnih in kon­kretnih potreb za reševanje teh problemov so potrebne tudi modelne rešitve in hitro ukrepanje. Ena najvecjih in še neizkorišcenih možnosti je usmerjanje obisko­valcev. Toda tudi to je zahtevna naloga z mnogimi di­lemami. Braniti ali celo prepovedati je nepriljubljeno in nemogoce. Tudi v Triglavskem narodnem parku, ki obsega prakticno cele Julijske Alpe v Sloveniji in je ob varstvu namenjen tudi za obiskovanje, to seveda ne gre. Velike "zasluge" za vedno vecji obisk v naravi tudi pozimi ima vsekakor razvoj in izboljšanje ter do­stopnost opreme, zelene zime v dolinah, množice na urejenih smucišcih, ugodne karte in pestra ponudba vodnikov ter nenazadnje veliko število oddaj in pri­spevkov v raznih javnih obcilih. Usmerjanje obiska? Tu se pojavlja velika in tudi med okoljevarstvenik! nerešena dilema. Ali je bolje obisk usmerjati in kon­centrirati na posamezna že sicer znana in oblegana obmocja ali ga razpršiti vsepovsod? Prvi nacin lahko in že povzroca na nekaterih popularnih obmocjih okoljske preobremenitve in tudi jezo med obiskovalci, ki so si drug drugemu napoti. Drugi nacin pa sicer razbremeni najbolj kriticne tocke, vendar po svoje povzroca probleme v obmocjih, kjer do sedaj ni bilo težav. Z razpršitvijo obiska se tudi posredni negativni vplivi širijo in kaj hitro postanejo neobvladljivi. Menim, da morajo rešitve teci v smeri prve razli­cice. To pomeni seveda na nek nacin žrtvovanje dolo­cenih obmocij. Pri tem usmerjanju obiska na že sicer oblegana obmocja paje vzporedno treba reševati po­sredne probleme. Tu je mišljena predvsem infrastruk­tura, promet, parkirni prostori, kemicna stranišca, koši za odpadke itd. Seveda se ne razmišlja, da bi tako opremili vse poti v naravi, temvec samo pristopne ceste in izhodišcne tocke. Tudi ideje o javnem tran­sportu, ki je v zahodnih Alpah že sam po sebi umeven, se bodo morale zaceti uresnicevati tudi pri nas. Samo skupen dogovor med upravljavci, lokalnimi skupnost­mi in uporabniki pa je garancija za ucinkovito in us­pešno urejanje teh problemov. VIRI ANKO, B., 1990. Rekreacija, turizem, gozdarstvo.-Zbornik seminarja Rekreacijska vloga gozda, Ljubljana, s. 15-24. JERŠIC, M., 1990. Sodobni rekreacijski motivi kot dejavnik preobrazbe pokrajine.-Zbornik seminarja Rekreacijska vlo­ga gozda, Ljubljana, s. 92-102. JERŠIC, M., 1996. Opredelitev vloge prostorskih planskih dokumentov pri nacrtovanju turizma z analizo tujih iz­kušenj.-Inštitut za geografijo, Ljubljana. JERŠIC, M ., 1997. Predlog prostorske zasnove turizma.-Inštitut za geografijo, Ljubljana. LUKAN KLAVŽER, T. J ŠOLAR, M., 1996. Varovanje in raz­voj v Triglavskem narodnem parku: harmonija ali alter­nativa?-Geografski obzornik št. 3/96, Ljubljana, s. 4-11. ŠOLAR, M., 1998. Tudi pozimi so hribi vse bolj oblegan i.· Grif. št. 16, Ljubljana, s. 30-31. IUCN -CNPPA: Guidelines for protected area managment categories. Gland -Ch 1994. Begriffe aus okologie, umweltschutz und landnutzung.-Aka­demie fuer Naturschutz und Landschaftspflege (Ani), Lau­fen-O 1991. Triglavski narodni park 1994: varstveni koncept 2000 • stra­tegija uveljavljanja in uresnicevanja varstvenih kategorij IUCN.-Bled 1994. GozdV 57 (1999) 5-6 Iz don1_ace. in tuje pralcse GDK: 907.1 + 907.2: (497.12 Trnovski gozd) Zašcita in ureditev Trnovskega gozda v vzgojno-izobraževalne namene1 Edo KOZOROG* Trnovski gozd obsega osrednji de! Troovske planote in je od nekdaj v državni lasti. !zmerjen in razmejen je bil leta 1736, prvi gozdnogospodarski nacrt, zasnovan na principih trajnosti, paje bil izdelan leta 1771 in je skupaj z nacrtom za tolminske in bovške gozdove najstarejši v Sloveniji. Od takrat pa do danes gozdarji nacrtno spremljamo 1n usmerjamo razvoj tega gozda, ki danes obsega 9.145 ha. V tem stoletju je postal Trnovski gozd eden najbolj obiskanih gozdnih kompleksov v Slovenij1. Njegova zadovoljiva vitalnost, ohranjenost, nenaseljenost in ugodnosti višinske lege pritegnejo ob koncu tedna množice obiskovalcev, ki (ne)hote motijo njegov živ­ljenjski ritem. V zadnjih desetletjih je opazno tudi sušenje jelke in· drugih drevesnih vrst, mocna poško­dovanost mladega drevja zaradi objedanja, mocan pe­cat pa dajejo gozdu tudi vetrolomi. Vse to so seveda novi izzivi za primorske gozdarje za uveljavljanje za­konskih nacel sonaravnosti in vecnamenskosti v prak­si. V tej smeri je naravnan tudi projekt Zašcita in ureditev Trnovskega gozda v vzgoj no-izobraževa]­ne namene, ki je imel namen v povezavi s proizvod­nimi in ekološkimi funkcijami podrobneje ovrednotiti še socialne funkcije Trnovskega gozda. Projekt je po­tekal preko Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva * E. K., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, SLO Prispevek je bil predstavljen na strokovnem veceru Rekreacija v gozdu (naravi)-problemi in reši1ve, 4. 2. 1999 na Bledu Posocja, ob sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije in ob financni podpori REC~e. V projektu so podrobneje analizirani zunanji in no­tranji tokovi obiska Trnovskega gozda, izvedena pa je bila tudi anketa med obiskovalci o pogledih na Trnovski gozd. Obisk Trnovskega gozda smo analizirali na podlagi štetja nedeljskega obiska v avgustu leta 1995. Od preko 3.000 obiskovalcev je bila okoli tretjina italijanskih državljanov. Ugotovili smo, kako je razporejen obisk preko dneva in katere dostopne poti so najbolj obre­menjene. Z analizo podatkov na nekaterih najbolj obiskanih turisticnih tockah (Caven, Golaki, Mrzovec, Poldano­vec, prostori za piknik) smo analizirali notranje tokove obiska v Trnovskem gozdu . Z anketo izvedeno med nad sto slovenskimi in ita­lijanskimi obiskovalci, smo ugotovili, kakšna popu­lacija obiskovalcev zahaja v Trnovski gozd, kako in zakaj ga obiskujejo, koliko casa se zadržujejo na tem obmocju in kakšne želje imajo glede ureditve Trnov­skega gozda. Rezultati študije so bili naslednji: -Na podlagi ovrednotenja funkcij smo opredelili, na katerih obmocjih je obisk javnosti motec, in na dmgi strani, na katera obmocja lahko neškodljivo usme­rimo obiskovalce. -Podali smo nekatera izhodišca za ohranjanje, zava­rovanje in upravljanje Trnovskega gozda. Iz domace in tuje prakse 1 Caven -obisk preko leta 1 500,---,---.----.---.---,----.---.---.----.---.---.---. -Predlagali smo nekaj konkretnih projektov za pope­stritev turisticne ponudbe: prostore za piknik, infor­macijske table, razgledišca, ureditev gozdarskega mu­zeja, in podobno. -Predlagane so bile razširitve nekaterih gozdnih rezer­vatov, ki zajemajo najbolj ohranjena obmocja . Predlog rezerva tne ga obmocja Gol ako v meri dartes preko 700 ha . -Urejena je bila ucna pot skozi Trnovski gozd, ki po­vezuje 17 najzanimivejših turisticnih tock. Za širšo javnost je bila izdana knjižica o Trnovskem gozdu. V sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dedišcine in Zavodom za gozdove Slovenije je vecina teh tock že opremljenih z informacijskimi tablami, nekaj pa jih bo opremljenih v naslednjih letih. -Izdelan projekt je dobra podlaga tudi za usmerjanje drugih nacrtovalcev turisticne infrastrukture v Trnov~ skem gozdu. Ob poteku samega projekta in v sami praksi se kaže pomanjkljivost slovenske zakonodaje predvsem v na­ slednjem: J. Državne institucije, kot so Zavod za gozdove Slove­nije, Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine, Triglavski narodni park in druge, nimajo zadostne pristojnosti za usmerjanje nacrtovanja turisticne in­frastrukture in usmerjanje obiskovalcev v naravnem okolju, razen ce niso same nosilci projekta, kar paje pogojeno predvsem s financiranjem. 2. Neustrezen nadzor nad izvajanjem veljavnih pred­pisov v gozdovih in v naravnem okolju. 3. Neustrezno rešeno upravljanje vecjih državnih kom­pleksov, kjer so, podobno kot v Trnovskem gozdu, mocno poudarjene socialne vloge. Dodatne informacije o projektu: http://www. 1 j udm ila. org/retinalrec/publ/zbom ik.i/modrilpro j46. htm VIRI KOZOROG, E. el al., 1996. Zašcila in ureditev Trnovskega gozda v vzgojr::o-izobraževalne namene.-DIT gozdarstva Posocja. Tolmin. KOZOROG, E .. 1998: Skozi Trnovski gozd .~ Gozdovi v Posocju 2, Branko, d. o. o., Nova Gorica. Prostor za piknik v Krnici (Fo10: Edo Kozorog) Iz domace in tt1je prakse GDK: 907.11 Regijski park Snežnik : 907.2 : 916: (497.12 * 05) Program razvoja socialnih vlog snežniških gozdov1 Spe la HAB I C'* UVOD Že nekaj let tecejo prizadevanja, da bi \' Sloveniji razglasili vec regijskih naravnih parkov in s tem po­vecali delež zavarovanih obmocij. Med novo razgla­šenimi bo tudi Regijski park Snežnik, ki bo zajemal celotno obmocje snežniška-javorniškega gorskega hrbta, Cerkniško jezero, Planinsko polje in del doline Pivke. Segal bo v obmocje obcin Postojna, Pivka, flirska Bistrica, Loška dolina, Loški potok, Bloke, Cerknica in Logatec. Na postojnski obmocni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, kjer skrbimo kar za dobrih 80 % površine bodocega regijskega parka, vsakodnevno spremljamo dogajanja v tem prostoru. Razlicni problemi, ki so posledica neustreznih posegov v prostor v preteklosti, sedanje poseganje v prostor in razlicni interesi, ki niso vedno v skladu z našimi nacrti in cilji zavarovanja obmocja, zahtevajo sprotno reševanje, seveda v skladu z našimi pristojnostmi in v sodelovanju z naravovar­stveno službo ter drugimi uporabniki prostora. Na ožjem obmocju snežniških gozdov, predvsem v zahodnem delu, v okolici Mašuna, Svišcakov in na vrhu Snežnika,je iz leta v leto vec obiskovalcev. Dobro je, da ljudje, siti mestnega vrveža, hrupa in smoga, išcejo ohranjeno naravno okolje za sprostitev, rekre­acijo in druge nacine preživljanja prostega casa. Žal pa njihove aktivnosti in obnašanje v naravnih ekosis­temih povzrocajo razlicne probleme. Gozdarji zaradi tega ne smemo zapirati gozdov pred javnostjo. Na­sprotno, prav tu, kjer javnost stopa v naše delovno obmocje, ji moramo stopiti naproti. Navezati moramo stik z ljudmi, jim predstaviti okolje, kamor so prišli, jim pomagati, da se v tem okolju znajdejo,. in jim po­nuditi možnost za take oblike rekreacije in drugih aktivnosti, ki so naravnemu gozdnemu okolju prijazne. V ta namen smo na postojnski obmocni enoti Za­voda za gozdove Slovenije že konec leta 1996 pristo­pili k izdelavi celostnega programa razvoja socialnih vlog v najbolj obiskanem predelu snežniških gozdov. * Š. 1-1., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Poscojna, Vojkova 9, 6230 Postojna, SLO Prispevek je bil predstavljen na posvetu Možnosti in perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru. 16. 6. 1999 na Mašunu Uskladili smo ga z drugimi uporabniki prostora in pridobili njihovo moralno in materialno podporo za uresnicitev. Po dobrih treh letih so nekatere faze projekta že uresnicene. Pridobljene izkušnje in spremljanje doga­janja v tem prostoru so nam vodilo za usklajevanje interesov in reševanje konfliktov tudi v drugih boU obremenjenih predelih gozdnega prostora pri nas. V nadaljevanju povzemamo program razvoja so­cialnih vlog snežniških gozdov in predstavljamo že uresnicene faze projekta. 2 PREDSTAVITEV OBMOCJA Snežniška pogorje je razgibana visokokraška pla­nata, del Dinarskega gorovja v jugozahodni Sloveniji. Najvišji vrh, Veliki Snežnik (1 .796 m), kraljuje nad precej nižjimi okoliškimi vrhovi in nudi cudovit raz­gled dalec naokrog. Vrh Snežnika je od leta 1964 za­varovan kot botanicni rezervat, od leta 1980 pa kot gozdni rezervat, katerega meje smo sredi osemdesetih Jet mocno razširili in spustiti približno na nadmorsko višino 1.400 m. Snežniško-javomiško pogorje je skoraj v celoti poraslo z gozdovi. V osrednjem delu uspevajo mešani jelovo-bukovi dinarski gozdovi, ki v višjih legah pre­idejo v visokogorske bukove gozdove. Na vzhodni strani pogorjajelovo-bukovi gozdovi prehajajo v huka­ve in na obrobju kraških polj v hrastovo-gabrove goz­dove. Spodnje dele zahodnih pobocij snežniška-javor­niškega pogorja porašcajo termofilni gozdovi . Obsežno strojeno obmocje snežniško-javomiških gozdov in njihova naravna ohranjenost omogocata ludi ohranjanje pestrega živalskega dela gozdnega ekosis­tema. V projektu obravnavamo l 2.600 ha velik del snež­niških gozdov, ki leži zahodno od vrha Snežnika in severno od ceste Jlirska Bistrica-Svišcaki. Tu so re­virji Dedna gora, Miku la, Crni dol, Okroglina, Mašun in Jurjeva dolina. Vecji del gozdov leži v obcinj Hirska Bistrica, le revir Jurjeva dolina je v obcini Pivka. Dve tretjini gozdov je državnih, ena tretjina pa zasebnih. Ta del reliefno zelo razgibane k.raške planete leži na nadmorski višini nad 900 m in je skoraj v celoti porasel z gozdovi. Kopasti vrhovi, razen najvišjega Snežnika; dosegajo višine vecinoma med 1.050 in 1.350 min so navidez brez reda razvršceni po planoti. V nekaterih dol ih, dolinah in na prevalih leže slikoviti lazi in travniki, pogosto so ob njih tudi gozdarske ali lovske koce. V obmocje vecina obiskovalcev prihaja iz treh smeri: -iz Ilirske Bistrice cez Okroglin o na Svišcake (v spod­njem delu asfaltna cesta), -iz Knežaka skozi Koritnice na Mašun (v celoti as­faltna cesta), -iz Starega trga skozi Kozarišce in Leskovo dolino na Mašun ali Svišcake. Pricakujemo, da bodo ti dostopi najpomembnejši tudi v prihodnje. Razen regionalne cestne povezave Ilirska Bistrica-Svišcaki-Kozarišce so ostale ceste v obravnavanem obmocju gozdne. Glavna cestna povezava med Mašunom in Svišcaki pelje nad Markovo dolino, cez Kam brice in skozi Grdo drago. V zimskem casu je ta cesta, kot tudi vecina gozdnih cest, zaradi obilice snega obicajno zaprta. Redno sta pluženi le cesti Ilirska Bistrica-Svišcaki in Koritnice-Mašun. 3 PREDSTAVITEV PROBLEMA Hiter tempo življenja, veliko stresnih situacij in utesnjujoce mestno okolje zbujajo v ljudeh željo in potrebo po ponovnem stiku z naravo ter zdravem in aktivnem preživljanju prostega casa v okolju, ki deluje pomirjujoce in osvežujoce. Ker prostrani in naravni snežniški gozdovi to nudijo, privlacijo veliko obisko­valcev iz okoliških krajev pa tudi iz bolj oddaljenih mest, npr. Ljubljane, s Primorske in Notranjske ali iz tržaške in videmske pokrajine. Opažamo, da se število obiskovalcev v zahodnem delu snežniških gozdov v zadnjih letih povecuje, s tem pa postaja vse mocnejši pritisk na gozd in življenje v njem. Ljudje se vozijo po gozdovih z avtomobili, mo­torji, kolesi, pridejo pa tudi na konjih. V top1ejšem delu leta je ob posameznih koncih tedna obisk Svišcakov in Mašuna še posebno velik. Mašun je priljubljen tudi zaradi privlacne gostin­ske ponudbe, zato je vse pogosteje mesto razlicnih družabnih srecanj in prireditev. Število udeležencev na posameznih prireditvah je v preteklih letih nekajkrat preseglo razumno mejo. Množica ljudi je bila tako velika, da so nastopile težave v gostišcu, parkirnih mest za ogromno število avtomobilov in avtobusov je Iz clornace i11 tuje zmanjkalo, ljudje pa so preplavili bližnjo okolico Ma­šuna, poteptali travnike in pustili za seboj kupe smeti, raztresenih po gozdu. Svišcaki so najpogostejše izhodišce za vzpon na Snežnik. Od leta 1968, ko so bile zgrajene prve pocit­niške hišice, njihovo število stalno narašca in je že preseglo sto hiš. Prostor urbanisticno in infrastruktur­no ni urejen. Škodljivi vplivi na naravno okolje so zato vse vecji, prostor postaja vse bolj degradiran. K temu veliko pripomore tudi dokaj nepremišljeno in neustrez­no širjenje smucišca na Svišcakih. Vendar težave ne nastajajo le na Mašunu in Sviš­cakih, pac pa v celotnem prostoru. Mreža gozdnih cest nudi nešteto možnosti za prevažanje z avtomobili in motorji. Hrup, ki pri tem nastaja, onesnaževanje zraka, prisotnost ljudi v gozdu, divja kurišca in odpadki, ki ostajajo za njimi, pa so moteci za celoten ekosistem, predvsem pa za živalski svet. Kolesarjenje, hoja, tek na smuceh in podobne dejavnosti so do gozda veliko manj agresivni, kljub temu pa ni dobro in tudi ni po­trebno, da se odvijajo kjerkoli. Po izkušnjah iz drugih obmocij lahko prevec ljudi na izletniških tockah, njihovo neustrezno obnašanje in za naravno okolje nesprejemljive dejavnosti pov­zrocijo nepopravlj ive škode v gozdovih, umik in izgin­janje ogroženih živalskih vrst ali povecanje njihovega pritiska na življenjsko okolje, nenazadnje paje vse to motece tudi za obiskovalce, ki v gozdovih v resnici išcejo mir in pristen stik z naravo. 4 CILJI Program razvoja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov upošteva vse interese in dejavnosti, ki se v tem prostoru pojavljajo. Zastavljeni cilji so re-, alni in uresnicljivi, saj lahko le tako dogajanje v pro­storu tece po zastav lj enem programu, ob aktivni ude­ležbi in sodelovanju vseh uporabnikov prostora. Cilji so naslednji: -varovanje gozdov in nacrtno, celovito in mnogona­ mensko gospodarjenje z njimi po nacelih sonarav­ nosti in trajnosti; -varovanje in izboljšanje življenjskega okolja ogro­ženih in redkih živalskih vrst s povecevanjem pes­trosti, biomehanske stabilnosti gozdov in oblikovan­jem mirnih obmocij za prosto živece živali; -ohranjanje privlacnosti glavnih izletniških tock Ma­ šuna in Svišcakov ob zmanjšanju njihovega degra­ dacijskega vpliva na naravno okolje; GozdV 57 (1999) 5-6 ttJje Iz -izboljšanje odnosa obiskovalcev do gozdov oz. na­ rave z razlicnimi oblikami informiranja in izobraže­ vanja; -usmerjen razvoj gozdnemu okolju primernih rekre­ativnih dejavnosti. Uresnicevanje tega programa zahteva vecletna pri­zadevanja in stalno spremljanje dogajanja v prostoru. Cilje dosegama po korakih, odzivi uporabnikov pro­stora pa nam kažejo, da smo na pravi poti. 5 KRATEK PREGLED REZULTATOV ŠTETJA OBISKOVALCEV Štetje obiskovalcev v obravnavanem obmocju je poleti 1997 izvedlo Gozdarsko društvo Postojna. Opa­zovalna mesta so bila razporejena na kljucne vstopne tocke in križišca gozdnih cest. Štetje je bilo ponovljeno trikrat, in sicer eno soboto v juliju in dve nedelji v avgustu. Ugotovljeno~je bllo, da pride v poletnih mesecih ob koncu tedna v obravnavano obmocje med 800 in 1.200 obiskovalcev. To pomeni približno 2.000 ljudi ob koncu tedna ali vsaj 15.000 obiskovalcev v poletni sezoni. Velika vecina jih prihaja z avtomobili, v pov­precju 2,25-2,75 oseb/avto. Zabeležili smo tudi nekaj kolesarjev, nekaj avtobusov in posamezne popotnike. Iz skice 1 je razvidno, daje najpomembnejše vstopno mesto na Mašun iz Knežaka in na Svišcake iz Ilirske Bistrice. Iz Svišcakov se velik del obiskovalcev usmeri na Snežnik ali (in) proti Mašunu. Ostale smeri v tem predelu so za obiskovalce ocitno manj zanimive oz. manj poznane. Obiskovalci, ki prihajajo na Mašun, pa se vecinoma zadržujejo kar tam ali pa pot nadaljujejo proti Svišcakom. Iz Loške doline vstopa v obravna­vano obmocje relativno malo obiskovalcev, do 15 %. Delež obiskovalcev na Mašunu in v njegovi okolici niha med 35 in 50 %, medtem ko smo na Svišcakih opazovali med 30 in 60 %obiskovalcev. Delež obis­kovalcev v posameznem predelu je odvisen od vre­mena: ob izrazito lepih dnevih je opazno vecje število obiskovalcev na Svišcakih in na poti proti Snežniku, in sicer že do 1 O. ure dopoldne. Sicer pa obe izletniški tocki pritegneta veliko obiskovalcev predvsem po­poldne, še posebej ob posameznih prireditvah. Sodec po registrskih tablicah avtomobilov je delež tujcev najvecji na Mašunu, med 20 in 30%, drugod je bilo opažen ih 5-15 % tujcev. Med njimi seveda izra­zito prevladujejo Italijani. SNEŽNIK KNEŽAK SVIŠC AKI OKROGUNA TRNOVSKA BAJTA ILIRSKA BISTRICA S k ica 1: Gostota obiskovalcev v Z.'\hodnem delu snežniških gozdov. Debelina crt je sorazmema s številom obiskovalcev na posameznih odsekih cest (gibanje v obe smeri). 6 PROGRAM UREJANJA GLAVNIH IZLETNIŠ­KIH TOCK IN GOZDOV 6.1 Mašun Lepo urejeno in skrbno vzdrževana okolje na Ma­šunu je zelo privlacno. Blago zaobljeni travniki sredi gozdov in nad ih dolgoletne tradicije, ki jo izpricujejo ostanki nekdanjega schonburškega lovskega gradica in gozdarske stavbe~ dajejo vtis domacnosti in varnosti sredi prostranih gozdov. Privlacnost tega prostora paje mogoce še povecati z razširjeno in urejeno ponudbo razlicnih naravi pri­jaznih aktivnosti, kijih omogocajo Mašun in okoliški gozdovi. Najvec obiskovalcev Mašuna se ustavi in zadržuje na prostoru med gostilno, balinišcem in parkirišcem. Tu obiskovalce seznanjamo z osnovnimi podatki o tem, kam so prišli in kako pricakujemo, da se bodo v ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija V skladu z Zakonom o društvih (Ur. list RS, št. 60/95) je Obcni zbor Zveze gozdarskih društev Slovenije dne 23 . oktobra 1997 sprejel PRAVILA ZVEZE GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE l SPLOŠNE DOLOCBE l. clen Zveza gozdarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZGDS) je zveza društev, ki združuje gozdarska društva (v nadaljevanju clani) na ozemlju Republike Slovenije zaradi uresnicevanja svojih skupnih interesov pri skrbi za izboljšanje gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter izboljšanje clovekovega okolja in kakovosti življenja. 2. clen ZGDS je pravna oseba zasebnega prava. Delo ZGDS je javno. Za obvešcanje javnosti odgovarjajo: predsednik, podpredsednik in tajnik ZGDS. Sedež ZGDS je v Ljubljani, Vecna pot _2. 3. clen ZGDS deluje na obmocju Republike Slovenije~ se lahko povezuje z drugimi zvezami. 4. clen Pecat ZGDS sestavlja besedilo: Zveza gozdarskih društev Slovenije in simbol. Simbol je stilizirana drevo. 5. clen ZGDS lahko samostojno sodeluje ali se vclani v sorodne mednarodne in tuje organjzacije, ki imajo podobne namene in cilje, s pogojem, da dejavnost tega mednarodnega društva ali zveze ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije. ZGDS zastopa in predstavlja predsednik ali podpredsednik, v njuni odsotnosti pa eden od clanov izvršilnega odbora, ki ga za to pooblasti predsednik. Akte in spise podpisuje predsednik, podpredsednik ali tajnik. Financne listine pa podpisuje predsednik, podpredsednik ali od predsednika pooblašcen clan Izvršilnega odbora. II CILTI DELOVANJAZGDS 6. clen Cilji in naloge ZGDS so: nenelmo izpopolnjevanje in izobraževanje svojih clanov s podrocja gozdarstva, gospodarjenja z gozdnim prostorom in obnovljivimi viri ter sorodnih ved, ustvarjanje in razvijanje uravnoteženega in strokovno utemeljenega mišljenja o vseh najvažnejših ekoloških, humanisticnih, tehnicnih, ekonomskih in organizacijskih vprašanjih glede doseganja dogovorjenih ciljev gospodarjenja z gozdovi, vzpodbujanje eti cnega ravnanja svojih clanov v odnosu do narave, prizadevanje za pravilno strokovno izrazje in izražanje v gozdarstvu, skrb za popularizacijo gozdov in gozdarstva, prizadevanje za mednarodno uveljavljanje strokovnih dosežkov slovenskega gozdarstva, izdajanje strokovnega tiska -revij in publikacij, organiziranje strokovnih srecanj in ekskurzij doma in na tujem, sodelovanje pri oblikovanju gozdarske politike in pravnih predpisov s podrocja gozdarstva, sodelovanje s podobnimi društvi drugih držav koordiniranje stikov gozdarske stroke z drugimi strokami, na zahtevo izdajanje strokovnih mnenj in recenzij ter razvijanje družabne, kulturne in športne dejavnosti za svoje clane. ' III PRAVICE IN OBVEZNOSTI CLANOV ZGDS 7. clen Clanswo v ZGDS se sklene s pogodbo med ZGDS in gozdarskim društvom. 8. clen Pravice in obveznosti clanov ZGDS so: da so deležni aktivnosti, kijih omogocajo dejavnosti ZGDS, da se po svojih sposobnostih vkljucujejo v dejavnosti ZGDS, voliti organe ZGDS in biti voljen v organe ZGDS, izvajati sklepe in dogovore, sprejete v O.i"ganih ZGDS in izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz clanstva v ZGDS. 9. clen Clanstvo v ZGDS preneha: po sklepu najvišjega organa društva, z izkljucitvijo iz ZGDS, s prenehanjem dela ZGDS. Clan, ki mu je prenehalo clanstvo v ZGDS, in ZGDS sta dolžna izpolniti vse medsebojne obveznosti, ki so nastale pred prenehanjem clanstva. Clan je lahko izkljucen iz ZGDS, ce krši dolocila teh pravil, ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti ali ce stori dejanje, ki kakor koli škodi ugledu ZGDS. O izkljucitvi odloca na prvi stopnji Castno razsodišce, dokoncno pa Obcni zbor ZGDS. 10. clen ZGDS podeljuje naslove castnega in zaslužnega clana ZGDS. Za izjemne dosežke na podrocjih gozdarstva se podeljuje KAFOLOVA nagrada. Pogoje za imenovanje castnih in zaslužnih clanov in podeljevanje nagrad ter njihove pravice in obveznosti dolocata posebna pravilnika. IV ORGANI ZGDS 11. clen Organi ZGDS so: Obcni zbor, Upravni odbor, Izvršilni odbor, Nadzorni odbor, Castno razsodišce. IV/1 OBCNI ZBOR 12. clen Obcni zbor je najvišji organ ZGDS. Sestavljajo ga delegati obmocnih gozdarskih društev. Delegate izvolijo najvišji organi gozdarskih društev. Na obcnih zborih en delegat zastopa 30 clanov gozdarskega društva. 13. clen Obcni zbor ima naslednje pristojnosti: sprejema pravila ZGDS ter njihove spremembe in dopolnitve, potrjuje 'fl.qancni plan ZGDS, sprejema zakljucni racun ZGDS, voli predsednika ZGDS, ki je hkrati tudi predsednik Obcnega zbora, podpredsednika: tajnika in blagajnika ZGDS: imenuje predsednika in clane Nadzornega odbora in Ca~tnega razsodišca, potrjuje porocila o delu predsednika, Nadzornega odbora, Castnega razsodišca ter stalnih komisij in urednika revije Gozdarski vestnik in Gozdarske založbe, na drugi stopnji odloca o izkljucitvi clanov iz ZGDS, imenuje castne in zaslužne clane ZGDS, odloca o vsebjni in izgledu simbola, ki ga uporablja ZGDS, odloca o prenehanju delovanja ZGDS in sprejema Kodeks gozdarske etike. 14. clen Obcni zbor je redni, izredni in volilni . Redni Obcni zbor pr~viloma zaseda enkrat letno. Obcni zbor sklice predsednik v soglasju z Upravnim odborom, doloci datum in kraj zasedanja, ter pripravi predlog dnevnega reda. Izredni Obcni zbor se sklice na zahtevo najmanj ene tretjine clanov Upravnega ali Izvršilnega odbora ZGDS. Predlagatelj mora predložiti tudi predlog dnevnega reda. Predsednik mora sklicati zasedanje izrednega Obcnega zbora najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Ce ga ne sklice v tem roku, v nadaljnjih 7 dneh sklice Obcni zbor predlagatelj. Volilni Obcni zbor zaseda vsake štiri leta oziroma po potrebi za "izvedbo volitev v organe ZGDS. 15. clen Zasedanje Obcnega zbora vodi delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik ZGDS in 2 clana, ki ju izvoli Obcni zbor. Obcni zbor je sklepcen, ce so prisotni delegati vsaj iz polovice obmocnih društev. Sklepi se veljavno sprejemajo z vecino glasov navzocih delegatov. Kandidacijsko listo za volilni Obcni zbor pripravi kandidacijska komisija, ki jo doloci Upravni odbor ZGDS. Glasuje se tajno, razen v primeru, ko Obcni zbor odloci, da se glasuje javno. O zasedanju Obcnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednfr Obcnega zbora, zapisnikar in dva overovatelja. Sklepi Obcnega zbora se objavijo v glasilu Gozdarski vestnik. · N/2 UPRAVNI ODBOR 16. clen Upravni odbor sestavlja 27 clanov, in sicer: predsednik in podpredsednik ZGDS, predsedniki gozdarskih društev, tajnik, blagajnik, urednik revije Gozdarski vestnik in Gozdarske založbe ter predsedniki drugih stalnih dejavnosti. 17. clen Upravni odbor ima naslednje pristojnosti: skrbi za izvajanje sklepov Obcnega zbora, pripravi predlog programa dela ZGDS, pripravlja predlog finanGnega plana prihodkov in odhodkov ZGDS, odloca o uporabi sredstev ZGDS skladno s financnim planom, gospodari s premoženjem ZGDS po nacelu dobrega gospodarja, poroca Obcnemu zboru o svojem delu, odloca o namestitvi stalnega (splošnega) oziroma strokovnega tajnika in drugih zaposlenih (glede na potrebe delovanja), zagotavlja ustrezne pogoje dela za delovanje komisij in dejavnosti ZGDS, sprejema vse akte ZGDS, razen Pravil, usmerja politiko revije in založniške dejavnosti ter imenuje uredniške odbore, imenuje sestavo komisij in sekcij ali drugih dejavnosti. 18. clen Upravni odbor posluje praviloma na sejah, ki jih sklice predsednik ZGDS. Seje sklice in vodi predsednik ali pod­predsednik, v njuni odsotnosti pa clan Izvršilnega odbora, ki ga pooblasti predsednik. Upravni odbor je sklepcen, ce je navzoca najmanj polovica clanov. Sklepi so veljavno sprejeti, ce je zanje glasovala vecina prisotnih clano;v Upravnega odbora. Izjemoma se o posameznih vprašanjih lahko odloca na korespondencni seji. O sejah se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik, podpredsednik ali tajnik in zapisnikar. Na seje Upravnega odbora mora biti vabljen tudi predsednik Nadzornega odbora-brez pravice odlocanja. Za svoje delo je Upravni odbor odgovoren Obcnemu zboru. IV/3 IZVRŠILNI ODBOR 19. clen Izvršilni odbor je izvršni organ ZGDS, ki ga sestavlja 12 clanov: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, uredniki in predsedniki komisij in dejavnosti ZGDS. Predsednik ZGDS je hkrati tudi predsednik Izvršilnega odbora. 20. clen Izvršilni odbor skrbi za izvajanje tekocih nalog, ki izhajajo iz sklepov Upravnega odbora ZGDS, usmerja financno poslovanje ZGDS, revije in založniške dejavnosti ter doloca narocnino, avtorske honoratje, cenike oglasov in publikacij ... IV /4 INDIVIDUALNI ORGANI ZGDS 21. clen Predsednik ZGDS je istocasno tudi predsednik Upravnega in Izvršilnega odbora in zastopa ZGDS v vseh zadevah. Imenuje ga Obcni zbor za dobo štirih let. Predsednik usmerja in koordinira delo komisij in dejavnosti ZGDS. Predsednik je skupaj s podpisniki, ki jih sam pooblasti odredbodajalec za izvajanje financnega nacrta ZGDS. Za svoje delo je odgovoren Obcnemu zboru ZGDS. V primeru odsotnosti prevzame vse odgovornost! predsednika podpredsednik ZGDS. 22. clen Tajnik ZGDS opravlja vse tajnis"ke in organizacijske posle, ce niso za 'posamezne naloge in primere zadolženi drugi clani ZGOS. Tajnik vodi in nadzoruje delo splošne službe ZGDS. Za svoje delo je tajnik odgovoren predsedniku ZGDS. 23. clen Blagajnik skrbi in odgovarja za fmancno poslovanje ZGDS, skrbi za premoženje ZGDS in daje Obcnemu zboru porocila o fmancnem stanju in blagajniškem poslovanju. Za svoje delo je odgovoren predsedniku ZGDS. IV /5 NADZORNI ODBOR 24. clen Nadzorni odbor ima tri clane in tri namestnike, kijih izvoli Obcni zbor za mandatno dobo štirih let. Nadzorni odbor nadzira celotno poslovanje ZGDS, spoštovanje pravic clanov ZGDS, izvajanje zakonskih predpisov, izvajanje dolocil teh pravil in drugih aktov ZGDS, izvrševanje sklepov organov ZGDS, izvajanje delovnega programa, financno poslovanje ZGDS in gospodaijenje z društvenim premoženjem. Clani Nadzornega odbora imajo pravico vpogleda v vso dokumentacijo ZGDS. Nadzorni odbor o svojem delu poroca Obcnemu zboru, kateremu je odgovoren. Clani Nadzornega odbora prisostvujejo na sejah organov ZGDS, nimajo pa glasovalne pravice. IV /6 CAS1NO RAZSODIŠCE '25. clen Castno razsodišce ima tri clane in tri namestnike. Imenuje jih Obcni zbor za mandatno dobo štirih let. Za predsednika se izvoli enega izmed clanov na Obcnem zboru. Castno razsodišce ZGDS posluje in postopa v skladu z dolocbami Zakona o sodišcih Republike Slovenije in razsoja v senatu, ki ga sestavljajo predsednik in oba clana. Castno razsodišce razsoja v primerih kršenja pravil ZGDS, kršenja Kodeksa gozdarske etike in v sporih med clani ali organi društva. Castno razsodišce je za svoje delo odgovorno Obcnemu zboru ZGDS. IV/7 KOMISIJE ZGDS 26. clen Za opravljanje dolocenih nalog Upravni odbor doloci stalne ali zacasne komisije oziroma dejavnosti ZGDS. Dejavnosti ZGDS sta še izdaja revije Gozdarski vestnik in strokovnib publikacij, ki jih izdaja Gozdarska založba. Delovno podrocje komisije doloci organ, ki je komisijo imenoval, in temu je komisija tudi odgovorna za svoje delo. Pooblastila komisije ne morejo presegati pristojnosti in pooblastil organa, kijo je imenoval. Stalne komisije izdelajo poslovnik. 27. clen Stalne komisije in sekcije ZGDS so: komisija za evropske pešpoti, komisija za gozdarsko strokovno terminologijo, komisija za popularizacijo gozdov in gozdarstva, komisija za strokovno izobraževanje, .sekcija za prosto živece živali (zlasti ogrožene vrste), komisija za stike s tujino, sekcija sodnih izvedencev in cenilcev gozdarske stroke in komisija za gozdarsko etiko. Stalne dejavnosti ZGDS so: izdajanje Gozdarskega vestnika, delovanje Gozdarske založbe. V MATERIALNO-FINANCNO POSLOVANJE ZGDS 28. clen Prihodki ZGDS so: prihodek od clanarin in prispevkov clanov, dohodek iz naslova materialnih pravic zveze društev, dodeljena sredstva organov Republike Slovenije za financiranje programa ZGDS, dotacije, darila in volila, drugi prihodki. 29. clen Premoženje ZGDS sestavljajo vse premicnine in nepremicnine, ki so last ZGDS in so kot take vpisane v inventamo knjigo. S premoženjem ZGDS upravlja Upravni odbor ZGDS. PremicnLne se lahko nakupi ali odtuji tretjim osebam le na podlagi sklepa Upravnega odbora ZGDS. 30. clen Financno poslov.anje ZGDS se odvija preko žiro racuna pri Agenciji za placilni promet in preko deviznega racuna. Materialna in financna evidenca se opravlja po nacelih blagajniškega in materialnega poslovanja. Evidence fmancnega poslovanja se vodijo loceno po stroškovnih nosilcih, pri cemer se za stroškovne nosilce šteje: splošna služba ZGDS, stalne komisije, revija Gozdarski vestnik, Gozdarska založba, sekcija sodnih izvedencev in cenilcev gozdarske stroke. Denarna sredstva ZGDS vodi blagajliik v blagajniški knjigi. VI SPLOŠNA SLUŽBA 3l. clen Za opravljanje administrativnih, tehnicnih, financnih, uredniških, založniških in drugih poslov skupnega pomena se lahko oblikuje splošna služba s stalnimi delavci. Upravni odbor ZGDS doloci organizacijo, delovno podrocje in sistemizacijo delovnih mest. VII PRENEHANJE DELOVANJA ZGDS 32. clen ZGDS preneha z delovanjem: · s sklepom Obcnega zbora ce sta za prenehanje glasovali najmanj dve tretjini delegatov obmocnih društev, · po samem zakonu. V primeru prenehanja se premoženje razdeli med clanice ZGDS. VIII KONCNE DOLOCBE 33. clen Ta Pravila veljajo od dne, ko jih je sprejel Obcni zbor ZGDS. 34. clen Z dnevom uveljavitve teh Pravil, preneha veljati statut ZVEZE DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE, sprejet na Obcnem zboru ZOlT GLS, dne 9. decembra 1985. Predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije fgnac Pišlar, dipl.inž. Iz clomace in tuje prakse gozdnem okolju vedli, saj se tu s predstavitvijo Ma­šuna pricenja mašunska gozdna ucna pot. Kot postav­ljalec poti je predstavljen Zavod za gozdove Slovenije, ki usmerja gospodarjenje s tem prostorom in nadzoruje dogajanje v njem. Na vljuden in nevsiljiv nacin je prikazano, da v gozdovih ni mogoce in tudi ni spre­jemljivo poceti vsega, kar si kdo izmisll, temvec da obstajajo dolocene omej itve, ki so potrebne zaradi varovanja gozdov in ohranjanja privlacnosti naravnega okolja. 6.1.1 Mašunska gozdna ucna pot in druge pešpoti Že nekaj let je od gostilne na Mašunu do razgledne An ine skale in nazaj oznacena l. 700 m dolga spreha­ja ina pot, ki je vzorno vzdrževana. Da bi jo naredili še zanimivejša, smo na njej postavili mašunsko gozdno ucno pot, kije namenjena vsem obiskovalcem Mašuna. Le-ti imajo na ucni poti priložnost razširiti svoje vedenje o gozdovih in Mašunu. Pricakujemo postopno izboljšanje odnosa obiskovalcev do gozdov, kajti vec, ko ljudje vedo o gozdovih, bolj jih spoštujejo, obcu­dujejo in tudi varujejo. Izšel je tudi vodnik po mašunski gozdni ucni poti z razširjeno vsebino v slovenskem in italijanskem je­ziku. Poleg opisane kratke sprehajalne poti je edina mar­kirana pešpot, ki gre cez Mašun, evropska pešpot E6. Poteka cez precejšen del našega gozdnogospodarskega obmocja, iz Kozarišc pa se mimo gradu Snežnik vz-pen ja skozi gozdove do Mašuna in naprej na vrh Snež­nika, nato pa se spusti na Svišcake, na Veliki KozJek in v Ilirsko Bistrico. Obisk evropske pešpoti E6 je po letu 1990 mocno upadel zaradi znanih razlogov. Prica­kujemo, da se bo število popotnikov postopoma spet povecalo. Opazovanje gibanja obiskovalcev Mašuna potrjuje našo domnevo, da se ljudje peš ne oddaljujejo veliko od osrednjega prostora (prib l. 1 km), pa še to vecinoma le po cestah. Poglavitni razlogi za to so nepoznavanje obmocja, težave z orientacijo in verjetno tudi strah in nelagodje v nepoznanem gozdu. Prepricani smo, da bi urejene in oznacene pešpoti, primerne tudi za daljše (nekajurne) sprehode, priteg­nite izletnike in jim omogocile sprošceno gibanje po prostoru. Poti, za katero veš, da te bo pripeljala nazaj, ni težko slediti. Zato nacrtujemo oznacitev vsaj še ene krožne poti. 6.1.2 Smucanje in tek na smuceh V zimskem casu je na Mašunu obicajno veliko sne­ga, zato je gozdarsko delo prestavljeno v nižje ležece gozdove, gozdnih cest na Mašunu pa vecinoma ne plužimo. V bližini gostilne je že vrsto let kratko smucišce z vlecnico, v dolini med cesto in lovskim gradicem pa je zelo primemo sankališce in smucišce za otroke in zacetnike. Zato je Mašun tudi pozimi zelo obiskana izletniška tocka. Slika 1: Stolpa nekdanjega Schonburgovega lovskega gradica na Mašunu Slika 2: Pogled na Snežnik z Anine skale na Mašunski gozdni ucni poti GozdV 57 (1999) S-6 clo111aC"e ii1 tLtje prakse Da bi zadovoljili vse vec obiskovalcev in usmerili zimsko rekreacijo v naravnemu okolju primernejšo obliko, s programom odpiramo možnost urejanja te­kaških prog razlicnih dolžin. Sodobne zahteve teka na smuceh narekujejo urejanje dovolj široke kombinirane tekaške proge za klasicno diagonalno tehniko teka in za drsalno tehniko. Ozke gozdne vlake za to niso pri­merne~ zato je z upravnikom smucišca na Mašunu dogovorjeno, da lahko tekaške proge uredi po gozdnih cestah (5,7 in 10 km). 6.2 Svišcaki Svišcaki so zelo priljubljena izletniška tocka in smucarski rekreacijski center. Vecina planincev pa na Svišcakih zacne svoj vzpon na Snežnik. Osrednji pro­stor tvori slikovita gozdna jasa, s planinskim domom Planinskega društva Ilirska Bistrica, kjer je gostom na voljo osnovna gostinska ponudba. Vecina pocitniških hišic je raztresenih v bližnjem gozdu, vendar Qekatere žal kvarijo podobo prostora, saj so za to obmocje neprimernih oblik in izgleda. Na­selje infrastrukturno ni urejeno, zato predstavlja veliko in stalno nevarnost onesnaženja okolja, predvsem vo­de. Svišcaki namrec ležijo v vodozbirnem obmocju zajetij pitne vode za Ilirsko Bistrico in okoliška na­selja. Poleg zidanih pocitniških hišic pa izgled narav­nega okolja na Svišcakih mocno kvari tudi vrsta po­citniških prikolic na robu osrednje jase, ki tja prav gotovo ne sodijo. Vtis, ki ga obiskovalcu daje ta kraj, je zaradi slabše urejenega okolja in mnogih motec ih tujkov v prostoru v primerjavi z Mašunom manj prijeten. Resnici na ljubo pa bi bil izgled Svišcakov lahko še veliko slabši, ce se pri gradnji pocitniških hišic ne bi potrudili ohrani­ti kar najvec dreves. Tako je vecji del pocitniškega naselja skrit v gozdu in ga na prvi pogled niti ne opazimo. Na Svišcake prihaja veliko domacinov iz Ilirske Bistrice in okolice, lastnikov pocitniških hišic z dru­žinami in prijatelji, planincev, v zimskem casu pa so Svišcaki priljubljeni tudi zaradi smucišca. Smucarske proge so bile v zadnjih letih celo razširjene oz. na novo izkrcene, vendar je gradnja zastala. Eden od vzrokov je verjetno tudi nerentabilnost smucišca. Osnovni problem, s katerim se srecujemo na Sviš­cakih, je dejstvo, da tu ni nikogar, ki bi skrbel za ure­jenost, privlacnost in primerno opremljenost izletniške tocke ter za informiranje in usmerjanje obiskovalcev. Skrbnika bi lahko iskali v upravniku planinskega doma 25S ali med lastniki pocitniških hišic, zagotovo pa bi bilo potrebno sodelovanje javne gozdarske službe. 6.2.1 Smucanje in tek na smuceh Snežne razmere so na Svišcakih obicajno dokaj ugodne, vecje težave se v zadnjih letih kažejo pri upravljanju smucišca, ceprav so nacrti in želje sicer veliki. Zavedamo se, da je smucanje tista rekreativna de­javnost, zaradi katere se morajo gozdovi umakniti (gozd je treba posekati, da dobimo smucarsko progo). Zato je v tako obcutljivem in naravno ohranjenem prostoru ta dejavnost zelo moteca. Zaradi tradicije, že narejenih posegov in zahtev po razvoju prostora je sicer ne moremo kar ukiniti, vsekakor pa jo je potrebno omejiti, obiskovalcem Svišcakov pa ponuditi druge, prav tako privlacne in za naravno gozdno okolje veliko ustreznejše oblike rekreacije. Pozimi je primernejša oblika rekreacije v snež­niških gozdovih tek na smuceh, kar smo poudarili že pri predstavitvi Mašuna. V okolici Svišcakov je mo­goce po obstojecih gozdnih cestah urediti zelo lepo tekaško progo (7, 1 km). Možno bi bilo s tekaško progo celo povezati Svišcake in Mašun (12 km). 6.2.2 Gozdna ucna pot Svišcaki Po vecletnem uspešnem sodelovanju med gozdarji in šolami ilirskobistriške obcine se je pokazala potreba, da bi na Svišcakih, kjer se najpogosteje srecujemo, ure­dili gozdno ucno pot, ki je za otroke, ucitelje in druge obiskovalce primerna oblika izobraževanja v naravi. Krožno speljana pot je dolga 4.300 m, na njej paje razvršcenih 1 O poucnih tock s tablami in lovski objekti. Gozdna ucna pot Svišcaki je namenjena osnovnošol­cem in vsem obiskovalcem snežniških gozdov, saj je njena ureditev primerna tako za skupine s strokovnim vodstvom kot za posameznike, ki se po poti podajo sami. 6.3 Usmerjanje obiskovalcev skozi Snežniške gozdove 6.3.1 Planinarjenje Dostop na Snežnik je mogoc po vec poteh iz raz­licnih strani. Zanje skrbijo bistriški planinci. Zgornji del planinskih poti poteka skozi gozdni rezervat Snež­nik-Ždrocle, katerega meja je sedaj na terenu ozna­cena le z dvema modrima crtama na drevju. Velika vecina planincev ne ve, kaj pomenijo te oznake, ali pa jih sploh ne opazi. Gozdy 57 (1999) 5-6 Osnovni namen gozdnega rezervata na Snežniku je varovalni in raziskovalni, v njem pa, kot v vseh rezervatih, niso dovoljeni nikakršni posegi. V gozdne rezervate naj javnost ne bi imela dostopa. Snežniški rezervat je v tem pogledu izjema. Planinske poti so bile namrec speljane na vrh, preden je bil leta 1964 zavarovan kot botanicni in kasneje še kot gozdni rezer­vat. Dolgoletne planinske tradicije in izjemnosti vrha v snežniškem pogorju pac ne gre kratiti, saj je mogoce z informiranjem in vzgojo planincev združiti varovanje obcutljivega in izjemnega naravnega okolja, razisko­valno delo in planinarjenje. Gibanje planincev je zaradi težavnosti terena in težke prehodnosti ruševja, razen na vrhu, omejeno na planinske poti. Naša naloga je, da ljudi seznanjamo s tem, da se nahajajo v gozdnem in botanicnem rezervatu in kako naj se v njem vedejo, da bodo dragoceno naravno okol­je varovali, in ne unicevali. V ta namen je potrebno postaviti informativne table pri vstopu glavne planin­ske poti v gozdni rezervat ter k planinski koci na vrhu Snežnika. 6.3.2 Kolesarske poti Kolesarjenje je za naravo sprejemljiva dejavnost, ki ne povzroca negativnih vplivov na okolje, ce je pri­merno urejena. Osnovni pogoj je, da so poti za kole­sarjenje primerne in vzdrževane. Pomembno je tudi naravi prijazno vedenje kolesarjev. Na Mašunu in Svišcakih opažamo vse vecje število obiskovalcev s kolesi, najsi se na njih pripeljejo iz doline ali jih pripeljejo na strehi avtomobilov in šele na Mašunu ali na Svišcakih sedejo nanje. Dogaja se celo, da poskušajo posamezniki osvojiti Snežnik na kolesu, kar nikakor ni primerno. Po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/ 95) je vožnja s kolesi v naravnem okolju (izven cest) prepovedana. Ker je v snežniških gozdovih mreža gozdnih cest dokaj gosta, menimo, da za kolesarjenje ni potrebno trasirati novih poti. Po izbranih obstojecih cestah bomo speljali krožne kolesarske poti razlicnih dolžin in zahtevnosti ter jih oznacili na terenu. S tem bomo olajšali orientacijo vsem ljubiteljem te vrste rekreacije. Kriteriji, ki so nas vodili pri izboru gozdnih cest za kolesarjenje, so naslednji: obiskovalce-kolesarje usmerjamo v zahodne, ob­robne predele, osrednje obmocje pa je prvenstveno namenjeno ohranjanju in izboljševanju živalskih ha­bi tatov ogroženih vrsti zato smo tu z zapiranjem nekaterih gozdnih cest oblikovali mirna obmocja; do111ace it! pral-ese -kolesarske poti naj potekajo po obstojecih pomemb­ nejših gozdnih cestah, ki so bolje vzdrževane; -kolesarske poti naj potekajo krožno) zacetna in konc­na tocka vsake poti naj bo na Mašunu ali na Sviš­cakih; -dolžina in težavnost kolesarskih poti naj bo razlicna, da bomo zadovoljili razlicno zahtevne kolesarje. Posamezne kolesarske poti bodo na terenu ustrezno oznacene, tako da se bodo kolesarji lahko orientirati. Po sedanjih nacrtih imata na Mašunu izhodišce dve kolesarski poti (11,7 in 21 km), na Svišcakih pa tri (7, 14 in 25 km). S kombiniran jem bo mogoce po ozna­cenih cestah prevoziti tudi daljše razdalje. V okviru Regijskega parka Snežnik je predvidena ureditev t. i. notranjske kolesarske transverzale. Trans­verzalaje nacrtovana v 164 km dolgem krogu, ki po­vezuje središca šestih obcin v parku. Vodi tudi cez Svišcake, in sicer iz Ilirske Bistrice v Loško dolino ali obratno, z možnostjo odcepa proti Mašunu. S par­kom naj bi zaživela tudi notranjska kolesarska trans­verzala, to pa bo tudi za Svišcake in Mašun pomenilo vecje število obiskovalcev na kolesu. 7 USKLAJEVANJE EKOLOŠKIH, SOCIALNIH IN PROIZVODNIH FUNKCIJ IN VLOG 7.1 Socialne vloge Program razvoja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov vsebuje konkretne predloge za iz­boljšanje tistih socialnih vlog, ki so v tem delu obmoc­ja že sedaj najbolj izražene. Na prvem mestu sta rekreacijska in turisticna vloga. Najbolj sta poudarjeni na izletniških tockah ter v njuni neposredni okolici. Z informiran jem obiskovalcev na Mašunu in Svišcakih ter z oznacitvijo kolesarskih in tekaških stez ter pešpoti bomo pripomogli k bolj ure­jeni ponudbi primernih rekreacijskih aktivnosti v tem prostoru. Rekreacijska in turisticna vloga gozdov na izletniških tockah in ob poteh se bosta okrepili, pove­cala pa se bo tudi estetska vloga gozdov v predelih, namenjenih obiskovalcem. Gozdni ucni poti na Mašunu in Svišcakih sta bistve­no okrepili poucno vlogo gozdov. Pricakujemo vecji obisk organiziranih skupin, predvsem otrok iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih šol, ki v gozdove prihajajo pred­vsem z namenom spoznavanja in izobraževanja. Po obeh poteh pa naj bi se podali tudi nakljucni obis­kovalci, ki jih bodo v snežniške gozdove pripeljali sicer drugi cilji, ucni poti pa jih bosta pritegnili, da se GozdV 57 (1999) 5-6 Iz doT11.ace in tuje prakse bodo po njiju sprehodili in se tako mimogrede naucili kaj novega o gozdu. Vecji izobraževalni pomen gozdov bomo dosegli tudi s postavitvijo tabel o naravnem rezervatu na Snež­niku. Zloženke in knjižice s poucno vsebino in informa­cijami o gozdovih ter o pravilih obnašanja izletnikov, kolesatjev, smucarjev, planincev in drugih obiskoval­cev snežniških gozdov bodo na voljo na Mašunu, Sviš­cakih in na krajevnih enotah Zavoda za gozdove. Tudi to gradivo naj bi pripomoglo k osvešcanju javnosti in izboljšanju njenega odnosa do gozdov in narave. V snežniških gozdovih je poudarjena tudi funkcija varovanja naravne in kulturne dedišcine in drugih vrednot okolja. Veliko je drag, dolo v, udomih dolin in vecjih vrtac, kjer se zaradi ujetega hladnega zraka pojavlja vegetacijska inverzija. Pogosti objekti narav­ne dedišcine so tudi jame in brezna, nahajališca fosilov, ledeniške morene, botanicne in zoološke posebnosti ter drugi naravni,pojavi. Ob predstavitvi naravne de­dišcine na ucnih poteh in ob predstavitvi rezervata na Snežniku se bodo tudi obiskovalci seznanili s temi naj­vrednejši mi deli narave, z razlogi za njihovo zavaro­vanje in z nacini varovanja. Boljša informiranost ljudi in obogatitev njihovega znanja pa bosta, upamo, ucin­kovitost varovanja naravne dedišcine in vlogo gozdov pri tem še okrepila. 7.2 Biotopska funkcija V snežniških gozdovih je biotopska funkcija zelo poudarjena, saj so ti gozdovi, kot smo navedli že v predstavitvi obmocja, pomembni za ohranitev vec vrst živalskih populacij. Veliko vrst, ki žive v teh gozdovih, je redkih in ogroženih, kar pomen snežniških gozdov za njihov obstoj še povecuje. Pri usklajevanju goz­darskih, lovskih in drugih dejavnosti v tem prostoru moramo še posebej upoštevati tudi manjša obmocja, kjer se nahajajo npr. medvedji brlogi, rastišca divjega petelina, gnezdišca ogroženih vrst ptic in podobno, da ne bi po nepotrebnem in ob nepravem casu s svojo aktivnostjo ali neprimemimi ukrepi ogrozili obcutlji­vih živalskih vrst. Podobno velja tudi za mirne cone, zimovališca divjadi in grmišca. Usmerjanje obiskovalcev snežniških gozdov v manj ranljive predele in na dogovorjene, skrbno izbrane poti in ceste bo zmanjšalo stopnjo razpršenih motenj v obcutljivejših, za živalski svet pomembnejših prede­ lih. To bo ob drugih gozdnogospodarskih in lovnogos­podarskih ukrepih, kijih v skladu z nacrti redno izva­jamo, okrepilo biotopsko funkcijo snežniških gozdov. 7.3 Lesnoproizvodna vloga V pricujocem programu predvideni ukrepi za po­speševanje razvoja socialnih vlog ne bodo vplivali na zmanjšanje stopnje izkorišcenosti rastišcnih poten­cialov gozdov. Usmerjanje razvoja socialnih vlog bo predvidoma delno vplivalo na cas izvajanja posamez­nih gozdnogospodarskih ukrepov. Ceprav vecina obis­kovalcev prihaja v snežniške gozdove ob koncu tedna, ko je v državnih gozdovih delo gozdarjev ustavljeno, bi bilo potrebno izvajanje redne secnje ob najbolj pro­metnih gozdnih cestah in izletniških tockah nacrtovati spomladi in jeseni. Potrebno bo pripraviti tudi posebne obvestilne napise, s katerimi bomo obiskovalce sez­nanili o tem, kaj se na secišcu dogaja in katera služba oz. oseba je za to odgovorna (podobne napise imajo gradbeniki na gradbišcih). V zasebnih gozdovih ne pricakujemo bistvenih mo­tenj lesnoproizvodne vloge. Zaradi povecane stopnje poudarjenosti socialnih vlog naj bi bili lastniki gozdov ob najbolj obiskanih cestah in poteh upraviceni do višjih subvencij za gojitvena in varstvena dela. Slika 3: Planinski dom na Svišcakih (Vse foto: Špela Habic) ·~ f GozdV 57 (1999} 5-6 Vecjo poudarjenost socialnih vlog snežniških goz­dov bo potrebno upoštevati tudi pri vzdrževanju gozd­nih cest. Z ustreznim casovnim razporedom vzdrže­vanja bo mogoce doseci zadovoljivo kakovost po­membnejših cest. Ugotovimo torej lahko, da se bodo vplivi povecanja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov po­kazali v doloceni meri le pri nacrtovanju in casovni razporeditvi, ne pa pri izvajanju gozdnogospodarskih ukrepov in kolicini ali kakovost proizvodnje lesa. 8 POSTOPNOST URESNICEVANJA PROGRAMA Obsežnega programa razvoja socialnih vlog zahod­nega dela snežniških gozdov ni mogoce izvesti v enem letu. Poglavitna ovira za to je pomanjkanje financnih sredstev. Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov, ki je lastnik dveh tretj in gozdov na obravnavanem obmocju, ne namenja potrebnih sredstev za izboljševanje sploš­no koristnih funkcij in vlog gozdov. Zavod za gozdove Slovenije vsako leto sofinancira investicijska in vzdr­ževalna dela na gozdnih ucnih poteh. Na razumevanje in podporo pa je ta program naletel na Upravi RS za varstvo narave. Preostali del potrebnih sredstev za uresnicevanje tega programa pridobivamo od lokalnih skupnosti in sponzorjev, saj uresnicitev zastavljenega programa ni le v interesu javne gozdarske službe, pac pa v širšem družbenem interesu. Izvajanje usklajenega programa razvoja socialnih vlog zahodnega dela snežniških gozdov poteka v na­slednjih korakih: 1. korak (leto 1997) -predstavitev osnutka programa vsem zainteresira­nim, pridobitev mnenj in uskladitev interesov -./ pridobitev financnih sredstev ../ -postavitev gozdne ucne poti Mašun ../ -dolocitev kolesarskih in tekaških stez ter pešpoti ./ -spremljanje obiska v gozdovih ../ 2. korak (leto 1998) -pridobitev financnih sredstev ../ izdaja vodnika po mašunski gozdni ucni poti v slovenskem in italijanskem jeziku ,; Iz tLtje })ral ~ (.) "@ > o ~ Ul i3 o ...Q ·> ~ ,U5 8-9 9-10 10-JI 11-12 12-13 13-14 Ura Grafikon 1: Gibanje prihodov in odhodov obiskovalcev (aprilska nedelja) GozdV 57 (1999) 5-6 Iz domace in tLtje prakse darji bi morati v goznogospodarskih nacrtih mestne gozdove obravnavati v posebnem gospodarskem raz­redu. Nacrtovanje mora biti tudi infonnacijska podlaga za prostorsko nacrtovanje . 5. Posamezni biotopi, zanimivi in enkratni gozdni predeli (raziskovalni objekti, naravni rezervati ipd.) morajo ostati nedotaknjeni, zato poti spetjemo ob robu teh objektov. 6. Vsak mestni gozd naj postane ucni prostor in most pri navezovanju stikov z javnostjo. Gozdar, ki mu je zaupana skrb za ta gozd, mora biti usposobljen za navezovanje stikov z obiskovalci in drugimi upo­rabniki prostora. Sodelovanje naj se razvije zlasti s šolami, turisticnimi društvi, muzeji, obcino idr. 7. Status mestnih gozdov je potrebno pravno urediti in poenotiti. Jasno morajo biti izoblikovana merila, predpisi in sistem vlaganj za zagotavljanje prednostnih funkcij. 8. Varovanje in ohranjanje naravne in zdrave po­dobe sevemopriJDorskih mestnih gozdov je možno z upoštevanjem miselnosti, navad, obcutkov obiskoval­cev in mestnih prebivalcev ter z udejanjanjem ekološ­kih nacel in principov. Prav gozdarji lahko privlacnost teh gozdov povecamo z nacrtnim izvajanjem ukrepov, ki se kažejo v: -ustvrujanju mešane razgiba ne zgradbe odraslega goz­ da in pestro struktuiranih sestojev, -sonaravni in sprošceni tehniki gojenja gozdov z na­ravnim pomlajevanjem in dolgo proizvodno dobo, -malopovršinskem ukrepanju brez secenj na golo, -obl iko vanju razgibanega gozdnega roba s stopnicasto strukturo in vab lj ivimi vhodnimi koridorj i, -ohranjanju eksoticnih drevesnih vrst, zanimivih dre­ves, divjih kotickov, mikroreliefne pestrosti gozdnih rastišc, pestrega živalskega sveta (divjad, ptici, male gozdne živali idr.), -odstranjevanju podrtic, sušic, mehansko oslabelih dreves in rezanju nevarnih vej ob vseh sprehajalnih poteh; izven teh površin jih pustimo naravnemu raz­kraju, -preprecevanju erozijskih jarkov, -urejevanju kakovostnih poti, stez, pocivališc, ki so opremljena s klopmi in ponekod z nadstrešicami, razglednih stolpov, v ureditvi prostorov za piknik, trim stez, gozdnih ucnih poti, -postavUanju informativnih in tematskih tabel, kaži­potov in opozorilnih tabel predvsem v križišcih poti, -oblikovanju otroških in športnih igrišc na robu mest­nega gozda, -opravljanju gozdarskih del v casu mirovanja vege­tacije, v vzdrževanju gozdnega reda, v varstvenem in varnostnem nadzoru ter v odstranjevanju smeti, -popularizaciji rekreacijske, poucne, estetske vloge gozdov s katalogi, prospekti in turisticnimi publika­cijami. Danes se vizija ureditve v Panovcu in Kozlovem robu nahaja v sklepni fazi, gozdni prostor Ob Hublju bo kmalu ponudil privlacno naravoslovno gozdno ucno pot, Pot v Rake pa zacenja svojo pot. Sli ka 1: Mestni gozd Kozlov rob Slika 2: Ajdovšcina z mestnim gozdom Ob Hublju (Vse foto: Danijel Oblak) Iz d o mace in tltje pr akse Urejanje ni potrebno Drugi Komur.al.1 ~ ro Lastniki gozdov > il) '0' :5 TIUnsticno druš:vo Privatno podjctic Gozdarjt Gmfilwn 2: Urejanje mestnih gozdov po mnenju mešcanov. 53.3% anketirancev to nalogo zaupa gozdatjem. Le 0,74 %jih meni, da urejanje ni potrebno (OBLAK 1993). 4 MESTNI GOZD KOT SANJE Ni nujno, da sta urejanje in upravljanje mestnih gozdov nekaj posebnega, nekaj boljšega, biti morata predvsem udejanjanje sodobnih nacel sobivanja cloveka in narave. Ob uspešno opravljenem, najveckrat pionirskem projektu pa ne smemo pozabljati na korekcijo urejanja že izdelanih ali upravljanih vsebin našega dela. To velja tudi za mestne gozdove in rekreacijo v njih. Od­nosi med mestnim gozdom in mestnim clovekom so v nenehnem spreminjanju in razvoju. Na to kažejo tudi nekatera novejša opazovanja tako obiska Kozlovega roba (ki se je v zadnjih 6 letih povecal skoraj za 25 %) kot tudi Panovca (kjer se pojavljajo nove rekreacijske vsebine). Potrebno je spremljati in sprejemati izzive, ki jih pred nas postavljata cas in prostor, da lahko s kako­vostnimi popravki ustvarjalno in v smislu ohranjanja in zašcite odgovorimo na spremembe. Mestni gozdovi so mešcanom prostor in vsebina duhovne, fizicne, intelektualne, custvene, morda celo socialne sprostitve in osvežitve ter nove življenjske rasti. Za uresnicitev celotne nacrtovalne sheme je po~ 265 Iz domace in tuje prakse Drugo liii Tolmin (N~t6%) 1 1 1 ~ 1 O Nova Gorica (N 1, .5"10 Razgled D Ajdovšcin a (N 5,78%) 1 - O Skupaj (N 10.5% ) ·' Dodatne rekr. momosti 1 .,. - 1 Bl ižina 1 -­ -! Mi r Gostinski objekt 1 ~~ 1 1 NK znameniloSii 1 1 1 ­ ~ Zdravo okolje il 1 Urejenost ii 1 1 1 1 Il Naravne lepote ­ 1 10 15 20 25 JO Delež(%) Gra(ikon -k Razlog za obisk mestnega gozda po mneju obcanov trebno veliko znanja, sposobnosti, spretnosti, volje in VIRI poguma. OBLAK, D., 1993. Urbani gozdovi v obmocju SGG Tolmin.­ In potrebuje"mo sanje. Da prehiti mo cas in žeUe, ki Strokovna naloga,Tolmin, 58 s. jih pred nas nenehno postavljata družba in gozd. ZOlT gozdarstva in lesarstva, 1993: Mesini in primestni gozd -naša shtpna dobrina.-Zbornik posveta, Ljubljana, 183 s. GDK: 907: (497.12 * 02 Pokljuka) Pokljuka-opevana in žrtvovana?1 Lojze BUDKOV IC * Pokljuka je visokogorska planota v osrcju Julijcev, ki jo v pretežni meri porašca mogocen smrekov gorski gozd. Maticno podlago predstavljajo apnenec, dolomit in ledeniške morene. KliiUa je surova, alpska s kratko vegetacijsko dobo in velikimi temperaturnimi razlika­mi. V kroniki gozdne uprave na PokJjuki je ob podatku o hudi zimi leta 1928/29 navedena najnižja temperatura -38°C, kar je lahko najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji. Povprecna letna temperatura znaša 2,6°C, januarska -6,7°C. Letno pade v povprecju okoli 2.000 mm padavin. Sneg se v nonnalnih zimah obdrži 170 dni. Pokljuka je porašcena z4.0 l8 ha gospodarskih in 365 ha varovalnih gozdov, 248 ha pa je cest, presek, jas in nerodovitnega sveta. *L. B., univ. dipl. inž. gozd., ZGS OE Bled, Bled, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu Možnosti in perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru. 16. 6. 1999 na Mašunu 266 Clovek je prve sledi v tem prostoru pustil pred 3.000 leti, o cemer prica najdba bakrenega bodala na Lipanci. Intenzivnejši prodor v pokrajino pa se je pri­cel v 14. stoletju, ko so bile izkrcene prve planine. Za živinorejci so kmalu prišli rudarji. Njihova dejavnost je predstavljala strateško panogo in je v stoletjih pov­zrocila v tej pokrajini pravo opustošenje. Sredi 19. stoletja je oblast anarhijo v tem prostoru ustavila s sekvestrom. Leta 1837 je bil izdelan prvi gozdarski nacrt, v katerem so popisali opustošene goz­dove in predpisali cilje, ki naj bi pripeljali do izbolj­šanja stanja (osnovali so prve drevesnice v Sloveniji, letno pogozdi li do 70 ha golicav, sprejeli koncept traj­nostnega gospodarjenja, uvedli izbiro drevja za posek . .. ).Prelomnico k intenzivnejšemu in smiselnemu go­spodarjenju z gozdovi pa je leta 1888 prinesel nacrt gozdarja Carla Poscha. Za Pokljuka lahko trdimo, da ima že vec kot 160­letno tradicijo nacrtnega gospodarjenja z gozdovi. Od leta 1837 do današnjih dni je bilo izdelanih 13 nacrtov. GozdV 57 (1999) 5-6 do111.ace tt1je }Jral~se Kljub nekaterim drugacnim pogledom pa nacelo traj­nosti ni bilo nikoli vprašljivo. Znanje o gozdu je z raziskovalnim delom in prak~ ticnimi izkušnjami prišlo do novih spoznanj. Gozd danes ni samo prostor za proizvodnjo lesa, ampak opravlja tudi veliko splošno koristnih funkcij, ki jih lahko v grobem razdelimo na: I. ekološke funkcije, 2. socialne funkcije, 3. proizvodne funkcije. Med ekološkimi funkcijami je na prvem mestu varovalnafimkcija, s katero naj bi se krepila odpornost tal proti eroziji, snežnim plazovom, usadom in pada­jocemu kamenju. Sledi ji hidrološkafunkcija, saj goz­dovi uravnavajo vodni režim, ohranjajo cistost pod­talnice, omejujejo površinski odtok vode ... Pokljuka je pomembno zaledje vodnim izvirom v Bohinju in Radovni. Planota ima malo vodnih virov, najpomemb­nejši paje na Mrzlem studencu in je obcasno bakteri­ološko oporecen. Pomembna je tudi klimatskafimkci­ja, saj gozd blaži temperaturne ekstreme, cisti in vlaži zrak, oddaja kisik in zadržuje udarce vetra. Pokljuka kroji klimo v Bohinju in na vzhodnem obrobju planote. Nezanemarljiva je še biotopska fimkcija. Gozd namrec skriva bivališca redkih in ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst. Pravo bogastvo so zaenkrat še ohranjena barja. Drugi del predstavljajo socialne funkcije. Higien­sko-zdravstveno funkcijo opravljajo gozdovi, ko va­rujejo naselja in rekreacijske površine pred vplivi hru­pa, aerosolov, plinov in žarcenja. Sledi ji obrambna fimkcija, ki je v casu miru omejena na objekte na Rud­nem polju. Celotna Pokljuka opravlja turisticno-rekJ·e­alivnofunkcijo, saj vedno vecji množici obiskovalcev omogoca stik z naravo in spremembo okolja. Enkratno, izjemno okolje zadovoljuje pohodnike, gornike, te­kace, kolesarje, sprehajalce, obcudovalce, turne smu­carje, gobar je, !ovce, vojake, šolsko mladino ... Seznan­janju javnosti z zakonitostmi gozda, zanimivimi eko­sistemi, ucnimi objekti služipoucnafimkcifa. Pokljuš­ki gorski gozd je med evropskimi in svetovnimi goz­darji cenjen, saj si ga letno ogleda preko 1 O medna­rodnih ekskurzij. Povecuje se tudi obisk osnovnih in srednjih šol) ki želijo spoznati gozd in gozdarstvo. Gozdovi tudi varujejo naravno in kulturno dedišcino. Ob dejstvu, da leži Pokljuka v Triglavskem narodnem parku, je ta funkcija še pomembnejša. Gozdovi skri­vajo zanimivo dendrološko dedišcino) jame in brezna, celne morene pokljuškega ledenika) soteska Ribnice, GozdV 57 {1999) 5-6 barja. Kulturno dedišcino pa predstavlja bogato izro­cilo pastirske stavbne dedišcine, spomeniki NOB) ostanki savske linije ... Tudi raziskovalna fimkcij'a ni nepomembna. Gozdovi od Gole ravni do Kleka in v okolici planin) turisticnih in rekreacijskih površin pa imajo tudi pomembno estetsko funkcijo. Zadnji del predstavljajo proizvodne funkcije. Ker so gozdovi pretežno gospodarski, je pomembno zasto­pana lesnoproizvodnafimkcy·a. Obstajajo tri kategorije obremenjenosti z intenziteto secnje: nad 5 m3/ha, 2-5 m3/ha in pod 2 m3/ha. Pred tem imajo prednost ekološke in socialne funkcije. Gozdovi služijo tudi pridobivanju drugih gozdnih dobrin. Pokljuka ima sedem semenskih sestojev za pridobivanje semena smreke. Priljubljeno je tudi nabiranje gob, borovnic, malin, jagod, zelišc in mahov. Na koncu pa je v goz­dovih, ki so pomembni za izboljšanje prehranskih raz­mer in gojitev divjadi, prisotna lovnogospodarskafim­kcija, ki ob usklajenih populacijah živalskega sveta ni problematicna. Žal trditev velja le za gamsa in srnjad, medtem ko jelenjad in mufloni povzrocajo nepoprav­ljiva škodo v mladovjihjelke in bukve. Vse povedano smo gozdarji pri obnovi nacrta vnesli na karte. V gospodarskih gozdovih se ekološke in so­cialne funkcije prekrivajo 2,6-krat, v varovalnih goz­dovih pa celo 4,3-krat. Gozdove na Pokljuki naj bi varovali Zakon o goz­dovih, Zakon o TNP in Alpska konvencija (podpoglav­je Gorski gozd). In kakšen je današnji utrip Pokljuke? Stanje meji na anarhijo. V tem slikovitem prostoru se križajo raz­licni interesi, tradicije, pogledi, razvojne vizije, ki lahko brez pretehtanih odlocitev privedejo do kaosa. Pokljuka je razdeljena med blejsko in bohinjsko obcino. Trenutni lastnik je Sklad gozdov RS. Za kom­pleks poteka postopek vracila po Zakonu o denaci­onalizaciji. V tem prostoru se pri so casni rabi prostora srecujejo in križajo naslednji uporabniki: l. Država-le-ta bi morala s pristojnimi službami poskrbeti za izvajanje dolocil in obveznosti iz Zakona o gozdovih, Zakona o TNP in Alpske konvencije. Obe obcini pa bi morali odlocno priceti z aktivnostmi, da bi se lahko pricelo z resnim delom pri ureditvenem nacrtu. Razvoj je trenutno prepušcen skromnim pod­lagam smernic družbenega plana bivše obcine Radov­ljica za obdobje 1986-2000 in odloku za plansko celoto TNP. Dokumenta kliceta po preverjanju, obnovi in dopolnitvi. Trenutno je razvoj v fazi sprenevedanja in prepušcen iznajdljivosti posameznikov. 2S7 Iz clor11ace in tLtje prakse 2. Gozdarstvo-panoga z dolgoletno tradicijo na" crtnega dela. Za skladen razvoj gozdov skrbi Zavod za gozdove Slovenije, operativno pa dela po pogodbi s Skladom kmetijskih in gozdnih zemljišc RS izvaja GG Bled d.d .. Obstojeca organiziranost pa ni primerna zaradi podvajanja del in podatkov~ morja pregledov, odlocb, zapisnikov, porocil in še cesa. Pa prepustimo to raje tistim, ki o tem odlocajo in pogumno stopajo po zacrtani poti. Zaradi nejasne prihodnosti se vlaganja v gozd zmanjšujejo. Cene lesa padajo, lastnik želi primerno rento, izvajalci morajo poslovati vsaj z mi­nimalnim dobickom. Vse to breme pa nosi gozd. Stro­ka bi morala odlocneje pristopiti k prizadevanjem, da bi pokljuški gozdovi dobili status gozdov s posebnim pomenom. Le-to bi bilo zagotovilo, da bi se stvari uredile in da bi gozd lažje zadihal. 3. Kmetijstvo -tradicionalen, stoleten sopotnik pokljuškega gozda. Na žalost pa vecni kršilec na pod­rocju nenadzorovane gozdne paše, kijo v zadnjih letih ministrstvo celo~ subvencionira. Vse to pocetje se skri­va za servitutnimi pravicami, o katerih je gozdar Carl Posch že leta 1888 crno na belem pisal, da o njih ni dobil izvirne listine. Do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej se je ta problem reševal na dogovorni nacin. Trenutno se bohinjske krave prosto pasejo na obmocju do Lepih kopišc, gorjanske pa na Rudnem polju. Kravam se pridružujejo še ovce, konji in koze. Urejena paša poteka samo na planini Javornik in delno na Goreljku. Nerazumljiva so razmišljanja o pomanj­kanju pašnih površin na Pokljuki, medtem ko se pri­vatni rovti na obrobju planote intenzivno zarašcajo. Lani je zaradi manjšega staleža živine sameval in ostal slabo popašen ograjen pašnik v Praprotnici. 4. Vojska-po podatkih iz gozdarske kronike je leta 1935 na Rudnem polju pricela graditi taborišce. Leta 1939 so se gozdarji pritoževali nad orožnimi vajami, ki so povzrocile vznemirjenje divjadi. Vojaško tabo­rišce (lesene barake) je 12.11.1944 pogorelo. Po vojni so zgradili zidane objekte, napeljali vodovod s Konj­šcice in Zlatih vod in za potrebe usposabljanja posta­vila še vlecni ci na Krašci pod Viševnikom. Po osamo­svojitvi je slovenska vojska (SV) obnovila in posodo­bila kasarno, zgradila cistilno napravo in obnovila depandanso. Zgrajena sta bila heliodrom in sistem tekaških prog, kjer se iz leta v leto beleži strm vzpon tekaških in biatlonskih prireditev. V vadbenem centru je nastanjena gorska šola SV. Vadbeni center služi usposabljanju razlicnih enot SV~ obcasno tudi enotam NATA. Po uradnih zagotovilih 2. operativnega po­veljstva poteka vsa dejavnost v skladu z dogovorom s pooblašcen imi institucijami. Kot gozdar, ki spremljam dogajanja v tem prostoru, pa imam pomisleke ob upo­rabi avtomatskega orožja, ob organizaciji patruljnega teka, ob nepospravljenih oznakah kontrolnih tock ori­entacijskih pohodov, pretirani uporabi motornih sani; helikopterskih preletih, streljanju z naboji paintball po debi ih smrek ... Ceprav Pokljuka uradno ni poligon za urjenje, se tovrstna aktivnost povecuje. 5. TNP~ v tem prostoru ga caka še veliko dela. 6. Gorništvo-tesno povezano s Pokljuko. Pokljuka je idealno izhodišce za obisk Triglava, Viševnika, Li­pance in Debele peci, težave pa povzroca pomanjkanje parkirišc in prenasicenost smeti. Poti so oznacene, vendar imata poti na Viševnik in proti Triglavu številne variante, kjer so opazni zacetki erozijskih procesov. Masoven obisk zahteva v poletnem casu dobro oskrbo planinskih postojank. Julija in avgusta imajo helikop­terji obilico dela. Živahno je tudi pozimi, saj je celo obmocje prepredeno s smucinami turnih smucarjev. 7. Turizem in rekreocija -na Pokljuki strmo na­rašcata. Povecuje se število enodnevnih obiskovalcev. Po podatkih TNP je Pokljuka ob konicah v letu 1997 obiskalo tudi cez 4.000 obiskovalcev, ki so se nenad­zorovano porazgubili po planoti. Obiskovalce zadržijo le zaprte zapornice na gozdnih cestah. Zaradi neure­jene kanalizacije predstavlja naselje pocitniških hišic in domov na Goreljku nepredvidljivo ekološko bombo. Obcutljivost in ranljivost okolja zahtevata ustavitev širjenja nastanitvenih kapacitet Pobude in želje pa potrjujejo obratne procese. Pozimije Pokljuka na raz­polago sprehajalcem, smucarjem, tekacem, turnim smucarjem in voznikom motornih sani. Vsa dogajanja so prepušcena lastnemu toku. Tudi memoranduma o tekaških progah po dveh letih še vedno niso podpisale vse zainteresirane strani. Skromne zime v dolinah v zadnjih letih povzrocajo Pokljuki s povecanim pri­tiskom obiskovalcev dodatne težave. Poletja in lepi jesenski dnevi pa prinesejo Pokljuki množice domacih in tujih turistov, izletnikov, planincev, nabiralcev gozd­nih sadežev in zelišc. Pravi šok doživlja Pokljuka v dneh, ko se pojavijo gobe. Takrat se valijo množice obiskovalcev, v katerih se prebudi nabiral niški nagon. Za njimi ostajajo žalostne podobe izropanih gozdov. Toliko na kratko o utripu Pokljuke, ki vztrajno klice po ureditvi številnih perecih problemov. Žal jih tisti, ki so za to poklicani, ne slišijo in ne vidijo. Mogoce pa se bo koncno le kaj premaknilo? Iz domace in tuje pral