INFORMACIJA o uresničevanju družbenega plana občine v prvem tromesečju 1989 1.UVOD Začetek leta 1989 je prinesel veliko sprememb, ki so vplivale na pogoje poslovanja gospodarskih in negospodarskih organizacij. Predvsem imamo v mislih oblikovanje nove, drugačne družbene klime, ki s tem, da dopušča več podjetniškega uveljavljanja inte-resov, tako v družbenem kot zasebnem sektorju, hkrati zaostruje odgovornost vsakega subjekta gospodarjenja za svoj uspeh. Ostala večja segmenta sprememb pri pogojih poslovanja sta preureditev ustavnih in zakonskih okvirov v smislu upoštevanja tržnih načel gospodarjenja.to je bolj logične ekonomije in sled-njič, ekonomska politika, ki daje upati na korenitejši zasuk. Gre za razbremenjevanje gospodarstva pri uvozu, za raciortalnejšo politiko proračunske in izvenproračunske porabe, ki obeta manj prerazdelitev dohodka in s tem vzpostavitev racionalnejše struk-ture gospodarstva ter za bistveno sproščanje spon poslovanja na več nivojih.S tem v zvezi gospodarstvo pozitivno ocenjuje vztraja-nja zvezne vlade pri napovedani politiki brez omejitev, kot so npr. zamrznitev cen, osebnih dohodkov ali omejitev uvoza. Gotovo pa zaupanje še ni doseženo in psihološko so tako gospodarski kot negospodarski subjekti še vedno usmerjeni v vodenje mikopo-djetniške politike v smislu vnaprejšnjega zavarovanja pred more-bitnimi neprijetnimi presenečenji tekoče politike. Gotovo prete-kle izkušnje opravičujejo tako ravnanje ,ki je pa preveč kratko-ročno usmerjeno, da bi bilo na dolgi rok racionalno. Vsekakor bo potrebno tekoče ukrepe na nivoju organizacij korigirati, če se bo.in kot kaže se bo, sedanja politika 2IS nadaljevala v abstoječi smeri. Pri tem bo zelo odgovorna naloga vodilnih delavcev v organi-zacijah, ki bodo morali.sicer tenkočutno, vendar zelo promptno, prilagajati poslovanje lastne organizacije na splošne tokove. To pomeni na primer nujno veliko elastičnost v pogojih visoke infla-cije, pravilno nastavljene mere vrednosti, previdnost in racional-nost pri financiranju ipd. Finančni podatki o poslovanju v prvih treh mesecih še niso dosegljivi. Zakon o računovodstvu je opustil trimesečni peri-odični obračun, zakon o družbenem planiranju pa zmanjšal obveznosti organizacij združenega dela na področju spremljanja poslovanja, poročanja in informiranja institucij in upravnih orga-nov. Predpisana je priprava trimesečnega poročila z najosnovnej-šimi podatki (osebni dohodek, celotni prihodek in število zapo-slenih), ki jih zbira Službadružbenega knjigovodstva. Informacija bo pripravljena ob sami obravnavi gradiva. Mednarodno sodelovanje ostaja ena od ključnih točk uspeš-nega razvoja. V občini se je izvoz povečal, ocenjujemo pa, da rast ne bo skokovita, že z ozirom na precej visoko izvozno rast v letu 1988, ki je precejšen del rezerv že izčrpala. Hkrati lahko pričaku-jemo tudi osip izvoza pri dohodkovno neuspešnih poslih - s sistemsko sprostitvijo uvoza bodo namreč posredni finančni efekti izvoza čedalje bolj izostajali. Izvoz za vsako ceno (pod ceno) se bo moral umakniti, ojačati pa seveda na področjih, kjer imamo relativne primerjalne prednosti nasproti tujim gospodar-stvom. Industrijska proizvodnja v občini je po naši oceni narasla v primerjavi z ustreznim lanskim obdobjem. Opozoriti moramo na diverzifikacijo rasti, kar smo napovedovali že v lanskem letu: tempo rasti ni enakomeren kot v preteklih obdobjih, ko je večina organizacij združenega dela dosegla podobno rast, sedaj opa-žamo večje stopnje rasti pri nekaterih in pa padce proizvodnje pri drugih podjetjih. Negospodarstvo se, ob pojačanih pritiskih na omejevanje nje-gove porabe, krčevito bori za ohranitev in izvajanje programov. Poleg naspioh večje neelastičnosti negospodarstvo bremeni še pretirano zaposlovanje v prejšnjih letih (gospodarstvo je z omeje-vanjem in krčenjem zaposlovanja prej pričelo, kar se je odrazilo v pritisku na delovna mesta v negospodarstvu) in pa izredno negativen vpliv inflacije. Različna dinamika dotoka sredstev ter naknadni poračuni v končni vsoti porabe.formalno ne kažejo razlike v porabi, gre pa za ogromno razliko v efektu, ali so npr. letno planirana sredstva realizirana prej ali kasneje. Na področju naložb po pričakovanju ni pospešene aktivnosti. Gre za pomanjkanje akumulacije v celoti, premiki so možni le v dveh smereh: diferenciacija gospodarskih subjektov v koncen-tracijo akumulacije pri posameznih podjetjih ter pridobitev kapi-tala iz tujine, kar ostaja ena od prioritetnih nalog podjetniškega gospodarstva v letošnjem letu. 2. RAZVOJ MATERIALNEOSNOVEZDRUŽENEGA DELA 2.1. ZAPOSLOVANJE V mesecu januarju se je povečalo število zaposlenih za 33 delavcev (0.1%), od tega v gospodarstvu za 18 delavcev (0,1%) in v negospodarstvu za 15 delavcev (0,2%). V zasebnem sektorju je število zaposlenih ostalo na ravni števila zaposlenih v decembru 1988. V dveh mesecih je bilo izkazano 455 potreb po delavcih (kritje potreb je bilo za 325 delavcev), v lanskem enakem obdobju pa je bilo izkazano 528 potreb (kritje potreb je bilo za 232 delavcev). Konec marca je bilo prijavljenih 684 iskalcev zaposlitve (16%). Med iskalci jih je bilo 48% brez poklica ali s l.stopnjo, 19,3% s IV. stopnjo in 16,2 % s V. stopnjo. Iskalcev prve zaposlitve je bilo 24%, starih do 26 let 40% in težje zaposljivih 30%. 2.2. MEDNARODNA MENJAVA V resoluciji za leto 1989 je načrtovana 15 odstotna rast izvoza glede na lanskoletne rezultate. Po podatkih Narodne banke Slovenije je skupni izvoz v prvih dveh mesecih za 12,4 odstotka večji kot v enakem obdobju lani; konvertibilni izvoz je večji za 14,9 odstotka, klirinški pa za 3,5 odstotka. Skupni uvoz je v obdobju januar - februar v primerjavi z lan-skim enakim obdobjem manjši za 18,2 odstotka. Struktura blagovne menjave s tujino po področjih izvoza je bila v prvih dveh mesecih naslednja: izvoz v države v razvoju 24,8 odstotka, v države SEV 23,5 odstotka in druge razvite države 51,7 odstotka skupnega izvoza. Za primerjavo poglejmo strukturo blagovne menjave v lanskem letu: izvoz v države v razvoju 11,5 odstotka, v države SEV 39,3 odstotka in druge razvite države 49,3 odstotka skupnega izvoza. V strukturi uvoza blaga po namenu zavzema največji delež uvoz reprodukcijskega materiala - 54,7 odstotka, uvoz opreme 29,2 odstotka in uvoz blaga za široko potrošnjo 16,1 odstotka skupnega uvoza. V letu 1988 pa je bila struktura naslednja: uvoz reprodukcijskega materiala 68,4 odstotka, uvoz opreme 17,2 odstotka in uvoz blaga za široko potrošnjo 14,1 odstotka. Razve-seljuje predvsem dejstvo, da se je povečal uvoz opreme. Zelo dobre izvozne rezultate so dosegli v DO Plutal. V DO Avtomontaža TOZD Utensilia in TOZD Tovarna grelnih naprav ter DO Hoja so, ob sorazmerno velikem obsegu izvoza, dosegli v dveh mesecih veliko povečanje v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. V KZ Velike Lašče in DO Mizarstvo Ig ustvarijo sicer manjši obseg izvoza, vendar so v obdobju januar - februar dosegli veliko povečanje v primerjavi z lanskim enakim ob-dobjem. Kljub oživljanju proizvodnje na prehodu iz lanskega v letošnje leto, zunanjetrgovinski rezultati v začetku leta ne vzbujajo preti-ranega optimizma. Ob okrepitvi domačega povpraševanja in skokovitem narašča-nju domačih cen je bila tečajna politika v začetku letošnjega leta premalo aktivna, da bi uspela ohranjati cenovno konkurenčnost. Zvezna vlada se je v mesecu februarju odločila za zmanjšanje uvoznih dajatev, kar precej vpliva na inpute v proizvodnji za izvoz ter redno usklajevanje tečajev, zato upamo, da se bo dohodkovna motiviranost v naslednjih mesecih izboljšala. 2.3. NALOŽBE Tudi v letošnjem ietu velja poudarek na področju naložbenih aktivnosti nadaljnji izgradnji proizvodnih con v območju urejanja VP - 1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal ter začetku izgradnje cone VP - 9/1 Škofljica in VP-3/2 Brdo. Spremembe in dopolnitve zazi-dalnega načrta VP-1/2 - del, ki so v fazi razgrnitve in s katerimi so iz območja drobnega gospodarstva izločene galvanske delav-nice, pomenijo realno osnovo, da se v letošnjem letu na tem območju tudi fizično prične z organizirano izgradnjo malih proiz-vodnih enot z dejavnostmi, ki nimajo negativnih vplivov na okolje. Prav tako je že v izdelavi zazidalni načrt za območje cone na Brdu, kjer so površine predvidene za organizirano gradnjo objek-tov drobnega gospodarstva, medtem ko so za območje cone na Škofljici, ki bo namenjena lesni in gradbeni dejavnosti, izdelane posebne strokovne podlage. Začetek izvajanja pripravljalnih del v podotoku MGS VP-6/1 in izdelana gradbena dokumentacija za štiri objekte drobnega gospodarstva na teh površinah pa obeta realizacijo 1. faze izgrad-nje tega dela Plutalove cone, ki jo izvaja GP Grosuplje. Potrebne programske spremembe na območju urejanja VP-1/ 2 Rudnik zaradi odstopov nekaterih investitorjev in še proste površine v tej coni (200.000 m2), ki naj bi bile oddane investitor-jem s takimi programi, ki bi omogočali prestrukturiranje in razvoj na eni strani, visoki stroški komunalne opreme, posebni pogoji, ki jih narekuje mestna cona in vse manjša investicijska sposob-nost gospodarstva na drugi strani, pa kažejo na to, da se bo realizacija izgradnje cone zavlekla. Na področju konkretnih naložb delovnih organizacij je po stanju 31.3. težko realno predvideti njihovo uresničitev v letu 1989. Zaradi zmanjšane akumulacijske sposobnosti gospodarskih OZD, ki je odraz vse težjega stanja v gospodarstvu, zaostrenih pogojev kreditiranja in visoke stopnje inflacije, ki zmanjšuje vred-nost investicijskih sredstev, ocenjujemo, da se bo investicijska gradnja počasneje odvijala kot je bila planirana in da bo nekaj organizacij od načrtovane investicije odstopilo oz. jo preložilo v kasnejša leta. 3. GOSPODARSKI RAZVOJ 3.1. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V letošnjem letu podatkov o gibanju industrijske proizvodnje v občini še nimamo (Zavod SR Slovenije, ki spremlja proizvodnjo na nivoju občine, še ni zaključil procesa spreminjanja baz in ponderjev).Po podatkih, ki jih 22 industrijskih organizacij v občini pošilja komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, lahko ocenjujemo, da je bila industrijska proizvodnja v občini v začetku leta večja kot v enakem obdobju lani. Med organizacijami, ki so v prvih treh mesecih povečale proizvodnjo.so tudi DO TTL (TOZD PROIZVODNJA IN TOZD TORBICA), DO Merilna elektornika Hor-jul, DO llirija Vedrog, DO Tovil, DO KIG, DO Plutal, DO Tiskama in DO Hoja, ki predstavljajo polovico industrije v občini, povprečne lanske mesečne proizvodnje pa niso dosegli samo v 6 organiza-cijah. Tudi industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila v prvih treh mesecih za 4,3% večja kot lani. Oskrbljenost z domačimi surovinami je bila v mesecu marcu dobra, slabša je oskrbljenost z uvoženimi surovinami in emba-lažo. Stanje naročil za domači trg in za izvoz je bilo dobro le v tretjini organizacij. Nadaljujejo se tudi težave s plačili računov, saj je le v petini organizacij stanje plačanih računbv dobro. 3.2. KMETIJSTVO RtiHziciji kutijskt trini proizvodnji jinuir - urtc 1989 Vriti EH PUn Rnliziciji ! n d • k t proijvodnji 1989 I-III/89 _______________________ HII/89 R/P - 89 I-III/88 SKUPAJ 0B6INA •liko 1)1 80.SO0 17.450 92 22 pitinci t 1.120 216 73 . 19 oittlo govtdo zi zikol t 185 24 65 14 ¦ plu. ttlict ku 210 37 189 17 konji ii zikol t 253 36 75 U priliei t 20 2 20 10 KZ LjubljMi TIO Vi( iliko M 50.000 10,986 89 22 pitinci t 880 189 6« 21 ottalo govtdo 2i ztkol t 90 14 73 1S pltt. tilici koi 60 12 80 20 konji u ukol t 248 34 71 14 priliii t 20 2 20 10 KZ Vtliki UHi •liko hl 11.000 2.S00 98 23 pitinci t 240 27 87 11 oitilo govido • , ti zikol t 50 - - pln. ttlice km 120 25 -21 konji u zikol t 5 2 - 40 HIR - Kntijtki proizvodnji iltko hl 19.500 «.164 90 21 ostilo govedo t 45 12 109 26 pln. tilici koi 30 - Vir podatkov: OZD kmetijstva Realizacija kmetijske tržne proizvodnje zaostaja za načrtovano in je tudi nižja od realizirane tržne proizvodnje v prvih treh mesecih leta 1988. Organizirana tržna proizvodnja upada že vse srednjeročno obdobje, vendar posebej izrazito v zadnjih dveh letih, ker je razkorak med cenami reprometeriala in odkupnimi cenami kme-tijskih proizvodov vedno večji. Napori kmetijskih zadrug, da iz sredstev SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe organizirajo pitanje govedi, kot zaloge v živem, se kažejo v sigurnosti oskrbe prebivalstva Ljubljane. V kolikor ne bi bilo družbeno organiziranega pitanja, bi bil odkup pitancev še manjši in oskrba prebivalstva slabša. Na območju občine so kmetje kooperanti tudi Kmetljske zadruge Vrhnika. Ocenjujemo, da je v prvem tromesečju realiza-cija odkupa mleka za mlekarno na Vrhniki 112.300 litrov. Kmetij-ska zadruga Vrhnika redno zbira mleko na Brezovici in v delu Vnanjih goric. V prvem tromesečju 1989 se izvajajo tehnično strokovna dela za pripravo hidromelioracij na Brezovici, Hauptmancah in na Karlovici. Izvajana so bila vzdrževalna dela na izvedenih hidromelioraci-jah. VGP Hidrotehnik izvaja progam vzdrževalnih del osnovne odvodnje na Barju. V sprejemanju je odločba o uvedbi komasacije na izvedeni hidromelioraciji Horjul C. Vsi programi pospeševanja proizvodnje hrane, ki so sofinanci-rani iz sredstev mestne in občinske SIS za pospeševanje proiz-vodnje hrane se redno izvajajo. 3.4. GOZDARSTVO Blagovna proizvodnja (»3) I n d e k ¦ 1 Lastnifttvo Plan Reallz. 1989 I-III/89 Real.I-III/99 Real.I-III Real.I-III/88 P TOZD tkofljlca 14.000 5.774 97 41 TOZD La*ee 7.440 2.760 59 37 TOZD PoBeatva 2.580 1.745 77 68 A.DROiBENI 3EKT0R 24.020 10.279 80 43 TOR akofljlca 43.400 26.023 154 60 TOK Ljubljana 28.400 4.991 64 18 B. ZASEBNI SEKTOR 71.800 31.014 126 43 8K0PAJ: 95.820 41.293 110 43 VIr podatkov: OZD gozdarstva Za leto 1989 načrtujejo gozdnogospodarske organizacije bla-govno proizvodnjo 95.820 m3 lesnih sortimentov; od tega 24.020 m3 v družbenem in 71.800 m3 v zasebnem sektorju (razmerje 25%: 75 %). V primerjavi s planirano povprečno letno blagovno proizvodnjo v srednjeročnem obdobju 1986-1990 je planirana blagovna proizvodnja za 3,7 % manjša, v primerjavi z realizirano blagovno proizvodnjo v letu 1988 pa jemanjšaza 12,5%. Realiza-cija blagovne proizvodnje v prvem četrtletju tega leta je bila tako v družbenem kot v zasebnem sektorju 43 % planirane. Med posameznimi gozdnogospodarskimi organizacijami so precejš-nja odstopanja in sicer pri TOZD Posestva in TOK Škofljica navzgor, pri TOK Ljubljana pa navzdol. Dokaj visoka realizacija je v precejšni meri posledica ugodnih vremenskih razmer v tem obdobju. 4. SOCIALNI RAZVOJ V obdobju od 1. 1. 1989 do 31. 3. 1989 so SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane zbrale na svojih žiro računih za izvajanje programov 337.473.829.000 din , kar je 281,6% več, kot v enakem obdobju lani. Ob tem je bila v zakonu dovoljena poraba omejena na 233%. Ob enormnem porastu kategorije stroškov vseh vrst, s katerimi se soočajo izvajalske organizacije in interventnem zadrževanju nivoja dovoljene rasti prilivov, je bilo izvajanje programov v pred-videnem obsegu že zelo vprašljivo. Poseben problem predstavlja stanje v občinskih SIS zdravstvenega varstva, ki so že preteklo leto zaključile z 41.137.233.000 din nekritih odhodkov. Kot nujen ukrep za izvedbo združenega osnovnega programa je bila predla-gana zvišana prispevna stopnja, in sicer od sedanje 8,45 na 11,88 % iz OD.Podatki po posameznih SIS so razvidni iz tabele: PRILIV SREDSTEV SIS DR01BBNIH DEJAVNOSTI LJUBLJANE V OBDOBJ0 od 1.1. do 31.3.1989 LANSKIM PRILIVOH V ENAKEH OBDOBJD OBcIH IM HESTA v PRINERJAVI I v ooo dln Veljavna prispevne Btopnje v % dotok I.-III/B9 dotok I._III/B8 tndek« 1. otr.varatvo* 2. osn.lzobr. 3. kultura 4. tel.kultura 5. Boc.skrbst.va 6. zdrav.varstvo 7. zaposlovanje 8. razlsk.dej. 2,66 2,39 5,25 1,33 0,44 0,84 8,45 0,34 0,16 0,07 77.116.262 73.051.821 18.489.890 6.132.919 11.667.4S5 147.090.731 2.747.866 1.176.886 383,9 388,6 437,1 350,2 391,3 369,1 593,8 428,3 SkupaJ 1-8 21,93 337.473.829 38i,6eir 2,66 doaicil 8,45 lz OD ; 2,39 >edei 0,34 lz dohodka Problematika, ki izvira predvsem iz interventne zakonodaje, daje svoj pečat vsem izhodiščem za planiranje, ki se odvija v tem obdobju. Z omejevanjem razpoložljivih sredstev je vse bolj izra-zito stagniranje na področju novih investicij in investicijskega vzdrževanja. Razkorak med osebnimi dohodki znotraj dejavnosti in med dejavnostmi je vse večji. Vse pogosteje pa se tudi pojavlja potreba za krčenjem posameznih programov in planov, vendar je čutiti do krčenja precejšen odpor uporabnikov in tudi izvajalcev programov. Zaradi pereče problematike je bilo občinski skupš-čini predloženo gradivo PROBLEMATIKA DRUŽBENIH DEJAV-NOSTI . Po obravnavi je bila sprejeta vrsta pobud za racionaliza-cijo dela in izboljšanje pogojev dela v vseh dejavnostih. Splošna situacija se najbolje odraža na področju socialnega varstva, saj se število prejemnikov socialne pomoči veča. Nada-Ijuje se aktivnost za dosledno in tekoče izvajanje določil Samou-pravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic na vseh področjih, predvsem pa se pospešeno uvaja enotna skupna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, pri-pravljajo pa se tudi predlogi v zvezi z dano pobudo, da se vse vrste socialnovarstvenih pomoči izplačujejo na enem mestu. Na področju otroškega varstva je bila dana pobuda za redefini-cijo zagotovljenega programa. Skupno število vključenih otrok v VVO se povečuje, pri tem pa normativi še nikjer niso preseženi. Opazen je premik na področju usposabljanja kadrov, saj se kadrovska struktura že delno izboljšuje. Kljub precejšnjemu povečanju zmogljivosti v zadnjih petih letih so prisotna defici-tarna območja , in sicer v KS Ig in KS Trnovo. Socialno skrbstvo se v celoti izvaja v skladu z zastavljenimi cilji. Posebne aktivnosti v tem obdobju so bile namenjene uvajanju pomoči starejšim občanom na domu in omogočanju primernega varstva nosečnic in mater z dojenčki, kot tudi mater z otroki \z porušenih črnih gradenj. Še posebej prizadevno pa smo v tem obdobju iskali možnost pridobitve prostora za dejavnost materin-skega doma in zatočišča za trpinčene otroke in druge kategorije občanov. Na področju osnovnega izobraževanja je bil z vidika racionali-zacije podan predlog za ukinitev podružnične šole Mohorje, v svoji koordinacijski vlogi pa se je Komite za družbene dejavno-sti aktivno vključil v pripravo projektne dokumentacije za izgrad-njo podružničnih šol Barje, Rob in Turjak in za zagotovitev sredstev za izdelavo projektov. Z veliko napori so bili zagotovljeni viri delnega financiranja ustrezne sanacije strehe osnovne šole Velike Lašče, ki je bila že v letu 1988 opredeljena v prioritetnih posegih. Značilna aktivnost na področju usmerjenega izobraževanja je bila uskladitev kapacitet šol glede na potrebe, ki izvirajo iz žele-nih usmeritev osmošolcev. Ob zaključku obdobja je bila situacija v razmerju kapacitet in potreb izredno neugodna, saj je bilo pomanjkanje kapacitet na naravoslovnih in družboslovnih usme-ritvah še celo večje, kot je bilo pričakovati. S preusmeritvijo posameznih učencev ni možnosti za bistveno izboljšanje stanja. Kot rešitev, vendar začasna, se kaže odpiranje nekaj dodatnih oddelkov, trajnejše pa bo problem rešen z dograditvijo Srednje šole za gostinstvo in turizem. Vsekakor je problematika dotraja-nosti objetoov za dejavnosti izobraževanja najbolj pereča, trajno pomanjkanje sredstev za namene investicijskega vzdrževanja pa jo še poglablja. Za zdravstveno dejavnost so osnovni parametri, ki izražajo vso problematiko, navedeni že v uvodu. Z velikimi napori pa se, kot je bilo planirano, nadaljuje z usposobitvijo ZP Škofljica in ZP Ig. V ZP Škofljica se še vedno odpravljajo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v zapisniku o tehničnem pregledu , v ZP Ig pa je zaradi neustreznih sanitarnih pogojev že podan predlog za pre-poved delovanja ambulant, sredstev za nadaljevanje del v novi ambulanti (po III. gradbeni fazi) pa ni. Po predaji novega objketa Knjižnice Prežihov Voranc v upo-rabo je videti, da bo planska usmeritev za obdobje 1989 v celoti realizirana, saj se plan financiranja SIS za kulturo za to leto v celoti usmerja na povečevanje knjižnega fonda in videoteke. Vse pogostejša je tudi večnamenska raba prostora knjižnice, v kateri se organizirajo kulturne prireditve. Vzdrževanje spomeni-kov se odvija po letnem programu, sodelovanje s strokovno organizacijo je zadovoljivo. Za to obdobje je značilno, da se _ zaključuje dogovarjanje na nivoju mesta Ljubljane o določitvi spomenikov, ki so skupnega pomena za vse mesto. V pripravi je odlok za razglasitev Barja za naravno znamenitost. Glede na to, da je za področje raziskovalne dejavnosti značilna vsebinska integriranost v vsa področja delovanja in planiranja razvoja družbe kot celote, je v tem obdobju pripravljen celovit program raziskovalne dejavnosti, v katerem je vključena tudi mladinska raziskovalna dejavnosi, prednostni cilj programa pa je popularizacija inovacijske in raziskovalne dejavnosti, še posebej med mladino. Priprave na začetek gradnje objekta CTK se po krajšem zastoju, ki je posledica usklajevanja interesov na lokaciji Kunst-lerjeve kovačnice, pospešeno nadaljujejo. 5. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE 5.1. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Stanje izdelave z druženim planom in letno resolucijo predvi-denihprostorskih izvedbenih aktov je naslednje: VS 1/6 London - zaradi nerešene prometne ureditve z Dolenjsko cesto je predlog zazidalnega načrta v fazi mirovanja VI 2/5 Jožef Štefan - Predlog zazidalnega načrta je posredovan skupščini v sprejem VS 40/6 Gudnje - zazidalni načrt je trenutno v fazi mirovanja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v skladu VS 10/3 Mala vas - Osnutek zazidalnega načrta je v mirovanju zaradi neaktivnosti KS VS 3/2 Vič - Predlog zazidalnega načrta je posredovan skupščini v sprejem VS 2/12 Sibirija - Osnutek zazidalnega načrta je v izdelavi VP 2/3 Koprska - Osnutek zazidalnega načrta je v izdelavi VS 2/2 Trnovo - del /kolegij raziskovalcev) PSP in osnutek zazidalnega načrta je v izdelavi VR 2/7 Slovenijaavto- Poteka usklajevanje med LRZVNKD, SZDL - POT in investitorjem VR 3/5 Botanični in živalski vrt- javni natečaj še poteka, dvig-njeno 20 natečajnih podlag VS 1/5 llovica - razgrnjene so bile posebne strokovne podlage in opravljeh razgovor s predstavniki KS, ki dvomijo v ustreznost predvidene gradnje, zato bo potrebno še z dodatnimi aktivnostmi zagotoviti strokovne utemeljitve in predvideti eventeulne spre-membe načine gradnje VO 2/1 Bobenčkova - Osnutek zazidalnega načrta v fazi usklaje-vanja - problem Tržaška cesta s tramvajem VP 2/2 Tobačna - Podpisana pogodba VS 6/1 Dolgi most - Osnutek zazidalnega načrta je v zaključni fazi VM 2/1 Agrotehnika - Osnutek zazidalnega načrta je javno razgr-njen Zadrževalnik Božna - opravljene so javne obravnave LN Dolenjska cesta - v izdelavi je del od Karlovškega mostu do Debelega hriba. Imenovana je strokovna komisija za izbiro vari-antne rešitve Po dolgotrajnih in večkratnih dogovarjanjih med KUPVO in RKKGP, KZS, ZDPL, RKVOUP v zvezi z usklajevanjem dolgoroč-nega plana občin in mesta Ljubljane z obveznimi izhodišči repu-bliškega dolgoročnega plana nam je uspelo ohraniti od skupno 139 ha zazidljivih površin za ta namen 128 ha. S tem je dana možnost dopolnjevanja gradenj v izvenmestnih območjih občine in močno zmanjšano možnost nastanka konfliktnih situacij v pro-storu. V sodelovanju z MUIS smo pripravili plan odstranitve pričetih gradenj na območju llovice in Rakove jelše, vendar je pri izvajanju odstranitev prišlo do neustreznega delovanja Komunal-nega podjetja in kasneje celo do njegove odpovedi opravljanja teh del. Problematika je širša in jo bo potrebno razrešiti na nivoju mesta. Trenutno ne razpolagamo z ustrezno ekipo za rušenje. Zaradi izredne potrebe po hitrem reševanju prostorskih proble-mov Slikoplesk-Termoplast, IGO in Štab TO so bila na našo zahtevo opravljena usklajevanja na ZIL TOZD Urbanizem LUZ in bila sprejeta v izdelavo lokacijska dokumentacija. 5.2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Na področju stanovanjskega gospodarstva v obravnavanem obdobju ni bilo dokončane stanovanjske enote v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Dela potekajo le v soseskah VS 1/3 in VS 1/4 Galjevica in v soseski VS 2/7 Murgle, ter pripravljalna dela za stanovanjski blok na Rakovniku. Glede Galjevice potekajo aktivnosti za grad-njo dodatnih stanovanjskih enot na zemljiščih, kjer so bila prvotno predvidena zaklonišča.Pri prenovi večjih objektov so pričete aktivnosti na Eipprovi 19 (30 stanovanjskih enot) na Ziherlovi 38 (55 stanovanj) in na Trnovskem pristanu 6A. Akcijo vodi Samoupravna stanovanjska skupnost.Aktivnosti potekajo tudi na pripravah gradiv o prekvalifikaciji podstandardnih stano-vanj v poslovne prostore, ter dogovori glede izpraznitve objekta Tmovski pristan 6a. 5.3.KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju razširjene reprodukcije se nadaljujejo dela na sanitarni deponiji Barje v skladu s prioritetnimi opredelitvami Vodovod Nadaljujejo se pričete aktivnosti za gradnjo vodovoda Dolgi most od Gorjanca do Brezovice. Gradnja vodovoda Brezova noga - Dragaje končana, potekajo preizkusi in končna dela. Pričeta je gradnja vodovoda po cesti XVIII divizije na potezu Peruzzijeva - VP 1/2 Rudnik. Po programu KS se nadaljuje sanacije vodovoda v KS Horjul, Šentjoštu, Žažarju in Korenu. Aktivnosti KS Podpeč-Preserje (vodni vir Virje je vfazi pridobi-vanja gradbenega dovoljenja). V KS črni vrh se končujejo dela sekundarnega vodovoda. V okviru priprave Mestnega odloka o zaščiti vodnih virov se bo ščitilo tudi vodni vir Virje. Za zaščito tega vira je že izdelana dokumentacija. Za eventuelno zaščito vodnega vira Šentjošt pa potekajo razgovori v zvezi z naročilom in pripravo ustrezne doku-mentacije. Kanallzacija Končana so dela v KS Brdo. Pričeta so pripravljalna dela za sekundarno kanalizacija Galjevica in nadaljuje se gradnja sekun-darne kanalizacije v Kozarjah. Dela na čistilni napravi za Vnanje In Notranje Gorice so v zak-Ijučni fazi. Dela na obnovi kanalizacijskega omrežja v KS Rožna dolina se izvajajo skladno s programom. Plinovodno omrežje Aktivnosti potekajo na plinifikaciji v KS Murgle in KS Rožna dolina. Toplovodno omrežje ' Zaključeno je priključevanje uporabnikov na vročevod Ašker-čeva - Hajdrihova ulica. Ceste Izdano je lokacijsko dovoljenje za križišče na Dolenjski cesti - z Orlova cesto. Nadaljujejo se dela pri urejanja cest v KS Rožna dolina in KS Milan Česnik, ter druge ceste skladno s programi Krajevnih skupnosti (KS Brezovica, KS Dobrova, KS Iška vas). V izdelavi je študija črnih točk v občini ter prometna študija Dolenjske cesto skozi Lavrico. Promet in zveze Še naprej potekajo aktivnosti za izgradnjo telefonskega omrežja po Krimski varlanti. Telefonske centrale so naročene in plačane. Finančna sredstva se zbirajo za nabavo kablov za tele-fonsko omrežje. Na območju KS Golo-Zapotok se nadaljujejo aktivnosti za izgradnjo krajevnega omrežja. Komisija IS za spremljanje razvoja kabelskega razdelilnega TV sistema je pričela z delom in trenutno potekajo razgovori v zvezi z naročilom za izdelavo načrta kabelskega regionalnega sistema v občini. Vodnogospodarstvo V skladu s programi na področju Kmetijstva so v teku izvajanja osnovne odvodne mreže na Barju. Javna razgrnitev in razprava v KS Polhov Gradec sta pokazali močno nasprotovanje krajanov in drugih proti izgradnji suhega zadrževalnika na Božni. Glede na podane phpombe strokovne službe pripravljajo odgovore. 6. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite opredeljene v resoluciji za leto 1989, so se uresničevale skozi programe izvršnega sveta, Sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito in komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. V prvem tromesečju smo posebno pozornost namenili dopolnjevanju in ažuriranju obrambnih in varnostnih načrtov v skladu z novo metodologijo.opredeljeno z zveznimi in republiškimi predpisi. Na področju civiine zaščite je bila posebna pozomost name-njena nabavi opreme in sredstev civilne zaščite v krajevnih skup-nostih. V skladu s srednjeročnim načrtom in v okviru finančnih zmogljivosti so se popolnjevale tudi občinske upravne zveze. 7. POŽARNA VARNOST Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik je v 1. tromesečju 1989 pripravila plane, ki so bili potrjeni na skupščini SIS v začetku aprila, je pričela z dopolnjevanjem ocene požarne ogroženosti in požarno varnostnih načrtov. Občinska gasilska zveza je v tem obdobju izvedla občne zbore vseh gasiiskih društev v občini in pripravila občni zbor zveze, kjer so bili sprejeti planski akti v okviru resolu-cije o uresničevanju družbenega plana občine za leto 1989. Poleg tega so potekali preventivni pregledi, redno vzdrževanje in popra-vilo tehnične opreme, orodja, vozil in motornih brizgaln. Organi-zirano je bilo strokovno izobraževanje članov gasilskih društev. Iz dotekajočih finančnih sredstev je bil nabavljen del predvidenih UKV radijskih postaj ter zaščitne obleke za člane društev. Izdelani so bili akti za nadaljnje delo, ki se v gasilskih organizacijah razmahne v aprilu. V 1. tromesečju je bila pripravljena dokumen-tacija za gradnjo dveh večjih bazenov na Brezovici in Vrhu nad Želimljami, ki bosta financirana iz skupnih sredstev Zveze SIS za požarno varnost mesta Ljubljana. 8. OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE Skupščina občine je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. 1989 sprejela odlok o proračunu občine LjubljanaVič-Rudnikzaleto 1989. Proračun je sestavljen na podlagi Oogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1989. Sred-stva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah in mesto Ljubljana za leto 1989 so oblikovana skladno s programom ukrepov ekonomske politike v letu 1989 v SR Sloveniji in z Reso-lucijo o razvojnih nalogah mesta Ljubljane za leto 1989. Vsem uporabnikom so v proračunu zagotovljena sredstva za osebne dohodke v višini 120%,za materialne stroške pa 160% glede na sredstva v preteklem letu. Upravni organi in strokovne službe nadaljujejo z aktivnostmi za povečanje učinkovitosti dela, za racionalizacijo in modernizacijo dela v skladu s programom IS in priporočil republiškega IS. Skrbi za zagotovitev primernih pogojev za delo je dan poseben pouda-rek s ciljem, da bi bilo opravljanje storitev za občane čim kvalitet-nejše. V tem obdobju je bilo več pozitivnih premikov in aktivnosti za' hitrejše reševanje zadev in večjo preglednost med evidencami ter za boljšo informiranost občanov in delovnih Ijudi, ki uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti do družbe. V okviru moderniza-8 cije in racionalizacije administrativnega dela stabila dodatno opremljena še dva uporabnika z osebnim računalnikom. Tako se proces odpravljanja ročnega vodenja raznih evidenc nadaljuje. V tem letu je pisarniško poslovanje prešlo v celoti na računalni-ško obdelavo, vzpostavljena je tudi mreža baz podatkov, s čimer je dosežena višja kvaliteta pri evidentiranju oz. poslovanju. Vsi uporabniki so se na nov način dela usposobili oz. uvedli na seminarjih.