Številka 49/50 (511-512) Velenje, 25. decembra 1979 Cena 4 din yu issn 0350-5561 Srečno 1980 Izteka se leto devetinsedem-eto. Ne hrupno, pa vendarle olj glasno, ko ocenjujemo ultate svojega dela in ravnjo in načrtujemo novo. Leto bilo razgibano, polno samo-mvnih odločitev in osebnih adevanj. .alo pripravljene nas je letela smrt velikega revolu-narja marksista, znanstveni-in ideologa, Edvarda Kar-tlja. Vedno je trdil, da vsakdo i ko nekaj dobrega stori, za-tovo vsaj to, da dovoli dru-n svobodo. Velik je naš dolg. Presunjeni ob potresni negi črnogorskega ljudstva smo stvovali in darovali vsi, po-nezniki in delovne organiza-Našli smo izraze ljudske Udarnosti, pomagali sočlove-v stiski in se znali dvigniti iz kega prakticističnega sveta kodnevnega boja za boljši tbni standard, ki je že pričel L nas hromiti človeško od-vnst. z marsičem pa v starem letu mo bili zadovoljni, zato smo pogumno lotili problemov in lav v vsem združenem delu, posebej v gospodarstvu. Re-anje med organizacijami iženega dela, enakopravnej-vključitev v mednarodno itev dela, prestrukturiranje foizvodnje, tesnejšo poveza-ost znanosti s prakso in še ikatere druge Čeprav je bilo to polno neugodnih in za-ktenih gospodarskih razmer, \otavljamo, da je še uspešno. Krti so bili nekoliko večji, a pno računali s tolikšno stop- njo inflacije, ki nam je dosežene rezultate razvrednotila. Presegli smo v nominalnih vrednostih načrtovane elemente, kot so dohodek, čisti dohodek, amortizacija, družbeni proizvod, nismo pa v celoti dosegli realnih vrednosti teh elementov. Nismo zadovoljni tudi z delitvijo dohodka in čistega dohodka. Vse oblike porabe (osebna, skupna in splošna) pa se gibljejo v skladu s plani. Takšno gibanje je pozitivno za gospodarstvo. Ob vstopu v novo leto je pred nami kopica ključnih nalog, ki jih bomo morali kar najbolje rešiti Smo tudi pred novimi nalogami za naslednje petletno obdobje. Postaviti bomo morali trdne temelje družbenoekonomskega razvoja občine za novo srednjeročno pa tudi dolgoročno obdobje Leto 1980 bo težko ekonomsko leto, leto, ki bo zahtevalo veliko naporov na vseh področjih gospodarjenja in družbenega delovanja, da bomo dosegli večji družbeni in osebni standard. Kakšno bo novo leto, je predvsem odvisno od nas, občanov in delovnih ljudi občine. Izkušnje iz starega leta nam bodo pomagale, da napak ne bomo ponavljali, dobro pa bomo potrojUi Tudi ob preizkušnjah smo se vedno izkazali: bili smo pripravljeni, enotni, bratski, pogumni, požrtvovalni, solidarni, vneti za pravično stvar. Znamo z razumom in tudi s srcem kovati srečo, mir in sožitje med ljudmi Voščimo si toplo in iz vsega srca srečno 1980. leto! Predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje MARIJA ŽUŽEK Mnoga priznanja in pohvale Teritorialna obramba se je v dobrih desetih letih usposobila v dejansko obrambno silo, ki skupaj z JLA tvori naše oborožene sile," je dejal med drugim na proslavi Janez Miklavčič, sekretar komiteja OK ZKS Velenje Osrednja proslava ob dnevu oboroženih sil — 22. decembra v občini Velenje je bila v četrtek zvečer v domu kulture Velenje. V slavnostnem govoru je sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje, Janez Miklavčič obudil spomin na leto 1941, ko je bila ustanovljena I. proletarska brigada, iz katere se je razvila armada naroda, ki je izbojevala osvobodilno borbo in socialistično revolucijo. Zato je 22. december tudi zgodovinski datum, ne le za jugoslovansko ljudsko armado, ampak za vse nas, ki živimo in delamo v naši samoupravni socialistični skupnosti. * **************>**************************** * ★ * ★ Naša novoletna želja Ob NOVEM LETU je navada, da čestitamo si vsi, naj tako še zdaj ostane - tak storimo tudi mi. Da bi cenam kljubovali, ljubili močno se vsi in da skupaj bi ostali, znanci in prijatelji. Mnogo sreče v NOVEM LETU da bi zdravi bili vsi, vsak od RADIA IN NAŠ'GA ČASA iz srca vam to želi! V nadaljevanju je Janez Miklavčič govoril o pomenu podmžbljanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in poudaril, da je bilo tudi delo teritorialne obrambe v naši dolini nadvse dobro, kar dokazujejo številna napredovanja rezervnih vojaških starešin. Kar 41 rezervnih oficirjev in 29 mlajših oficirjev je napredovalo v višji čin, 12 vojakov pa je dobilo čin vodnika. Med proslavo v domu kulture, na kateri so nastopili tudi člani velenjske rudarske godbe, so izrekli in podelili vrsto pohval in priznanj. Komandant teritorialne obrambe socialistične republike Slovenije je izrekel pismeno pohvalo brigadi in še posebej sedmim pripadnikom teritorialne obrambe v občini Velenje Branku Drolcu, Jožetu Me-lansku, Štefanu Oštirju Avgustu Podgoršku, Francu Skomišku, Petru Šalerhu in Jožetu Vodušku. Ko- mandant brigade zahodnoštajerske pokrajine je proglasil občinski štab za TO Velenje za najboljši štab v pokrajini, za kar je prejel prehodno zastavico. Komandant teritorialne obrambe zahodnoštajerske divizije je pohvalil tudi štab TO KS Konovo in enoto za proti specialno delovanje ter 14 pripadnikov teritorialne obrambe občine Velenje. Komandant teritorialne obrambe občine Velenje pa je podelil pohvale posameznim enotam teritorialne obrambe krajevnih skupnosti in društvom, 14 pripadnikov je prejelo odličja občinskega štaba TO, 85 pripadnikov teritorialne obrambe in pismene pohvale za izredne uspehe dosežene pri izpolnjevanju nalog pri urejanju in vzgoji, krepitvi moralno politične enotnosti ter vojne pripravljenosti štabov in enot za obvladovanje vojaških spretnosti, disciplino, tovarištvo in odgovorno izpolnjevanje nalog. Med skupnostmi in društvi so prejeli pismene pohvale krajevna skupnost Konovo, enota TO KS Konovo, rudarska godba Velenje, planinsko društvo Velenje in Šaleški alpinistični odsek. Na proslavi pa so podelili tudi priznanje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo osnovni šoli Veljko Vlahovič Velenje in Ivanu Ušenu iz Lokovice za prizadevno delo in dosežene uspehe pri delu splošne ljudske obrambe. Med slovesno proslavo so svečano izjavo sprejeli v enote teritorialne obrambe Velenje mladince prostovoljce, delegacija pionirjev pa je vsem čestitala k prazniku oboroženih sil z obljubo, da bodo sledili zgledu starejših. Proslavo ob 22. decembru dnevu naših oboroženih sil je sklenila rudarska godba s kan-tato napad na Drvar in recitacijo Karla Semeta. ********************* *********************** * Novi pripadniki enot TO občine Velenje med svečano zaobljubo Nepogrešljiva oblika samoupravljanja občanov V občini Mozirje deluje 10 krajevnih skupnosti, ki so po svoji velikosti zelo različne. Večina krajevnih skupnosti ima skupščino in svete krajevne skupnosti, ki so izvršni organi skupščin, manjše krajevne skupnosti pa imajo kot najvišji organ zbor občanov, skupščine pa so njihov izvršni organ. V nekaterih večjih krajevnih skupnostih imajo še pododbore za posamezna naselja, kar se je pokazalo zelo učinkovito v povezovanju krajanov s krajewno skupnostjo. Krajevne skupnosti so postale pri nas nepogrešljiva oblikia samoupravljanja ob-čanow in brez nfti bi bil razvo)j posameznih krajev mnogo manjši in počasnejši. Praksia je pokazala, da so vse akcije, ki so jih organizirale kraje\vne skupnosti s pomočjo krajainov, tudi zelo uspele. Delo krajevnih skupnosti je zelo pestro, ležišče pa je še vedno na komunalni dejavnosti, razrešujejo pa tudi stanovanjska, gospodarska, socialna, zdravstvena, kulturna, vzgojna in druga vprašanja, odvisno od potreb posameznih krajev. Področja dejavnosti krajevnih skupnosti so zelo obširna in pestra, kako pa se uresničujejo, je odvisno od aktivnosti krajanov in njihove pnpravljenosti za razreševanje skupnih potreb kraja. Tudi delegatski sistem v krajevnih skupnosti se uspešno razvija. Mnoge delegacije krajevne skupnosti se kar uspešno povezujejo s skupščinami in sveti krajevnih skupnosti in skupno zavzemajo ustrezna stališča, pa tudi udeležba na sejah zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Mozirje je dokaj dobra (86 %). Seveda pa bomo morali doseči, da bo to postala stalna praksa v vseh krajevnih skupnostih in da bo udeležba na zborih 100%. Uspešnost delovanja krajevnih skupnosti in njihovih delegacij pa je odvisna predvsem od dobnh kadrovskih rešitev, kjer je potrebna pomoč družbenopolitičnih organizacij in tesno sodelovanje s krajevnimi organizacijami socialistične zveze delovnega ljudstva in pa osveščenost občanov, da ni dovolj, če delujejo le v svojih delovnih organizacijah, ampak je dolžnost vseh, da sodeluje tudi v kraju, kjer žive. Krajevne skupnosti so tudi zelo pomembne pri podružabljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar jc pokazala letošnja akcija NNNP, kjer so krajani uspešno in s čutom odgovornosti opravili svoje naloge in je akcija dobro uspela. Lahko rečem, da so krajevne skupnosti v Gornji Savinjski dolini v letu 1979 veliko naredile in predolgo bi bilo, če bi hotela vse to tudi našteti. Seveda pa je še dosti nalog, ki jih bo potrebno opraviti. Programiranje še ni dovolj zaživelo. Ob sestavi programov razvoja krajevnih skupnosti bo potrebno nuditi krajevni skupnosti več strokovne pomoči s strani strokovnih služb občine in samo-UDravnih interesnih skupnosti Plani za obdobje 1981-1985 bodo zajeli gospodarski, socialni in prostorski razvoj krajevnih skupnosti, zato v pripravi predlogov razvoja krajevne skupnosti ne bodo smele stati ob strani in odklanjati bodo morale strokovno nedodelane programe, če ti ne bodo ustrezali prospektivnim potrebam občanov. Ce hočemo, da bodo plani tudi izvedljivi, bo nujno zagotoviti tudi sredstva. Scdanjj sistem fi. nanciranja krajevnih skupnosti ni dovolj trden, pa če.prav imamo sprejet družbeni dogovor o financiranju krajevnih skupnosti. Na dvodnevnem seminarju predsednikov skupščin krajevnih skupnosti, svetov krajevnih skupnosti in predsednikov, SZDL pred dnevi so bile poleg izmenja- ve izkušenj pri delu v krajevnih skupnostih nakazane tudi nadaljnje usmeritve aktivnosti krajevnih skupnosti za prihodnje obdobje. Postavljena je bila tudi želja in zahteva po boljši organiziranosti in tesnejsim sodelovanjem s skupščino občine, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi, da bomo lahko še učinkoviteje razvijali naš delegatski sistem, v katerem ima vsak in vsi skupaj pravico in dolžnost oblikovati take odnose, ki bodo zagotavljali hitrejši gospodarski in družbeni razvoj naše občine. Krajevnim skupnostim v občini Mozirje želim, da bi se njihove želje in zahteve v letu 1980 tudi uresničile, za kar se bomo morali vsi skupaj še bolj potruditi, vsem občanom Gornje Savinjske doline pa želim mnogo uspehov pri delu, kar bo prineslo tudi zadovoljstvo in osebno srečo, IVICA KOZOVINC, predsednica zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Mozirje PROSLAVILI JUBILEJ PARTIJE, SINDIKATOV IN MLADINE V velenjskem Domu kulture je bila včeraj popoldne svečana prireditev ob praznovanju jubilejev naše partije, sindikatov in mladine. Po krajšem kulturnem programu so sprejeli v zvezo komunistov 94 novih članov in na slovesnosti pozdravili tudi predvojne ter medvojne komuniste. Pred tem pa je bila priložnostna svečanost še v avli skupščine občine Velenje, kjer so odprli razstavo z naslovom Razvoj delavskega revolucionarnega gibanja na celjskem območju od začetkov do leta 1941. SEMINAR ZA VODSTVA ZVEZE KOMUNISTOV V petek je bil na Dobrni seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov v Šaleški dolini, na katerem so razpravljali o prihodnjih aktualnih nalogah zveze komunistov v občini Velenje, o katerih so govorili na 13. in 14. seji OK ZK Velenje ter o vlogi in nalogah zveze komunistov pri nadaljnjem uveljavljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Sekretarje so seznanili tudi s sklepi predsedstva ZKJ o idejno političnih opredelitvah ekonomske in socialne politike v letu 1980 ter pregledali uresničevanje smernic predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ o ljudski ob- sčiti. rambi in družbeni samozaščiti. Bolj upoštevati dejanske materialne možnosti Pri načrtovanju prihodnjega razvoja Topolšice je treba upoštevati potrebe širšega območja, cn mpnili plani nrpHwHctwa HI/ Q7ni Unlanla rlo ki l/Or nO ■!>/> I ■ ii >*i • I • __—a. * . ?1 * f I so menili člani predsedstva OK SZDL Velenje, da bi kar najbolj izkoristili naravne danosti tega območja pod Lo mom — Delovnim ljudem kar najbolj potrebno predočiti vzroke, zakaj je potrebno v novč it i dogovarjanje o programih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1980 Zobozdravniki so ustanovili TOZD Kot smo že poročali je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje na zadnji seji. ki je bila 11. decembra, obravnavalo smernice za razvoj zdravstvene službe v prihodnjem sVe,-dnjeročnem obdobju v Šaleški in Gornji Savinjski dolini ter problematiko planiranja in do: govarjanja programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1980. V združenih zdravstvenih organizacijah Velenje, ki povezujejo vso zdravstveno službo v Šaleški in Go rnji Savinjski dolini, so pripravili izhodišča za razvoj zdravstvene službe v občinah Velenje in Moziije v naslednjem petletnem obdobju. Pri pripravi smernic prihodnjega razvoja so še posebej upoštevali specifičnosti populacije obeh občin ter v teh zvezi potrebe in zahteve, sicer pa so podrobno opredelili naloge na področju osnovnega zdravstvenega varsta, bolnišnične, rehabilitacijske in zdraviliške dejavnosti ter zobozdravstvenega varstva. Gradivo o izhodiščih za razvoj zdravstvene službe v občinah Velenje in Mozirje, o katerem bomo še poročali, bodo že v kratkem predložili v obravnavo delavcem v združenem delu, razumljivo s kar najbolj podrobno opredeljenimi medsebojnimi obveznostmi uporabnikov in izvajalcev. Ka/.no je, da bo treba pri odločanju o prihodnjem razvoju zdravstvene službe, kot so poudarili razpravljala na seji predsedstva OK SZDL Velenje, upoštevati dejanske materialne možnosti oziroma pogoje za os-tvaritev želja in ciljev. Pri ocenjevanju načrtov prihodnjega razvoja Topolšice pa bo treba upoštevati potreba širšega območja, predvsem tudi zategadelj, da bi. kolikor je najbolj mogoče, izkoristili naravne danosti tega območja pod Lomom. Zato ne kaže več odlašati z uresničevanje že sprejetih odločitev o razvoju Topolšice, med drugim tudi zato, da bi objekte, ki so tam, bolj izkoristili. Pripraviti pa kaže še študijo o možnostih izkoriščanja termalnega vrelca za ogrevanje prostorov zdravilišča in bolnice ter za pripravo tople vode, prav tako pa tudi za ogrevanje in pripravo tople vode v Topolšici. Ob obravnavi problematiko planiranja in dogovarjanja programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1980 pa so člani predsedstva OK SZDL Velenje poudarili, da je treba kar najbolj podrobno utemeljiti potrebo po vnovičnem dogovarjanju o programih za leto 1980 in pri tem predočiti delovnim ljudem, kjer in za koliko se povečujejo stroški obstoječih programov, katere pa so novosti v programih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi med razpravami o programih samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto bo treba, bolj kot doslej, upoštevati dejanske materialne možnosti, sicer pa v programa na vseh ravneh vgraditi stabilizacijske ukrepe. To je potrebno tudi zategadelj. ker je mogoče ugotavljati, da zda i sprejete stabilizacijske programe v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih nismo uspeli uresničili. (Ma) Že prej več ali manj neprimerno skladišče je zdaj povrh vsega še močno skrčeno Povsem neustrezni prostori V okviru temeljne organizacije Gorenje — Servis in maloprodaja, prodajalna v Nazarjah zelo uspešno posluje — Ogromne težave s prostori in obetavni načrti — Kupci prihajajo od vsepovsod Precej časa in prostora namenjamo nazarskim lesarjem, problemom in uspehom njihovih temeljnih organizacij združenega dela, nekako ob strani pa ostaja manjša organizacijska enota, ki pri svojem delu dosega izredne uspehe, pa ji težav ob tem prav tako ne manjka. To velja za prodajalno temeljne organizacije Servis in maloprodaja v okviru delovne organizacije Gorenje - Promet servis. Do vključitve nazarske lesne industrije v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje so v nazarski prodajalni v pretežni meri prodajali le stavbno pohištvo, s daj pa je v njej kupcem na voljo celotni proizvodni program Gorenja, od izdelkov lesne industrije, izdelkov Tri desetletja uspešnega dela Pred dnevi so v Šmartnem ob Paki svečano proslavili 30-letnico delovanja društva Ljudske tehnike, ki je po dejavnosti in številu članstva med najuspešnejšimi v Sloveniji ,,V današnji dobi je napredek na področju tehnične kulture nadvse pomemben. Človek, ki zna uporabljati tehniko pri delu in v vsakdanjem življenju, postaja pomemben dejavnik napredka. Zato ni mogoče zanikati pomena tehnične kulture, ker je tudi napredek na tem področju v veliko korist delovnim ljudem ter splošnemu napredku še zlasti v naši samoupravni socialistični skupnosti." S temi besedami je začel svoje poročilo o tridesetletnem delu društva Ljudske tehnike Šmartno ob Paki predsednik društva Stane Krev-zel, ko je na jubilejni skupščini pozdravil člane in številne goste, med katerimi so bili tudi predstavniki zveze društev Ljudske tehnike Slovenije, Avto moto zveze Slovenije, republiške medobčinske zveze organizacij za tehnično kulturo, domače krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter mnogi drugi. Na slovesnosti so obudili tridesetletne spomine in spregovorili o opravljenem delu, ki je ime društva in z njim kraja poneslo po vsej domovini. Delovno poročilo so na slovesni skupščini popestrili s filmi, ki so jih člani društva posneli o svoji dejavnosti. Društvo Ljudske tehnike v Šmar- RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV Avlo osnovne šole v Šmartnem ob ftiki so spet preuredili v razstavni prostor, kjer so na ogled likovne stvaritve domačih umetni-kov-kiparja Marjana Dreva ter slikarjev Andreja Krevzla in Petra Ma-tka. Mladi likovni ustvarjalci iz Šmartnega se s svojimi deli pogosto predstavljajo v domačem kraju pa tudi drugod po naši domovini so pripravili že precejšnje število skupinskih in samostojnih razstav. Vsi trije so začeli kot samouki, bogat likovni talent pa sedaj izpopolnjujejo na ljubljaski pedagoški akademiji oziroma akademiji za likovne umetnosti. Šmarški likovniki ki tokrat razstavljajo svoje najnovejše izdelke, deljujejo v domačem kraju kot člani likovne sekcije kulturnega društva Šmartno ob Paki in preko društva ter Zveze kulturnih organizacij občine Velenje tudi v Klubu likovnih ustvarjalcev Velenje. J. K. tnem ob Paki je zrastlo iz Avto moto društva, ki so ga ustanovili leta 1949 in pozneje preimenovali v krožek šoštanjskega društva. Dve leti pozneje je nastal še radio klub, ki jc kmalu prenehel delovati. Leta 1946 pa so organizirali društvo z imenom, ki ga nosi še danes. Društvo jc že takrat igralo pomembno vlogo pri tehničnem izobraževanju ljudi na svojem območju pa tudi v ostalih krajih Šaleške doline ter Spodnji in Gornji Savinjski dolini, kjer so predvajali filme. Kljub težavam z denarnimi sredstvi ki so poglaviten problem društva še danes, so iz leta v leto pestrili in širili svoje dejavnosti ter se pri tem sami nenehno strokovno izobraževali. ft> letu 1961 so začeli urejati svoj dom in ga z velikim lastnim udarniškim deležem uspeli kmalu dokončati. Danes imajo v njem opremljeno učilnico, fotokabinet, modelarsko delavnico, klubski prostor, dve garaži in manjše stanovanje za hišnika. Te prostore pogosto uporabljajo tudi druga krajevna društva in organizacije. Prav tesno sodelovanje z njimi in drugimi dejavniki kraja jc ena temeljnih delovnih značilnosti društva Ljudske tehnike v Šmartnem. Zlasti z osnovno šolo Bratov Letonje se tesno povezujejo in skupaj so ustanovili tudi Klub mladih tehnikov. Danes poteka delo v društvu v avto moto, fotokino, modelarski in raketarski sekciji. Najštevilnejša je avtomoto sekcija, ki šteje preko 200 članov in s komisijami za članstvo, šolstvo, preventivo in vzgojo ter šport deluje kot avtomoto društvo. Ta šola jc doslej vzgojila preko 1 800 voznikov A in B kategorije, v zadnjem času pa njihovo delo ovira premajhno število inštruktorjev. Pripravljali so tudi tečaje za vzdrževanje in opravljanje kmetijske mehanizacije, skrbeli za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter v zadnejm času zelo razvili športno dejavnost. Le kdo ne pozna drznih motoristov prikoličarjev, ki nastopajo za barve društva iz Šmartnega ob Paki na dirkališčih po vsej Jugoslaviji. Posebej uspešno so zaključili letošnjo tekmovalno sezono, saj sta Vlado Goršič in Julijan Slemenšek osvojila naslov državnih prvakov, takoj za njima sta se uvrstila Franc Rogelšek in Drago Tomic, uspešno pa jc nastopal tudi Viktor Cešnovar. Fotografska dejavnost ima v društvu prav tako bogato tradicijo, v zadnjem času pa se ji z vse številnejšimi in kvalitetnejšimi in kvalitetnejši- mi izdelki pridružujejo še kino amaterji. V več kot desetih letih razvijanja svoje dejavnosti, so zavidanja vredne rezultate dosegli tudi rake-tarji, ki so razdeljeni v skupini raketnih modelarjev in amaterjev. S svojimi modeli so bili na različnih nastopih deležni mnogih priznanj. Dolg pa jc tudi seznam pohval, nagrad in priznanj, ki so jih po vsej Sloveniji dobivali modelarji. Ta čas izdelujejo predvsem radijsko vodene modele letal, avtomobilov in čolnov. Za uspešno vsestransko dejavnost jc društvo Ljudske tehnike iz Šmartnega doslej prejelo med drugim tudi Kajuhovo nagrado in več priznanj Zveznega odbora ljudske tehnike ter republiške in občinske zveze za tehnično kulturo. Ob praznovanju tridesetletnice pa so svoja prizadevanja kronali še s srebrno plaketo Borisa Kidriča, ki jim jo je podelil jugoslovanski zvezni odbor za tehnično kulturo ter s priznanjem avtomoto zveze Slovenije. Zlato plaketo zveznega odbora za Ljudsko tehniko pa je za dolgoletno delo na tem področju dobil tudi Stane Krev-zel. Občinska in društvena delovna priznanja so podelili še najzaslužnejšim članom društva in ob proslavljanju pomembnega delovnega jubileja pripravili v prostorih svojega doma tudi zanimovo razstavo, ki prikazuje razvoj društva in njegove dosežke. J. KRAJNC bele tehnike, do kmetijske mehanizacijo in elektronike. Obseg prodaje se je po združitvi z Gorenjem seveda močno povečal. Pred združevanjem so v nazarski prodajalni načrtovali da bodo prodali za 20 milijonov dinarjev izdelkov, sedaj pa že ugotavljajo, da bo vrednost prodaje presegla 50 milijonov. Načrt za prihodnje leto predvideva prodajo v vrednosti 60 milijonov dinaijev. Ta podatek pomeni tudi to, da so po načrtovanem prometu na četrtem mestu med 36 prodajalnami Gorenja po vsej Jugoslaviji. Ob tem tudi poudarjajo, da bi ob razrešenih prostorskih težavah, prodali še za 40 odstotkov več blaga. Prav prostorske težave jih najbolj žulijo. Prostori že prej niso bili ravno najboljši, kolikor toliko urejeno je bilo le skladišče, pa še velikost tega se je s pričetkom novogradnje v proizvodnji ivernih plošč, močno skrčila. Razstaviščnih prostorov skorajda nimajo zato je razumljivo, da vsi njihovi načrti segajo v to smer. V okviru svoje organizacije združenega dela že pripravljajo načrte za gradnjo nove, sodobne trgovine v Nazarjah. Gradnja bo stekla takoj, ko bodo uspeli razrešiti probleme urbanistične narave, brez katerih v Gornji Savinjski dolini vsekakor ne gre. Kljub vsemu predvidevajo, da se bodo v nove prostore preselili že prihodnje leto. Novogradnja je seveda nujna, saj so sedanji prostori več kot neustrezni in odločno premajhni. Nujna je tudi zato, ker se v Nazaijah pojavlja vse več kupcev od vsepovsod. Trenutno jih največ prihaja iz Zagreba in okolice ter iz Kozjanskega, oglašajo se iz vse Slovenije in iz drugih republik, s povzetjem na železnici pa pišiljajo blago neposredno kupcem celo v Makedonijo. Slednje seveda v največji meri velja za stavbeno pohištvo. Znatna prostorska utesnjenost je veijetno tudi vzrok, da kupci iz Gornje Savinjske doline večinoma ne poznajo pestrosti njihove ponudbe. Takšna ugotovitev še posebej velja za kmetijsko mehanizacijo, prodaja katere bi na tem področju morala dobiti večji obseg. Jasno je torej, da so novi skladiščni, razstavni in prodajni prostori za nazarsko trgovino in njen bodoči razvoj odločilnega pomena. Trgovina danes zaposluje 14 delavcev, že do letošnjega aprila pa je odprta od 6. do 18. ure in tudi ta podatek še danes ni znan prav vsem prebivalcem Gornje Savinjske doline. J. P. Pretekli teden so imeli i savinjsko šaleškem zdrav stvenem domu Velenje ra ferendum na katerem so i odločali za novo samo upravno organiziranost Pretekli teden so se zob< zdravstveni delavci Savinji šaleškega doma odločali o fo miranju temeljne organizati zobozdravstvo. Iniciativa o tem je bila p< dana že pred tremi meseci, ti pravili so predlog, ti so ga ne kajkrat obravnavali na zboii delavcev. Delavci v zobozda stvu Gornje Savinjske dolin oziroma k tozdu zobozdravsti za področje obeh občin. Odi čili so se za drugo možnost,s so ugotovili, da bodo imeli uspešno delo na ta način bo| materialne in kadrovske mo nosti. Izid referenduma priča, da) bile predhodne razprave dobi pripravljene, saj se je veči zaposlenih odločila za noi samoupravno organiziranost. V velenjskem zobozdravst« nem domu primanjkuje zoh zdravnikov. Predvidevajo, i bodo zaposlili po novem Id pet novih moči, delali pa bo v šolski ambulanti. Srečujejo se s prostorsko stisko. Zan tega bodo zobotehnični slu ter nekaterim specialistih službam. Ker bodo v časuadi tacije redno delali, prosijo] ciente za razumevanje, če prišlo do kakršnihkoli nevS nosti. Ta mesec je pričela z delu tudi zobna ambulanta v dom Rudarskega šolskega centra Vi lenje, ki pokriva predvsem] trebe doma in šole Veljko V hovič. Zaenkrat je še tudi o prtega tipa. Zobozdravstveni delavci. trudijo, da bi pokrili potn prebivalstva naše občine, pri vsem pa se zavedajo potrebno preventivnega zdravljenja p« šolskih in šolskih otrok. Zan tega bodo v prvi vrsti okrej otroško a bulanto. Seveda« se bodo, sedaj ko so se saa upravno reorganizirali, prši pili tudi k dogovarjanjuzdi ženim delom, da bi tako q znali želje slehernega delan M. ZAK0Š1 50 let čebelarske družine »Mlinšek Letos praznujejo čebelarji ČD „Mlinšek" iz Velenja 50-let-nico delovanja. S pionirskimi začetki čebelarjenja je v Velenju začel delati pokojni učitelj Franc Mlinšek in leta 1928 ustanovi' tudi čebelarsko družino. Vanjo je vključenih kar 52 čebelarjev, ki gospodarijo s 504 panji. Da pa bi velenjski čebelarji prišli iz svoje anonimosti, so si v svojem programu dela za leto 1980, ko bodo razvili tudi društveni prapor, zadali naslednje naloge: Zeleni program -v tem programu morajo povečati število čebeljih družin kar za štirikrat. Zavedajo se, da brez čebel še tako sodobna kmetijska, sadjarska in gozdarska znanja ne morejo nadomestiti čebel pri oplojevanju cvetja. Urediti morajo tudi pašne katastre v naši občini in določi- Otvoritev razstave dr. Avguština Laha Pretekli petek so v galeriji Kulturnega centra „lvan Napotnik" Velenje odprli razstavo slikarskih del dr. Avguština LAHA iz Ljubljane. To je že tretja Lahova samostojna razstava, predstavlja se z 20 akvareli in 1 7 oljnimi slikami, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih. Dr. Avgušin LAH se je rodil leta 1924 v Lenartu v Slovenskih goricah in je že pri sedemnajstih letih sodeloval kot borec v Cankarjevi brigadi. Po vojni se je vključil» gospodarsko planiranje ter kasneje opravljal pedagoški poklic. Ob delu jc diplomiral na Filozofski fakulteti in si pridobil naslov doktorja geografskih znanosti. Bil jc glavni urednik Cankarjev založbe, ter podpredsednik in član izvršnega sveta SR Slovenije. Opravljal jc številne funkcije v domačih in mednarodnih organizacijah, danes pa je redni profesor visoke šole za proučevanje človekovega okolja ter predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja. Napisal je vrsto knjig o Jugoslaviji, Sloveniji in sodo-' bnemu svetu. Ob vsakodnevnem napornem delu se je dr. Lah posvetil slikarskemu hobiju. Njegov slikarski svet je izrazito asociativen in vezan na življenje in okolje s katerim se avtor pokjicno in tudi sicer z vso zavzetostjo srečuje v svojem vsakdnevu. Že zelo zgodaj se jc začel zanimati za umetniško fotografijo, ki ga je pripeljala v tesnejši stik z likovno stjo in spodbudila željo in nujo po likovnem izražanju v smislu klasičnega odsli-kavanja, prenašanja sveta na slikarsko ploskev. Danes pa se Lah izključno posveča slikarstvu. Njegove slike so jasno sporočilo, ki izpričujejo optimizem in predstavljajo zanimiv obet še za naprej. Pokrovitelj Lahove razstave v Velenju je Izvršni svet Skupščine občine Veienje. Ob otvoritvi je imel uvodno besedo umetnostni kritik iti Mirko Juteršek, v kulturnem programu je sodeloval Oktet „Louis Braille" Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije pod umetniškim vodstvom prof. Slavka Mihelčiča. Razstava dr. Avguštinw Laha v Velenju bo odprta do 31. januarja 1980. ti mesto za nove čebelnjake. Organizirati morajo stroki na predavanja in zdravstvi preglede čebeljih družin, da obnovijo zdravi čebelji zan Njihova velika želja je, da v lastnih čebeljih vrstah povtl U mladi rod. Za čebeljaiji želijo navdušiti tudi najmla Na osnovni šoli Plešivec ion čebelarski krožek, kjer predi jo člani čebelarske dnii Mlinšek iz Velenja .. Sredi februaija prihod« leta bodo razvili tudi svoj | por. Imenovali so odbor za| pravo praznovanja, izdali pi tudi kolekcijo značk. Upajo, bo njihov petdesetletni jub proslavila tudi občinska ii larska zveza. Številka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 Usklajeno reševanje gospodarskih vprašanj Marca letos je bila ustanovljena Savinjsko šaleška gospodarska zbornica — O opravljenem delu in načrtih je za Naš čas pripovedoval njen predsednik Slavko Geratič Ustanovitev Savinjsko šaleške gospodarske zbornice je bil nedvomno pomemben korak pri prizadevanjih za povezano h usklajeno razreševanje vprašanj, ki se dan ža dnem rojevajo »gospodarstvu tega področja. Z iztekajočim se letom mineva tudi prvo leto delovanja zbornice, ki smo jo ustanovili 2. narca letos, zato je ocena njenega dela ta čas še posebej iktualna. Na nekaj vprašanj, ki jih običajno zastavljamo ob Loncu leta, ko rišemo obračun-ke črte pod opravljeno delo in lačrtujemo za leto naprej, nam e odgovoril predsednik Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Slavko Geratič. Katere osnovne delovne usmeritve so bile zapisane v delovni program Savinjsko šale-ike gospodarske zbornice ob ljeni ustanovitvi? Osnovne cilje našega delovanja je mogoče strniti v več sestavin. Ena prvih usmeritev je gotovo priprava, spremljanje in zvajanje družbenih planov oblin Velenje in Mozirje. Zelo ;onkretna naloga je tudi spod-mjanje boljše organiziranosti, ičinkovitosti in strukture raz-'oja gospodarstva na našem »bmočju. Naše delo se kaže irav tako v dogovarjanju o azvoju gospodarstva, pri čemer ahko naredimo največ. Trudimo se organizirati vse aktivnosti za strokovno pomoč pri reševanju gospodarske problematike taših občin. Prav tako je naša ialoga, da predlagamo ukrepe hitrejši razvoj drobnega pspodarstva, ki je za našo dejavnost zelo zanimivo po-" očje. Nenazadnje se naše delo e še v aktivnosti in skrbi za obraževanje kadrov. Tako o na primer uspeli, da se cela sta naših ljudi ob delu oziro-ia sproti informira o gospodarskih in strokovno političnih tokovih na naši posebni šoli ospodarske zbornice v Škofji x)ki. Tu smo že dosegli zavidljive rezultate, o čemer pričajo tudi mnenja slušateljev. V naših akcijah nikoli ne zanemar-amo tudi sodelovanja v pripra-rah za splošni ljudski odpor, iicer pa mislim, da za dejavnost cot jo opravljamo, take šablone ' io osnova dela ampak je vse t sem navedel le nekak lošen cilj. Položaj zbornice d gospodarstvom in družbe- J" o političnimi organizacijami :r celotnim samoupravnim sistemom v obeh občinah pravza- Erav ni zavidljiv, trudimo pa se, a bi na področju povezave in skupnega dogovarjanja naredili največ, kar je mogoče." Kako pa z vidika doseganja osnovnih delovnih ciljev in dejavnosti zbornice nasploh ocenjujete njeno delo v tem letu? Katera so bila tista vprašanja, ki ste jim namenjali največ pozornosti? ! „Vemoi, da so v središču pozornosti gospodarstva pa tudi družbenopolitičnih, samoupravnih, delegatskih, skupščinskih in drugih procesov tiste organizacije zdlniženega dela, ki ne poslujejo rentabilno in o tem je tdi zbornica veliko razpravlja-Tako smo na primer reševali irprašanje položaja Tovarne usnja Sošitanj. Prepričani smo, da rešitve obstajajo, vendar se moramo skupaj dogovoriti, kako ukrepati, da bi to delovno organizaciijo priključili tistim, Id uspešnio poslujejo. Reševali mo tudi jprobiematiko Gorenja i zvezi z rezultati prvega polletja le:tos. Prav tako smo na Beh ravineh stali ob strani prizadevamjem tega kolektiva, la se raizreši vprašanje cen. Nadalje trudi položaj v gostin-Itvu in tuirizmu ni tak, da bi z kjim lahkco bili v celoti zadovoljni. Mii se trudimo, da bi >rišlo do dogovora, na osnovi katerega bi organizirali močno ustanovo za to področje, kajti le v združevanju vseh, ki pri tem sodelujejo, vidimo ureditev odnosov znotraj gostinstva in turizma. Ti procesi že tečejo in prepričani smo, da bodo privedli do željenih rezultatov združenega gostinstva in turizma v naših dveh občinah. V letošnjem letu smo vzpostavili tudi stalne oblike dogovarjanja s celjsko in koroško medobčinsko gospodarsko zbornico. To celotno področje ima toliko skupnega, da bi omejevanje funkcije in dela ene od zbornic povzročalo nasprotne učinke, kot si jih želimo. Veliko je skupnih dogovorov, tako da akcije potekajo sinhronizirano, kolikor je Seveda to mogoče. Treba je razumeti, da v teh nekaj mesecih še nismo mogli popolnoma utrditi sistema takega dogovarjanja, vsi pa se trudimo v tej smeri. Obstoj in delo medobčinske gospodarske zbornice pa ima še dodatno vrednost v skupnem dogovarjanju vseh medobčinskih zbornic, kar je že ustaljena oblika sodelovanja z mesečnimi sestanki v gospodarski zbornici Slovenije. To pa pomeni dogovarjanje o vključevanju v gospodarsko problematiko celotnega slovenskega območja, kar nam daje večje možnosti seznanjanja o dogodkih pri nas. To hkrati predstavlja tudi začetek nekega dela, ki bi omogočilo kompleksno dogovarjanje v celotnem slovenskem gospodarstvu." Iz vsega tega izhajajo tudi naloge, pred katerimi stojite ob vstopu v novo leto. Katera so tista področja dela. ki bodo stopala v ospredju vaših prizadevanj? ,.Program našega dela za leto i 980 je sicer zelo obsežen, zato se bomo trudili v kar največ vprašanjih uspešno posredovati. Predvsem pa se bomo morali osredotočiti na kritične točke. Mislimo, da je primarnega značaja še vedno yprašanje srednjeročnih razvojnih usmeritev. Tu se moramo usmeriti v tiste programe, kjer nam srednjeročni plani občin narekujejo večjo dejavnost, moramo sodelovati z njimi in jih podpreti. Takšno vprašanje je na primer srednjeročni razvoj in delna prestruk-turiranost proizvodnje v Gorenju. Reševali bomo tudi energetske probleme, vprašanje predelave lesa in vsega drugega, kar sodi na to področje. Mislimo, da so to primarni cilji razvoja gospodarstva, da pa je cela vrsta drobnih tekočih problemov in tudi manjših organizacij združenega dela, ki bi sicer lahko z dobro pomočjo in večjo širino svojega nastopa lahko več pomenile oziroma ,več sovlagale v skupne napore razvoja našega področja. Izvajanje družbenega plana obeh občin, pomoč in usmerjanje je prav tako ena naših poglavitnih nalog. Med tekočimi problemi se bomo morali pogovoriti tudi o prostorskem planiranju. Zunanja trgovinska menjava ostaja še vedno poglaviten cilj gospodarstva, predvsem na področjih, kjer Slovenija vidi direktne interese in tudi na področjih, kjer se lanko čemer imamo vsem obmejna varstvo okolja sion vec, pri v mislih pred-področja. Tudi smo zapisali v naš program in to naj ne bi bila samo fraza. Z industrializacijo naših občin ne smemo pozabiti na dobro in učinkovito gospodarjenje v industrijsko razvitih obratih ob stalni skrbi za naše okolje. Prav tako bomo nadaljevali z izhodišči, ki smo jih postavili na področju turizma in gostinstva in poskrbeli za močnejši položaj organizacije združenega gostinstva in turizma. To so sedaj še priprave, računamo pa, da bo leto 1980 prineslo dokončno dogovore v zvezi s tem. Naslednje je vprašanje drobnega gospodarstva, ki se še vedno omenja preveč le v aktih. Era in še marsikdo bodo pri tem morali več storiti, zlasti za boljšo organiziranost drobnega gospodarstva, kredite, sovla-ganje in podobno. Poleg tega je tu še pereča kmetijska problematika. Med drugim bi zbornica rada uredila tudi svoje poslovne prostore, osnovna naloga članov izvršilnega odbora pa je aktiviranje vseh odborov in komisij, ki jih letos zaradi obilice dela pri začetkih opravljanja naše funkcije, nismo mogli oživeti. S tem bomo naši dejavnosti zagotovili tudi širši družbeni pomen. V teh komisijah in odborih so strokovnjaki s področja gospodarstva, katerih delo bo nedvomno veliko pomenilo pri odločanju in dogovarjanju v našem gospodarstvu." J. KRAJNC Z izgradnjo novih prostorov za oplemenitenje in predelavo ivemih plošč se nazarski lesni industriji obetajo boljši časi Smeli načrti lesarjev Delovna organizacija Gorenje - Lesna industrija GLIN Nazarje je letos dosegla zavidljive rezultate — Za sedanje obdobje je značilna obilna investicijska dejavnost — Trikrat večji izvoz v letu 1980 Nadoknadili bodo zamujeno Ljubenski kovinarji v devetmesečnem obdobju niso v celoti uresničili predvidenih nalog - Preveč zunanjih in tudi notranjih ovir — Do konca leta bodo napeli vse moči — Novi proizvodni prostori V temeljeni organizaciji združenega dela ravenske Železarne Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji so si v načrtu za letošnje leto zastavili cilj, da bodo naredili izdelkov za 71.100.000 dinarjev. V februarju so načrtovano vrednost še povečali, ker so pričakovali večje stroške, kot so jih prvotno predvidevali. Pri oceni gospodarskih gibanj po devetmesečnem obdobju se je pokazalo, da je vrednost proizvodnje za načrtovano zaostajala za 6 milijonov dinarjev, plačani celotni prihodek pa za skoraj deset. Za zaostajanje je več vzrokov, zunanjih in notranjih. Med zunanjimi je vsekakor na prvem mestu dejstvo, da jim je IMR Rakovica odpovedala znatne količine zobatih vencev, precejšen izpad je nastal tudi zaradi nižjih naročil kupcev zvarjencev za kmetijsko opremo, zelo so jih ovirale kasnitve del pri kooperantih, pa tudi nazarski lesarji so močno zaostali za dogovoijenimi količinami rolet-nih okvirjev. Seveda ob vsem tem ne zanikajo vpliva notranjih razlogov. Priliv delovne sile je zelo neenakomeren zato porast števila zaposlenih zaostaja za predvidenim, niso uspeli pridobiti novih delavcev za tehnološka in pripravljalna opravila, zaradi česar ,.iso izboljšali priprave proizvodnje niti pravočasno uvesti novih izdelkov, ki bi nadomestili izpad. Precej so na tekoče delo vplivala tudi dela pri izgradnji novih proizvodnih prostorov, saj so v precejšni meri motila običajni delovni vsakdanjik. Kot običajno so tudi v tem obdobju močno porasli stroški, ta porast pa je še zlasti zaskrbljujoč pri porabljenem materialu, gorivu in mazivih ter pri zakonskih in pogodbenih obveznostih. Jasno je torej, da bodo morali pri razreševanju problemov na področju pridobivanja celotnega prihodka izkoristiti vse možne rezerve pri zmanjševanju stroškov. Po devetmesečnem obdobju tako zaostajajo nad načrtovanim dohodkom za 12 odstotkov, po fakturirani realizaciji za 6, po pokritju vseh obveznosti pa jim je ostalo za 16 odstotkov manj čistega dohodka, kot so predvidevali. Ob vsem tem je jasno, da bodo do konca tega leta skušali nadoknaditi večino zaostanka v celotnem prihodkdku. Temu primerno so si zadali tudi naloge v mesečnih načrtih za zadnje četrtletje. Nalog ne manjka tudi v letnem načrtu za prihodnje leto. Zagotoviti bodo skušali enotno politiko delovne organizacije, v večji meri izkoristiti delovni čas ter zmogljivosti in povečati proizvodnjo novih izdelkov. Med slednje sodijo kolesni stavki, transportni trakovi za stiskalnice in proizvod nja nožev za kmetijske stroje. Ce bodo želeli vse to uresničiti bodo morali povečati izplen materiala, povečati produktivnost na strojnih delih za bagre, zmanjšati zastoje pri kooperantih in v pripravi dela, dvigniti raven opreativnega načrtovanja proizvodnje in seveda kakovosti izdelkov. t Ne smemo pozabiti izdatnih nalog, ki jih čakajo pri dokončanju nove naložbe. Proizvodja v novih prostorih bo, ob uspešni razrešitvi uvoznih težav, v celoti stekla do konca prihodnjega leta. Pomen te velike naložbe je zlasti v izboljšanju delovnih pogojev, spremenili pa bodo tudi strukturo proizvodnje in tako prešli na mehansko ter kapitalno intenzivno proizvodnjo. V načrtu za prihodnje letoso zapisali, da bodo dosegli za 95 milijonov dinarjev realizacije in ob izboljšani kakovosti izdelkov ustvarili 45 milijonov dinarjev dohodka. J. PLEŠNIK V organizaciji združenega dela Gorenje — Lesna industrija GLIN Nazarje so v letošnjem devetmesečnem obdobju dosegli zadovoljive poslovne rezultate. Količinsko proizvodnih predvidevanj sicer niso v celoti uresničili kljub temu je v največji meri pripomogla ureditev problema nadomestil za temeljno organizacijo Iverna, svoj delež je primaknila še višja proizvodnja oplemenitenih iver-nih plošč, pa dohodkovno ugodnejši izbor sortimentov v žagarstvu in višja raven finaliza-cije v proizvodnji stavbnega pohištva. Ob tem v vseh temeljnih organizacijah ugotavljajo, da Povečali bodo proizvodnjo na tujem trgu Vegrad kljub težavam uspešen — Razvojne usmeritve za prihodnje leto Na podlagi devetmesečnih poslovnih rezultatov ugotavljajo v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje, da so načrt za to obdobje izpolnili, kot vse kaže bodo izpolnili tudi letni načrt. Seveda so se srečevali pri tem z mnogimi težavami. Treba je omeniti, da ž gradnjo nekaterih objektov niso pričeli tako, kot je bilo predvidena Letošnje leto svojih zmogljivosti niso večali, tudi za prihodnje leto ne predvidevajo dodatnega zaposlovanja. Letni načrt so izpolnili tudi zaradi velikega angažiranja pri izvajanju investicijskih del v tujini. To je prispevalo k temu levji delež. Uspešen pa je bil tudi industrijski program Vemont Z velikimi težavami so se srečevali pri stanovanjski gradnji, katera ni stekla tako, kot je bilo načrtovana Za naslednje leto predvidevajo indeks povečanja obsega dela za 118. Načrtujejo stagnacijo pri zaposlovanju, povečali pa bodo število zaposlenih v sektorju inozemstvu. Temu primemo pa se bo na zunanjem trgu povečal tudi obseg del. Za naslednje srednjeročno ob- dobje predvidevajo v vseh temeljnih organizacij Vegrad večjo angažiranost na zunanjem trgu. Pred dnevi so se na referendumu odločali o vključitvi v poslovno skupnost Rudis s katero že nakaj let uspešno sodeljujeja Pri programu Dan 101 se še vedno srečujejo z razvojnimi težavami, vendar pa so se_ že dokopali do nekaterih izkušenj. Nekaj objektov so že uspešno zaključili. Z delom je bil investitor zadovoljen, gradnja pa je bila tudi ekonomsko upravičena. Tudi za ta program načrtujejo izvoz. Dogovarjajo se s Poljaki za izgradnjo treh hotelov. Težave nastopijo predvsem pri kreditiranju. Letošnje poslovno leto je torej gradbeno industrijsko podjetje kljub mnogim težavam, ki so letos pestile vsa gradbena podjetja, zaključilo pozitivna Razvojne usmeritve za prihodnje leto ter za naslednje srednjeročno obdobje pa bodo prav gotovo prinesle tej delovni organizaciji še boljše rezultate. MIRA ZAKOŠEK Največ težav je bilo na področju stanovanjske izgradnje količinsko zaostajanje izvira iz težav na področju oskrbe s surovinami in drugim materialom. V žagarstvu jim je primanjkovalo hlodovine, v tovarni ivemih plošč lepila, v proizvodnji stavbnega pohištva pa primernega žaganega lesa in občasno tudi okovja. V Nazarjah se zavedajo, da se stanje tudi v bodoče ne bo bistveno popravilo, saj je ponudba na domačem tržišču nepopolna, možnosti uvoza pa so omejene. Zaradi tega v Nazarjah poudarjajo pomen temeljitejšega sodelovanja z organizacijo združenega dela Promet Servis, saj bi na ta način uspeli odpraviti probleme pri pravočasnosti naročil, ostale pa bi skušali zmanjšati na najmanjšo možno mero. Skupno vrednost proizvodnje so glede na načrtwane prodajne cene dosegli 93,2 odstotno, glede na dosežene pa je ta vrednost presegla 102 odstotka. V drugem polletju se je izboljšalo stanje tudi na področju izvoza, vendar predvidevanja vrednostno kljub tem dosegajo le 82 odstotno in nekoliko zaostajajo tudi za izvozom v enakem lanskem obdobju. Pregled pomembnejših pokazateljev pove, da so rezultati resnično zadovoljivi, vendar se v GLIN-u zavedajo, da jim je k temu precej pripomogla konjunktura na tržišču, saj so zaloge gotwih izdelkov resnično neznatne. Do konca letošnjega leta bodo zato vse napore namenili čim boljšemu doseganju količinskih načrtov, predvsem pa seveda v uresničitev predvidevanj na izvoznem področju. Za letošnje leto so značilna tudi izdatna investicijska vlaganja, predvsem v posodobitev žagarske proizvodnje in v oplemenitenje ter predelavo ivemih " plošč. Vrednost naložbe presega 200 milijonov dinarjev, končana pa bodo v začetku prihodnjega leta. Naloge za leto 1980 so zato še toliko večje. Izvoz nameravajo povečati za trikrat, velike načrte pa imajo tudi v proizvodnji, saj nameravajo povečati celotni prihodek od 700 milijonov na milijardo in 80 milijonov dinarjev. J. P. 4rč Številka 49/50 (511-512) - 25. decembra H Stanovanjska skupnost ob prehodu v leto 1981 Predsednik skupščine samoupravna interesru stanovanjske skupnosti JANKO MEH je takole ocenil delo te skuonosl v letu 1979 Kdaj bomo lahko zagotovili vsem otrokom mesto v vrtcu? V otroškem varstvu nastopile težave V zadnjih letih je dosegla samoupravna interesna skupnost otroškega varstva lepa rezultate, letos pa so se prvič srečali s težavami — Vzgojno varstvena zavoda Velenje in Šoštanj imata izgubo Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva Velenje je dosegala vsa pretekla leta lepe uspehe. Vrtci,"ki so jih gradili s sredstvi, zbranimi po stopnji iz bruto osebnega dohodka zaposlenih ter s sredstvi, ki jih mestne krajevne skupnosti združujejo namensko za vrtce, so nenehno rastli. Število mest v vzgojno varstvenih zavodih se je naglo povečalo. Žal pa odstotek zajetja otrok v zadnjem srednjeročnem obdobju ni rasel tako hitro, kot smo predvidevali. Mesto Velenje se je v tem obdobju povečalo. Povečalo pa se je tudi število predšolskih otrok, ki bi radi obiskovali vrtce. Letos se je samoupravna interesna skupnost otroškega varstva srečala še z eno težavo. Velenjski in šoštanjski vzgojno varstveni zavod končujeta poslovno leto z izgubo, ki jo bo potrebno pokriti. Do tega je prišlo zaradi nepravočasnega dviga ekonomske cene. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva zato nima sredstev. Zaradi tega so se dogovarjali, da bi posegli v presežke te samoupravne skupnosti. Tudi na področju investicijskega programa letos niso dosegli tako lepih uspehov, kot v preteklih letih. Gradnja jasli in vrtca v Šoštanju kasni, precej pa se je podražila tudi investicijska vrednost. Tako bo sredstev dovolj samo za ta dva objekta, vrtec v Šmartnem ter sofinanciranje enega oddelka otroškega varstva v Šentilju, pa bodo morali prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Preglejmo, kaj vse so v tem srednjeročnem obdobju zgradili! Vrtec Jakec v Pesju, enoto Polonce, enoto Cicibana v bloku, Tinkaro, vrtce Jurček, Rožle, Ciciban, Konovo ter enoto v Topolšici. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bo imela materialnih možnosti, da bi se tudi tako uspešno razvijala. Stopnja zbiranja se za prihodnje leto znižuje od 1,49 na 1,02, ker se znižuje postavka namenjena za investicije. K>ve-dati pa je potrebno, da bo imela naša občina ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja v vzgojno varstvenih zavodih manjši odstotek otrok, kot je republiško povprečje. M. ZAKOŠEK. Za nami je še eno od manj uspešnih let tekočega srednjeročnega plana. Žal tudi letos ne bodo izpolnjena načrtovanja, še manj pa potrebe in želje na področju stanovanjske izgradnje. Ali si zastavljamo načrte ki nimajo realne podlage ali pa so naše sposobnosti in možnosti premajhne za njihovo uresničitev? Gotovo oboje. Kljub temu, da je število zgrajenih stanovanj v letu 1979 nizko, pa ni vzroka, da bi leto, ki se izteka, šteli za docela neuspešno na področju stanovanjske izgradnje. V letu 1979 se je začela izgradnja izredno zahtevne soseske šalek II, ki bi naj predstavljala novo središče Velenja. Začetek gradnje sicer ni stekel s polno močjo, ker zanjo nismo bili v celoti pripravljeni. Kljub temu pa so prvi objekti že v izgradnji in lahko izgradnjo v prihodnjem letu zastavimo z znatno večjo močjo. Zelo razgibano je bilo leto 1979 pri oblikovanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Na vseh ravneh so tekle razprave o novih odnosih, ki naj bi stanovanjsko gospodarstvo uskladili z dogajanji v širši družbi in postavili celoten sistem na nove temelje. Razprava je dosegla višek z o bravnavo stanovanjske problematike v občinski in v republiški skupščini. In kakšne naloge nas čakajo na tem področju v letu 1980? O tem bo tekla beseda na skupščini Samoupravne interesne skupnosti v januarju. Pred nami so tri glavne naloge: - zgraditi v letu 1980 čim več stanovanj (okoli 600 novih stanovanj), V letu, ki se izteka, smo skupaj z vsemi našimi delovnimi ljudmi in občani uresničili pomembne naloge pri uresničevanju programa nadaljnjega razvoja naše občine in vse naše samoupravne socialistične skupnosti. I/ letu 1980 želimo vsem našim delovnim ljudem in občanom novih delovnih uspehov in osebne sreče! Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca ZK Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje K • (KV* * • - „ t , pi, a '■^SiiSM R — nadaljevati z uveljavljanjem samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, — izdelati srednjeročni plan stanovanjske gradnje za obdobje 1981 - 1985. Ni dvoma, da lahko te glavne naloge uspešno izpolnimo, če bomo usklajeno delovali, in če bomo vsi skupaj pokazali znatno večjo prizadevnost za spoštovanje in izpolnjevanje dogo- vorjenih obvez. Ob koncu želim vsem dejš nikom stanovanjske izgradnje i) vsem občanom Velenja sreča in uspešno leto 1980. Otrokom ne posvečamo dovolj pozornost Predavanje o zdravi prehrani za starše ni zanimivo, kljub temu, da ugotavljajo da velil odstotek otrok ni pravilno hranjen Otrokom posvečamo vse več pozornosti. Trudimo se, da bi jim nudili kar najboljše možnosti za njihov nemoten telesni in duševni razvoj. To še zlasti poudarjamo v letošnjem mednarodnem letu otroka, ko si na vseh področjih, kjer delajo z otroki, zastavljajo akcijske programe. Zdrava prehrana je za pravilen razvoj otroka nadvse pomembna. O tem veliko beremo, slišimo na radiu in televiziji, pa vendar temu vprašanju ne posvečamo dovolj pozornosti. Velenjski vzggojno varstveni zavod je v sodelovanju z dispanzerjem za predšolske otroke nedavno organiziral za starše predavanje o zdravi prehrani. Ugotavljajo namreč, da je izredno veliko otrok, ki obiskujejo dispanzer za predšolske otroke nepravilno hranjenih in pogosto je prav to vzrok za obolevanje. Mnogo bolezni je torej mogoče pozdra- viti oziroma preprečiti s pravilno prehrano. Na predavanju so govorili tudi o tem, kako odpravljati motnje pri prebavi. Dr. Kunej, ki je pripravil predavanje, pa je bil pripravljen odgovarjati tudi na vprašanja staršev. Predavanje ni uspelo. Toda za to niso krivi organizatorji. Predavanje je bilo dobro pripravljeno, vendar pa za starše tema sploh ni bila zanimiva. Menili so, da o tem vse vedo, da nimajo kaj novega izvedeti. Morda pa je bilo vse drugo bolj pomembno, kot predavanje o prehrani. Veliko vabljenih je predavanje ignoriralo. Udeležilo se ga je le deset odstotkov vabljenih staršev. Zastavlja se vprašanje, ali so otroci resnično tako zelo nepomembni? Na vseh področjih, kjer organizirajo kaj zanje, beležijo neuspehe. Kot so povedali v dispanzerju za predšolske otroke, so vedno večji problem tudi preventivna cepljenja. Tm starši vedno bolj ignorirajo i pripeljejo otroka šele po vei kratnem vabljenju. To pa taji veliko dela zdravstvenih dela nih organizacij. Kako torej pomagati oti kom, če starši odklanjajo moč? Pa imate to pravia dragi starši? Menite, da preprečujete akcije, ki jih dn ba organizira za vaše otroke, $ njihov boljši in uspešnejši voj. Na vsakem koraku pouda: te, koliko storite za svoje) otroka. Žal pa so vseprevečk to le besede, pri dejanjih pai vedno ustavi. Za otroke im| premalo časa. Mnogo važi šega dela vas čaka na vs' koraku, pa čeprav se zaved da to ni prav. Kdaj boste ula pali drugače? Ali pa bfj otroke prepustili, da sami« ščajo? ! M. ZA KOŠ SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZDORNICA VELENJE želi vsem ustanoviteljem ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Veienje in Mozirje tudi v novem latu 1980 veliko sreče in delovnih uspehov! Vsem občanom in delovnim ljudem v občini Mozirje iskreno čestitamo za novo leto 1980 in jim želimo novih delovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine) Mozirje Občinska konferenca ZKS Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje Vzgojno izobraževalni zavod Velenje Ob novem letu vam želimo veliko osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov pri skupnih prizadevanjih za srečne dneve našega mladega rodu. Učenci in delavci — TOZD osnovna — TOZD osnovna — TOZD osnovna — TOZD osnovna — TOZD osnovna — TOZD osnovna — TOZD osnovna — TOZD osnovna Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje 1 šola Anton Aškerc, Velenje šola Biba Roecke, Šoštanj šola Bratov Letonje, Šmartno ob Paki šola Gustav Šilih, Velenje šola Karel Destovnik - Kajuh, Šoštanj šola Miha Pintar - Toledo, Velenje šola Veljko Vlahovič, Velenje šola XIV. divizije, Velenje kolektivnim in odgovornim delom do uspehov Isnovna organizacija Zveze sindikatov Slovenije učinkovito vsestransko dejavnost prislužila Zlati Med petimi organizacijami zdru-dela in šestdesetimi sindikal-li delavci, ki so na slovesnosti v ljani pred nedavnim prejeli Zla-znak Zveze sindikatov Slovenije, demo tudi imena treh dobitnikov občine Velenje. Letos so si to oko priznanje zaslužili osnovna lanizacija Zveze sindikatov Slove-! Gorenje tozd Štedilniki Velenje večletno zgledno, učinkovito in Ipredno politično delovanje pri esničevanju neposrednih interesov instva, upoštevaje skupne, dolgo-Sne in celovite interese delavskega Beda ter Adolf Brložnik iz Velen-in Franc Šmon iz Zavodenj za lesničevanje delavskih interesov z ilgoletnim delovanjem v sindikalni ianizaciji in za pomembne uspehe njeni razredni naravnanosti, uvel-ljanju ter razvoju, kot je v obraz-itvi zapisal predlagatelj. Pri ocenjevanju učinkovitosti de-ranja osnovnih sindikalnih organi-ij v naši dolini smo v zadnjem m večkrat slišali za zgledno sindi-no aktivnost v temeljni organiza-' Štedilniki Tovarne gospodinjske reme Gorenje iz Velenja, pa naj je ' za mobilno povezovanje z drugi-za vključevanje v razreševanje »kutalnejših gospodarskih proble-v, prizadevanja za doseganje čim- tozd Štedilniki TGO Gorenje si je za znak ZSS - Obdržati dosaženo raven Jože Verdev Vinko Herodež iflših proizvodnih rezultatov, skrb izboljšanje organizacije proizvod-e, za spodbujanje inventivne javnosti, za vzpostavljanje ucinko-ih informacijskih tokov, za var-io pravic delavcev, za organiziran-lelaeacijskega in kulturnega udej-pvanja delavcev ter druge različne fivnosti. „To izjemno priznanje smo si llužili z vestnim in zagnanim dela na gospodarskem in družbeno jttičnem področju delovanja naše lovne organizacije. Prepričani jO, da je bil sindikat prisoten pri sh akcijah, ki so tozd Štedilniki Ipeljale na tako raven, kot jo otavljamo danes. Priznanje nam lati seveda pomeni veliko moral zadoščenje za dosedanje delo in lenem spodbudo za bodoče delo. I smemo ostati pri tem, kar smo segli, ampak moramo dati od sebe več, da bomo tudi z bodočim >m upravičili to priznanje", so v enu sodelavcev pojasnili pred-lnik osniovne organizacije ZSS :d Štedilniki Vinko Herodež, nje-I namestnik Jože Verdev, pred- sednik komisije za samoupravljanje Ivan Sotošek, predsednik komisije za delovne in živlenjske razmere Branko Amon ter predsednik komisije za šport in rekreacijo Branko Mešter, ko so razmišljali o delu njihove sindikalne organizacije. Le-ta šteje blizu 660 članov, ki delujejo v 13 sindikalnih skupinah. Štirinajsto ustanavljajo prav sedaj, ko se pripravljajo na volilne konference, ki bodo pomenile tudi začetek uvajanja kolektivnega voden- Ja .Taka organizacijska sestava se je v dosedanji praksi pokazala za učinkovito, zato bodo v prihodnje največ skrbi namenjali vsebinskemu izpopolnjevanju. ,,Pri svojem delu ne moremo biti nikoli popolni," pravijo, „drži pa, da smo veliko naredili, o čemer lahko marsikaj pove sleherni naš delavec. Vsi se obnašamo nadvse odgovorno, kar je rezultat zavestnega dela ne slučajnosti." To trditev najbolje podkrepljujejo rezultati prizadevanj za izboljšanje proizvodnih dosežkov. Po prvih treh mesecih letos so namreč ugotavljali poslo- Bnanko Mešter Branko Amon vanje z izgubo, zato so temu problemu posvetili vso pozornost. Že po polletju so ugotovili ostanek dohodka, ki bi bil lahko še večji, če se v skladiščih ne bi ustvarile prevelike zaloge. Skladno s splošnimi gospodarskimi usmeritvami 90 se nato lotili akcije „Vse za izvoz". Pred dnevi so izdelali 315.000 štedilnikov, kolikor je predvideval letni načrt, dosegli pa so tudi dnevni proizvodni rekord s 1566 štedilniki. Vse, kar bodo izdelali v decembru, bo romalo v izvoz, to pa pomeni blizu 30.000 štedilnikov. Precejšen del proizvodnje v prejšnjih mesecih so prav tako namenili kupcem onstran naših meja. Ob vsem tem pa dnevno preskakujejo tudi številne zapreke, kot so neusklajene cene reprodukcijskega materiala, pomanjkanje delavcev ipd. Sledeč resolu-cijsicim dogovorom zmanjšujejo zaposlovanje in z notranjimi ukrepi dvigajo produktivnost. Sproti spremljajo delovne dosežke, jih primerjajo z drugimi, kontrolirajo gibanje stroškov, organizirali so nadzor bolniškega staleža itd. Z vsemi temi in podobnimi stabilizacijskimi ukrepi so letos uspeli doseči za blizu 20 odstotkov boljše rezultate kot lani, pri tem pa je izjemno pomembno vlogo odigrala prav osnovna organizacija Zveze sindikatov. In kar je prav tako pomembno, znotraj temeljne organizacije so zavladali pristni sodelavski odnosi, ki so k temu pripomogli. Po letu 1976 so zabredli v krizo odnosov in proizvodnje, ki p so jo z organizacijskimi spremembami kmalu uspeli prebroditi. Že v naslednjem letu so izpolnili planske naloge in vsebolj poglabljali samoupravne odnose. ,,Nalog na tem področju je še veliko," ocenjujejo člani sindikata v tozd Štedilniki. „Doseči moramo stalno mobilnost naših najodgovornejših članov in zlasti izpopolniti sistem informiranja, ki je še kako pomemben. V stari organizaciji to ni bilo mogoče, z ustanavljanjem manjših sindikalnih skupin, pa je to mnogo lažje." Ugotavljajo, da so bili uspešni tudi pri dvigovanju kakovostne ravni delovnih in življenskih razmer delavcev, saj so tovrstnim vprašanjem Ivan Sotošek sproti iskali odgovore. Predvsem so skrbeli za stanovanjsko problematiko in pri tem rešili večino primerov. Ko so sproti ocenjevali področje samoupravnih odnosov in učinkovitosti delegatskih razmerij, so oblikovali tudi nekatere naloge, ki stojijo pred njimi. Gre predvsem za organiziranje boljšega informiranja, dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, iskanje novih meril za kvalitetno normo, organiziranje boljšega nagrajevanje po delu, nadaljevanje prakse za*kljucnih planov, volitve v delavski svet in podobno. Ugotavljajo, da bodo morali poskrbeti še za boljše povezovanje vseh subjektivnih sil in ob tem še bolj spodbuditi delo zlasti osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. V prihodnjem letu bi radi ukinili tudi nočno delo žensk in tej želji prilagajajo tudi proizvodne plane, da bi zlasti težja ženska delovna mesta čimbolj posodobili. Ce k temu dodamo še aktivno sodelovanje pri utrjevanju in razvijanju koncepta ljudske obrambe in družbene samozaščite, nenehno skrb za strokovno izobraževanje delavcev in še druge aktivnosti potem je predstava o pestrosti delovanja osnovne organizacije ZSS tozd Štedilniki še popolnejša. Med dejavnosti, ki so se v zadnjem času najbolj razcvetele pa sami uvrščajo tudi kulturo in šport. Z redno rekreacijsko vadbo se vsak teden ukvarja skoraj sedemdeset njihovih delavcev, prav tako pa so njihove športne ekipe stalen gost najrazličenjših prireditev in tekmovanj. Tehnološki postopek jim omogoča tudi organizacijo tako imenovanih aktivnih mikro odmorov. To pomeni, da dva desetminutna odmora med delovnim časom lahko posvetijo najrazličnejšim aktivnostim. Za delavce na najtežjih delovnih mestih pa vsako leto organizirajo še poseben oddih na morju. O delu osnovne oiganizacije Zveze sindikatov v tozd Štedilniki njeni člani povedo: ..Trudili se bomo, da na vseh področjih obdržimo doseženo delovno raven in jo po najboljših močeh še izboljšujemo. Ni delavca v naši temeljni organizaciji, ki ne bi čutil, da je aktiven član urejenega delovnega kolektiva in prizadevati si moramo, da tako tudi ostane. Vidimo stvari, ki jih lahko urejamo še boljše in to je naš stalni cilj. J. KRAJNC Pred kratkim so v Žalcu podelili zlate, srebrne, in bronaste plakete in priznanja živinorejcem. Zlasti priznanji za največjo mlečnost krav v naši občini sta prejela Alojz Rožič in Ivo Arlič. Odločili smo se, da jih v novoletni številki predstavi mo. Dan je kratek, saj že zima počasi trka na vrata in zato je zmotiti kmeta sredi opravila neprijetno, če ne neljubo dejanje. Tudi Alojz Rožič se je pošteno zamislil, ko smo ga zmotili sredi popoldanksega dela, zlaganja drv. Pogladil se- je po bradi, malo pojamral — Bo že nekako — in nas kljub vsemu povabil v hišo. „Kar naenkrat se dan obrne, dela pa je vedno za kanček preveč," je menil, ko smo posedali za mizo. Pa nismo prišli slučajno. Vodila nas je namreč želja, da vam predstavimo kmeta, domačijo, kjer je bila v lanskem letu mlečnost krav največja v občini. To je bilo tokrat pri Alojzu Rožiču iz Topolšice. Domačija stoji na gričku ob cesti proti zdravilišču. Številna gospodarska poslopja pričajo, da je to trdna kmetija, ena redkih, ki so se ohranile v naši občini. Dolgorepa kosmatinca nam torej dokaj neljubeznivo razkazujeta mogočno zobovje. Neljubemu obiskovalcu bi gotovo pregnala skrite želje. Vsi hitijo z delom. Še veliko je potrebno opraviti pred nočjo, še marsikaj lahko postorijo pred zimo. Toda Alojz in žena Amalija, si Vendarle vzameta čas za razgovor. _Po prastari prijazni domači navadi in z mislijo, da bo beseda laže stekla, prineseta na mizo polič vina, šunko in kruh. „Kar urežite", pravi gospodar. „Tega je pri hiši dovolj". Pa ni bilo vedno tako. „Pred vojno nas je bilo štirinajst otrok, po vojni pa sva na kmetiji ostala sama z mateijo. Bili so težki časi, ko se je na kmetijstvo pač pozabljalo in je bilo življenje kmeta dokaj bomo. Zato sem si poiskal še dodatno delo, dodaten vir zaslužka, ki se mu doslej še nisem odrekel. Začel sem s prevozništvom, ki ga opravljam še danes. Na kmetiji je bil pač en dohodek premajhen, pretenak je bil tedaj naš kos kruha." Bilo je naporno. Prva leta je prevažal s konji. Vstajal je ob treh, do šestih pa je moral biti v Velenju, kjer je bil pogodbeno vezan z Gradbenikom. Sedaj opravlja prevozništvo z traktor' iem. In čeprav je to mnogo bolje kot nekdaj, so najbrž redki njegovih let, ki bi se odločili za takšno delo. Dopoldan prevozništvo, popoldan kmetija. In ta ni majhna. Meri skoraj 19 hektarjev. Od tega je sicer štiri hektarje močvirja in devet hektarjev gozda, zato pa je v hlevu 15 glav živine. „Ce pa bo izpeljana melioracija", pravi Alojz, „bomo imeli lahko tudi do 30 glav živine." Alojz in njegova žena se že dolgo zavedata, da danes ni mogoče gospodariti po starem. Tako sta se že leta 1972 odločila za preusmeritev svojega posestva. Seveda sta se odločila za živinorejo, za katero so v naši občini najboljši pogoji. Malo še tudi sejejo, tako da osnovnih živil ni potrebno kupovati. Zase sejejo pšenico, krompir ter zelenjavo. Dela je veliko, vendar kar gre. Pri hiši znajo vsi poprijeti za delo. Tudi otroci so se že zelo zgodaj spoznali s težkim kmečkim delom, in ker so navajeni, jim nič ni pretežko. Imajo tri svoje otroke. Dve deklici sta že Izuče-ni, fant pa je končal osnovno šolo in se odločil, da bo ostal doma. „V šoli so se mu smejali, ko je dejal, da bo kmet. Hudo je, da gledajo ljudje in že otroci tako poniževalno na kmeta. Mislim, da je to delo vredno toliko, kot vsa druga dela ali pa še več, saj brez hrane vendar ne moremo živeti. Sina to niti ni prizadelo, saj ljubi kmečko delo in nobena težava nam ga ni bilo zadržati doma. Vsega se loti z veseljem in lahko pohvalimo tudi, da mu delo zelo dobro uspe," je pripovedovala Antonija. Leta 1960 pa so na tej kmetiji dobili prvega rejenca. Otrok se jim je smilil in bili so ga pripravljeni sprejeti za družinskega člana. Seveda pa je moral poprijeti za delo. V tem času se je pri njih izmenjalo pet rejnikov, vsi pa so se izučili za poklice in se radi vračajo. Trenutno skrbijo za dva rejenca. „Takole je pripovedovala oskrbnica Antonija: „Otroci ki so prišli k nam, so bili prikrajšani, živeli so v neustreznem okolju, niso bili deležni materine ljubezni. To jim skušamo nadoknaditi. Radi jih imamo kot svoje otroke. Otroci se pri nas dobro počutijo. Res morajo poprijeti za delo, vendar se nad tem ne pritožujejo. Preveč jih ne obremenjujemo, saj vemo, da morajo imeti tudi nekaj prostega časa. Seveda pa tega nimajo na pretek." Kmetija Ročnikovih je dobro opremljena. Imajo vso kmetijsko mehanizacijo, dva traktorja, tri prikolice, stroj za molžo, nakladalnik, sejalec za umetni gnoj, sejalec krompirja in še bi se ičaj našlo. V hlevu imajo sedem krav, sami pa vzgajajo tudi plemenske telice, tako da krav ni potrebno kupovati. Letno oddajo okoli 30 tisoč litrov mleka. Rjsebno pa je to, da je povpračna mlečnost krav v letošnjem letu največja pri njih, saj znaša kar nad 5000 kg. Zato so prejeli tudi priznanje živinorejske poslovne skupnosti ter kmetijskega inštituta Slovenije. . Priznanja so se vsekakor razveselili, saj to priča, da so dobro delali. Kmetijo p bi radi še bolj posodobili. Nabaviti bo potrebno še kakšen stroj, njihova velika želja pa je, da bi posestvo meliolirali. Tako bi imela Kmetija idealne možnosti za mnogo večjo proizvodnjo. Kmetija Rožičevih priča, da se da tudi na kmetiji dobro živeti. Seveda je potrebno poprijeti za delo, vendar delovni pogoji so vsako leto boljši. Vsak stroj, ki ga nabavijo, je zanje velika pridobitev. Oče Rožič jih je nabavil že precejšnje število, in če bo dober gospodar tudi sin, resnično ni bojazni, da bi na tej kmetiji tudi v prihodnje ne dosegali rekordnih proizvodnih rezultatov. BORIS ZAKOŠEK Alojz in Antonija Rožič Krepko je potrebno prijeti za delo Med nagrajenci, ki so prejeli zlato priznanje za največ oddanega mleka je bil tudi kmet Ivo Arlič iz Podlu-bele v Skalah. Odpravili smo se na pot, da ga bliže predstavimo našim bralcem. Našli smo ga doma pri malici in dobri domači kapljici. V razgovoru z njim je nastal tale kratek zapis. „Prvič sem prejel takšno prizanje, ki zame pomeni veliko, predvsem pa vzpodbudo za nadaljne delo. Lansko leto sem pridelal okoli 60 tisoč litrov mleka oziroma 5 tisoč litrov na eno kravo. Na odkup sem lansko leto oddal 52 tisoč litrov mleka, ostalega pa smo porabili doma. Naša kmetija je usmerjena samo v proizvodnjo mleka. Prvi sem bil v dolini, ki se je usmeril v to proizvodnjo. Kooperant zadruge sem tudi že deset let. Ugodnosti, ki jih imaš kot kooperant zadruge so kar velike. Dobiš kredit za gradnjo hlevov, organiziran imaš odkup mleka, na starost pa dobiš tudi pokojnino tako kot delavec v tovarni. Zelo sem vesel, da se je v "zadnjem času nekaj naredilo tudi za nas kmete. Pbčasi napredujemo, toda s težavami se srečujemo tudi mi. Cene reprodukcijskega materiala so zelo visoke, ■ -zelo nizke pa so odkupne cene mleka. Sam porabim kar 70 kilogramov krmil na dan. Ce bi bile cene nižje, bi lahko kmet porabil še več krmil pridelal pa tudi več mleka. Mislim, da bi morale biti cene mleka in reprodukcijskega materiala bolj usklajene kot so. Ostalo krmo pridelam doma. Nekaj njiv imam posejanih s silažno koruzo. Boli me, ko rem po ulicah in slišim: ,,Ja, vi letje ste pa zopet povišali ceno mleka". Ne zavedajo se tega, da ni cena odvisna samo od nas. Tudi mi moramo živeti, kajne. Vsak ima rad, če dobi stroške povrjene." „Koliko imate živine v hlevu? ", nas je zanimalo. ,,Ja, čredica je kar velika. Šteje 27 glav, od tega 16 krav in 11 telic. Dela je vedno dovolj. Nikoli ti ga ne manjka. Treba je obdelovati njive, pa tudi v g^zd kdaj pa kdaj moraš. Nekaj obdelovanih ppvršin imam v najemu. Kar krepko moraš prijeti za delo, da si nekaj ustvariš. Lansko leto sem zgradil silose in nabavil vse strojd.za spravi-16 sena. Zgradil sem tudi hišo, ki mi je vzela precej časa, in sredstev. Ce hočeš dobro gospodariti, moraš imeti stroje, šolo in veliko voljo ter veselje do dela." je dejal Ivo Arlič. gren kme Ivo Ariič Pri Arličevih z nasledstvom nimajo težav. Očetu pridno pomaga sin, ki je sedaj končal osnovno šolo. Takole je Ivo nadaljeval: ,,Počasi me že zapuščajo moči. Bojim se, kako bo naprej. Sin ima sedaj še veselje do dela. Hišo sem zgradil malo večjo, da se bo sin lahko kasneje ukvarjal še s kmečkim turizmom. Naša kmetija je za sedaj v Skalah največja. Ko bo sin postal gospodar, pa bo morda še večja. Moja največja zelja pa je, da bo ob deseti letnici usmerjenega kmetovanja in pospeševalne službe kmečki praznik, ki je bil iani v Plešivču, postal tradicionalen v krajevni skupnosti Škale. Še bolj vesel pa bi bil, če bi kmečka opravila prikazali na moji kmetiji. To bi bila za Škale kar velika pridobitev. Tako bi ljudje videli, da v Skalah delamo in napredujemo." „Kot zelo napreden kmet ste ?3tovo vključeni v družbeno politi-no življenje vaše krajevne skupnosti? " je bilo naše naslednje vprašanje. "Ja, res je. Poleg dela, ki ga je mnogo, sem tudi družbeno politično zslo aktiven. Dolga leta sem bil odbornik, sedaj pa sem predsednik skupščine KS, predsednik poravnalnega sveta, član ZB, delegat zemljiške skupnosti v občini, pa tudi v krajevni skupnosti Škale in predsednik komisije za varstvo okolja. Veste, liudie ne varuieio okolja v katerem živijo. Odpadke bi morali odlagati na eno mesto, ki mora oni tudi za to primerno, ft še nekaj vam moram povedati. Kmetje danes močno pogrešamo kmečko delegacijo. Včasih smo jo imeli, sedaj je pa nimamo. V vsakem odboru bi morali imeti vsaj enega predstavnika, ki bi tudi drugim povedal, s kakšnimi težavami se srečujemo kmetje." Pa naj bo o letošnjem nagrajencu dovolj. Ob koncu razgovora mu zaželimo kar največ uspeha pri na-daljnem kmetovanju in doseganju še boljših uspehov. IVilka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 5 6rč Številka 49/50 (511-512) - 25. decembra 197$MŠtevi/ka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 7 Gradbeni okoiiš-velka pridobitev Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti Cirkovce samoprispevka, nekaj so prispevali krajani sami, na pomoč pa so jim priskočile tudi delovne organizacije v katerih so zaposleni njihovi krajani. Seveda jc največji delež za cesto prispevala samoupravna interesna komunalna skupnost. Krajani pa so poleg tega veliko prispevali še z udarniškim delom. Opravljenih je bilo kar 3124 prostovoljnih delovnih ur. Udarniško pa so delali tudi pri urejanju brežin. Povsod, kjer so pod cesto strma pobočja, so posadili živo mejo ter namestili ograje. Pri teh delih je bilo opravljenih okoli tisoč udarniških ur. Na pomoč so jim prišli brigadirji, ki so poleti delali na Šaleški magistrali. Istočasno z asfaltiranjem cesto, so v Cirkov-cah asfaltirali tudi dvorišče pred šolo. Pomembna pridobitev je tudi vodovod, ki so ga v Cirkovcah uredili za 16 gospodinj te v. Tudi pri tej gradnji so veliko delali udarniško. Opravljenih je bilo porabili veliko finančnih sred stev, ki pa jih seveda ni na račpolago. Prav zaradi tega bodo v kraju prizadevali, da bi kar največ cest asfaltirali. Seveda pa bo šlo to zelo počasi. Kot prvo nalogo, so si Cirkovčani zastavili ureditev ceste dvema kmetoma, ki ležita na drugi strani stropnice. Cesto bodo morali potegniti iz Paške smeri Zgraditi bo potrebno približno^ dva kilometra dolg odsek. Krajani .upajo, da bodo to nalogo uresničili prihodnje leto. Prihodnje leto pa naj bi kraju zazvonil tudi telefon. Pripravljalna dela so že stekla.! Tako bodo v teh dneh pričeli s postavitvijo telefonskih droge*. V Cirkovcah bodo imeli deset telefonskih priključkov. Cirkovčani so navdušeni me(t; odločitvijo, da bodo lahko v Pred šolo so uredili igrišče Do nedavnega so bile Cirkovce odmaknjena hribovska vasica. Povezane so bile z dolino s slabo blatno cesto, s katere je po vsakem neurju odneslo ves pesek. Kljub temu, da so porabili za pot, ki so jo morali prepešačiti precej časa, so se že takrat zaposlovali v dolini. Danes je v Cirkovcah drugače. Razdaljo med vasjo in Velenjem zlahka premagujejo. V ta kraj namreč vodi sodobna asfaltirana cesta, Po njej pa pripelje nekaj dnevno tudi delavski in šolski avtobus. Pred dnevi se je mudilo na obisku v tej krajevni skupnosti naše uredništva Pogovarjali smo se s predsednikom sveta krajevne skupnosti Francem Novinškom članomoma sveta krajevne skupnosti Dragom Je-romlom in Martinom Redna-kom namestnico predsednika krajevne konference SZDL Milico Pušnik ter tajnico krajevne skupnosti Heleno Cafuta. Cirkovce so prijetna vasica. Precej krajanov, približno 65 hodi na delo v dolino. Večina od njih pa ima doma še nekai obdelovalne zemlje, na kateri delajo. Imajo pa tudi 15 čistih kmetov. Kraj je precej velik, je pa redko naseljen. Tu živi le okrog 250 ljudi. Krajevno skupnost Cirkovce sestavljata dva zaselka: Škalske Cirkovce, kjer je 31 gospodinjstev ter Šmartin-ske Cirkovce, kjer jih je 23. Na severu mejijo Cirkovce na Slo-venjgraško občino, naselje Za-verše, na severozahodu na Plešivec, na jugu na Škale — Hrastovec ter na jugovzhodu na Konovo. Vzhodno od njih pa leži Paka. Ker je tu malo prebivalcev, se na zadnjih volitvah niso odločali za vaške odbore. Imajo enajst članski svet krajevne skupnosti. Predsedstvo krajevne konference SZDL ima 9 članov. KRAJ SE HITRO RAZVIJA Cirkovce se zadnja leta hitro razvijajo. Prvi večji uspeh so skupnost ima malo prebivalcev, le dobra petina je zaposlenih. Mesečno se zbere le okoli 9 tisoč dinarjev. Za zadnje štiriletno obdobje so krajani planirali urednitev okolice šole, igrišče pri osnovni šoli, vodovodno omrežje ter ureditev ceste Hrastovec — Škale. Ko so planirali ureditev te ceste, si skoraj niso upali misliti, da bi jim to cesto uspelo tudi asfaltirati. Ta velika želja pa se jim je v tem obdobju izpolnila. K izgradnji te. za kraj nad vse pomembne ceste, so pristopili lansko leto. Lani so potegnili že tudi grob asfalt, z deli pa so zaključili pomladi. Za to cesto so namenili sredstva krajevnega Drago Jeromel Martin Rednak kar 1900 prostovoljnih ur. Vodovod so gradili iz Šmartin-skih Cirkovc in je na prosti pad. Tako so zadostili potrebam po pitni vodi v kraju. Pohvale vredna je tudi akcija mladincev, ki so si uredili nogometno igrišče. Zemljišče zanj jim je brezplačno odstopil kmet Jeromel,. krajevna skupnost jim je zato namenila pet tisoč dinarjev, ostala sredstva pa so zbrali jsami. Seveda pa so veliko del opravili prostovoljno. ŠE VELIKO NEUREJENIH CEST Tako kot v večini obrobnih krajevnih skupnostih, ki so redko naseljene, imajo tudi v Cirkovah veliko komunalnih težav. Na prvem mestu so prav gotovo krajevne ceste. Kar 17 kilometrov jih imajo. Vzdrževanje teh cest je silno drago, saj odnese z njih po vsakem neurju ves pesek, potem pa so v nemogočem stanju. Ce bi jih hoteli redno vzdrževati, bi za to v. \ Milica Pušnik tem kraju graditi. Mnogi mlai bodo tako ostali doma. Pred deno je, da bi zrastlo tu Franc Novinšek krajani slavili leta 1959, ko je dobil pretežni del vasi električno omrežje. Leta 1968 so usposobili cesto, ki je bila dotedaj slabo prevozna, obnovili pa so tudi šolo. Kasneje so uredili še okolico šole ter popravili nekaj krajevnih cest. V teh letih je bila zgrajena tudi cesta, ki je Cirkovce povezala s Šembricem. REFERENDUMSKI PROGRAM IZPOLNILI Izredno lepe uspehe, pa beležijo krajani Cirkovc v zadnjem srednjeročnem obdobju. Referendumski program so izpolnili več kot sto odstotno. Krajevna Cirkovčani so navdušeni, ker bo za ta kraj izdelan gradbeni okoliš /T Cesta jim pomeni veliko Cirkovce so prav gotovo za vsakega obiskovalca izredno zanimiva vasica, saj ležijo V Danica Cerkovnik v prijetni kotlinici v vznožju Ljubele, Vodemlje in Stropnice, na severu pa se nad njimi dviga Graška gora. In kakšno je življenje v tem kraju? O tem smo se pogovarjali s krajani. DANICA CERKOVNIK: „Pri nas v Cirkovcah je lepo. Res je, veliko imamo še neuresničenih želja, vendar kljub vsemu, nimamo se kaj pritoževati. To, kako velikega pomena je nova asfaltirana cesta in delavska proga, ki so jo pred dnevi uvedli, lahko razumemo samo mi, ki smo prej hodili skoraj uro na avtobusno postajo v Hrastovec. Cesta je in bo prav gotovo zadržala marsikaterega mladega doma v Cirkovcah. saj odlsej sploh ne čutimo precejšnje razdalje do mesta. Krajani pa bi bili zelo veseli, če bi imeli v Cirkovcah trgovino, ali pa vsaj kakšen kiosk, kier bi dobili najosnovnejše." CILKA BRITOVŠEK: „Res se nimam kaj pritoževati. V zadnjih nekaj letih smo v kraju zabeležili nekaj pomembnih delovnih uspehov, največja pridobitev pa je za nas cesta. Srečni pa smo tudi, da sedaj vozi v Cirkovce tudi avtobus. Mislim, da imajo v Cirkovcah mladi vse možnosti, da si življenje urede tako kot jim ugaja. Kraj ne zaostaja in upam, da se bo tudi v prihodnje tako uspešno razvijal."1 MILKA BRILE J: Cirkovce so v zadnjih letih precej spremenile svojo podobo. Tu je zrastlo nekaj Cilka Britovšek Milka Brilej stanovanjskih hiš, nekaj zemlje pa je tudi še predvidene za gradnjo. Menim, da je to prav, saj se bo kraj na ta način hitreje in uspešneje razvijal. To bo morda omogočilo tudi, da nam bo v kraju uspelo zadržati šolo. Ker imamo samo sedem učencev, so že razpravljali o tem, da bi šolo ukinili. Krajani pa se s tem ne bomo strinjali, saj šola ni le šola, temveč je neko kulturno središče kraja." SONJA DVORJAK: „Mislim, da se Cirkovce hitro razvijajo, največjega pomena pa je prav gotovo cesta, ki smo jo asfaltirali spomladi. Seveda pa imamo še mnogo želja, predvsem pa si želimo kakšne trgovine. Prav bi bilo, če bi imeli kakšen bife, saj v kraju nimamo prostora, kjer bi se krajani shajali in razpravljali o medsebojnih težavah in željah. V šoli organizirajo kulturne prireditve, vendar to prav gotovo ni dovolj. Imamo preusmerjeno kmetijo in oddajamo mleko. Žal pa smo edini iz Cirkovc, zato moramo mleko vceiti v Škale. Mislim, da je za kmečko ženo narejenega v naši družbi mnogo premalo. Nerazumljivo je na primer, da njej ne pripada porodniški dopust, tako kot vsako delavki v naši družbi. Sreču- H Sonja Dvoijak jemo pa se še z drugimi težavami. Sploh se ne čudim. da se mladi raje odločajo za delo v industriji kot pa, da bi ostajali doma na kmetijah." stanovanjskih hiš. Seveda so predlagali, da bi pozidali neobdelano zemljo, kmečke zemlje pa naj ne bi krčili. Ko bo za to krajevno skupnost izdelan gradbeni okoliš, bodo krajani iristopili k izgradnji vodovoda za nove uporabnike. Zelo radi bi asfaltirali središče vasi, ojača-ti pa bo potrebno tudi električno omrežje, saj imajo še posebej oddaljeni kmetje zelo slabo apetost. Tako se zgodi, da ob večerih napetost ni niti tolikšna, da bi lahko nanjo priključili odinjske stroje. Poleg tega pa imajo krajani še mnogo želja. Med drugim si nad vse želijo manjše trgovine ali Helena Cafuta kioska. Upajo, da bodo to željo uresničili, ko se bo kraj , ijiekoliko razširil, in ko se bo ' povečalo število prebivalcev. Pa poglejmo katere naloge so si zastavili za naslednje srednje-j točno obdobje, torej tja do leta .3985. Urediti želijo vodovodno [jbmrežje za 18 gospodinjstev, idi bi Uredili cesto Cirkovce — epana — Graška gora, tako da bila ta prevozna. Omenili I smo že izgradnjo ceste do kmetov Golčman in Hriberšek [ nad Pako. V tem obdobju želijo .asfaltirati odsek ceste od Brileja ido odcepa na Graško goro, l popraviti bo potrebno cesto ' proti Šembricu, pomembna naloga je izgradnja telefonskega [ omrežja, v tem srednjeročnem ibju pa planirajo tudi izgradnjo manjše trgovine z bife-. jem, prostore družbenopolitič-; nih organizacij in društev (morda prizidek k šoli). KK SZDL NI PRIIGRALA SVOJE VLOGE Krajjani Cirkovc so bili v [ zadnjemu času dokaj aktivni. Žal pa njihoiva krajevna organizacija SZDL ni odigrala svoje vloge. I Njeno delo ni zaživelo, zato I čutijo ma tem področju veliko L.vrzel. Silabo je v tej krajevni | skupnosti zaživel tudi delegatski sistem. Delegati, ki so jih izvolili, svoje funkcije je opravljalo tako, kot bi morali. Povedatii pa je tudi potrebno, da je gradivo, ki ga dobe za seje skupščin napisano v neprimerni obliki in je včasih že zaradi tega delegat nezainteresiran. Poelg tega, pa so bili naši sogovorniki mnenja, da se na skupščinah vse premalo obravnavajo težave želje in načrti obrobnih krajevnih skupnosti. Središče krajevne skupnosti je osnovna šola, ki pa se srečuje z mnogimi težavami. Število učencev namreč upada. Letošnje šolsko leto obiskuje to podružnično osnovno šolo le še sedem učencev. Dva obiskujeta prvi razred, pet pa jih je v drugem. Število učencev je tako majhno, da je vprašljivo, če je upravičeno, da ta šola še sploh obstaja. Na to temo so pred nedavnim organizirali sestanek, na katerem so domačini zahtevali, da šola v kraju ostane, saj predsavlja mnogo več kot le podružnično osnovno šolo. To je tudi kulturno središče kraja, kjer pripravljajo proslave, razna srečanja. Na tem sestanku so se dogovorili, da bo na tej šoli vsako drugo leto vpis, po predvidevanjih pa naj bi se število učencev čez nekaj let nekoliko dvignilo. Prostovoljne dejavnosti na tej šoli so usmerjene v priprave zarazne proslave, seveda pa je pri tem potrebno zajeti vse učence. Pritegnejo tudi učence vozače. Ti so namreč zaradi avtobusnega prevoza na matični šoli prikrajšani za razne krožke in se teh aktivnosti nadvse radi udeležujejo. V kraj je pred kratkim pričel voziti tudi avtobus. To je nad vse velika pridobitev. V šolo v Velenju pa se vozijo tudi učenci nižjih razredov osnovne šole, letos tretjega in četrtega razreda. Ti končajo s poukom prej kot ostali in morajo čakati na avtobus zelo dolgo. V tem času so praktično prepuščeni cesti. Naši sogovorniki so menili, da bo tudi v tej smeri potrebno nekaj ukreniti. V kraju so izredno aktivni mladi, ki so zastopani na vseh področjih. Vseh akcij se množično udeležujejo. V sodelovanju s šolo pripravljajo kulturne prireditve, udejstvujejo pa se tudi na športnem področju. Precej številčna je tudi krajevna organizacija Rdečega križa. Ima namreč kar 86 članov, od tega pa jih daruje kri kar 30. Borci te krajevne skupnosti so vključeni v krajevno organizacijo Zveze borcev Škale — Hrastovec. Toliko o življenju in delu krajanov Cirkovc. Kaj naj zapišem za konec obiska v tej krajevni skupnosti? Morda samo to: vredno jo je obiskati in najbrž bi bilo prav, če bi imela kakšen turističen objekt, kjer bi se popotnik lahko ustavil. S svojo slikovitostjo, izredno lepo lego, pa bi prav gotova privabljala številne obiskovalce. Morda bodo krajani kdaj razmislili tudi o tem in se mogoče odločili za kmečki turizem. Trdno zagotovilo naše varnosti V teh dneh, in 22. decembra še posebej, slavijo pripadniki naših oboroženih sil — Zgledno tovarištvo je porok za opravljanje tudi najzahtevnejših nalog — Trdna vez s prebivalci obmejnih domačij Obisk v karavli Savinjski partizan je vedno in za vsakogar posebno doživetje. Doživetje zato, ker so vojaki v tej obmejni postojanki veseli obiska in kakršnekoli oblike pozornosti, pa tudi zato, ker slučajni ali redni obiskovalec enostavno ostrini ob pogledu na njihove dosežke pri urejanju poslopja in še zlasti njegove okolice. Vojaki v Logarski dolini ob vsej zahtevnosti svojih vsakdanjih opravil in dolžnosti prostega časa nimajo nikoli na pretek. Kolikor pa ga že imajo, ga s pridom izkoriščajo. Večina njihovih dejavnosti ob prostih urah je neposredno povezana s krepitvijo pripravljenosti in usposobljenosti. Tudi tisti delček svojega vsakdanjika, ki je resnično njihov, znajo dobro vnovčiti. Bodisi za šali ali šport, bodisi za urejanje okolice svoje postojanke, ki je že danes lahko za zgled, pa še niso zadovoljni z njo. Veliko svojega časa in dela namenjajo tudi sodelovanju s krajevno skupnostjo in drugimi dejavniki v dolini. Veliko je športnih in kulturnih prireditev, pohodov in ostalih oblik dejavnosti mladih, ki ne minejo brez udeležbe vojakov iz Logarske doline in Podolševe. Vsi po vrsti so še posebej navdušeni nad odnosom tukajšnjih prebivalcev do njih. Pravijo, da mu ni primere. Ima pa ta odnos globoke korenine. Ljudje ob meji so trdno zagotovilo njene varnosti, so najboljši pomočniki in sodelavci vojakov. V prav takšni ali še večji meri velja tudi obratno in v tem dejstvu je izhodišče tega čudovitega odnosa. Vojaki so ob vsaki priliki dobrodošli gostje na vsaki domačiji, tudi zato, ker z veseljem poprimejo za delo vedno kadar je to najbolj potrebno. Priložnosti za to imajo obilo in nobene ne zamudijo. Med te „priložnosti" sodi spravilo sena ali otave, delo v gozdu, ta ali druga aktija s vilo varnosti in nedotakljivosti naše meje na tem področju. Po vsem tem bi kdo morda sodil, da vojaki za kaj drugega nimajo časa. Lepa zmota bi bila to. Pretežni del vsakega dneva in vsake noči je namenjen njihovim dolžnostim na meji. Ob lepem in grdem vremenu, v soncu in dežju, v megli in globokem snegu so vojaki na poti, skupaj s svojim zvestim štirinožnim pomočnikom. Za njih ni ovir, zavedajo se svojih dolžnosti in z izjemnim tovarištvom ponosni izpolnjujejo vse naloge, pa naj so te še tako zahtevne. Zaupamo jim lahko in jim moramo biti hvaležni za naš mirni in vami vsakdan, za brezskrben počitek in razvedrilo. Zato jim ob dnevu oboroženih sil veljajo iskrene in najlepše čestitke. ■ HABIP ABIDINI katero si prebivalci Logarske doline in strmih pobočij Matko-vega kota zagotavljajo boljši jutri. Brez pomoči in sodelovanja vojakov bi bil ta jutri morebiti šele pojutrišnjem. Nihče recimo ne more zanikati izjemne pomoči, ki so jo vojaki prispevali pri napeljevanju telefonskih priključkov do kmetij v Matkovem kotu in Podolševi, tudi do najviše ležeče slovenske kmetije, do Bukovnika. Vez je torej trdna in najboljše zagoto- BOŽIDAR BUDEN Sicer pa je najbolje, da o svojem vsakdanjiku v Logarski dolini spregovorijo vojaki sami. Naj kar takoj zapišemo, da so vsi po vrsti navdušeni nad lepoto Logarske doline, da vsi s polno mero odgovornosti izvršujejo svoje vsakdanje naloge ob državni meji, da so navdušeni nad tovarištvom v enoti in predvsem nad odnosom tukajšnjih prebivalcev do njih. ABIDINI HABIP je v Logar sko dolino prišel iz Ljubljane, doma je iz Kosova in je tokrat prvič v Sloveniji: „Doma sem blizu državne meje z Albanijo in sem torej navajen na obmejni način življenja. Tudi zato in kljub temu, da sem tokrat prvič v Sloveniji in v Logarski dolini, se tukaj počutim kot doma. Izredno sem presenečen nad odličnim sodelovanjem s prebivalci ob meji in s krajevno skupnostjo Solčava, prav navdušen pa nad izjemnim odnosom tukajšnjih prebivalcev do vojakov. Tega zagotovo ni drugod. Poleg tega me je očarala tudi lepota tukajšnjih krajev in moram kar takoj povedati, da se bom v te kraje še vrnil in obisk tudi že načrtujem. Zlasti lepo je tukaj spomladi. V Logarski dolini sem namreč že od aprila in se mi torej dnevi v vojaški suknji počasi iztekajo. Čuvanje nedotakljivosti naših meja je za vsakega vojaka brez dvoma častna naloga, predvsem odgovorna in tudi naporna, kar še zlasti velja za zimski čas. Vojak ob meji je pravzaprav vedno na dolžnosti, ob vsakem trenutku v pripravljenosti. Tudi kratke ure prostega časa izpol- nimo z aktivnostmi, ki so neposredno povezana z zagotavljanjem varnosti naših meja. To lahko z vso gotovostjo potrdim, daj sem sekretar oddelka zveze komunistov in moram reči, da ima organizacija odločilno vlogo pri zagotavljanju visoke ravni moralno-političnega stanja v enoti ter reda in discipline v njej. Pohvaliti moram tudi mladinsko organizacijo, ki dosega izredne uspehe pri sodelovanju z mladimi v Gornji Savinjski dolini in s krajevno skupnostjo Solčava. Mladinska organizacija je tudi kadrovski vir za zvezo komunistov in delo v njej najbohša preizkušnja sposobnosti. Člani zveze komunistov neprestano spremljamo delo njenih članov in bomo najboljše predlagali za sprejem v zvezo komunistov." BOŽIDAR BUDEN je doma iz Rakovega potoka pri Zagrebu. V Logarsko dolino je prišel iz Postojne in je tudi on prvič v Sloveniji: „0 teh krajih lahko rečem le najlepše, navdušila me je narava, predvsem pa tukajšnji ljudje. Ko sem odhajal iz Postojne me niso spremljali najboljši napotki. Marsikateri tovariš mi je rekel, da mi ne bo lahko tam nekje v nekih hribih. In prav v teh hribih sem našel čudovite tovariše, polno mero tovarištva v enoti, srečal in spoznal pa sem tudi dobre ljudi, ki jih sicer zagotovo ne bi nikoli. Ob vseh teh lepotah me čudi resnično skromna turistična ponudba. Kljub temu bom srečen, če se mi bo kdaj ponudila priložnost, da se vrnem na obisk v te kraje. prebivalcev do vojakov, česa takšnega ne vidiš povsod. Vsekakor sem srečen, da sem tu, srečen, da sem graničar, na to sem ponosen in si štejem v veliko čast. Res je, da je naše delo naporno, vendar se da s pravo mero volje in zavesti vse izdržati, ob velikem tovarištvu v enoti, pa na napore kaj kmalu pozabiš. Kar se mora. ni težko. Vedno se veselim srečanj s kmeti ob meji, pri njih smo vedno dobrodošli gostje. Želim si, da bi te ljudi pozneje še obiskal, če bo le priložnost." MATJAŽ VONČINA je Ljubljančan in je v Logarski dolini že bil: „Tukaj še nisem dolgo, vendar je prvi vtis izreden. Vsekakor je tu veliko TOMISLAV JANKOVIČ Mogoče se bom tudi opogumil in se povzpel na Ojstrico in na vrhove okrog nje. Kot čuvar meja naše domovine se počutim veliko drugače, kot bi se počutil, če bi svojo obveznost do domovine opravljal kje drugje. Naše naloge so telesno in duševno zelo naporne in predvsem odgovorne. Vendar - naj bodo napori takšni ali drugačni, dal bom vse, da bom svoje naloge častno opravljal. Ob takšnem tovarištvu in razumevanju ni ničesar pretežka" TOMISLAV JANKOVIČ je doma iz Šabca, prej je bil v Mariboru in prav tako še ni bil v Sloveniji: „Moji prvi vtisi o Sloveniji so bili odlični, še lepši pa o Logarski dolini. Prvič vidim planine in navdušile so me. Predvsem sem. tako kot vsi tovariši, presenečen nad izjemnim odnosom tukajšnjih MATJAŽ VONČINA bolje, kot v večji vojašnici. Manj nas je zato so naši odnosi toliko boljši, bolj pristni in tovariški. V takšnem kolektivu se da veliko postoriti. Pri opravljanju naših vsakdanjih dolžnosti omahovanj ni in jih tudi ne sme biti. Odgovorno delo ob meji terja popolno odgovornost, red in disciplino, pa tudi koriščenje našega prostega časa je podrejeno temu cilju. Dolgočasenja tukaj ne poznamo. Veseli me odlično sodelovanje s tukajšnjimi prebivalci, njihov odnos do nas je prav enkraten. Vse drugače je kot v mestu in prav je taka Ljudje ob meji so zagotovo tudi pravi čuvarji naših meja in takšna mera razumevanja in sodelovanja z njimi zagotavlja še večjo stopnjo varnosti." MARKO NOSIČ je prišel iz Dalmacije. Po rodu je iz Imot-skega, živi pa v Kaštel Staremu in je tokrat prvič v Sloveniji: Šah je med vojaki močno priljubljena oblika razvedrila I «NP J MARKO NOSIČ „Doma sem ob morju, pa vseeno mi je tukaj izredno všeč. Narava je čudovita, moti me le predolga zima, včasih me namreč pošteno zebe. Tudi mene preseneča odlično sodelovanje z okoliškimi prebivalci in s krajevno skupnostjo Solčava. Ljudje so dobri do nas. vedno smo dobrodošli gostje. Tovarištvo v enoti je na visoki ravni in v takšnem okolju je lahko opraviti tudi najzahtevnejše in najbolj naporne naloge, ki jih nam ne manjka. Trenutno delam v kuhinji, ker zamenjujem obolelega tovariša in moram reči, da je delo v kuhinji nekoliko bolj dolgočasno, kot opravljanje nalog ob meji. Želel bi se v Logarsko dolino še vrniti, morda se bom povzpel tudi na okoliške vrhove. Dalmatinci imamo odlične alpiniste, zakaj torej tudi jaz ne bi nekoliko preiskusili svojih sposobnosti." JANEZ PLESNIK Številka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 gostmstvo velenie, p o velenje rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram:*gostinstvo velenje oosiovne eoote • hotel.paka ve'®n,e i063- 851 22>š • Miuho« donr SoSt-if 0631 8d* *'č • J>"t><3 gradom vetfepje >'063i eSO 1 j j rekreaciji" center ve'cnje -063- P GOSTINSTVO VELENJE Rudarska 1, Velenje s svojimi poslovnimi enotami: Hotel Paka, Pod gradom, Kajuhov dom, Rekreacijski center in želi delovnim ljudem in občanom Šaleške in Gornje Savinjske doline veselo in uspešno novo leto 1980, ter priporoča svoje gostinske usluge „Neke deževne noči dobim od štaba odreda povelje," prične kapetan Ronko, ,jiaj napademo in razorožimo belogardiste pri Sv. Gregorju. Sporočil sem Ninu, naj pripelje svoje gade izpod Snežnika. Dež je padal vso noč; čakali smo jih v Travni gori okrog velikih ognjev. Prilomastili so kar po celem, oprtani, mokri in v velikih klobukih, le Nino in dva komandirja so imeli triglavke. Ko so posedli okrog ognja in se sušili, smo delali načrt, kako bi čim prej orpavili akcijo. Komandir Lesnika se je vedno vmešaval, rekoč: „Ne vem, če nam ne bodo tile v napoto; samo sprašujejo, če je kaj velik gozd ta Travna gora. Nino je na dolgo in široko razkladal, kako bi belogradiste ujeli; jaz pa sem si mislil: Nino je bil poprej terenec, komaj mesec dni je komisar bataljona, kako naj kaj ve o vojni taktiki in strategiji; govori pa, kakor bi bil najmanj komandant brigade. Drugi dan so se tovariši med seboj spoznali. Komisar Nino je imel politično uro. Začel je: „Po dolgem času je bataljon zopet združen - sami h abri borci. Nocoj moramo pokazati, da smo najboljši bataljon v teh gozdovih, in če bo treba, bomo šli kar naprej do Lašč in do Turjaka. Akcija mora biti uspešna. Na zunanjih frontah vse dobro kaže. Tovariši. Ribničanje in Notranjci, glejte, da se boste kot borci dobro držali." Ko je končal politično uro, so se fantje razgovaijali, kaj je Nino po poklicu. Eni so rekli, da je advokat, drugi, da je profesor, nekateri so menili, daje čevljar ali smolar. Bil je poprej terenec in je zdaj tako poveljeval. Sešli smo se v bližnjem gozdu. Preštevali smo borce; izgubili sml mitraljezca Mirka in bataljonskega intendanta črnobradega Murata.] Intendantje po navadi niso hrabri, ali Murat je bil hraber kot vrag. Izgubili smo mitraljezca in dva hrabra borca, belim pa si zaplenili tri puške. Če bi bil poslušal komisarja Nina, bi napravil boljši načrt. Ko smo lezli v hribe, je Nino klel načrt in mene. češ te imajo za dobrega komandanta, pa nisi bil oprezen. Namesto uspeha imamo izgubo. Da, da to je bilo leta 1942, kmalu po Roški ofenzivi."" Ronko je umolknil. Prišel je Krt s poveljem: „Tovariši komandanti k svoji bataljonom - divizija je v premiku." Tri dolge kolone so se poči vzpenjale v višino. Prebivalstvo je žalostno gledalo za nami. V dolini je vozil dolg oklopni vlak. Okrog Bohorja je pokalo. Ko smo dospeli na vrh hriba, smo se spustili v grapo. „Veš, kaj, Matevž, reci Vasji, da vzemimo vod borcev m Tomšičeve brigade in pojdimo naprej po tej prekleti, zaguljeni grapi." Po dolini so se vile dolge kolone XIV. udarne divizije, a ob straneh po pobočju sta se pomikala dva bataljona ter varovala rdeča dvorana velenje TOZD Ekonomska propaganda — Inženiring TOZD Rekreacija in turizem Ob novem letu 1980 vam želimo veliko sreče in delovnih uspehov. MLADINSKA KNJIGA TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE Matevž Hace S STIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO (Iz knjige »Spomini na partizanska leta," ki jo je v zbirki „Prešernova knjižnica" izdal Slovenski knjižni zavod septembra 1946) 3 KNJIGARNA VELENJE Delovnim ljudem, občanom velenjske občine in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1980! KOZMETIČNI ATELJE MIRJANA MUNDA Cenjenim strankam in občanom želim veliko sreče in uspehov v letu 1980! Ko smo šli proti večeru po razbiti poti proti belogradistični vasi, je hodil Nino ob dolgi koloni in govoril: ,,S tako armado bomo šli, kamor bo treba." Okrog polnoči smo vas obkolili. Zajeli smo speče belogradiste, v neki gostilni se je ustavil štab bataljona. Nino je zasliševal bele ter mene venomer podil: „Ronko poglej, če so zasede v redu, kajti če je iz vasi ušel kak belogradist, bodo fašisti kmalu tukaj." Zasede so bile v redu. Na vasi je bilo vreščanje: razoroževali smo bele. V gostilniško sobo se je nateplo partizanov, ki so pili vino. Nino je kričal: „Nihče ne sme piti!" Nenadoma so začele padati v hišo bombe, na vasi so zapeli mitraljezi. Skočili smo iz sobe ter jurišali. Nino je kričal: „Kje je zaseda? " Vsa vas je bila polna Italijanov in belih. Nekaj belih je bilo ob zavzetju vasi ušlo iz našega obroča in zdaj so pripeljali med našimi zasedami sovražne čete. Rjuli smo in se prebijali iz vasi. Po poti so nam zvezani belogardisti ušli. ..Vse bo hudič vzel!" je nekdo kričal. ..Fantje, za menoj!" sem vpil ter vrgel bombo v gručo Italijanov. Pot je bila prosta. Pri nekem skednju so se rvali za puške beli in naši. Nino se je prebijal z eno četo skozi drugi konec vasi ter poveljeval: .Prvi bataljon na desno! Tretji bataljon zasesti vas! Četrti bataljon juriš na spodnji konec vasi!" * boke. S podpolkovnikom Lukom in majorjem Vasjo smo šli napreji petdeset korakov pred nami je šel vod strelcev. Na nekem križpotju, kjer pelje cesta proti Rimskim toplica smo stopili v gostilno, kjer smo pokupili vso pijačo za borce Badovinec je peljal bataljon v zaseda „Brž ko jih razpostaviš, pošlji nekaj partizanov sem. da bodi nesli pivo na položaj." ,.Pozimi, pa pivo," je zamrmral Badovinec. „Ali greste res v Celje? " vpraša gostilničarka majorja Vasjo. „In še naprej gremo!" ..Koliko pa vas je? " ..Samo dve sto petdeset." Iz dolge doline se je vzpenjala dolga kolona. Šerceijeva Bračičeva brigada sta že prešli na križišče, ko je udari Badovinčeva zaseda. „To bo ples," mi je rekel podpolkovnik Luka, ko sva šla J položaj. Kakor zajci so tekali Švabi sem in tja, ko so se znašli me dvema ognjema. V bližini so padale mine. S podpolkovnik« Lukom sva opazovala borbe. Nenadoma zaslišimo presunljhr otroško vpitje. Naši so nehali streljati. Gruča otrok je preplašenih obrazkov po cesti proti nam. Držali so roke kvišku in: tresli od strahu. Švabi so jih namreč gnali pred seboj, da bi jim h zaščita pred našimi kroglami. Človek mirno gleda, če pade bon mrtev ali ranjen, le malo ga pretrese, ker je že vsega tega vaja Toda gledati v borbi ranjenega otroka, ki kriči od groze, to človelt presune. Naše bolničarke so hitele k otrokom in jih začele tolaži in obvezovati. (Se nadaljuj VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 97. Stanko je med vajami zvesto izvrševal vsa povelja in naloge Misel na Miro, ki ga je čakala malone vsak večer, gaje obvezovala, da jih izvršuje kar najbolj skrbno. Le tako je njegova romanca trajala nemoteno. Celo Joco, ki je v začetku vzbujal v fantu občutek ljubosumnosti, se je izogibal srečanj z njima. Mira je bila zdaj njegova in storil bo vse, da bo tako tudi ostalo, si je dopovedoval Stanko. Ob misii na bližnjo pot v Jugoslavijo pa mu je bilo zmeraj kar nekam tesno pri srcu. 98. Tu in tam so ga še vedno mučili pomisleki. Na tako imenovanih „političnih urah" so jim njihovi šefi veliko govorili o položaju v svetu, o ,.revščini in suženjstvu", ki ga povzroča komunizem. V Jugoslaviji je življenje najbednejše, so zatrjevali. Ob tem seje Stanko zamislil. Tej zadnji trditvi ni povsem verjel. Saj je šele pred pol leta odšel zdoma. Čeprav je doživel po njegovem veliko hudega, ne bi mogel reči, da je vse to res. Je bilo ljudstvo njegove domovine res tako nezadovoljno? 99. Veliko časa za pomisleke ni bilo. Njegovi ..delodajalci" poskrbeli, da niti on niti drugi izbranci, vseh jih je bilo v s' „Center" dvajset, niso imeli čas premišljevati o resničnosti njihovih „političnih predavateljev". Po terenskih pripravah! prišle na vrsto že veliko bolj „praktične preizkušnje v rear okoliščinah." Šlo je preprosto za čisto navadne teroristične i" 2348235353480100002323235323234848532353484848232323535323235348482353485300000153534848235348534848232348235348232353482353235348532353484853484853484823535353482323234848534823482323532323232353532323482301235323234823539048235323002323234823235300012323484853 020248534848235301000223482348534823532323482353532323484823534823235323534853022353232348002323000101020002532353234848480023530100010148484848532353232353234823535353234823012353534823482353484823485353534848535353482353482348484823535323234823000100010101020000 Stevilka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 IOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Za naročnike in bralce Našega časa smo tudi letos pripravili nagradno novoletno križanko. Med tiste, ki bodo križanko pravilno rešili, bomo razdelili 10 nagrad 1. nagrada 400 din 2. nagrada 300 din 3. — 5. nagrada 150 din 6. — 10. nagrada — knjižno darilo 10 rč Številka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 NOVOLETNI SPREHOD Spet smo tu kot lani zbrani, da oceno končno damo za to leto, ki v slovo že vsem maha nam z roka Da uspehe ocenimo, vse napake očrnimo. Si postavimo za plan, da odslej bo vsak občan bolj pošteno pljunil v roke, spoštoval bo prav vse roke, ki postavili smo jih. Da še več vsi naredimo, več dobrin si pridobimo; da bo dinar bolje stal, bolj ga svet bo spoštovaL Za vse to -stmimo sile; kmet še bolj naj suče vile, knap se s krampom naj spopada, drug za strojem trdo dela, saj brez dela pač nijela. In še tisti birokrati, ki na stolčkih tam za vrati, bijejo se s paragrafi, dajo naj vsaj kanček znoja. Stopijo naj v vrste boja za še boljši naš vsakdan. Kot navadno ob tem času inventuro naredimo, od januarja do decembra se počasi sprehodimo. In poglejmo bolj potartko ter povejmo: tu uspeli smo, tu nismo, tu veseli smo tu kislo ob napakah se držimo. Gremo torej zdaj po vrsti kot so bojda hiše v Trsti 4 a H* JANUAR Leto novo naši knapi z delom trdim so začeli Za svetlobo še v sobotah v jame črne so hiteli Knapi drugi, tisti z žogo, so s pripravami začeli da pripravljeni najbolje vse ekipe v prah bi zmleli FEBRUAR Po premoru štirih let spet smo pusta mi slavili In odgovor, da napak še dovolj je, smo dobili Da bi kdo nam ne očital, da vse ribe smo umorili štacuno novo rib vse vrst sredi mesta smo dobili MAREC Tretji mesec nam pokaže na problema težka dva. Na stanovanja prvi kaže, drugi pa na dan žena. Šalek dve sivi nam lase, z gradnjo tu težave so. Sporazum pač vsem ne paše -tako bilo je in še bo. . *4 % APRIL Potegavščine so nam uspele kot za praznik se poda. Da težav ni. smo trdili, da že dela vsak za dva. Celična je gradnja stekla PeTeTe je že razvit, vrtcev dosti že imamo, ne živimo na kredit. KLICAJI MESECEV JANUAR Velenje je bilo že tretje leto zapored proglašeno za najlepši kraj. S tem je tudi dobilo pokal v trajno last. - Pa menda ni Velenje tako lepo zaradi bele tehnike, ki je tu največ izdelamo. FEBRUAR V našem mestu je bil februarja velik republiški posvet o izkoriščanju delovnega časa. — Mnogi pravijo, da bi si za ta posvet res lahko izbrali kako drugo delovno organizacijo in ne organizacijo naših rudarjev. MAREC Kot se spodobi in je sploh prav so se v marcu zavrteli maturanti. Iz vseh naših šol. Res je prav. - Samo morda bi bilo še bolj prav, če ta ples ne bila taka modna revija oblačil iz Italije in Avstrije. APRIL Našo občino mnogi radi postavljajo za zgled razvitosti. Dobro, da ti ne poznajo vsega o njej - po razvitosti telefonije smo namreč med nerazvitimi. — Sicer pa je včasih bolje, če se čimmanj slišimo. MAJ V tem mesecu so se tudi pri nas podražili vrtci. Ne gradnja, ampak oskrba v njih. — Saj tako je prav. Bomo vsaj spoznali, da so otroci res naše največje bogastvo. valce presenetilo močno deževje ter voda, ki je zalila kleti in stanovanja. Še dobro, da bomo letos od načrtovanih 444 stanovanj zgradili le 134. Kdo ve, koliko stanovanj smo s tem rešili pred vodo. JUNIJ Tudi za težave v zdravstvu nismo imuni. To se je dobro pokazalo, ko smo ugotovili primanjkljaj na tem področju. - Seveda, tudi zdravstvo je treba zdraviti. Pri tem pa je tu najboljše zdravilo denar. Na žalost pa imamo veliko takih, ki znajo postavljati diagnozo, ne dajo pa zdravil. AVGUST Letos so se tudi naši radarji odločili za kolektiven dopust. Tako so sledili nekaterim drugim, ki so to uvedli že prej. — Morda za povračilo ne bi bilo slabo, če bi pa kdo drag sledil njih pri vnetem boju za večji delovni učinek. SEPTEMBER S septembrom so se spet začele mnoge seje. Je pač tako, da ko kmetje pripravljajo njive za setev, se dragi pripravljajo na seje. — Seveda pa bi kmetje kaj malo sejali, če bi bili pri svojem delu tako slabo sklepčni, kot so mnoge seje. OKTOBER Tudi Velenje ni bilo izvzeto iz nakupovalne mrzlice, ki je zajela večino naših krajev. Trgovine so se kar vidno praznile, shrambe pa polnile. — Nov dokaz, kako so občani sledili pobudi v akciji NNNP, da si morajo doma narediti zalogo hrane. NOVEMBER Naša godba je v tem mesecu slavila 604etnico delovanja. Fantje so doslej nastopili že v mnogih krajih in dosegli dobre uspehe. - Lahko njim, je nekdo pripomnil, ko imajo le enega dirigenta. Nam pa hoče vsakdo dirigirati. JULIJ Čeprav smo že bili sredi aktivnosti za akcijo Nič nas ne sme presenetiti, je mnoge stan o- DECEMBER V naši slavni Paki (ne reki, ampak hotelu) so se odločili, da bodo gostom izvabili še kak dinarček za j^asbo, pa čeprav jo naroči ali ne. — Pa naj še kdo reče, da ne spoštujemo dinar. Saj nam jih vsakdo hoče čimprej in čimveč izvleči. t MAJ Ljubezenski je mesec peti vsakdo gruli kot golob. Za vse parčke željne sreče primanjkuje nam že sob. Stanovanjska trda kriza roge kaže kar se da. Za rešitev teh problemov se zavzame šeZeKa. JUNIJ Stanovanjsko zdaj perilo pere naš še sindikat. Rabimo pač stanovanja vsakdo mora to spoznat Rešilno bitko na poljanah travniških dobili smo. Saj Rudarji obdravske fante v boju silnem stolkli so. JULIJ Praznik knapov smo slavili slavnostno kot se poda. Uspehe njih povsod častili spili glažek kak do dna. Pa strnili tudi glave, mislili na boljše dni Da po jamah tam pod zemljo stroj kak nov se še vrti ! A VGUST Mesec pravi je dopustov, vsak drugam se zdaj poda. Vsak po svoje dneve troši kot najbolje ve in zna. Ta na morje pa v planine svoj nameril je korak. Hrupe strojev, vrvež mesta želi pozabiti prav vsak. FMRFR SEPTEMBER Šolarji spet gre jo v šole, da si znanja pridobe. Pa čeprav že praksa kaže: službe veze sedele. To pa nič ne preseneča, preseneti nič nas ne, saj uspešno smo prestali akcij polno eNeNeNPe. OKTOBER Občino smo spet slavili -praznik njen in praznik naš. In ob tem smo spet sklenili: vsi v boj za lepši čas. Gorenje sejem v hali Rdeči je pripravilo na ogjlei Kaj obeta za domače, kaj prodalo bo v svet NOVEMBER Rudarji naši na igrišču trboveljske potolkli so. Za počitek miren zimski zdaj že točk dovolj kar ba Godba pa -po svetu znana je slavila jubilej. Šestdeset že let uspešnih svira tu in onkraj mej. sn iT'. >30 bs Tj ><~riwi)n nln~i»i lilni/i. hii\ihij Jih W *lrii)n,/il< i m . /Inrjit ni m \ltmn. anr/.rin Iniulu. fillllln , muhi/lilI"I~I >II IH/IO. Iiill III))79. Polni elana. odgovornosti, zavesti. Začeli smo znova. Pot k novim ciljem, ki smo jih sprejeli s samoupravno dogovorjenimi plani za leto 1979, je pred nami. Od nas vseh, od vsakega posameznika, bo odvisna ta pot. Uspehi bodo takšni, kolikor bo vloženega prizadevanja prav vseh. sleherne sodelavke in sodelavca. Februar 1979 gorenje v letu 1979 Vodstvo koordinacijske §j| konference osnovnih organi- M zacij ZSMS Gorenje TGO je g pripravilo v Kotljah seminar fg za novoizvoljene predsednike, § sekretarje in člane predsed- = stev osnovnih organizacij = ZSMS. V oddelku elektronike so predali v skladišče gotovih izdelkov prvi glasbeni center — nov izdelek Gorenja. Hkrati s proizvodnjo glasbenih centrov je stekla tudi proizvodnja kvalitetnih zvočnih omar. Marec 1979 V vseh delovnih sredinah je stekla razprava o zaključnih računih za preteklo leto. Ugotovili smo, da smo plan proizvodnje izpolnili samo s 85 odstotki. Vzroki za tako nizko izpolnjen plan so različni (pomanjkanje investicijskih sredstev, težave z uvoznimi dovdjenji, oskrba z materialom, pomanjkanje delavcev skoraj v vseh tozdih. kasnitve pri realizaciji investicij. plan: ska disciplina). V tem mesecu se je sestala komisija za kulturno dejavnost in sprejela program dela. Sklenili so, da bodo za delo na tem področju skrbeli kulturni animatorji. V skladišču Velenja je bila manifestacija ob dnevu žena — tretji mednarodni tek žena, katerega pokrovitelj je tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO so potrdili zaključni račun za leto 1978. V svetu zapletenih naprav, žic, sklopov se še najbolje znajdejo marljive delavke Gorenja. April 1979 Glasbeni center - nov izdelek v pisani paleti izdelkov Gorenja. Delavci Gorenja so v tem mesecu sodelovali v akciji „V zdravju je moč". V ljubljanski dvorani Tivoli so se v drugem polfinalnem srečanju pomerili z ekipo ljubljanskega Blagovno—transportnega centra, potem, ko so v Rdeči dvorani premagali Meblo iz Nove Gorice. 23. april je TGO Gorenje obiskala sedemčlanska delegacija Nacionalne zveze žensk LR Kitajske. organizacij ZKS in ZSMS. Največ pozornosti so posvetili uspehom gospodarjenja v prvem polletju v vseh delovnih sredinah. Maj 1979 Avgust 1979 Delavci Gorenja so proslavili 1. maj — praznik dela. Državna odlikovanja so ob prazniku dela sprejeli številni delavci, med njimi Ivan Atel-šek — red dela z rdečo zastavo; Franja Bonač — red republike z bronastim vencem; Ivan Miklavčič in Milan Šterban - red dela z zlatim vencem ter še številni drugi delavci Gorenja. Tovarno je obiskala delovna skupina centralnega komiteja ZKJ, ki je skupaj s člani osnovne_ organizacije ZKS tozda Štedilniki obravnavala družbeni položaj delavca v združenem delu. Junij 1979 Sto delavcev Gorenja je v tem mesecu osvojilo naš največji vrh — Triglav. Gorenje je sodelovalo na pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. September 1979 Aktiv krvodajalcev pri koordinacijski konferenci sindikata je pripravil krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo 675 delavcev. v 6. junija so se sestali na prvi seji novoizvoljeni delegati delavskega sveta Gorenje sozd in sprejeli več pomembnih sklepov in pobud. V delovni organizaciji Gorenje Metalplastu v Rušah so se zbrali mladi delavci sozda Gorenje na svojem že VI. Komunisti Gorenja so na problemski konferenci spregovorili o stanju Gorenja in o prizadevanjih za ekonomsko stabilizacijo. Delavci Gorenja so s solidarnostno pomočjo Črni gori vnovič potrdili moč samoupravnega sistema. Strokovnjaki Gorenja so opravili veliko raziskovalno nalogo „Smeri razvoja električnih gospodinjskih aparatov." V vseh temeljnih organizacijah združenega dela se z vso resnostjo pripravljali na akcijo ..Nič nas ne sme presenetiti." Oktober1979 Kovinarji Gorenja so se udeležili III. republiškega tekmovanja kovinskih delavcev Slovenije; na zvezno tekmovanje se je uvrstil rezkalec Martin Vaupotič. V Rdeči dvorani je bila odprta četrta razstava proizvodov sozda Gorenje. Otvoritvi je prisostvoval tudi častni občan Velenja, Franc Lesko-šek-Luka. Osrednja novost Gorenja na letošnjem sejmu so bili računalniki. Na sejmu so bili podpisani dogovori o poslovnem sodelovanju s trgovskimi organizacijami iz domovine in tujine. Na zborih delavcev Gorenja razpravljajo o gospodarjenju. svojevrstnim kulturnim dogodkom. V sodelovanju z Državno založbo Slovenije so pripravili razstav knjig, razstavo likovnih del akademskega slikarja Karla Pečka iz Slovenj Gradca in razsiavo fotografij. Delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenja TGO so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti skupnih služb Gorenje TGO in delavci tozdov Gorenja TGO. December 1979 V zgradbi sozda Gorenje so g 6. decembra odprli prostore |1 centralnega laboratorija. Po- f§ membna pridobitev na po- j= dročju raziskovalnega in raz- g vojnega dela. Delavci tozda Štedilniki M prejmejo zlati znak sindikata. f= 12. decembra izpolnijo tudi || letni kdičinski plan proizvod- š nje. Sejem vzorcev v Rdeči dvorani si je tudi letos ogledal Stane Dolanc, največ časa pa se je zamudil ob računalnikih. Julij 1979 Srečno. y/mrn in usftehov f)o/no noro Iclo !<)}{() vošči gorenjeftg® tozd kuhalni aparati TOZD štedilniki tozd pralna tehnika TOZD hladilniki tozd zamrzovalniki tozd elektronika tozd galvana tozd pohištvo tozd plastika tozd vzdr2evanje tozd orodjarna tozd embalaznica tozd gostinska enota tozd avtopark tozd mali gospodinjski aparati, nazarje tozd gradbeni elementi, gorenje tozd kondenzatorji, rogatec tozd elektronika, ptuj delovna skupnost skupnih služb V novem laboratoriju je moč najti mnogo novih naprav, ki bodo prispevali svoj delež k nadaljnjemu razvoju Gorenja. November 1979 V Gorenju že razmišljajo o tem, kako posodobiti tehnološki proces. In zdaj se že sprašujejo, koliko časa še klasičen tekoči trak. S tem želijo še izboljšati delovne pogoje in povečati storilnost. RAST YU 79 tri plakete: zlato, srebrno in bronasto. Letošnji praznik republike so delavci Gorenja obeležili s tradicionalnem srečanju, „Goreniadi 79". Na sestanku so se komunisti v tozdu Pralna tehnika pogovarjali z Džavidom Ne-manijem o stanovanjih, stanovanjski pditiki in o odnosih na tem področju. Gorenje je prejelo za posamezne izdelke na sedmi tradicionalni razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novitet, ki je potekala pod naslovom Sestanek delovne skupine - od ust do ust najde pot sleherna informacija. Tudi to je pogoj, da delavke v tozdu Štedilniki dobro izpolnjujejo postavljene načrti.. Delavci Gorenja so razpravljali o doseženem polletnem uspehu poslovanja. Fizični obseg proizvodnje je bil dosežen v okviru operativnih mesečnih planov. Vzroki za slabši uspeh so prevsem v zastareli opremi, nepravočasni dobavi materiala, prenizki prodajni ceni, v zaostajanju prodaje, predragem vzdrževanju. Člani koordinacijske konference sindikata sozda Gorenje so se sešli na problemski konferenci, ki so se je udeležili tudi sekretarji osnovnih Številka 49/50 (511-512) - 25. decembra 191 E L J E TOZD PRODAJE ŠOŠTANJ TOZD PEKARN IN SLAŠČIČARN Vsem občanom, potrošnikom, dobaviteljem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1980! Vsem občanom na območju G G Nazarje ter vsem ljudem občine Mozirje in Velenje želimo veliko sreče v novem letu 1980! FOTO TEKAOC Splitska 13 VELENJE - GORICA MIZARSTVO „MEH" VELENJE Cenjenim strankam in občanom želimo srečno novo leto 1980! MEŠIČ RUDI - MARIJA Skorno — Šoštanj Izdelovanje vseh vrst lesene embalaže. Opravljamo tudi uslužnostni razrez hlodovine in ostrešij. Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo uspehov in zdravja polno novo leto 1980! H Gozdno gospodarstvo | NAZARJE H s tozdom in obratom za gozdno kooperacijo Šoštanj Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja ter poslovnim partnerjem želimo veliko sreče v novem letu 1980! DOMAČI TEDNIK NAS CAS v vsako hišo v Šaleški in Gornji Savinjski dolini! Odkupujemo svinjske ter ostale kože po ugodnih cenah 'KOTO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980 koteks tobus in zbiralnice VAM ZELI kmetijskih zadrug /O Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem času veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 °/o kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OBRTNO ZDRUŽENJE VELENJE želi v imenu vseh svojih članov, samostojnih obrtnikov občine Velenje, vsem delovnim ljudem in občanom srečno novo leto 1980 ter se priporoča za poslovno sodelovanje! NAROČNIKOM RAZPISOV, OGLASOV IN ZAHVAL! OBJAV, MALIH Zadnji rok za oddajo naročil za razpise, objave, male oglase in zahvale v Našem času je vsak ponedeljek do 12. ure. Naročila, ki bodo prispela pozneje, ne bomo mogli upoštevati za številko, ki izide tisti teden. Prosimo za razumevanje! Uprava 7m$ h- v"i-v " .--.v-iv ■ •. • .-•/ ■ ■■ -. vikit ... ' • • ■ • ' \ • ■ -v •• :...-■ _ 9153235353534848235353010223534823532353482348000153232323532348010201234848482348235323532348532353535323234853482353232353532353485353534848535353482323482353234823020101234823020101020202020002000253234848020200020001010100020202022353534848485353535353534853532353532348235348234823534853010202015353020201532348234848534823234848484853485348 0100022353232348235348535348534848235353235323535353232353532323484848234823534853534853010102484823232348234848485348232323482323 914853232390535348485323234823235323234848232353485323 23535348482323482348235323534848538923234853484853532348235323234848482348234823 4823484823484848482353232323534823 evilka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 i\=17 || e r m o e I e k t r a r ne šoštanj f I TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ I TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ II TOZD VZDRŽEVANJE TOZD INVESTICIJSKI INŽENIRING DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENA PREHRANA Stermoelektrarne šoštanj Številka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1971 Vse večji uspehi velenjskih atletov Člani atletskega kluba Velenje so pred dnevi na občnem zboru ocenili delo v pretekli sezoni — uspešno delo po selekcijah — Njihov cilj četrto mesto med ekipami v Sloveniji Leto se izteka in decembra se navadno sestajajo na sestankih posamezne organizacije, skupnosti ali društva ter ocenjujejo delo v preteklih dvanajstih mesecih. Pred dnevi so tudi člani velenjskega atletskega kluba na občnem zboru pregledali uspehe v tem letu. in treba ja reči, da je klub v minuli sezoni dosegal pomembne tekmovalne uspehe. ,,'Tekmovalni uspehi atletov so iz sezone v sezono večji, trdnejši. Širi se krog kvalitetnih športnikov, vse več je mladih, ki stopajo na atletsko stezo. Ti uspehi pa so obenem tudi potrditev dobrega dela naših trenerjev, „je dejal na začetku svojega poročila predsednik kluba Harold Kamer. Dobro strokovno delo je pogojevalo, da ima danes klub vrsto republiških pa tudi državnih prvakov in rekorderjev. Naj jih navedemo le nekaj: Jana Pečovnik, Klavdija Jug, Bojan Makovšek, Stanko Miklavžina, Peter Svet, Aleš Jug, itd. Lepe uspehe so velenjski atleti dosegli v preteklem letu tudi v ekipnem tekmovanju. Na atletskem pokalu SRS za mlajše mladinke so bih šesti, med mlajšimi mladinci sedmi, starejše mladinke so osvojile 3. mesto, starejši mladinci peto, članice prav tako peto; člani pa četrto. V skupnem seštevku so s 567,5 točke pristali na petem mestu za Kladivarjem, Olimpijo, Mariborom in Gorico. Torej jim manjka, kot je dejal na občnem zboru predsednik tehničnega odbora Martin Štajner le še korak pa se bodo uvrstili med najboljše. To pa lahko dosežejo, če bo njihovo delo tudi v prihodnje tako zavzeto in strokovno kot je bilo doslej. Ob tem vsekakor ne gre zanemarjati podatka, da jim je prek selekcij-skega dela z mladimi po šolah že uspelo pritegniti na atletske steze 5 odstotkov vseh mladih v občini. Temu delu bodo tudi v prihodnje namenili glavno skrb. Ob tem si bodo prizadevali, da bo v atletiki lahko vsakdo našel možnosti za razvoj delovnih in ustvarjalnih sposobnosti ter z ambicijami zadovoljeval vrhunski šport. Več bodo storili za popularizacijo atletike tudi na področju Šoštanja in Šmartnega ob Paki. V preteklem obdobju so veliko naredili glede strokovnega usposabljanja sodniškega zbora, ki ga sedaj sestavlja 45 sodnikov. Od tega imajo enega mednarodnega sodnika, 10 zveznih in 14 republiških sodnikov. Lepo priznanje je njihova sodniška organizacija prejela letos, ko so tri njihove člane povabili na sojenje na sredozemskih igrah v Splitu. Seveda za dosego cilja, to je uvrstitev na četrto mesto med ekipami v Sloveniji, ne bo dovolj le dobro delo trenerjev, požrtvovalnost atletskih funkcionarjev in trdna volja ter samoodrekanje atletov, ampak bo to odvisno tudi od materialne osnove kluba. Treba je reči, da je klub v dosedanjem delu naletel na veliko razumevanje, zlasti pri posameznih delovnih organizacijah, ki so sprejele pokroviteljstvo nad organizacijo raznih tekmovanj. In če govorimo že o tem, je treba znova šport telesna kultura rekreacija poudariti, da so se velenjski atleti izkazali tudi v tem letu kot zelo dobri organizatorji in mednarodni tek po ulicah Velenja v počastitev 8. marca, dneva žena si je že zdavnaj pridobil velik sloves. Na občnem zboru so izvolili tudi nov izvršni odbor, ki bo imel v prihodnje 15 članov, v tehničnem odboru bo devet atletskih delavcev. V klubu bosta delovali tudi propagandna in pravno samoupravna komisija, nadalje gospodarski odbor, disciplinska komisija, ki v minuli sezoni ni imela dela ter nadzorni odbor. V minuli sezoni - gotovo pa bo tako tudi v prihodnje - je bilo zelo uspešno delo mladinskega aktiva, kije atlete močno razgibal pri njihovem delu. Po-mag3li so pri organizaciji vseh tekmovanj, ki jih je klub organiziral in skrbeh za izobraževanje atletov. Nadvse pa so se zavzemali za izboljšanje delovnih pogojev atletov. Pred nedavnim so člani mladinskega aktiva obiskali tudi Prežihovino in si ogledali rojstni kraj Prežihovega Voranca, Kretlov mlin, Pbljane in vasico Šentanel. PRIZNANJA NAJBOLŠIM Na občnem zboru atletskega kluba Velenje so podelili tudi posebna priznanja atletom. Priznanje lahko prejme po Klubskem pravilniku atlet, ki izmed šest kriterijev izpolni vsaj tri, od tega mora biti obvezno pet let član atletskega kluba Velenje. Tako sta si letos priborila najvišje priznanje kluba zlato značko Stanko Miklavžina in Boris Rezek. Stanko Miklavžina je večkratni državni in republiški prvak v krosih ter v disciplinah na 3000 m, in 5.000 m. Je tudi član republiške in državne reprezentance. Boris Režek je državni prvak med mlajšimi člani in republiški prvak v skoku v daljino pri članih, bil pa je tudi republiški prvak med mlajšimi mladinci. Poleg tega je podelil predsednik kluba Harold Kamer knjižne nagrade vsem atletom, ki so letošnji republiški in državni prvaki. Prejeli so jih: Jana Pečovnik, Stanko Miklavžina, Peter Svet, Bogdan Makovšek, Aleš Jug, Boris Režek, Bogdan Urh, Josip Šamu, Franc Rošer, Klavdija Ju g. V letošnjem letu je atletski klub organiziral tudi akcijo med učenci, ki so pisali spise na temo „Atletika'. Posebna komisija je izbrala šest učencev, ki so napisali najboljše spise ter jih nagradila. S. V. Na njihovih občnih zborih je vedno dobra udeležba ELEKTRA KLONILA V zadnjem kolu SKL je Elektra na domačem igrišču nepričakovano izgubila srečanje s Cometom iz Slovenskih Konjic z rezultatom 90 : 91 in si tako zapravila možnost za napredovanje v super ligo. Poraz je bil zelo boleč in nepričakovan. Igralci Elektre so bili preveč samozavestni in goste do neke mere celo podcenjevali. Tekma se je pričela z vodstvom gostov. Tudi prvi del srečanja se je končal v njihovo korist. (46 : 48). Drugi del seje pričel še z večjim vodstvom Konjičanov. Elektra je bila vse do 15. minute podrejena nasprotniku, saj so v tem delu srečanja gostje povedli že za 12 točk. Domači košarkarji so izgubili srečanje prav v tem delu igre. V 15. minuti so izenačili in že je kazalo, da bo zmaga pripadla domači ekipi. Vendar se gostje niso predali. Krivci za poraz so igralci sami. Bili so prepričani, da bodo zmagali, in da jih nihče ne more zaustaviti na poti v super ligo. Vsakega nasprotnika je treba jemati resno in ne preveč samozavestno. R. NATEK KADETI ZNOVA ZMAGALI Kadeti šoštanjske Elektre so premagali še zadnjo oviro za vrh v slovenski kadetski ligi. V nedeljo zjutraj so doma premagali ekipo Branika z rezultatom 86 : 83. Gostje so prvi del srečanja prepričljivo dobili, saj so vodili že za deset točk. V drugem polčasu pa so se domači igralci zbrali in zaigrali zelo borbeno. Pri tem pa so napravili mnogo napak. V tem delu srečanja pa se je izkazal Letonja, ki je z nekaj meti od daleč zopet povedel svoje moštvo. Kadetska ekipa tako v svoji skupini. R. N. USPEŠNI STRELCI NA ZVEZNEM TEKMOVANJU Drugega zveznega kontrolnega tekmovanja v streljanju s standardnim orožjem (mednarodni program) so se udeležili tudi strelci SD Mrož Velenje. Tudi tokrat so zelo dobro streljali pištolarji (članska kon- Gostje so bili borbenejši in zasluženo zmagali kurenca). Zmagal je Peter Bajič, Beograd, s 382 krogi. Le za 3 kroge je bil slabši Rajko Srdič, Velenje, ki je osvojil 4. mesto. V mladinski konkurenci pa je Miran Svetina nastreljal le 340 krogov, kar je njegov najslabši rezultat. V konkurenci mladincev je Bogdan Slanšek v streljanju s puško nastreljal 362 krogov, pri mladinkah pa Saška Bola 348 krogov. E. Ž. VELENJČANOM DVA PRVA MESTA V Kamniku je bilo prvo republiško kontrolno tekmovanje, z zračno puško in pištolo (mednarodni program). Tudi tokrat sta pripadli prvi mesti velenjskim pištolarjem. V konkurenci članov (pištola) 1. Rajko Srdič 379 krogov SD Mrož Velenje. Ostali so nastre-ljali: Janez Stuhec 372, Hinko Bola 371, Janez Benko 368, Jurij ing. Magilnicki 356 krogov in Draško Durdevič 356. Pri mladincih je zmagal Miran Svetina SD Mrož s 361 krogi pred klubskim tovarišem Bogdanom Slanškom 356 krogi. Nekoliko slabši so bili puškaši. Med mladinci je Bogdan Slanšek osvojil tretje mesto s 359 krogi, enako pa pri mladinkah Saška Bola s 344 krogi. Ostali so streljali: Dušan Perkač 358, Mirko Junačko 349, Drago Ša-farič 349. Pri mladincih pa Matjaž Šentjurc 347, Hinko Petek 344 in Milan Krk 332 kroga- FRANJO ŽUČKO OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Strelska družina Mrož Velenje je organizirala občinsko strelsko tekmovanje v streljanju z zračno standardno puško in pištolo po mednarodnem programu za člane, članice, mladince in mladinke. Tekmovanja se je udeležilo 26 strelcev. Doseženi so bili dobri rezultati, v pištolski disciplini. Norme 350 krogov za člane, 340 za mladince in 330 krogov za mladinke je izpolnilo kar 19 strelcev, ki bodo tekmovali na republiškem prvenstvu v Ptuju. Največ uspeha je imel Hinko Bola, ki je v pištolski disciplini nastreljal 380 krogov in kar petkrat osvojil prvo mesto. Rezultati: Člani, puška: 1 . Dušan Perkač 368 krogov, 2. Bogdan Slanšek 364, 3. Mirko Junačko 358, 4. Hinko Ktek s 356 krogi. Mladinci, puškam 1. Hinko Petek 362, 2. Bogdan Slanšek 361 in 3. Matjaž Scntpirc s 348 krogi. Mladinke, -puška: 1. Saša Bola s 335 krogu Člani, pištola: 1. Hinko Bola 380 krogov, 2. Janez Štuhec 379, 3. Rajko Srdič 377, 4. Ivan Benko 376, 5. Franjo Žužko 370, 6. Draško Dordevič 359, 7. Miran Svetina 358 in 8. Jure Mogelcnicki s 352 krogi. Mladinci, pištola: 1. Miran Svetina 265 krogov, 2. Bogdan Slanšek 350 in 3. Hinko Petek 331 krogov Mladinke, pištola: 1. Saša Bola 197 krogov. F. Ž. TEKMOVANJE ZA KAJUHOV POKAL V okviru občinske konference ZSMS Velenje se je v soboto in nedeljo pričelo že tradicionalno tekmovanje mladih Šaleške doline za Kajuhov pokal 1 980. Namizno teniški klub Tempo, krajevne skupnosti Pesje, je končal tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanja se je ueležilo. 28 ekip. Med krajevnimi skupnostmi se je najbolje uvrstila ekipa mladih iz Pesja, druga je bila ekipa krajevne skupnosti Velenje — Šmartno, tretja pa ekipa Konovega. Med delovnimi organizacijami so zmagali mladi iz TEŠ-a drugi so bih mladi iz Gorenja - Orodjarna, tretji pa iz delovne organizacije ESO. Med osnovnimi šolami so se najbolje uvrstili učenci šole Biba Roeck, drugi so bih učenci šole Karel Destov-nik Kajuh, tretji pa so bili učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo. Med srednjimi šolami so se najbolje uvrstili mladinci doma učencev Velenje, drugi je bil Šaleški študentski klub, tretja pa gimnazija. t RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE DO RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko—splošni sektor Komisija za delovna razmerja pri DSSS DO RLV OBJA VLJA dela in naloge TEHNIČNI RISAR Pogoji: — dokončana šola za tehnične risarje Kandidati naj vložijo pismene prijave na objavo z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kadrovsko splošni sektor DO RLV. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave. SREČNO EPlfiS velenjska plastika n sub o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138. 850 410 komerciala 851 017 računovodstvo 881 011 telex 33570 veplas velenje Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS vabimo k sodelovanju delavce z visoko ali višjo izobrazbo s področij: - STROJNIŠTVA - KEMIJE -PRAVA - EKONOMIJE Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi ali pa se javijo osebno v kadrovski službi VEPLASA Velenje, Celjska c. 35. O izbiri pa bomo vse prijavljene obvestili v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. gorenjep^m@{£ -mmm Komisija za delovna razmerja TOZD Promet OGLAŠA PROSTA DELA IN NALOGE ŠEFA PREDSTAVNIŠTVA ZA SFRJ s sedežem v Velenju. POGOJI: 1.— visoka ali višja šolska izobrazba tehnične, pravne ali organizacijske smeri z najmanj 3 oz 5 leti prakse na podobnih delih in nalogah, 2. — vozniško dovoljenje B kategorije, 3. - poskusno delo 75 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo prošnjo v roku 15 dni od dneva objave na naslov Kadrovski sektor. Gorenje, 63320 Velenje. O izboru bodo vsi prijavljeni obveščeni najkasneje do 1.3. 1980. DELOVfJk ORGANIZACIJA ZA PRENOS IN DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE p. o. TOPLOVOD VELENJE, KOROŠKA CESTA 3« OBJA VLJA dela in naloge REFERENTA PRODAJE STORITEV Pogoj: — strojni tehnik — dve leti delovnih izkušenj na področju inštalaterske dejavnosti toplotnih naprav — odslužen vojaški rok Vloge pošljite na nalov delovne organizacije — komisiji za delovna razmerja, v roku 1 5 dni od objave v časopisu. tevilka 49/50 (511-512) - 25. decembra 1979 torek, 25. 12. 1979 Božidar ireda. 26. 12. 1979-Štefan četrtek, 27. 12. 1979 - Janez »etek, 28. 12. 1979 - Živko Sobota, 29. 12. 1979 - Tomaž Nedelja. 30. 12. 1979 - Brani-nir ponedeljek, 31. 12. 1979 Silvester PRODAM otroško zibelko in belo dolgo poročno obleko štev. 36. Romana Srnovršnik, Selo 1, Velenje. GARSONJERO, ali manjše stanovanje, v/.ameni v najem. Naslov v uredništvu. NAŠEL sem žensko uro na parkirnem prostoru pri banki v Velenju. Naslov v uredništvu. PREKLIC Preklicujem neresnične izjave. ki sem jih dal pri Babulčevi, Lokovica štev. 28-d proti Idi Seklič — Medved, Šalek 22 Velenje. Tovarišici se opravičujem in se ji zahvalim za umaknitev tožbe na sodišču. Mirko Hudej, Lokovica 17 a, Šoštanj. diščnik iz Velenja in Branka TUB1N, roj. 1959, RTV mehanik iz Velenja; Tomislav DO-MINOVIČ. roj. 1956, študent iz Zenice in Mirjana GAČ1Č. uslužbenka, roj. 1956 iz Velenja. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Smrti: Rudolf ACMAN, upokojenec, Skorno pri Šoštanju 62, star 81 let; Ladislav FIJAUŽ, inv. upokojenec, iz Maribora, star 59 let; Frančišča PRISLAN, soc. podp. iz Šentjanža pri Mozirju, stara 74 let; Alojzij Z.UPANC, upokojenec, iz Vodruža 3/a, star 73 let; Franc HOSTNIK, inv. upokojenec, Polje ob Sotli, star 73 let; Anton LEDINEK, soc. podp. iz Lepe njive 68. star 46 let; Vincenc RAMŠAK, kmet iz Hramš pri Žalcu, star 65 let; Ivanka STRAH, čistilka, Verače 23, stara 42 let; Ana NARAKS, druž. upokojenka Ravne 160. stara 72 let. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 21. 12. 1979 dr. Kralj (dnevni), dr. Zinajič (nočni) 22. 12. 1979 dr. Žuber (dnevni), dr. Vrečko (nočni) 23. 12. 1979 dr. Kralj (dnevni), dr. Hribar (nočni) 24. 12. 1979 dr. Poles(dnevni), dr. Pustovrh (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 22. 12. 1979 dr. Miloš LE-ŽAIČ. Prešernova 9/b, Velenje, telefon: 851-335 23. 12. 1979 dr. Miloš LE-ŽAIČ. Prešernova 9/b, Velenje, telefon: 851-335 29. 12. 1979 dr. Teodor GO-ROGRANC, Jenkova 25, Velenje 30. 12. 1979 dr. Teodor GO-ROGRANC, Jenkova 25. Velenje 1. 1. 1980 dr. Radenko LU-BARDA. Stanetova 23/c, Velenje 2. 1. 1980 dr. Radenko LU-BARDA, Stanetova 23/c, Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE IN ŠOŠTANJ 21. 12. 1979 do 27. 12. 1979 Ivo ZAGOŽEN, dipl. vet. -Velenje, Vrnjačke Banje 7 28. 12. 1979 do 3. 1. 1980 Peter RIHTAR1Č, dipl. vet. -Šoštanj, Prešernov trg 7 — telefon: 881-143 4. 1. 1980 do 10. 1. 1980 Franc BLATNIK, dipl. vet. Velenje, Prešernova 22/e telefon: 852-253 11. 1. 1980 do 17. 1. 1980 Ivo ZAGOŽEN, dipl. vet. - Velenje - Vrnjačke Banje 7 REDNI KINO VELENJE 25. 12. - torek ob 18 in 20 uri KRČ — družbena drama. Režija: Božo Šprajc. Igrajo: Mateja Glažar, Boris Cavazza, Milena Zupančič 26. 12. - sreda ob 18 in 20 uri HVALA BOGU DANES JE PETEK - ameriška glasbena komedija. Režija: Robert Klane. Igrajo: Donna Summar, Valerije Landsburg 27. 12. - četrtek ob 18 in 20 uri OROŽJE SMRTI -italijanski avanturistični. Režija: William Havvkings. Igrajo: Henry Silva, Leonard Mann KINO ŠOŠTANJ 26. 12. - sreda ob 19.30 NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU — ameriška komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI 25. 12. - torek ob 19 uri NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU — ameriška komedija O sporedu kinematografov od 27. 12. 1979 do 17. 1. 1980 vas bo Kino Velenje sproti obveščal v oddajah Radia Velenje ZASTAVA AVTO Komisija za delovna razmerja TOZD AVTOMOTOR CELJE delovne organizacije ZASTAVA AVTO LJUBLJANA razpisuje prosta deta in naloge DELOVNA ENOTA KOROŠKA Prodajalna VELENJE POSLOVODJA PRODAJALNE — usmerjanje del in nalog v prodajalni. Pogoji za zasedbo del in nalog: - šolska izobrazba VK, SŠI poslovodske ali komercialne smeri, - do 2 leti delovnih izkušenj v avtostroki, — vodstvene izkušnje. Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja TOZD AVTOMOTOR Celje, Miklošičeva 5, v 15 dneh od dneva objave. v_y matični urad velenje Poroke: Žarko PRAJO, roj. 1956, skla- ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni naju jt mnogo prezgodaj zapustil najin najdražji mož in oče IVAN HLEB Vsem, ki ste se poslovili od njega z besedami žlahtnega priznanja zvestobe in tolažbe, s cvetjem in navzočnostjo ob koncu te poti, srčna hvala. Iskrena hvala vsem članom kolektiva Klektro Slovenj Gradec za nesebično pomoč, častni straži, godbi, pevcem in govornikom ter duhovniku za opravljen obred. Toplo zahvalo dolgujeva tudi dr. Ivanu Kralju za trud in požrtvovalnost med njegovo težko in dolgotrajno boleznijo. Globoko žalujoča žena Ivica, sin Jani in drugo sorodstvo. PRODAM gradbeno parcelo pod posebnimi pogoji z vso dokumentacijo in navoženim materialom za klet z zgrajenimi temelji. V račun vzamem tudi nov osebni avto Golf dizel ali 101 Mediteran. Naslov v upravi lista. PRODAM dvoredni pletilni stroj STANDARD z mizico, do sedaj le malo rabljen. Cena 2.000.— din. Radovan, Tomšičeva 39, Velenje (telefon 852-971). AKVARIJ 60 litrski iomplet z opremo in 20 nbic prodam. Naslov v uredništvu. ZA GOTOVINO odstopim vrstni red za Fiat 126 P. Vprašati pri Mardžetku, Lilijska 4 - Pcsje, Velenje ali po telefonu 850-454 od 7. do 15. ure. V ŠOŠTANJU oddam opremljeno sobo mlajšemu fantu, Slovencu. Naslov v uredništvu. OPRAVLJAM vse vrste prevozov do 1.700 kg. Srnovršnik, Selo 1, Velenje. PRODAM 100 litrski hidrofor. Cena po dogovoru. Janko Cekon, Pohrastnik Florjan 166, Šoštani. PRODAM Zastavo 101, letnik 1979 in Fiat 430 K letnik 1974. Manja Vodišek. Tomšičeva 15, Velenje ali po telefonu. 850-986. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata EDIJA PRITRŽNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo DO RLV, TOZD jamska mehanizacija, rudarski godbi, pevskemu zboru Kajuh, sošolcem in predavateljem DEŠ na delavski univerzi Velenje, OO ZSMS - Plešivec, ERA - NAMA, Modnemu salonu, prosvetnemu društvu Ivan Cankar Plešivec, vsem govornikom in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: starši, bratje in sestri. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta GAŠPARJA ŠIMEKA se iskreno zahvaljujeva vsem, posebej še sostanovalcem Tomšičeve 1/3 in 4, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali ""nce in cvetje ter ga pospremili ria njegovi zadnji poti v zelo velikem številu. Posebna hvala tovarišu Golobu za organizacijo pogreba in celotnemu kolektivu Vcgrada, Modnemu salonu, govornikoma, godbi in pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoča: žena Vera, sin Iztok in ostalo sorodstvo Kozmetično frizerski salon MARIJA MUJADŽIČ Velenje, Šalek Cenjene stranke obveščamo, da smo nabavili najnovejše in najmodernejše aparate za nego obraza: — aparat za pregled kože (vlage v koži), — razpršilec pare za obraz, — elektro masaža — glajenje gub. — vakuum masaža, — čiščenje mozoljev z vakuumom, — piling brušenje kože, — visoka frekvenca (masaža z ultravioletnimi žarki), — obsevanje z infra žarki (solux), — obsevanje z ultravioletnimi žarki (kvarc). Naročite se lahko osebno ali po telefonu 851-018. Za obisk se priporočamo! ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VELENJE VPISUJE v naslednje šole: A. AVTOŠOLO ZA VOZNIKE „B" KATEGORIJE (osebni avto) 1. Predavanja: — cestno prometni predpisi — prva pomoč — poznavanje motornih vozil (novost pri izobraževanju kandidatov „B" kategorije). 2. Praktična vožnja B. PRIPRAVA KANDIDATOV ZA VOZNIKE A, C, E, D KATEGORIJE IN KMETIJSKIH TRAKTORJEV C. ŠOLO ZA VOZNIKE - POKLIC VOZNIK Pogoj: — uspešno končanih najmanj 6 razredov osnovne šole; — zdravstvena sposobnost za voznike ,,C" kategorije. Informirate in vpišete se lahko v prostorih ZSAM Velenje, Efenkova (Dom učencev RŠC), dne 24., 25. in 26. 12. 1979 od 16. do 18. ure, ter 3. in 4. 1. 1980 od 16. do 18. ure. IROSTROJ p. o. p. o. Maribor Mladinska ul. 3 objavlja prosta dela in naloge FINOMEHANIKA ZA SERVIS V VELENJU Pogoj: poklicna šola — finomehanične stroke. Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj. Vloge pošljite kadrovski službi „Birostroja" v Mariboru, Mladinska ul. 3. v roku 15 dni od objave. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE razpisuje dela in naloge KOMUNALNEGA IN CESTNEGA INŠPEKTORJA v inšpeKcijsKih službah uprave skupščine občine Velenje Poleg splošnih pogojev, navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo upravne pravne, prometne ali gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati, ki poleg navedenih pogojev izpolnjujejo še naslednje: — da dobro pozna cestno — prometno in komunalno problematiko v občini Velenje, — da želi kreativno sodelovati pri boljši urejenosti in lepšemu videzu mest in naselij, — da je družbeno in politično aktiven. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba uprave skupščine občine Velenje 15 dni po razpisu. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 20 dneh po preteku razpisnega roka. ■_-_" NOV CENIK ZA LETO 1980 Zbor delacev Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje je na seji 9. decembra 1979 sprejel nov cenik plačanih objav, ki velja od 1. 1. 1980 naprej. Osnovna cena malega oglasa (do 10 besed) bo od novega leta naprej 50 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 6 dinarjev. Pribitek za „nasiov v upravi lista" pa bo znašal 25 dinarjev. 1 cm stolpca za osmrtnice in zahvale pa bo veljal 100 dinarjev. Zasebni naročniki Našega časa s plačano celoletno naročnino bode imeli tudi poslej pri malih oglasih 20% popusta, pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 % popusta. UPRAVA * * * * * + * * * * * + * * * * * * * + Velenjski rudarji bodo izpolnili proizvodni načrt Velenjske rudarje so tudi v letu 1979 pestile mnoge težave — Premalo delavcev, zaradi nelikvidnosti niso bili tako uspešni z uvajanjem mehanizacije kot so načrtovali V teh dneh, ko mnoge preveva že novoletno razpoloženje, velenjski rudarji delajo z nezmanjšano močjo. Tudi zadnje dni letošnjega leta si nadvse prizadevajo, da bi nakopali 4.500.000 ton premoga. Taksen proizvodni načrt so sprejeli na začetku leta. Glede na to, da so rudaiji do dneva republike nakopali že 4.093.000 premoga, in da jim jc sredi tega meseca manjkalo do izpolnitve načrta le še 200 tisoč ton premoga, bodo gotovo tudi konec 1979 dočakali nasmejani. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so jih tudi letos pestile mnoge težave. Načrtovali so, da bodo najmanj 55 odstotkov vse proizvodnje pridobili iz mehaniziranih odkopov, vendar kot kaže ta odkop ne bo višji od 45 odstotkov. Vzroke za zaostajanje uvajanja posodabljanja pridobivanja premoga je treba predvsem iskati v težavah, ki jih imajo v Rudniku lignita Velenje z uvozom opreme. Velike težave imajo za pridobivanje dovoljenj za uvoz opreme, kajti domača industrija proizvaja še zelo malo opreme, ki jo potrebujejo v velenjskem premogovniku. Kot so povedali predstavniki Rudnika lignita Velenje na novinarski konferenci, je nadlje še Elektrostrojna oprema Velenje, delovna organizacija, ki je prav tako v sestavu sozda Rek Velenje. Tako so na primer letos dobili dovoljenje za uvoz potrebne opreme šele v drugi polovici leta, ko so že imeli težave z nelikvidnostjo in do decembra še vedno niso mogli plačati opreme, Vedno poudarjajo, da so ukrepi za izboljšanje našega gospodarstva nujni, toda energetika jc izrednega pomena za naše gospodarstvo, zato bi morali določene izjeme upoštevati. V velenjskem rudniku so se v tem letu srečevali s še eno večjo težavo, to je s pomanjkanjem delavcev. Načrtovali so, da bodo imeli zaposlenih 4530 delavcev, vendar so imeli skozi vse leto poprečno 190 delavcev manj. Pestila pa jih je še dodatna težava. V tem letu so se kar za 30 odstotkov povečali izostanki z dela zaradi boleznin. V posameznih tozdih pa je znašala odsotnost z dela zaradi bolniške tudi do 15 odstotkov. Seveda se s tem vprašanjem v Rudniku veliko ukvarjajo, saj se jim zdi nerazumljivo, da se je tako povečalo število delavcev, ki so na bolniški, ko pa se delovni pogoji niso poslabšali, nasprotno, celo izboljšali so se. Da pa zaradi zgoraj naštetih težav in velikega povečanja izostankov ne bi bil ogrožen letni delovni načrt, so se rudaiji v drugem polletju odločili za delo ob predvidenih prostih sobotah. Seveda na račun svojega pre-potrebnega počitka. Tako ne bodo izpolnili ne načrta, ampak so precejšnje količine namenili tudi za široko potrošnjo. Najprej so načrtovali, da bodo za široko potrošnjo nakopali 130.000 ton lignita. Obvezo, ki so jo dobili na republiškem komiteju za energetiko, da bi dali široki potrošnji še za 170 tisoč ton lignita več, so izpolnili še v enajstih mesecih in tako znatno pomagali ublažiti krizo, ki je nastala pri preskrbi s premogom. Upajo, da bodo nakopali za široko potrošnjo v decembru še blizu 50 tisoč ton premoga. Kljub težavam zaradi pomanjkanja iudarjev in povečanega števila bolniških izostankov, so velenjski rudarji tudi v tem letu lahko ponosni na svoje rezultate. Njihovi učinki segajo v sam evropski vrh, zato je skorajda nerazumljivo, da so finanči rezultati prav obratni. V devetih mesecih letos so imeli namreč približno za 110 milijonov dinarjev izgube. Prepričani so, da so temu krivi neurejeni dohodkovni odnosi v celotnem elektrogospodarstvu Slovenije. Od vseh delovnih oziroma temeljnih organizacij v EGS so imeli v devetih mesecih letos le termoelektrarne in premogovniki izguba „Mi nismo nič slabše delali kot ostali v EGS. Ce ti delovni rezultati prinašajo nekomu več, drugemu pa niti najosnovnejšega, je očitno nekaj narobe v ključu delitve samega prihodka," poudarjajo v velenjskem rudniku. Vse to seveda vpliva na nelikvidnost in na počasnejše uvajanje opreme. Vse pa se odraža na proizvodnji. Za naslednje leto in srednjeročno obdobje v velenjskem rudniku na-1 črtujejo, da bodo nakopali na leto) 4,700.000 ton premoga. Ce se bo takšno stanje nadaljevalo, bo to gotovo slabo vplivalo na proizvod-1 njo ter na izpolnjevanje še tako zahtevne naloge. Da bi to količino premoga nakopali, bodo tudi v letu 1980 pospešeno nadaljevali z mehanizacijo odkopov in upajo, da bodo! nakopali že več kot 60 odstotkov! premoga na sodobnih čelih. Poudar-I jajo pa tudi, da bo treba več storiti,! da bi rudarski poklic postal bolj I zanimiv. Menijo, da je razlika medl tistimi, ki delajo v jami in delavci I zunaj prenizka in nikjer v svetu tako I majhna kot pri nas. Z jamskim I dodatkom težko dosežejo za 101 odstotkov višji osebni dohodek. Vendar menijo, da ni le osebni I dohodek tisti, ki naj bi privlačeval I mlade v rudarski poklic. Več bo treba storiti tudi na področju diuž-benga standarda. Ni dovolj, pravijo, da delavcu damo stanovanje, ampak ga moramo zaposliti- tudi v prostem času. Zave(jatj jg je namreč treba, da je v rudniku okrog 30 odstotkov delavcev iz drugih republik. Najmanj polovica izmed njih jih je tukaj brez družin in resnično doslej še nismo veliko storili, da bi lahko svoj prosti čas najustrezneje preživeli Dolžnost vseh nas je, da več storimo za njihovo razvedrilo le ne na športnem, ampak tudi na kulturnem področju. VELEBLAGOVNICA u Velenje Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom Vse blago v eni hiši! Novi centralni laboratorij si je z zanimanjem ogledal tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša Obetavni načrti sozda Gorenje za leto 1980 V sredo so predstavniki sozda Gorenje seznanili časnikarje z rezultati gospodarjenja v letošnjem letu ter načrti sozda Gorenje za leto 1980. Načrti za prihodnje leto so dokaj smelo zastavljeni in obetavni, saj napovedujejo 18 odstotno povečanje obsega proizvodnje, 10 odstotno povečanje produktivnosti ter 7 odstotno povečanje števila zaposlenih. Izvoz pa bodo predvidoma povečali za tretjino in ho za okrog deset odstotkov presegel vrednost uvoženih ■materialov in surovin. Na novinarski konferenci so OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM Prva številka domačega tednika Naš čas v novem letu 1980 bo izšla v petek, 11. januarja. Viem zvestim naročnikom in bralcem Našega časa, vsem poslušalcem Radia Velenje ter vsem našim prijateljem ielimo v novem letu 1980 kar največ zdravja, osebnega zadovoljstva ter novih delovnih uspehov. Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje predstavniki Gorenja predstavili tudi načrte za razvoj poslovnega računalništva in informatike ter za oblikovanje nove delovne organizacije. Razvoj, s čimer bo zaključeno institucionalno konstituiranje skupnih zadev v okviru sozda Gorenje. Osnova za delo in razvoj te nove delovne organizacije pa je gotovo pravkar dograjen centralni laboratorij v Gorenju. O načrtih sozda Gorenje v letu 1980 bomo obširneje poročali v naslednji številki. SEJA DELEGATOV POŽARNEGA VARSTVA V Velenju so se pred dnevi sešli na 3. redni seji delegati samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje. Na seji so med drugim poslušali informacijo o uresničevanju finančnega načrta v času od januarja do septembra tega leta in potrdili finančni načrt skupnosti za prihodnje leto. Potrdili so tudi delovni načrt z nalogami, kijih bodo opravili v letu 1980 ter se seznanili s srednjeročnimi delovnimi usmeritvami O poteku te seje, na kateri so sprejeli še sklep o ustanovitvi delovne skupnosti pri Občinski gasilski zvezi za potrebe te zveze in samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Našega časa. J. K. SPODBUDITI KULTURNO ŽIVLJENJE Velenje je bilo pred dnevi gostitelj prvega jugoslovanskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik, ki sta ga v sodelovanju z domačini pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. V sredo je goste iz vaših republik in pokrajin na delovnem posvetu najprej pozdravil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun, za njim pa je v uvodnem referatu predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer nakazal težave, ki se kažejo pri bogatenju kulturnega življenja delavcev iz drugih republik in pokrajin ter akcije preko katerih naj bi izboljšali stanje na tem področju. Iz živahne razprave so udeležena ci posveta nato oblikovali zaključna stališča in priporočila. O njihovi vsebini in poteku posvetovanja bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Našega časa. (J. K.) MINIMALNI STANDARDI Na zadnji seii Skupščine skupnosti za zaposlovanje so delegati med drugim spregovorili o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in prelivanju sredstev v okviru Koroške medobčinske skupnosti, vendar so imeli na ta sporazum delegati številne pripombe, ker ta ni bil predložen v primerni obliki. Zato so ga predložili za prihodnjo sejo. Podana je bila tudi informacija o izvajanju minimalnih standardov v občini Velenje. Na tem področju nismo veliko naredili Tega sporazuma niso podpisale vse delovne organizacije, pa tudi tiste, ki ga ne izvajajo popol- Razvojne naloge v letu 1980 Ocena volilnih konferenc OO ZK v šaleški dolini — Nov član MS ZKS Celje Stane Zorko Občinska konferenca zveze komunistov Velenje je na seji 20. decembra obravnavala uresničevanje sklepov predsedstva CK ZKJ o idejnopolitič-nih opredelitvah ekonomske in socialne politike v prihodnjem letu ter o nalogah ZK in drugih subjektivnih sil v tej zvezi. Podprla je sklepe in s tem prevzela odgovornost za njihovo uresničitev v vseh organizacijah združenega dela v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih, v interesnih in drugih skupnostih Šaleške doline. Istočasno je OK ZK Velenje na četrtkovi seji opredelila stališča tudi do resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje v letu 1980, kar je prva kratkoročna naloga pri ODSTRANITE SNEG PRAVOČASNO Po 13. členu odloka o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi občine Velenje so dolžni lastniki stanovanjskih hiš, hišni sveti in uporabniki poslovnih prostorov najkasneje do 10. ure odstraniti sneg s pločnikov in dohodov k stavbam ter poslovnim prostorom. Pri zadnjem zapadlem snegu teh določil niso vsi upoštevali in snega niso očistili pravočasno. Proti kršiteljem so bili zato podani predlogi za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Ker smo takorekoč na začetku zime in lahko pričakujemo še obilno sneženje, ponovno opozarjamo vse tiste, ki so dolžni upoštevati odlok, da sneg pravočasno odstranijo s pločnikov in dohodov, poledenele pločnike in dohode pa posipajo s soljo ali peskom. Tisti, ki tega ne bodo pravočasno storili, lahko pričakujejo ustrezno ukrepanje inšpekcijskih služb. uresničevanju sklepov predsedstva CK ZKJ, in izoblikovala več stališč, ki jih je posredovala na včerajšnji-seji skupščine občine Velenje delegacija OK ZK v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Na 15. seji OK ZK Velenje so ocenili potek volilnih konferenc OO ZK v Šaleški dolini ter izvolili Staneta Zorka iz Gorenja za novega člana medobčinskega sveta ZKS Celje. ODSLEJ KOLEDA V teh dneh so se sešli na red letni zbor tudi člani Šaleške folkli ne skupine, ki z novim letom pajo v deveto leto delovanja, skupino je danes vključenih 96 č nov, od tega jih je 57 aktivnih, letošnjem zboru so znova ugotov da jim tudi v tem letu ni usp< zadostnega števila mladih pritegt v svoje vrste. Zato bodo tud prihodnje temu vprašanju namer kar največjo pozornost. V našli njem letu si bodo program oboga še s koroškimi plesi, prav tako pa na zboru sprejelinovo ime za sku] no, ki se - bo odslej imenova Šaleška folklorna skupina KOLEDA. ■ */ trgovska delovna organizacija mozlrje p. o. OBIŠČITE NAS-ZADOVOLJNI BOSTE! noma. Na seji so delegati potrdili tudi analizo razvojnihvi^""1' možnosti za naslednje srednje- Komunalna inšpekcija ročno obdobje 1981 - 85. « uujLjAHk^; skupščine občine Velenje „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o. „NAS C AS" je bil ustanovljen L maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠA-LESKI RUDAR" kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Zakošek, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitwa 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CZP „Dolenjski list' Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.