KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom:
»KOROŠKI SLOVENEC'*
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
PoL in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26 L
Lis*
x«at politiko, gi ospodar st "v o m prosveto
izhaja vsako sredo
Stane četrtletno: K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 1000 kran
Leio V.
Duna), 21. januarja 1925.
St. 3.
Ljudsko stelje no Koroškem — velik švindel!
Ljudsko štetje na Koroškem je že vesčas velik švindel, neumna sleparija za ljudi, ki hočejo na zunaj nekaj številk, ki bi opravičevale njihovo postopanje proti Slovencem. Nemško uradništvo, nemška vlada ter nemške stranke hočejo našteti čimveč Nemcev. Deloma iz praktičnega razloga: kjer so Nemci, tam se seve lahko nastavljajo sami Nemci, in tako je Nemec oskrboval svojo družino. Med Nemci je vse študiralo in mladi naraščaj se je pošiljal potem na vse strani: na Češko, v Galicijo, v Bukovino, v Trst, seve tudi v preobilnem številu na Kranjsko, Koroška je bila sploh njihova. Tukaj se nemško poje in pije ,J>is zur Karavan-kenwand“. Ako se povsod govori le nemško, Nemcu tudi ni bilo več treba učiti se drugih jezikov. V vojni In po nji se je seve vse obrnilo. Vsega pa niso bili krivi le naši avstrijski nem-čurji in Nemci, za njimi je stala pruska glorija, ki je hotela polagoma si asimilirati vso srednjo Evropo, ter jo potem zasesti kot last Hohen-cdern dinastije. Pospeševala je nemško požrešnost še naša lastna nemarnost in boječ-nost.
L. 1923. je bilo zopet ljudsko štetje: Nekdaj je štela vlada, zdaj vladajo stranke in tako je prišlo, da so zdaj štele stranke. Takšnega štetja ne moremo priznati. Proi. Wutte poroča, da je število Slovencev padlo za 29.000 duš. Radovedni smo na podrobne podatke: menda bo tole kos, ki ga niti Nemci sami ne bodo mogli požreti. Kdor pozna razmere, bo tresel z glavo in Nemci sami bodo uvideli, da se dela pustna komedija.
G. Wutte razlaga ,da se je tokrat štelo po jezikovni pripadnosti, zaznamovalo se je
PODLISTEK
Rosika pismo.
Drugo pismo.
To pismo je bilo pisano tik pred balkansko vojno 1. 1912. Pisec teh pisem je domov poročal, da se ga je lotila malarija ali mrzlica, rusko imenovana „lihoradka“. Od doma so mu svetovali, naj se vrne iz Rusije. To pismo ima v glavnem za predmet odgovor na ta nasvet.
Novorosijsk 30./13. oktobra 1912.
Dragi starši! Prejel sem Vaše pismo od 5. oktobra in me je prav veseli, da še vedno tako skrbite za me, mojo usodo in moje zdravje in da ste mi v potrebi še vedno pripravljeni pomagati s svojimi denarnimi sredstvi. Znano mi je že od preje, ko sem bil še doma, da Vi pri svoji družini zlasti gledate na to, da bi bili vsi zdravi in vem tudi, da se niste nikdar bali zdravniških sroškov, če je ta ali oni kaj zbolel. Kakor vidim iz Vašega pisma, je ta Vaša skrb sedaj še ravno tako velika ali pa še večja, kot je bila preje.
Kar pa se tiče moje mrzlice (lihoradke), ni tako hudo, da bi se moral takoj odpraviti proč od Novorossiska. Od začetka, prve mesece, ko sem prišel v Novorossisk, moje zdravic res ni bilo posebno ugodno. Bolela me je glava, in nekatere dni sem bil skoro omamljen. Jaz sam sem se tedaj zbal za svoje zdravje in
pa tudi, h kateremu ljudstvu ali plemenu kdo prispada. In Wutte pravi, da je bilo to namenjeno ie za Žide, da lindi povečini tega niso umeli, in da so te zaznambe neporabne. Nam se pa zdi, da je beseda „Volkszugehorigkeit“ jasna in da jo vsak otrok ume. „Sprachzuge-horigkeit" pa je beseda, ki potrebuje pojasnila. Vsaki Goričan zna tri jezike; kako se naj potem zapiše? Narodu zamore le enemu pripadati. Na Madžarskem so si pomagali, tam so napravili madžarsko narodnost in so ti prištevali Madžare, Slovake, Srbe, Hrvate, Cigane in sploh vse.
Koroški Slovenci znamo tudi nekoliko oba jezika. Kaj je tedaj ^sprachliche Zugehòrig-keit“? Nemški misijona - na Kitajskem govori kitajski, ali je potem oostal Kitajec? Tisto velja za nas. Ko prof. Wutte hiti zagotavljati, da rubrika „Volkszugendrigkeit“nima veljave, bi mi le radi vedeli zakaj? Ali je morebiti tam več Slovencev, kakor v rubriki „sprachliche Zugehbrigkeit"? Morebiti spadamo vsi v to rubriko; vsaj je v nemški Avstriji nemški jezik državen jezik. Vsi smo tu državljani, torej pripadamo vsi k temu jeziku. Po tem bi seve morali v Jugoslaviji šteti vse Nemce za Slovane, tisto bi veljalo za češ*' t, m Oersko i. dr. Tako se pa ljudje nikoli niso šteli.
Pri ljudskem štetju so naše ljudi lovili tudi s tem, da so jim pravili: Treba se je zapisati za „nemško“ Avstrijo, ne pa za Jugoslavijo; ljudje so se zapisavali kot Avstrijci, ne pa kot Nemci! Drugo vprašanje so bili vladni komisarji, ki so ljudstvo tšeli. Naše ljudstvo je v ponemčenih krajih do skrajnosti neuko, ne bere nič, ne gre na shode, in teh se prirejati ni moglo, ker zborovanja niso bila varna. Ali je upati, da je nemčurski komisar kedaj Slovencu stvar pojasnjeval tako, da se naj Slovenec zapiše kot Slovenec? Prof. Wutte pravi, da se
ker sem vrhutega še težko opravljal svojo službo, sem šel okoli Velike noči k svojemu šefu in mu rekel, da hočem iz zdravstvenih ozirov zapustiti njegovo službo, ter se podati v kak drug kraj ali pa se vrniti nazaj v Avstrijo. In moj šef rrff je potem začel praviti, da je bilo z njim ravno tako. On sam je sicer italijanske narodnoštii a doma v Dalmaciji in je študiral v Gradcu. Pravil mi je, da je tudi njega, kot vsakega novodošlega v Novorosisk, mučila prve mesece lihoradka. Rekel mi je tudi vnaprej, da je prvo poletje vsak novi prebivalec Novorosiska strašno len, tako da bi najraje samo spal. Cez nekako pol leta pa da se vsak iznebi te bolezni in se potem počuti čisto dobro.
Tukajšni zdravniki, ki SO' pač špecijalisti v lihoradki in malariji, so mi predpisali jemati kinin in antipirin, a so tudi rekli, da bo popolnoma dobro šele čez ix>1 leta.
No, kakor so mi vsi govorili, tako se je, hvala Bogu, tudi zgodilo. Lihoradka je čez par mesecev postala bolj lahkega značaja in pro-šlo poletje sem občutil le še nekako lenivost, ki mi je jemala veselje do dela. V septembru in sedaj v oktobru, ko je postalo nekoliko hladneje, pa je tudi to izginilo. Sicer vzamem še sedaj včasi nekoliko kinina, a lihoradke ni več, in tudi lenivost je prešla, tako da se počutim sedaj popolnoma dobro, postal sem telesno in duševno zopet svež, sploh se počutim čisto zdravega.
„Koroški Slovenec44 laže ko ugotavlja, da bi se bili slovenski komisarji preganjali! Mi pa ugotavljamo, da se dr. Wutte laže, ker se števni komisarji še sedaj preganjajo ter pogosto kličejo v Celovec k zaslišavanju; tudi obč. tajnik Kralj se vsled tega preganja. Na takega zgodovinarja so Nemci pač lahko ponosni. Poleg tega spominjamo na to, kar se je godilo v Lipi! Ali se tam ni odstavil župan radi ljudskega štetja? Ali se niso ljudje trumoma gonili v Beljak, ker so se bili za Slovence zapisali? Naši ljubi Nemci seve vse taje, kakor nekdaj tako zdaj. Slovenec je bil in je še „vogelfrei4' vsak nemški pobalin lahko meče za njim svoje kamenje,
O stvari bomo govorili potem, ko dobimo uradne odatke in ko bomo videli, v katerih občinah je črna smrt pobrala L 1923 kar vse Slovence. Čudno je le, da Slovenci niso izumrli, marveč da se je iz njihovega pepela dvignil kakor fenis-bajna ptica — koroški nemškutar.
Izobraževalni tečaj v Dobri!
vasi.
Izobraževalni tečaj, ki se je od 26. do 28. decembra m. 1. vršil v Dobrh vasi, se je splošno prav dobro obnesel. Udeležba je bila prve dni po voljna, v nedeljo pa naravnost izvrstna; popolne .je bilo nad dvesto udeležencev.
Z otvoritvijo tečaja na Štefanovo popoldne v novem, krasnem in prostornem Društvenem domu je bila združena tudi skromna društvena božičnica z dvema deklamacijama in nagovorom domačega kaplana g. Mošica.
Prvi govor g. župnika Sekola nam je risal potrebo in lastnosti naše izobrazbe, ki naj ne bistri samo um, ampak tudi blaži srce! C. g. Starc nam je nato v natančnih obrisih podal J_____________________________________
Morebiti so Vas prestrašile tudi razne novice, ki jih prinašajo časopisi o ruski kugi. Tu moram zopet pripomniti, da je bilo nekaj kuž^ nih slučajev samo v astrahanski guberniji, ob izlivu Volge, na severu Kaspiškega morja.
Tam je res močviren in nezdrav svet. Mesto Astrahan je že bolj aziatsko kot evropejsko mesto, in je znano po svoji umazanosti la nesnagi, ki je vir vseh nalezljivih in kužnih bolezni.
Poleg tega Astrahan še nima nikake želez-: niške zveze proti vzhodu in v Astrahan prid Mongole! in Kirgizi s svojimi kamelami, ki sredujejo trgovino med Astrahanom in Kirgi stepo in gredo do Indije. Indija pa je znan dežela, kjer kuga nikdar ne preneha in možno, da se kuga zanese do Astrahana je letos ob dolenji Volgi umrlo nekaj iji kugo.
In ko so se pojavili tam nekateri slučaji kuge, je ruska oblast storila vse, da se kuga ni razširila dalje. Kakor hitro so zdravniki kon-štatirali slučaj kuge, so bili odposlani na mesto takoj kozaki, ki so postopali z vso strogostjo in brezobzirnostjo. Vzen so bolnika ali mrtveca, ga pokopali na samotnem kraju in niso pustili nobenega človeka blizu.
In da bi kuga prišla od Astrahana do No~ vorosijska, se je bati tem manj, ker je Astrahan od Novorosiska, po avstrijsko šteto, precet daleč oddaljen. Z brzovlakom se je namreč treba voziti 40 ur.
sliko svetovnega položaja. Štiri ideje so, ki vodijo svetovno politiko zadnjega časa: samostojnost, socijalizacija, gospodarska združitev in ljubezen do maternega jezika.
Na Št. Janeževo dopoldne je kot prvi govornik zopet nastopil g. župnik Starc in s številkami in jasnimi vzgledi dokazal škodljivost vsakovrstne nezmernosti tako glede pijače in jedi, kakor kajenja in spolnega uživanja. Kaj je treznost vredna, priča temu je predvsem Amerika. Temeljito zamišljen govor je napravil globok vtis.
V	dolgem in vsestransko dovršenem govoru je g. msgr. Podgorc razlagal ženskemu svetu naloge, ki jih sedanji čas stavi ženam, materam in dekletom. Ženske organizacije so nam danes neobhodna potreba za uspešen boj proti novodobni spolni razuzdanosti.
G. župnik Vintar nam je podal v šaljivi in resni obliki obenem nekaj zelo praktičnih pravnih nasvetov tako glede kazenskega kakor civilnega prava, posebno kar se tiče zakona o družinskih upnikih (Familien-Glaubigergesetz).
Po četrturnem odmoru je govoril zopet msgr. Podgorc, in sicer o toli težavnem posel-skem vprašanju, kako namreč zajeziti beg z dežele v mesto. Na nekaterih prekrasnih vzgledih je pokazal kmetu, kako mora posla predvsem s prijaznim ravnanjem prikleniti na se. Starostno zavarovanje poslov in možnost družinskega življenja bi tvorila tudi pot k ugodni rešitvi tega vprašanja.
Govoru sledeča debata je opozarjala posebno na bodoče kmetijske zbornice, v katerih bota zastopana kmet in posel obenem. Z občudovanja vredno vstrajnostjo so navzoči sledili dolgim izvajanjem govornikov, ki so se zavlekla do dveh popoldne.
V	nedeljo dopoldne je g. župnik Sekol dokazoval v obširnem predavanju lažnivost modernega brezverskega modroslovja, ki je pahnilo človeštvo v globok prepad nesreče in pogube, iz katerega je mogoča le ena rešitev: vrnitev k praktičnemu krščanstvu.
Popoldne je č. g. Poljanec mnogobrojnim ijoslušalcem pojasnjeval naše tužne gospodarske razmere, se dotaknil visokih davkov, bolniške blagajne, obrazložil državni in deželni proračun ter toplo priporočal osobito naše kreditne zavode.
Praktično zdravsko predavanje g. Petka nam je nudilo' sliko sestava človeškega telesa ter nekaj podrobnih nasvetov, kako postopati v slučaju raznih nezgod.
V	sklepnem govoru :e konečno predsednik „Zveze pozival mladino k idealnemu in vstrajnemu delu za resnično izobrazbo v blagor našega naroda.
Povedati je treba, da je ta tečaj napravil v Dobrli vasi vsestransko ugoden vtis. Celo
ljudje, ki nam dosedaj niso bili ravno naklonjeni, pa so se udeležili tečaja, so se o njem prav laskavo izrazili. Dal Bog, da bi obrodil obilo najboljših sadov!
^ POLITIČNI PREGLED B
Avstrijska zunanja politika. V finančnem odseku je krščansko-socialni poslanec dr. Jer-zabek pri razpravi o zunanji politiki opozarjal na boljševiško propagando v Avstriji, ki se je od prihoda sovjetskega poslanika Joffeja na Dunaj že tako razvila, da obstoja resna nevarnost, da morejo vsled tega nastati sovražnosti med Avstrijo in sosednimi državami. Dr. Rentier je naglašal, da bi bilo najbolje, ako bi Avstrija zaščito svojih državljanov v nasledstvenih državah prevzela sama, v ostalem pa naj bi zastopali njene interese na svetu organi nemške države. Sedanja zunanja politika je za majhno Avstrijo namreč mnogo predraga. Ker pa je to nemogoče, naj prevzamejo diplomatsko službo trgovci; avstrijski interesi v drugih državah so namreč pretežno nepolitičnega in čisto gospodarskega značaja. Kar se tiče bolj-ševiške propagande, je dr. Renner izjavil mnenje, da Avstrija ni primerna za take eksperimente in zato boljševizem tamkaj tudi ne bo uspel.
Avstrija. Dr. Zimmermann je poslal, vladi noto, ki navaja celo vrsto pritožb in gotove zahteve na podlagi sanacije. Vlada pripravlja gradivo za odgovor. Generalni komisar baje zahteva upravno reformo in prcustroj poljedelskega ministrstva. Izdatki se morajo znižati. Opusti se del srednjih šol. — Kršč. soc. ne odnehajo od omilitve najemninskega zakona. Stavili so predlog, da se s 1. majem 1925 zviša temeljna mirovna najemnina za lOOOkrat, 1. nov. t. 1. na 2000krat itd., da bo znašala 1. nov. 1927 6000kratno mirovno. Novi predlog je za hišne posestnike tudi sedaj še zelo neugoden. Socija-listi bodo porabili vsa sredstva, da se predlog ne uzakoni, četudi bi morala iti vlada.
Jugoslavija. Zagrebški sodni stol se je izrekel za to, da' se izpuste zaprti Radičevi poslanci. Radič sam se nahaja še v zaporu. Volilni boj je v polnem teku, kandidatne liste so že vložene. V okrožju Ljubljana je vloženih 9, v mestu samem 5 in v mariborskem okrožju 14 kandidatnih list.
Neuspeh misije dr. Marksa. Vsled odpora desničarskih strank, posebno nemške ljudske stranke, se dr. Marksu ni posrečilo sestaviti nove vlade. Novo vlado je sestavljal in sestavil dr. Luther, ki je bil imenovan državnim kanclerjem. Vlada je desničarska ter se opira na podporo centruma. Ker so stopili socijalisti v strogo opozicijo in ker ima vlada sigurnih samo
204 glasov, se ji ne more prerokovati dolgo življenje. — Nemški nacijonalisti pripravljajo tudi veliko ofenzivo proti državnemu predsedniku Ebertu. Pripravljajo v parlamentu posebno interpelacijo, ki se v glavnem nanaša na znani proces proti Ebertu v Magdeburgu. Ta interpelacija bo pravi parlamentarni unicum ter kaže, da desničarski blok ne izbira sredstev v boju za vrhovno oblast.
Finančne zadrege Rumunije. Rumunska vlada je odposlala na generalni sekretarijat Društva narodov spomenico, v kateri prosi Društvo narodov, da nakloni Romunski finančno pomoč. Spomenica navaja med drugim: Društvo narodov se je z uspehom zavzelo za premagane države, tako za Avstrijo in Madžarsko, katerima je pomagalo s sanacijo njiju državnih financ in gospodarstva. Dolžnost Društva narodov je, da finančno podpre tudi zavezniške male države, v tako akcijo je celo obvezno.
Nova mobilizacija ruskih vojaških beguncev. Velika kneza Kiril in Nikolaj Nikolajevič se zelo zanimivo kregata in pulita za ruski carski prestol, ki ga ni, in za oblast nad ruskimi begunci. Nikolaj Nikolajevič polaga največjo nado na bivše caristične oficirje in proglasil se je za vrhovnega poveljnika vseh rusko-cari-stičnih vojaških organizacij, generala Wrange-la je pa imenoval za glavnega poveljnika te »reorganizirane11 in »mobilizirane11 armade. Knez Kiril pa vse to s svojim proglasom obsoja in razveljavlja, ruski begunci in tudi oficirji se pa tepejo med seboj, ker so eni za Nikolaja, drugi pa za Kirila.
Konferenca finančnih ministrov prijateljskih držav v Parizu je končala po enotedenskih razpravah z uspehom. Glavni predmet razprav je bila delitev dohodkov iz zasedbe Porurja v znesku 982 milijonov zlatih mark in razdelitev reparacij. Sprejeti so bili sledeči sklepi: Stroški za vojaško zasedbo Porurja se bodo .preračunih na vrednost dobljenih stvarnih dajatev. S tem postane Francija dolžnik Belgije za vsoto približno 100 milijonov zlatih mark. Po likvidaciji dohodkov rurske zasedbe se bo belgijska prvenstvena terjatev, ki znaša sedaj približno še 120 milijonov zlatih mark, izplačala v teku dveh let. Od tega časa se bodo belgijske zahteve glede nemških reparacijskih plačil znižale od 8 na 4 in pol procenta. Od ostalih 3 in pol procenta dobi Amerika 2 in en četrt procenta. Ostanek se razdela med Francijo in Anglijo. Terjatve Amerike za reparacijo znašajo 150 milijonov zlatih mark, ki sc bodo izplačale v 37 letih. Stroški Amerike za zasedbo se bodo izplačali v 17 letih. V Spaa določeni procentu-elni deleži se oficijelno ne bodo izpremenili. Toda predno bodo stopili v veljavo, se morajo
Za Rusa je seveda ta razdalja majhna. Rusija je namreč strašno velika ter obširna, tako da si moreš to prav predstavljati samo, če si sam v Rusiji. Če se je Rusu treba peljati en dan ali poldrugi dan z brzovlakom, to je za njega blizu, tako kakor za Vas Celovec ali Ljubljana. Rus pravi, da gre daleč, kadar se vozi en teden ali dva tedna in mu je treba iti v Tomsk, Irkutsk ali Vladivostok.
Sploh pa imajo Rusi neke posebne vrste tetje: oni namreč nikdar ne povedo razdalje-ti dveh krajev v urah, kakor je to v Avstriji ada.»Če se Rus kam pelje, pravi, da se bo sutke, dvoje sutek, troje sutek ali ero sutek itd. „Sutki“ pomeni po ruski en d^B§ eno noč, 24 ur. — Če pa hočeš iti kam polipo ravnem ali pa po gorah, in vprašaš Rusa, kako da je daleč, ti bo odgovoril: 1 kilometer, 3 kilometre, 10 kilometrov itd. In če bb Rus pripovedoval, kje se je to ali ono na cesti zgodilo, ne bo rekel, pri tej ali oni vasi ali gostilni, ampak: pri tem in tem kilometru.
Novorosijsk pa je čisto drugačno mesto kot Astrakan. Novorosisk je staro mesto, kjer so že davno prebivali Grki, in Grki se morajo vendar šteti kot kultiviran evropejski narod. Novorosisk je veliko in važno pristanišče, edita) pristanišče na Kavkazu, ki po zimi ne zamrzne, radi česar pride v Novorosisk prav veliko ladij iz Nemčije, Anglije, Francije, Italije itd. Zato je tudi mesto urejeno čisto zapadno-evropejski, in se prav zelo gleda na snažnost tn čistost.
Perzijani in drugi kavkaški narodi, ki služijo tu večinoma kot delavci, žive v svojih vaseh izven mesta in so se radi vednega stika z Evropejci tudi že navadili na evropejsko življenje. Kraji okoli Novorosiska sf^štoieio za najlepše na zapadni obali Črnega morja. Poleti smo imeli v našem mestu nrav mn^n letoviščarjev in samo radi letoviščarjev^ je v Novo-rosisku letni teater. Ob pobrežju Črnega morja stoje same vile, kjer prebivalo poleti pre-možnejši ljudje.
Razen tega pa je tudi severo-vzhodnik (Nord—Ost), t. j. silni veter, o katerem sem Vam že pisal, za Novorosisk prav zelo koristen. Severo-vzhodnik pride vsak mesec enkrat in v teku dveh ali treh dni prav pošteno pomede in ix)snaži naše ulice, tako da Novorosijske ulice po severo-vzhodniku izglodajo še bolj čisto, kakor če v soboto zvečer gospodinja ali dekla počisti in posnaži okrog hiše.
Če bi prišla v Novorosijsk kaka nalezljiva bolezen, bi severo-vzhodnik pobral bacile v vseh kotih in jih odnesel proč iz našega mesta. In če te ravno slučajno prime kaka lenivost ali zaspanost, te „Nord-Ost“ kmalu toliko prepiše, da postane tvoja glava čista in jasna, kot da bi hodil po ostrih vrhovih sivega Grintovca.
Kruta vojna se bo na Balkanu skoro gotovo res vnela. Bolgarov in Srbov okoli Novorosiska ni veliko, pač pa je prav mnogo Grkov, od katerih jih je nekaj grških, nekaj turških in nekaj ruskih podanikov. Kar je grških, za boj
sposobnih podanikov, ti so večinoma že vsi odšli, ali pa odhajajo te dni. Kar je ruskih državljanov, ki imajo svoje premoženje v Rusiji, ti pač žele bratom Grkom zmago, a sami jim ne gredo veliko pomagat, ampak zbirajo samo denarne prispevke za »Rdeči križ11. Kar pa je Grkov turških podložnikov, ki imajo v Turčiji svojo zemljo in ki so zbežali iz Turčije samo zato, ker niso mogli več prenašati turških zverinstev in krivic, ti Grk iimajo seveda veliko več .interesa na tem, da bi bila Turčija premagana in bi se oni potem zopet mogli povrniti na svojo zemljo. Zato se ti Grki prav mnogoštevilno zapisujejo med grške prostovoljce in se jih je precej že odpeljalo v Grčijo.
Kar je bilo v Rusiji Bolgarov, Srbov in Črnogorcev, so se povečini že odpeljali čez O-deso v svojo domovino. Med Rusi vlada veliko navdušenje za balkanske kristjane in se zbirajo za nje denarni prispevki.
Rusija in Avstrija sta sicer mobilizirali nekaj korov, vendar mislim, da do vojne med njima ne pride. Če pa se ravno vname vojna med Avstrijo in Rusijo, mene to nič ne zadene. Avstrijski vojak nisem in Rusija bo pustila mirne avstrijske .ix)dložnike, ki žive v Rusiji, tudi pn miru.
Za moje zdravje in za mojo varnost Vam torej ni treba biti v skrbeh, in če bom kdaj čutil, da zamore novorosijsko podnebje biti stalno škodljivo mojemu zdravju, tedaj pa bom že šel kam drugam ali pa se povrnem v Avstrijo.
Vse iskreno pozdravljam ...
urediti nastopne prioritete: Zasedba v Porenju s 160 milijoni zlatih mark, stroški za razne komisije s 30 milijoni zlatih mark ter službe za posojilo z 80 milijoni zlatih mark. Vo izplačilu teh vsot se bo ostanek belgijskega vojnega dolga izročil Franciji, Angliji in Zedinjenim državam, ki so upniki Belgije. 2,25 odst. ostanka dobijo Zedinjene države za svoje vojne dolgove, tako da je skupno zaveznikom na razpolago v prvem letu le 600 milijonov zlatih mark.
B DOMAČE NOVICE ~1
Vo'ilni imeniki. Po § 31. volilnega reda morajo biti vsako leto volilni imeniki razpoloženi skozi 14 dni od 1. februarja dalje. V volilnih imenikih morajo biti vsi avstrijski državljani, ki so dopolnili 1. januarja 1925 dvajseto leto. Pravico voliti ima samo tisti, ki je vpisan v volilnem imeniku. Opozarjamo nato naše zaupnike, da imenike pregledajo in izvršijo v tem roku vse reklamacije!
Avstrija skriva orožje in municijo. Po poročilu „N. W. Journala“ je medzavezniška kontrolna komisija, ki nadzira izvedbo mirovne pogodbe v Avstriji, odkrila v neki hiši na Dunaju 20 topov. Dunajska vlada se izgovarja, da nerodajnim oblastem niso lastniki hiše javili, da so tam shranjeni topovi in da tako ni mogla vedeti za tako shrambo. Topovi so bili zadelani v poseben prostor. Menda so bili porabiti samo 4, nekateri brez zapornic, ostalo pa deli topov. Pri natančni preiskavi bi se dalo še marsikaj najti.
Krušni škandal na Dunaju. Delavci in drugi, ki nimajo svojega polja ter so navezani na kupovanje kruha, so se dostikrat čudili stopnje-ma rasteči ceni kruha. To se je posebno občutilo na Dunaju, kjer so velike krušne tovarne samolastno podraževale kruh. Na Dunaju je več takih tvornic: „Ankerbrotwerke“ - - priznano najboljši kruh na Dunaju — spečejo na dan po 100.000 hlebov kruha, socijalistično podjetje „Hammerbrotwerke“ itd. Večkrat je morala poseči vmes že gospodarska policija. Sedaj je bi! zaslišan glavni ravnatelj „Ankerbrot-werke“ ter pridržan v zaporu. Policija je ugotovila, da so cene kruha pretirane. Da bi sodišče izpustilo ravnatelja Frieda, je pekarna ponudila kavcijo 50 milijard K a brez uspeha. Krušni škandali zavzemajo med tem večje dimenzije. Državno pravdništvo je vložilo radi navijanja cen ovadbo sedaj tudi proti vsem o-stalim krušnim tvornicam na Dunaju. Zanimivo je stališče, ki so ga zavzele z ozirom na aretacijo generalnega ravnatelja „Ankerbrot\ver-ke“ ostale krušne tvornice na Dunaju. „Anker-brot\verke“ so namreč pod vtisom nastopa o-blasti za posamezne vrste kruha znižale za 1200 K dočim prodajajo ostale tvornice iste vrste kruh še vedno po stari višji ceni, ker pravijo, da ne morejo prevzeti odgovornosti za izgube, ki bi nastale vsled znižanja cene. Vidi sc, da obstoja med podjetji gotov dogovor v tem oziru in zato postaja afera vedno bolj interesantna.
Kdor se v mladih letih navadi alkoholnih pijač, navadno postane kmalu popolen pijanec. Zato naročite za mladino list, ki vceplja že od mladih nog mladini veselje do treznega življenja. »Mladi junak“,. Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10.
Št. Vid v Podjuni. (Kje je enakopravnost?) Ko smo šli pred tedni od maše domov, smo videli bliščati pred Boštjančičevo trgovino lep dvojezičen nov napis. Preteklo nedeljo pa slovenskega besedila na zadnjem mestu ni bilo več najti, bil je prepleskan. Pripovedovalo se je nam, da je imel od onega časa trgovec Boštjančič orožnike vsled dvojezičnega napisa pogosto pred vratmi, ki tako dolgo niso prenehali z zahtevo po izbrisu, dokler se ni udal pritisku. Slovenec se koroškega orožnika pač daleč rad izogne. Opozarjamo na nepostavno postopanje orožnikov deželno vlado, da se prihodnjič ne bo mogla izgovarjati, da tega ne ve, in druge merodajne faktorje. Vsekakor tako — najbrž samolastno — postopanje ni v skladu z mirovno pogodbo o varstvu manjšin. Na Dunaju smejo biti češki napisi, slovenski na Koroškem pa ne in poleg tega se mora pustiti nadlegovati avtohtoni Slovenec s strani privandranih Nemcev.


W &	& I l O
k
izobraževalnemu tečaju
v rasi
dne 1. iu 2. svečana t. 1.
Spored:
Dne 1. svečana t. ].
01> VjOdopol.: 1. Govor „Pota naše izobrazbe".
2. Govor „Razvoj in cilj zadnjih svetovnih dogodkov".
Ob 3popol.:3. Govor „Naše zadružništvo".
4. Govor „Prva pomoč v nezgodah".
Dne 2. svečana t. 1.
Ob J/g9 dopol.: 1. Govor „Kje je laž, kje resnica?"
2. Govor ,;Naloge in smotri ženskega gibanja".
Ob 3 popol.: 3. Govor »Gospodarsko vprašanje".
4.	Goior „fiaše zdravstvo".
5.	Sklepni govor.
Prijatelji poštene izobrazbe, Slovenci in
Slovenke, \si brez razločka, prihitite
k tečaju v najobilnejšem številu!
8	Slov. kršč.-soc. zveza za Koroško.
Pliberk. (Mladinsko gibanje.) Od 28.—31. decembra m. 1. so se vršile tukaj pod vodstvom č. p. Sečnika duhovne vaje za fante, katerih se je udeležilo nad 100 fantov iz pliberške in deloma tudi iz sosednih župnij. Bil je prvi poizkus te vrste, ki se je prav povoljno obnesel. Fantje so se večinoma dobro držali in vztrajali do konca. Vsa čast našim fantom! Bil je lep prizor, videti same mlade moške pri cerkvenih govorih, pri božji službi, zlasti pa pri skupnem sv. obhajilu ob sklepu. Pokazalo se je, da moški že pridejo radi k cerkvenim prireditvam, če se jim le posebej kaj nudi. — Tukajšnja dekliška Marij, družba je dovršila srečno prvo petletje svojega obstoja. Dne S. dec. m. 1. je obhajala slovesno svojo petletnico z lepo uspelo cerkveno slavnostjo in versko akademijo. Tekom tega časa se je Družba tako razširila, da je zbrala nad 90 deklet pod svojo zastavo. Zdaj pride doba notranje okrepitve. S še večjim navdušenjem koraka Marijina četa v to novo dobo; s še večjo odločnostjo bo bojevala boj za svoje vzvišene vzore, da bo ob desetletnici obhajala še lepše zmagoslavje.
Prlbla vas. Mnogoteri letak, ki jih je liei-matdienst raztrosil pred plebiscitom, se nahaja še na marsikaterem svinjaku. Tako je tudi pri nas veliko izvodov knjižice ob 11. uri od g. Križaja, kjer navaja imena veliko duhovnikov, veliko svetnikov in svetnic božjih in zraven vprašuje, ali so ti naši nasprotniki. Neumno bi bilo mu odgovarjati. Danes so vsa druga imena, katere imamo koroški Slovenci posebno v spominu, na pr. Šumi, Friedl, Perhinigg, Dlančnik, Morak, Pogačar Andrej, Švare, Hafner in mnogo drugih. Vprašali bi, ali so to naši prijatelji? Dalje je opisal g. Križaj denarno vprašanje Avstrije tako lepo ali plačevati morajo brez izjeme vsi Korošci tako visoke davke, da bi g. Križaj ne znal niti tako daleč šteti. Prerokuje tudi vojno v Jugoslaviji. Na vse pre-tege je trdil, da se slovenščina ne bo jemala v šoli, v cerkvi, v raznih uradih in nikjer. Kako je pa danes? Res je po mirovni pogodbi izključeno vsako nasilje in zajamčene vse pravice, a žal le na papirju. Edina pravica, ki nam je ostala, je, da smemo plačevati grozne davke. Križaj piše, vse naj pri starem ostane; to bi bilo res lepo, ko bi se naši otroci naučili slovensko in nemško; bilo bi stokrat boljše, kakor da se nič ne nauče kot sedaj.
Kamen. (Poroka.) To je bila svatba, ka-koršne tukaj še ne pomnimo. Gospod inženir Igo Oraš iz Št. Vida v Podjuni se je v lepo
okinčani kočiji pripeljal po priljubljeno zaročenko gdč. Lindnerjevo, da ji,obljubi zvestobo pred oltarjem. Od okusno opremljene nevestine hiše se je pomikal sprevod z godbo in jezdecem na belem konju na čelu po strmi poti proti romantični cerkvi na griču. Belo oblečena nevesta je stopala liki angelj ob strani starešine, sledili so študijski tov. g. Virnik kot veliki camcr s teto, drugi tovariši ženina ob strani od mladosti kipečih gospodičen tet in dolga vrsta gostov. Topiči so odmevali z gričev in topli sijaj sobica je privabil nepregledno množico ljudstva od sosednih vasi, da si ogleda že-nitovanje. Ali - Kamenčani ljubijo dekleta svoje fare in le po visoki odkupnini pustijo nevesto preko ograje, ki je ovirala pot. — Cerkveni obred izvrši domači g. župnik Šturm s krasnim govorom, ki se ganljivo vcepa v sleherno srce. V gostilni se slavi poroka po domači šegi. Mlademu paru želimo mnogo srečnih let!
Zarastla bo sedaj stezica, po kateri v vas si šel po njo.
Le tebi zvesta bo družica, pod krovom enim boš zdaj ž njo. Ljubezen vaju je združila, gojita jo še nebroj let, da v sreči bosta kdaj gojila ljubezni prvi cvet.
H DRUŠTVEN! VESTNIK B
Slovencem severno iiirave.
Štiri dolga leta so že minila, odkar je začelo propadati naše gospodarstvo in z njim naša kultura, društveno in družabno življenje. Pa zakaj to propadanje in mrtvilo? Ker smo prestrahopetni in si ne upamo na dan. Ta bojazljivost nikakor ni na mestu; ker plačujemo davke in nas tudi davkarije ne puste pri miru, ker smo lojalni državljani, mislim, da imamo pravico do najmanj istih pravic kakor Labud-čani, ki se branijo plačevati davke in so uvedli davčni štrajk. Zato nam nihče ne more zameriti, če hočemo braniti ter čuvati dedščino naših pradedov: slovenski materni jezik in slovensko narodnost. Nobeden narod, ki ga razjeda toliko 'poturic kot nas na Koroškem, ne more vživati spoštovanje drugih narodov, posebno ne onega, ki je sprejel renegate v svoje vrste.
Kakor so se naši pradedje hrabro bojevali za svoj jezik in svojo posest, ščitili posebnosti svojega naroda, tako smo dolžni tudi mi, odbijati napade na naša zemljišča, naše hiše in nam drage in čuvati našo narodnost in naš jezik. Tudi za obljubljene in zajamčene pravice se je treba potegovati osobito pri naših sosedih Nemcih. Ako izgubimo svoj jezik in svojo narodno posebnost, prenehamo biti narod; Nemci in renegati komaj čakajo na to, da bi nas požrli. Smo sicer razkosani ali združena sila premore vse. Treba je le združene, krepke in neprestane obrambe. Borimo se za svoj narodni obstanek, kakor se bori še tako neznatna živalca za svojo bitnost! Mi ne iščemo nadvlade nad drugimi, ne prepirov s svojimi sosedi; tiriamo le pravico, da se nas pusti kot narod živeti in za naš dušna in telesni blagor skrbeti po svoje. Hočemo samo one pravice, ki nas vodijo k enakopravnosti z onimi sodeželani, ki plačujejo enake davke in prenašajo enaka državna bremena kot mi.
Na naši strani je pravica in postava, so tudi naši bratje v svobodni državi in drugi avstrijski Slovani. Zato pa mislim, da smo se v štirih dolgih letih že toliko naspali, da se zopet zbudimo k novemu življenju. Ni res, da bi sc pri nas ne mogla zbuditi obstoječa izobraževalna društva. Stari odborniki, kje ste, ali vam je upadel ves pogum? Treba je, da se izvolijo novi odbori, ki bodo bolj delovali! Kaka žalost obide onega, ki vidi društvene razvaline pri nas, južno Drave pa pogoste igre, tečaje, sestanke itd. Imamo lepe knjižnice, dosti lepih knjig za branje, pa so popolnoma ipozabljene in zaprašene; imamo dosti ljudi za igre in delovanje, samo dremljemo in se bojimo ne vem
koga. Na delo vas kliče — fant iz Rude.
•
Jezersko. Na praznik sv. Treh kraljev nam je napravilo tukajšnje učiteljstvo lep kratek čas s petjem in igrami pod vodstvom g. naduč.
Svikaršiča in gdč. učiteljice Helene Piskerni-kove. Prvo igro „Begunka“ od Detele so igralci prav dobro rešili; odlikovali sta se posebno dve igralki. Saloigra »Začarana brivnica'1 v enem dejanju je pri poslušalcih zbudila mnogo • smeha. Goljufivi žid je prejel zasluženo kazen; fantje so ga prijeli, mu brado prestrigli in ga izročili nazdanje še orožnikom. Višek veselice pa je tvorilo krasno petje pod vodstvom prirediteljevim in spremljevanje istega s kitaro po cariniku g. Lenardu. Pele so se različne koroške pesmi v ženskem in mešanem zboru nad vse pričakovanje lepo in precizno. Močno ploskanje občinstva po vsaki pesmi in igri je najboljša kritika cele prireditve. Udeležba je bila prav dobra; vsi sedeži so bili zasedeni in vsa dvorana je bila nabito polna gledalcev in poslušalcev. Vsem igralcem in pevcem izrekamo lepo hvalo za njih ne majhen trud.
(DGOSPODARSKI VESTNIKU)
Naše kmetijstvo.
(Konec.)
In že zopet bo polno ugovorov : »Doma v hlevu je živina varna, na planini pa ne. Ako kmetu pogine eno živinče, kaka nesreča zanj, lahko je on za vedno uničen". Gotovo, ako se mu dogodi kaj takega, kak kajžar uboža in tudi dober kmet to zelo občuti. Pa tudi temu so dobri odpomočki! Živine — kakor statistično dokazano — pogine na planinah morda 2—3%. Za tistega, ki se mu to pripeti, hud udarec, ako pa se vpelje okrajne zavarovalnice, v katero bi bil vsak posestnik živine prisiljen, je to malenkostna vsotica, ki bi v slučaju nesreče padla na posestnika. Za take zavarovalnice pa zopet ne sme biti običajnega birokratskega aparata. Zavarovalnina naj se vplača pri odgonu na planino in sicer po sorazmerno statističnim izgubam v dotičnih pokrajinah. Ako manj živine pogine, ostane prihranek lahko za prihodnje leto, lahko se uporabi za druge planinske potrebščine, ali pa procentualno vrne posameznim vplačnikom. Kakor razvidno, ako bomo hoteli naprej životariti in zboljšati naše današnje res neugodne gospodarske razmere, bomo morali dvigniti posebno v našem slovenskem delu Koroške planšarstvo. Njive spremenimo v travnike, obdržimo le to, kar neobhodno potrebuje- i mo za domačo uporabo, za krompir, za zelje m fižol, morda nekaj koruze in kolkormogoče veliko navadne detelje in lucerne. Ti poljski pridelki bodo tudi zadostovali za kolobarjenje, ako pa slučajno morda ne, posezimo še po drugih krmilih. Koliko si bomo lahko z gnojem, ki nam bo preostajal od njiv, zboljšali travnike.
Velike zaklade za našo živinorejo nam nudijo tudi razne, v nižavah v bližini vasi se nahajajoče navadno zanemarjene občinske šume, takozvane gmajne. Ako se te nekoliko iz-zboljšajo, nam bodo nudile najlepše pomladanske in jesenske pašnike. Že začetkom maja pričnemo pasti v dolini, pasemo do srede junija in malo pred kresom v planine z živino. O sv. Mihaelu koncem septembra pride živina domov. Doma, ker smo pasli pomladi, je zopet porastla trava in nudi najboljšo pašo do začetka novembra, do vseh svetih. Po vseh svetih denemo živino v hlev in jo pridno krmimo z obilico sena in detelje, ki smo jo deloma pridelali in deloma prihranili, ko je bila živina na planini.
Mesto celo leto imeti v hlevu tri glave govedine, bomo lahko imeli skozi pol leta najmanj šest glav. Kaj pa je to za enega kmeta, si lahko vsak sam izračuna. Težko, da bi njegovo pridelano žito bilo vredno polovico tega zneska, ki je vreden prirastek živine.
Gotovo so tudi stroški z delom v planini in posebno začetek je težak. Verjamem, ali ako se to pravilno vpelje, kaj je vredno mleko, kaj je vreden sir; tudi krije dokaj stroškov. Glavni ugovor bo, da je v Švici druga formacija in podnebje. Prvo gotovo dosti vpliva ali oglejmo si sosednje Bohinjske planine in poskusimo kako izboren sir izdelujejo Bohinci. Tudi ta je početkom dišal po dimu in kakšen je danes in kake dohodke nudi planšarstvo in živinoreja Bohincem.
K živinoreji nas pa žene še nekaj drugega.
V alpskih pokrajinah se širi vslcd vodnih sil industrija. Prebivalstvo bo jelo naraščati, dej-
lavstvo se razvija in zahteva naravnim potom dobro hrano. In kaj spada med najpotrebnejše? Gotovo mleko in mlečni izdelki. Tudi ta važen faktor upoštevajmo pri premišljevanju in pre-tehtovanju tako važnega gospodarskega vprašanja. Vržimo od sebe zarjavele sklepe starih nezdravih navad in prikrojimo si moderno gospodarsko obleko.
*
Cene kruhu v Evropi. Francosko poljedelsko ministrstvo je izdalo statistiko, glasom katere so bile cene kruhu, izražene v frankih, po raznih evropskih deželah dne 1. oktobra t. 1. sledeče: V Franciji 1,30, Belgiji 1,32, Italiji 1,42, Angliji 2, Nemčiji 2,55, Švici 2,80 in Danski 3,60. Od tedaj se je kruh tudi v Franciji podražil na 1,45 frankov, dočim je v Avstriji sedaj po 2,55 frankov.
Za svobodno luko na Dunaju se živo zanimajo avstrijski gospodarski krogi in vlada je podelila njihovemu sindikatu koncesijo za iz-gradbo in upravo dunajske svobodne luke. Pričakujejo po tej poti večji izvoz in lažje nabavljanje sirovin iz inozemstva.
Tržne cene na Dunaju, v Celovcu in Velikovcu od 28. dec. do 3. januarja: pšenica 5200 do 5300, 5600, 4700, rž 4625—4725, 4200—4400, 4400, ječmen za krmo 3650—3750, 4500, 4200, ovse 3725—3825, 3200—3300, 3200, koruza 2950 do 3100, 3100—3300, 3500, krompir 2000—2100, 2000, 1800, sladko seno 1350—1500, 850—1000, —, kislo 800—850, 600-800, —, slama 725—750, 550—650, — K en kilogram.
Cene živine na Dunaju in v Celovcu: voli 12.500—19.000,	15—16.000, biki 14—18.500,
12—15.000, krave 12—16.000, 10—14.000, telice —, 12—15.000, drobnica 7—12.000, 8—10.000, teleta 19—27.000,	14—18.000, mesne svinje
16—21.000, 18—22.000, pitane svinje 20.000 do 23.000, 20—24.000 K za kg žive teže.
Dunajski trg. Mlevski izdelki: pšenični zdrob 8900—9000, pšenična moka „0“ 8600 do 8700, ržena 6800—6900, pšenični otrobi 2350 do 2400, rženi otrobi 2350—2400 K za kg. Semena: čisti rdeča detelja 27—32.000, bela 25—36.000, esparzeta 7500—8500, mak 14.750—16.600, lan 6800—7200 K kg. Jajce 2—2600 K komad. Čajno maslo 72—78.000, namizno 58—68.000, za kuho 44—56.000, strd 35—40.000, jabolka 3000 do 6000, hruške 5—8000, posušeni češplji 10.000 do 14.000, orehi 11—14.000, zelje 2—2200 K kg. Konji: lahki vprežni 4—10, težki 5—14, koči-jaški 4—12 milijonov, za klanje kg po 3000 do 10.000 K. Od 28. dec. do 3. jan. je porabil Dunaj 4,788.752 1 mleka.
Borza. Dunaj, 20. I. 1925. Dinar 1125 K, dolar 70.400 K, lira 2870 K, nemška zl. marka 16.560 K.
ŽM RAZNE VESTI B
Drobne vesti. V pariški bolnici je te dni umrla najdebelejša Francozinja. Tehtala je nekaj nad 216 kg. Pakev te nosilo 10 pogrebcev.
—	Ga. Colas na Francoskem je dovršila 105. leto; od sorodnikov živi samo še ena hči, stara 80 let. — Leta 1925 je Nemčija po ladijski vsebini že spet na petem mestu, akoravno so ji skoraj vse ladje pobrali. — V preteklem letu so v Zedinjenih državah aretirali 66.000 oseb radi prestopkov proti alkoholnemu zakonu, zaplenili so pa 2580 avtomobilov in 111 ladij, naloženih z alkoholom. V mestu Titzroy v Avstraliji so podrli vse hiše, ker so prišli na sled zlati žili, ki gre skozi mestne kleti: dobili so že veliko zlata. — Italijanski ropar Visconti je bil obsojen v dosmrtno ječo ; sedaj, ko je kazen odsedel, je 94 let star, pa noče več iz ječe.
—	V prvih 9 mesecih 1924 je znašal deficit državnih financ292 milijard K. — Preteklega leta je bilo prijavljenih 440 konkurzov in 2530 poravnav. — Indeks je stopil za 1 odstotek. — Na postaji Herne v Vestfalen je zavozil brzo-vlak v polnem diru v osebni vlak: 23 mrtvih in 59 ranjenih. — Pri Kremsirju je pogorela sladkorna tvornica. Škoda znaša 4 milijone Kč. — V Holandski Indiji je umrlo na tisoče ljudi na malariji. — V Londonu je zopet huda megla. — 10. januarja je bilo na Koroškem podpiranih 4743 bre zdelnih, 684 več kot pretekli teden. — Od 1. marca naprej bo poštna hranilnica računala samo v šilingih in groših.
Pohištvo iz papirja. Neki nemški arhitekt je iznašel način izdelave pohištva iz lepenke. Pravijo, da je tako pohištvo dosti cenejše in lepše, a nič manj trdno in da se bo tvornica za izdelavo takega pohištva kmalu ustanovila.
Za tiskovni sklad so darovali:
Vasti Martin, Lovanke, 10.000; Praprotnik Matija, Pribla vas, 5000; Kajžer tkištjan, Do-brla vas, 4000; Gaio Peter, Dobrova, 4000: Zdovc Rudolf, Goselna vsa, 2000; dobroznani, Celovec, 10.000; šmihelski paša k odlikovanju 100.000; Čas, Grebinj, 4000; par zavednih Slovencev iz okolice Grabštanja, 50.000; Grab-štanj:	neimenovana 20.000, neimenovana
15.000,	neimenovana 20.000; iz grabštanjske
okolice:	neimenovan 15.000, neimenovana
20.000,	neimenovani 16.000; Vodnik Janez. Važenberg, 5000; Breznik Štefan, Lečna gora, 50.000; novoleten dar Marije Vidman, Rožek, 10.000; novoletno darilo Marice Hebajn, Šmartno, 10.000; narodni davek 1,074.000; pd. Janežič v Želučah 10.000 K. Darovalcem najlepša hvala.
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.
Sredrafe posestvo
6 oralov polja, 4 orali travnikov, 4 orali zagrajenega pašnika, 3 orali gozda, arondirano in v ravnini se za
90 milijonov proda.
Vprašati je pri Josipu Lippitz, pd. Hanše, Št. Peter na Vašinjah pn Velikovcu.	10
VABILO
Izobraževalno društvo za Podljubelj in okolico uprizori igro s petjem v petih dejanjih
SANJE
dne t. februarja 1025 ob pel 3. uri v Delavskem domu v Podljubelju. : Vsi ljubitelji poštene zabava so prisrčno vabljeni 1 Odbor
-j
Motorje
na bencin ali petrolej od 3 do 8 konjskih sil, izvrstni in priposti za kmetijstvo, tudi prevozne, dalje vsakovrstne mline in kamne, žage, tečaje (lanerje), jermenska kolesa, posnemalnike ter vse kmetijske stroje v najboljši kakovosti in smerni ceni priporoča	9
Josip Božič v Dolini, pošta Grabštanj
Lastnik : Pol. m , osp. društvo za Slovence n« Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni reichgasse 9. — Tiaka Lido va tiskarna Ant Wachàt in družba, (za tisk odgovoren Jos.
urednik: Zinkovskj jetnp, typograf, Dana], X» bttes-Žlnkovsk/), Dunaj, V. Margaretenolatz 7.