GDK: 945.29 Izkušnja kot povabilo Opis pogovora z otroci o gozdu in gozdarstvu v zimski šoli v naravi Špela HABIČ* UVOD V demokratični družbi, v kakršno se na- meravamo razviti, želi javnost tvorno sode- lovati pri odločanju o vseh pomembnejših zadevah. Za pravilno odločanje pa je po- trebna precejšnja mera znanja. Ob prebira- nju številnih člankov in ob drugih pogovorih o gozdu in gozdarstvu, ki so dokaj pogosti v času spreminjanja zakonodaje s tega področja, je mogoče ugotoviti, da je splošno poznavanje povezanosti in prepletenosti življenjskih procesov v naravi in posebej v gozdu precej slabo, vsekakor slabše, kot bi moralo biti. Ni moj namen iskati vzroke in krivce za tako stanje. Prispevala bi rada le majhen korak v smeri izboljšanja stanja. Tudi ali predvsem gozdarji sami si mo- ramo prizadevati, da z izobraževanjem jav- nosti dvignemo raven splošnega znanja o ekologiji, naravi in gozdovih, saj je to pogoj, da bo družba sposobna usmerjati svoj raz- voj brez hkratnega uničevanja prostora, v katerem živi. Tega dela bi se seveda morali lotiti načrtno in organizirano, obenem pa ne bi smeli izpuščali iz rok majhnih priložnosti, ki se nam ponujajo. Zaradi sto in več let trajajoče življenjske dobe dreves moramo gozdarji znati gledati naprej. Tako, kot se pri našem delu posve- čamo mladim sestojem, jih negujemo in oblikujemo za naprej, se velja tudi pri izo- braževalnem delu posebej posvetiti otro~ kom. Zanje moramo ohranjati naše go- zdove čim bolj naravne in zdrave in oni so tisti, ki jih bodo prevzeli v oskrbo, ko se bomo mi umaknili k počitku. Nekatere Gozdnogospodarske organiza- cije bolj ali manj redno sodelujejo z osnov- nimi in srednjimi šolami, vendar si upam H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija trditi, da vse možnosti še zdaleč niso izko- riščene. Gotovo ni dovolj le sedeti in čakati, da nas učitelji pokličejo v šolo. Ponudimo jim našo pripravljenost in izrazimo dobro voljo, pa bomo na zaprta vrata verjetno le redko naleteli. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI JE PRILOŽNOST ZA BESEDO O GOZDU Vsako zimo učenci 5. razredov osnovnih šol odhajajo v zimsko šolo v naravi - predvsem z namenom, da se naučijo veščin alpskega smučanja in teka na smučeh. Večina šol organizira to dejavnost tako, da otroci približno teden dni preživijo v planin- skih ali drugih domovih izven mest, ob smučiščih, bližje naravi. Smučanju sledijo vsak dan tudi ura ali dve pouka, ki je seveda naravoslovno obarvan ter razna predavanja o preživetju v naravi, smučanJu, gorah in podobno. Zakaj se ne bi temu pridružila tudi kakšna ura o gozdu, ki bi se smiselno vključila v celoto? Povsem nevsiljivo bi gozdarji lahko izko- ristili priložnost, da otrokom na kratko pred- stavimo gozd v ekološkem smislu in njegov pomen za vse nas. Zaradi drugačnega okolja, kot so ga vajeni iz šole, in posebno- sti doživetij ob bivanju v naravi, je primerno pripravljena in izvedena ura lahko mnogo bolj učinkovita, kot deset ur pouka o gozdu v šolskih klopeh. Prav zaradi tega se mi zdi zimska šola v naravi lepa priložnost, da del svojega znanja posredujemo generaciji, ki ga bo prejkoslej potrebovala. ODKRIVANKA - ZAKAJ IN KAKO Pred vsakim, ki se začne poigravati z mislijo, da bi stopil pred razred otrok in jim G. V. 7·8/91 363 nekaj povedal, ali bolje, se pogovoril z njimi o gozdu, se pojavita vsaj dva problema: kaj jim povedati in kako jim povedati. Poleg tega, da gozdarji nismo pedagoško izobra- ženi, je težava tudi v tem, da ne poznamo njihovega predznanja - ne vemo torej kje začeti in na kako zahtevni ravni naj bo naš pogovor. Dolgotrajno listanje po težko do- stopnih učnih programih za nižje razrede in iskanje v njih nekaj ur o gozdu, drevesih in živalih se mi ne zdi pravi način iskanja odgovora. Napake, da bi bil naš nastop premalo ali preveč zahteven in zato neza- nimiv, pa si tudi ne smemo privoščiti. Predznanje otrok o naravi in gozdu bomo najlažje spoznali v razgovoru z njimi. Se- veda ne tako, da bi organizirali kakšne posebne ankete ali celo preverjanje znanja -to lahko ugotovimo kar na začetku našega srečanja na način, ki sem ga imenovala ODKRIVANKA. To sem prvič preizkusila minulo zimo v šoli v naravi postojnskih osnovnošolcev na Mašunu in se je - tudi po mnenju prisotnih izkušenih učiteljev - pokazala kot zelo dobra. Za pogovor si pripravimo veliko sliko gozda s čim več vrstami živali in rastlin na njej, od najmanjših do največjih, v in na tleh ter tistih v zraku . Panoramskemu pogledu na gozd dodamo detajle življenja v tleh, v vodi, v zeliščni in grmovni plasti in na drevju, saj bomo vse to uporabljali kot ilustracijo kasneje v pogovoru (slika 1 ). Vsak del slike zatem prekrijemo s »post-it" papirjem. (To je papir, ki ima na eni strani pas lepila, ki se prime na vsako podlago in se brez sledov tudi odstrani, dobi pa se tudi že v naših papirnicah) . Za začetek bomo po predstavitvi sebe in obrazložitvi namena našega srečanja ustvarili radovednost pri otrocih in motivaci- jo, da poskusijo odkriti sliko. Otroci naj imenujejo rastline, živali in dele nežive narave, za katere vedo, da so v gozdu, mi pa jih sproti odkrivamo, tako da je kmalu odkrit celoten prizor. Na ta način smo jim dali občutek, da so gozd sami odkrili, hkrati pa smo jih že takoj na začetku pritegnili k aktivnemu sodelovanju, namesto da bi samo bolj ali manj zdolgočaseno poslušali naše izvajanje. V tem času imamo prilož- nost približno izvedeti kaj in koliko vedo o gozdu, kaj slišijo prvič in kaj jim ni najbolj znano. Njihovo aktivnost v obQavljanju svo- Slika i : Gozd je pester - primer slike za delo z otroci 364 G. V. 7-8/91 jega predznanja in povezovanju le-tega z novimi spoznanji ves čas pogovora vzdržu· jemo s čim več vprašanji. Predno jim kaj razloži mo, naj jih čim več izrazi" svoje mne- nje, posamično ali tako, da se vsi hkrati z dvigovanjem rok opredelijo za enega izmed alternativnih odgovorov. O ČEM NAJ TEČE BESEDA Da bi razjasnili pojme, jim zastavimo osnovno vprašanje: kaj je gozd, s podvpra- šanji: ali imamo gozdove v mestih in v čem je razlika med parki ip gozdovi. Odgovore seveda poiščemo skupaj. Razliko med go- spodarskimi gozdovi in pragozdovi običajno znajo približno razložiti, čeprav imajo o pragozdovih zelo različne, zanimive in veči­ noma zmotne predstave. Mnenja o tem, ali je človek že bil v pragozdu, ali ne, so zelo deljena. Misel, da se človek lahko sprehodi skozi pragozd in v njem občuduje vso divjo lepoto nedotaknjene narave, ne da bi bil kakorkoli ogrožen, otroke večinoma tako pritegne, da bi se najraje kar takoj odpravili tja, posebno še, ko izvejo, da imamo prago- zdove tudi v Sloveniji. Zato z velikim zanimanjem poslušajo, ko jim na primeru pragozda s pomočjo slike razložimo, kako pomembna je prisotnost vseh vrst majhnih in velikih organizmov v gozdu, kako so med seboj povezani v prehranjevalne verige, kot npr. zajci in lisice in kakšno vlogo ima vsaka skupina izmed njih za ohranjanje naravnega ravnotežja v zdravem, vitalnem gozdu. Razložimo jim življenjski krog drevesa, od semena do odrasl~ga drevesa in njegovega počasnega razpadanja, ko se skozi desetletja s po- močjo milijonov drobnih organizmov počasi >>stopi« v hrano mladim drevescem. Na vprašanje, kaj vse je potrebno za rast drevesa, nam bodo kar dobro odgovorili, le za mikorizo ne vedo. Zato jih presenetimo z dejstvom, da drevesa za svojo rast nujno potrebujejo pomoč drobnih mikoriznih gliv. Predstavimo jim vlogo živalskega sveta v tleh in zadrževalno moč koreninskega ple- teža. Na enostaven način jim razložimo proces kroženja vode in fotosinteze. S tem pa že preidemo na vpliv gozdov na okolico in njihov pomen za ohranjanje čistega zraka in pitne vode, kar iz šole sicer že vedo, vendar smo jim tokrat predhodno pojasnili kako vse to deluje. Delo gozdarjev si otroci večinoma pred- stavljajo kot sekanje dreves in dovažanje lesa iz gozdov, zato jim moramo razložiti, da ob tem skrbimo za ohranjanje narav- nega ravnotežja in trajnost gozdov. Prav je tudi, da jih seznanimo s težavami in proble- mi, ki nas tarejo, kot sta npr. preštevilne rastlinojeda divjad in onesnaženost ozračja. Ob tem otroci zaslutijo kako pomembno je dobro poznavanje narave in gozda za pravilno gospodarjenje z njim in kako nujno je varovanje narave pred uničevalnim delo- vanjem človeške civilizacije. Gozd mora obstati v naši okolici, da nam bo čistil zrak in nas oskrboval s pitno vodo, da bo varoval naše kraje pred vetrovi in plazovi in ohranjal ravnotežje v naravi. Seveda ostaja ogromno poglavij neod- prtih, a paziti moramo, da vse skupaj ne traja predolgo. Njihova koncentracija obi- čajno traja le slabo uro. Utrujenost zaradi celodnevne aktivnosti na svežem zraku pa to, kljub njihovi aktivnosti in zanimivosti pogovora, kvečjemu zmanjšuje. Zaključimo s kratkim povzetkom najbolj bistvenih vse- bin v smislu ekologije, varovanja gozdov, spoštovanja in pomembnosti poznavanja narave. Na koncu so kot darilce vsakemu izmed njih primerne značke, priponke ali prospekti o gozdu, ki nam morda zaprašeni leže v kakšnem kotu skladišča. NAMESTO ZAKLJUČKA POVABILO V prihajajoči zimi bo ponovno mnogo otrok odšlo na smučišča in v naravo. Izko- ristimo njihovo dobro počutje v prijaznejšem okolju in jim en dan popestrimo z uro, ki bo drugačna od premnogih ur v šolskih klopeh. Ponudimo šolam, učiteljem našo pripravlje- nost, da jih za kratek čas nadomesti mo pri otrocih. Verjemite mi, da bodo to z veseljem sprejeli, naš trud pa bo poplačan že z zvedavimi očmi in navdušenjem otrok ob odkrivanju novega ter z občutkom, da smo prispevali kamenček v mozaik njihovega znanja - le-to se bo našim gozdovom in gozdarstvu nekoč v prihodnosti gotovo še bogato obrestovalo. G. V. 7-8/91 365