plačano v Leto LXXIIL, št. 63 a Cena Din 1.— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne lzvzemsi nedelje in praznike. — Tnursti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3. večji Ja—H petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se m LJUBLJANA. Meta: »-22, 31-33, šl a Podružnic* : MARIBOR. Onj+d trg*. T - NOVO MESTO, Ljubljanska ♦alafon IL M — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon nt. 65c podružnica uprave: Kocenova uL X telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVKKJ GRADEC, Slomškov tr^ fiw — Postna aranilnla* v Ljubljani st. 10.351. Z mečem in z lopato za obnovo Finske Snoči je finski parlament ratificiral mirovno pogodbo — Ministrski predsednik Kyti o razlogih, zaradi katerih Je morala Finska pristati na težke sovjetske pogoje: Finska vojska je bila vedno bolj izčrpana, zavezniška pomoč pa bi bila prepozna HELSINKI, lb. marca. s. (Reuter). Finski parlament je sinoči s 145 proti 3 glasovom odobril sovjetsko iinsko mirovno pogodbo. Debata o ratifikaciji je trajala dvo in pol wi'-'. Kakor. p.» »x jj-j, jc ona debata mestoma zelo ostra. Pred gla n je imel ministrski predsednik Ryti aoig ^ovor, v katerem jv pojd>n;i p.v ■ • mirovnih pogajanj in raz.oge, zaradi katerih je morala Finska pnsiati na sovjetske pogoje. Uvodoma je dejai .Kyu. da je treba vča-sj mnogo V< č poguma za začetek mirovnih poga ian? v vojni, kakor pa za začetek vojne s3me. Finska viada se je po izbruhu vojni ponovno približala sovjetski viadi s predlogom za mirovna pogajanja. Sovjetska vlada pa jc predloge vedno odbila. Spočetka je navajala sovjetska Rusija za svoje odklonilno stališče kot razlog dejstvo, da priznava suiiio Kun: m-novo vlado kot iegaino predstavnico Finske. Potem ie *leriiJa doba uspešnega odpora finske vojske na bojiščih, kar je dalo finski vladi upanje, da bo imela već uspeha z novo ponudbo za mirovna pogajanja. Pred nekaj tedni je končno s posredovanjem švedske vlade uspelo, da je sov jetska vlada pristala n;: pogajanja. Tako so 6. marca odšli finski delegati v Moskvo. Besnita! teh pogajanj leži sedaj na mizi pred vami. je dejal Rvti. Ryti je obširno govoril tudi o poteku vojne. Dejal je. da ui Finske nihče nagovarjal, naj ne sprejme sovjetskih zahtev, da pa tudi ni imela nobenih garancij in nobenih srna(.tpvil za pomoč od kogarkoli, ko je stopila v vojno. V teku vojne, ko se je sama borila, je bila finska armada vedno bolj izčrpana, moči sovražnika pa so neprestano rasle. Zapadni velesili sta obljubili Finski dragoceno pomoč v moštvu in materialu, toda niti pod normalnimi okoliščinami, če bi bili Švedska in Norveška dali dovoljenje za prehod zavezniške vojske, ne bi bila mogla ta pomoč dospeti v Finsko pred koncem aprila. Švedska in Norveška razpolagata samo z malim številom železniških in cestnih zvez. ki bi jih sovražno letalstvo lahko poškodovalo. Finska vlada se je tudi zavedala, da bi v primeru, če bi bila sprejela ponu;pno zavezniško pomoč, zapletena >r.rr>a in vsa Skandinavija v svetovno vojno. Boji bi -r :. /ap.-jdne lronte prenesli v Skandinavije Ko ie to finska vlada uvi- dela, je prišla do sklepa, da ne more na-ialjevati vojne. Končno je Rvti dejal: Samo bodočnost bo pokazala, čc smo ravnali pravilno, ko >mo {»odpisali mir. Se vedno pa je vsa zapadna civilizacija v največji nevarnosti. Nihče ne more vedeti, kaj prinese jutrišnji dan. Mislim pa, da smo s podpisom mira na najboljši način prispevali k splošnemu svetovnemu miru. Sedaj se bomo lotili dela obnove z mečem v eni in z lopato v drugi roki. HELSINKI. 16. marca, s. (Havas). Predsednik Kallio je predložil sovjetsko finsko mirovno pogodbo včeraj v ratifikacijo finskemu parlamentu. V spremnem pismu ugotavlja predsednik med drugim, da je finska vlada, takoj po izbruhu vojne izra- zila željo za obnovitev-miru Nadalje pravi Kallio, da je 12. marca zvečer dala finska vlada svoji mirovni delegaciji v Moskvi pooblastilo, da sprejme sovjetske pogoje in pogodbo podpise. Pogodba je stopila v veljavo takoj. Po § 33 finske ustave pa mora biti predložena parlamentu v odobrittev, preden podpiše predsednik ratifikacijski dekret. Finski parlament je pogodbo dostavil najpreje zunanjepolitičnemu odboru, nato pa jo je ta vrnil parlamentu. Sinoćnje glasovanje, je izreklo samo zaupnico vladi v zvezi s podpisom mirovne pogodbe, vendar pomeni to glasovanje odobritev' ratifikacije Sedaj bo moral pogodbo podpisati še predsednik Kalfio. To se bo zgodilo verjetno v dveh ali treh dneh. Tragična demobilizacija Finska vlada je morala vpoklicali nove kontingente, da bi se mogla evakuacija finskega prebivalstva iz izgubljenih pokrajin izvrši« v rod« Finske in sovjetske izgube v vojni — Sovjeti izpraznujejo Pečengo Rim, 16. marca. e. Dopisniki italiianskih listov poročalo iz Finske, da se ie včeral zjutrai pričela evakuacija civilnega ore-bivalstva iz kraiev. ki jih ie Finska morala odstopiti sovjetski Rusiji Okrog 100.000 ljudi ie krenilo proti zapadu Finoće. Begunci imaio s seboj svoie nohištvo. Nekateri so dobili od finske vlade na razno lag o prevozna sredstva., s katerimi bodo lahko prepeljan svoie stvari. Finska vlada ie prepustila prebivalstvu svobodno izbiro ali hoče ostati v odstopljenih krajih ali pa se vrniti v domovino. Toda niti ena družina ni hotela ostati pod sovjetskim 1 ežimom. Sovjeti bodo našli odstopljeno ozemlie popolnoma zapuščeno. Helsinki, 16. marca. AA. (Štefani) Po-sebni dopisnik agencije Štefani v Helsin-k h poroča: Finci odnašajo o priliki evakuacije ves material, ki ga ie sploh mo-^oče odnesti. Da bi se lahko izvedla ta ogromna evakuacija, je morala Finska poklicati pod zastavo nove kontingente, tako da se sedanja tragična demobilizacija vr- ši v stvari % vpoklicem novih sil pod zastavo. Vlada ie naročila maršalu Manner-heimu. naj izvrši novo vojno organizacijo ob novih mejah. Stockholm. 16 marca, e Moskovska radijska postaja ie obiavila obvestilo službene agencije Ta*, ki pravi, da so včeraj popoldne sovjetske čete popolnoma zasedle Viborg in njegovo okolico Finske čete so se umaknile 10 km zapadno od Viborga Na vsei bivši fronti ni nobenega stika več med sovjetskimi in finskimi četam:, ker so se eni kakor drugi uma&nili v smislu mirovne pogodbe na razdaljo 7 km. Sovjetski tisk ne zanikuje resničnosti vesti, ki jih je objavil finski generalni šiab o velikih izgubah sovjetske voiske v vojni, ki ie trajala vsega skupai 104 dni. Finci zatrjujejo, da so sovieti Izgubili 340.000 mož. 587 letal. 1486 tankov in 295 topov. Na sovjetski strani oa zatrjujejo, da so tudi Finci imeli hude izgube in da so izgubili najmanj 50.000 mož. ziastičob Drili-zadnjih ofenziv na Mannerhehnovi črt. Računajo, da so Finci izgubili 2000 oficirjev, kar ie nepopravljiva izguba za malo finsko vojsko. Glasilo maršala Vbrošilova > Krasna i a zvezda«, je objavilo članek, v katerem trdi, da bo v bodoči strateški meii v Kare-lijski ožini in severno od Ladoškega Jezera neuporaben Mannerheimov obrambni sistem, odnosno tako imenovani oeti in šesti pas tega sistema, Helsinki, 16. marca, s (Reuter) Sovjetska vojska je že pričela izpraznievati Pe-čengo. Čete odhajajo deloma no cesti "Nautsi — Pečenga. deloma pa po zelo slani cesti, ki vodi naravnost nroti vzhodu, k polotoku Kola. Obramba severnih držav S sklenitvijo te zveze M prenehala politika stroge nevtralnosti skandinavskih držav 16. marca. e. Po informacijah iz Helsinkov in Stockholrna se bo konferenca za sklenitev trojne obrambne zveze med Finsko, Švedsko in Norveško pričela v Stockholmu že v začetku prihodnjega tedna. Ta blok predstavi ia no ti tli L vr Hali lanskega tiska prvo posledico mira. ki ga ie bila Finska prisil jena skleniti s sovjetsko Rusijo. S sklenitvijo te obrambne zveze bodo skandinavske države opustile politiko stroge nevtralnosti, ki so io vodile ne samo nasproti drugim državam, temveč tudi med seboj celih 125 let. S tem bodo te države nasproti inozemstvu izvajale v bodoče skupno zunanjo politiko in predstavljale kompakten gospodarski in politični blok. Zvezna pogodba bo imela izključno obrambni značai in kot taka ne bo v nasprotju s klavzulam: finsko sovjetske mirovne pogodbe, ki obvezujejo Finsko. litega — ključ vojne v Evropi Ameriški tisk o vlogi Italije v primera Italijansko oboroževanje v razfiritve vojne na evropskem vzhodu Izmed rezervistov, ki so bili z novoletno kraljevo proklamacijo uvrščeni v vojaške obveznike, sedaj samo še letnik 27 ni vpoklican, računajo pa. da bo tudi ta vpoklican do junija. NEW YORK. 16. marca. e. (Štefani). Vsi listi trusta Scrips Haward objavljajo članek Wil!iama Simsa pod naslovom »Italija ključ vojne v Evropi«. V članku se poudarja pomen italijanskega stališča v sedanji vojni, zlasti pa stališče, ki bi ga Italija zavzela, če bi hoteli zavezniki prenesti vojno na vzhodno Evropo — edino odprto pozorišče za francosko angleške vojne operacije proti Nemčiji. V drugem članku hsli istega trusta poudarjajo, da zavezniki s samo pomorsko blokado ne bodo premagali Nemčije, ako se jim ne posreči organizacija vzhodne fronte. V tem primeru se bo spopad spremenil v borbo do iztrebitve za več let. Zmagal bo tisti, ki bo del j časa ohranil noralno disciplino. REVI. 16. marca. i. Fašistična zbornica pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija je včeeraj sprejela letalski proračun za leto 1940. Državni podtajnik v letalskem ministrstvu general Piccolo je sporočil, da je vojni proračun za letalstvo od 120 milijonov lir v letu 1920 narastel na 3,261 milijonov v letu 1940-41. Čeprav je to ogromna vsota, je vendar potrebna zlasti zaradi tega, ker se tudi vse ostale velesile najbolj oborožujejo v zraku in ker mora biti Italija spričo svojega položaja v polni pripravljenosti. Francoski admiral v Ankari CARIGRAD. 16. marca. e. Včeraj je prispel semkaj francoski admiral Mourain ki je takoj z anatolskim ekspresom nadaljeval potovanje v Ankaro. Mourain je eden ntjodličnejših vojnih strokovnjakov Francije. Welles v Rimu RIM, 16, marca. AA. (DNB): Sumnerja Wellesa so na postaji v Rimu sprejeli višji uradniki zunanjega ministrstva, ameriški veleposlanik s poslaniškim osebjem in mnogi novinarji. Papež bo sprejel Wel-lesa v ponedeljek. Danes ob devetih pa je sprejel Wellesa kralj in cesar Viktor EmanueL Za popoldne je določen sestanek z Mussolinijem. RIM, IS. marca. (Havas). Sumner Wel-les, ki je prispel snoči v Rim, se je z Železniške postaje podal takoj v hotel, kamor ga je spremljal ameriški veleč poslanik v Rimu William Philips. WeHes in Philips sta imela krajši razgovor, nakar se je Wellec umaknil v svoje apartmane. Sprava med kralje Karolom in železno gardo Nepričakovana likvidacija dolgoletnega n j apolitičnega spora v Romuniji BUKAREŠTA. 16. marca. s. (Reuter). Spravi med kra'jem Karolom in 2elezno gardo pripisujejo v rumunskih političnih krogih velik pomen. Kralj Karol jc dovolil amnestijo za vse one člane Železne garde, ki pristanejo na vstop v romunsko nacionalno fronto. Včeraj je objavilo 250 znanih pristašev Železne garde v listih izjavo, v kateri pravijo, da so pripravljeni sodelovati z vlado za interese države v sedanjih težkih časih. Na podlagi »prave je bilo že več 100 članov 2e!ezne garde izpuščenih iz koncentracijskih taborišč. Mnogo drugih, ki se mude kot emigranti v inozemstvu, bo dobilo dovoljenje za vrnitev v Romunijo. Kolikor je znano, so živeli ti emigranti v Nemčiji. Vlada je sklenila priznati članov Železne garde, ki so bili ustreljeni po umoru ministrskega p**H***fntka Cal in esc a, odsnodnino. Kakor poročajo bo dobila fal— garda v vladi mesto državnega podtajnika. Jutri bo imel ministrski predsednik Ta-tarescu o spravi z Železno gardo govor po radiu. Ministrskega predsednika Tata resca je včeraj obiskala pose ona deputacija, ki mu je izročila pismeno izjavo, v kateri izjavlja, da žele člani Železne garde stopiti v novo politično organi zaci-io pod vodstvom sedanje vlade. BUKAREŠTA, 16. marca. s. (Reuter). Davi je bila objavljena Kraljeva proklamacija, s katero je pomiloSčenih 800 P nov Železne garde, ki so bili ta termin. od leta 1«S8, dalje. Pogoj je, da vsak posameznik vdanosti kralju In podplat izjavo Novi vpoklici v Angliji »Delfv da je treba računati z intenzivnejšo akcijo na zapadnem bojišču. To se da sklenati iz dejstva, da je vladal v tednu na morju relativen mir in da ni bilo napadov na angleskr ladje. TUptotnatukl urednik Usta naglasa, da ne bodo Nemci trudili končati vojno v avgusta. Na drugi strani se zdi. da bodo y^**njMM države vendarle posredovale za mir m osnovi Rooseveltove akcijo in bivanja Sumnerja Wellesa v Evropi. 16. marca. a. (Reuter) Smo« Je 1 »T. i čtmajo, da bo pa oa*. ki C navila javiti B tet, Prva obletnica okupacije češke London, 16. marca. s. (Reuter) Za včerajšnjo prvo obletnico zasedbe Češke je bila v Pragi sinoči nenadoma odrejena zatemnitev. Nekaj časa preje sta radijski postaji v Pragi in Brnu prekinili oddajo. Iz vseh teh znakov sklepa i o. da so bila zopet angleška letala nad Češko. Pariš, 16. marca. AA. (Havas) Zadušnica za prvim predsednikom češkoslovaške republike Masarj^om bo v nedelio v evangeljski cerkvi čeških bratov. Angleži hočejo preprečiti ameriški dovoz v Nemčijo 16. marca. Iz zanesljivega vira se izve. da je angleška admirali teta sklenila odposlan' del angleške vojne mornarice v Tihi ocean, da prepreči dovoz blaga iz Amerike v Vladivostok. 2e pred dalj časa so ugotovili, da ie sovietska trgovinska mornarica zapustila Atlantski ocean in Crno morje. Po obvestilih, ki jih je prejela admira-liteta z otokov Tihega oceana, prevaža sovjetska trgovinska mornarica blago, namenjeno Nemčiji, preko Tihega oceana v Vladivostok. od tod na z vlaki preko Sibirije v Nemčijo. V glavnem gre za železo in druge sirovine, ki jih Nemčija nujno potrebuje. Ameriški bombniki Wew Tork, 16. marca. s. (Reuter) Norveška vlada je naročila v neki tvornici v San Franciscu 24 bombnikov - hidropla-nov v vrednosti 1 in pol milijona dolarjev. posadke ▼ Argentini BUENOS AIRES, 16. marca. s. (Reuter) Vlada je odredila internacijo posadke potopljene nemške oklopnice Admiral Graf Spet Nemški mornarji odslej tudi ne bodo več smnfi nositi UJjKornk ! Iz notranje politike VLOGA 5JRBSTVA V JUGOSLAVIJI Včeraj smo navedli nekaj odstavkov Iz uvodnika beograjskega tednika »Napred«, ki ga urejuje dr. M. llić, srbski strokovnjak pri pogajanjih za sporazum. Članek, ki je vzbudil v hrvatskih političnih krogih veliko pozornost in odobravanje, vsebuje nadaljnje misli: Srbstvo se mora odločno in pošteno postaviti na čeio vseh sil, ki gredo za tem. da se Jugoslavija popolnoma preuredi v zvezno državo in da pride do nacionalnega, gospodarskega in moralnega preporoda države. Kdor svetuje srbstvu šovinizem, ta žali njegove tradicij«' in dostojanstvo ter obsoja njegov položaj in vlogo na račun nekih ozkih interesov in zgodovinskih zablod. Samo tako more srbstvo »prejeti hrvatske težnje, jih razumeti in normalizirati vs«* t-ožave. Oe ho imelo srbstvo dovolj tolerance in razumevanje za tnje tradicije in skrbi, ho dobilo novo moč in vitalnost ter bo odigralo svojo vlogo socialnega In nacionalnega činitelja v ustvarjanju večjega, jugoslovanskega nacionalizma. Srbstvo mora biti že ir. svojega političnega realizma pristaš širših in večjih zajednic, jugoslovenskih in slovanskih. Zaradi popolnega uresničenja teh vrednot, ki so bile moč njegovega patriotizma, mora zahtevati široko socialno in nacionalno integracijo in kristalizacijo. Hrvatstvo je po svoji moči drugi del jugoslavenske zajednice in kot tak neogiben element za ustvaritev močne državne zajednice in višjih nacionalnih izenačenj. Srbstvo more samo kot nosilec širokih in plemenitih občutkov in kot odločen predstavnik večje in popolnejše socialne in kulturne politike preprečiti pretiranosti, ublažiti grobosti in naivnosti ter ozdraviti provtnclallzme na drugi strani. Pri tem mora vključiti vse sile, ki stremijo po svobodi, napredku in boljšemu življenju v neločljivo in neogibno državno in duhovno zajednico. NA MOSTU MED BEOGRADOM EN ZAGREBOM Politika Beograda in Zagreba nas me zadovoljuje -— piše »Narodni list« v svojem uvodniku in nadaljuje: S tem nočemo reči, da sta prenehala biti naša središča ali da s svojim zgodovinskim razvojem — brez ozira na politična razpoloženja — nista utrdila svojega položaja v našem narodu in v naši državi. Toda mi se kot Jugosloveni in jugoslovanski nacionalisti ne moremo istovetiti s politiko, ki jo vodijo pristojni krogi ia ki vlada danes v javnem mišljenju obeh mest. Hrvati in Srbi jtigoslovenske orientacije ali — komur je ljubše — Jugosloveni hrvatskega in srbskega plemena gledamo na razvoj političnih razmer v domovini in izven nje z večjo skepso. Nas ne more v nobenem primeru in pod nobenim pogojem zadovoljiti ne sama Hrvatska, ne sama Srbija, kajti za nas niti Hrvatska niti Srbija ni več »domovina«. Za nas sta samo del skupne domovine. Ml smo tako »po rojstvu« kakor po krvi In tradicijah Hrvati, odnosno Srbi. Ker na že imamo svojo domovino, ne pod nlkakimi pogoji ne moremo privaditi misli, da bi to domovino razdelili — na več »domovin«. Mi ostanemo na mostu! Z dušo in srcem smo zvezani enako z Beogradom, kakor z Zagrebom in z Ljubljano, z razumom pa smo danes daleč od njih t. j. od njihove današnje politike. NEZDRAVI POJAVI »Hrvatski dnevnik« se pritožuje zaradi zadnjih dogodkov v Subotici (prepovedan shod HSS), v Sarajevu (spor zaradi župana) in v Banjaluki (kjer so izigrali SDK pri sestavi mestnega sveta) ter zaradi incidenta v Somboru, kjer je poštar poslal na lastno pest pismo ministra dr. Smoljana sreskemu načelnika v cenzuro. List piše v zvezi s tem: Želimo, da bodo vsi na jasnem: HSS nikakor ne želi biti samo »v vladi«. Ona je enakopravna z ostalimi strankami, če ž> nima pred njimi prednosti, ker je edina resno in močno organizirana stranka hi o kateri se ve, kakšno moč predstavlja. Za vsako sodelovanje je potrebna lojalnost. Nismo se pustili Izigravati niti tedaj, ko smo bili v opoziciji, še manj pa se bomo pustili sedaj, ko smo prevzeli odgovornost za državo ln njeno nsodo. Tako postopanje ni v sklada z linijo sporazuma, na kateri se je doseglo sodelovanje s HSS in se* delovanje Hrvatov v odgovornosti za državno zajednico. Ta odgovornost pa je samo tolikšna, kolikšna je na drugi strani lojalnost in kolikor imajo Hrvati stvarnega vpliva na državno politiko, pa tudi na lokalno. JRZ POZNA SAMO EN NAROD Po zadnji seji vodstva JRZ je bil Izdan komunike, Id pravi, da so med drugimi prisostvovali seji slovenski člani JRZ dr. Korošec, dr. Krek in Smodej. Na seji Je bilo sklenjeno izdati poziv vsem strankinim funkcionarjem, da smejo o važnih in aktualnih vprašanjih razpravljati samo v okviru stranke in da morajo pri svojih sklepih računati s posebnimi razmerami v vseh krajih in pri vseh delih našega naroda. Tej seji ni prisostvoval mini* ster dr. Kulenovič, čeprav je formalno še vedno podpresednik JRZ. Sorzna poročlfa Oirih, 16. marca. Beograd 10, Pariz 9.37 Londop 16.54, New York 446, Bruselj 75.75, MIlan 22.525, Amsterdam 23635. Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kodanj 86.125, Sofija 5.50, Buka* regte 13.10. Sitni ) »SLOVENSKI NAt0^l3obott,l«.mweaim 61 Pustite Tomšiču to, kar so mu pustili drugi Nikar Mkmajati tpomln rajalh In ia *v#tMti polaofsaUMa Maribor, 10. marca Čudno naključje! p rad 80 leti v teh dnah se je tirom prtjnani uroatnoatni in glasbeni zgodovinar kot novi taf defelnega muzeja »proslavil« s svojimi »turškimi glavami« ii itapanje vasi. Tedaj je priprost novinar te flavt razkril kot — želve, Zdaj pa se pri nas. ki tu na meji neposredno dihamo odmev vnanje politične napetosti mali kroftek naših učenjakov na vse mogoče načine bavi s skrbjo, kako bi se od starega pokopalifiča odstranil TomSičev ne le več samo spomenik, marve« kako naj zgine tudi njegov grob — ker v njem najbrže itak že ne bo več drugega kakor že strohnelo okostje. Pa je bil tudi tu zopet tisti priprosti novinar, ki jc tej zdaj naenkrat tako skrbni gospodi nasvetoval: Gospodje, Slovenci ste, celo dobri narodnjaki hočete biti. In koliko drugega, nujocjšega dela Imate tudi Vi v teh posebno za nas vse tako resnih dneh. čujte! Pustite Tomšiču vsaj Se dve leti samo to. kar so mu skozi 63 let pustili Nemci- 3clo malo je to, a veliko zanj in za nas vse, ki imamo » v sebi Čut pletete do naših rajnkih velikih j mož. Pustita z* — v mini! Naj v miru počiva sam, kamor eo ga pred 70 teti polomili: Naj ostane njegov ■pomenile na mestu, kamor Jfa je pred 66 leti postavil — lahko rečemo, takrat še ves slovenski narod. Postavil v spomin nam, da sledimo njegovemu BfledU v ljuheznj do slovenskega naroda pod krovom tiste nase Širše domovine i Jugoslavije) za katero je bas ta nas Anton Tomšič in bal tu v Mariboru spočel in sej al prvo misel in pričel orati prvo ledino na polju jugoslovanstva. Ce pa te mislite, da kaj posebnega pridobite na svoji slavi ali kakorkoli žc, ako mora s tega pokopališča zginiti vse. kar še spo-nunja na Antona Tomšiča, kot javna vest za vse. ki so med tem razbili enotnost slovenskega naroda celo tu ob državni račji, pa dobro, naj se zgodi po vaši želji. Vendar vsaj še dve loti počakajte s izvršitvijo svojega namena. Tudi le kot še Slovenci pomislite, alt ni ta Tomšič zaslu-tn. da se stoletnice njegovega rojstva spominjamo te tam na mestu, kamor so ga svojčas položili k vvečnemu počitku-. Pa ie na nekaj, še bolj določenega in važnega* jih opozarja taisti priprosti novinar. Namreč: V smislu ta do danes uradno ne objavljenega Sklepa mestnega sveta naj ostane to pokopališče do l- maja v obstoječem etanju. Da to stanje do tega roka lahko ostane nespremenjeno, to pa se ujema i določitvijo stolne ln mestne supnljo. po kateri Je obstoj pokopališča podaljšan za nedoločen čas. Podaljšan namreč za svojce ali zainteresiran ce grobov, ki se zavežejo za nadallno oskrbovanje in pa ki plačajo letno najemnino po 30 din od groba, 70 din na od grobnice. če pa to velja za vse druge, zakaj naj hi to ne veljalo tudi ?a Tomšiča ? Gospodom je osebno dobro znano, da trna Tomšič urejeno skrbstvo za grob in varstvo za spomenik- In lahko so tudi te vnaprej prepričani, da ee bodo našla tudi sredstva za daljiedobno najemnino. Da takega »gaja zaslužnih* tam na Po-bretju, kakor ga namerava neki — javnosti nepoznani -poseben odbora — ne zaslutijo njti za Maribor zaslužni stari Nemci, Se manj pa Slovenci, a najmanj pa nas prvak Anton Tomšič, o tem prihodnjič. III Pr#d novimi vremenskimi presenečenji Prva predpomlautna nevihta — Reakcija je Ze tu Toplotna razlika 56° C Maribor, 15. marca; 14. marec 5C jc res izkazal kot velik re-^ olucionarcc. Zc ponoči se je vroči jugnza-padnik ^nrevrgel najprej v jugovzhodnik, a proti polnoči že v scvcrnlk. Reakcija taki izredni toploti tega dne jc torej morala nastopiti- Najprej jc prihruls močna burja, a proti jutru današnjega dne smo doživeli prvo predponiladno nevihto: grom in blisk, t^ež in sneg, ki je nanovo vse pobelil, koder jc včeraj zginil stari sneg. Umevno, da s j jc temperatura danes zelo ohladila: opoldne na soncu niti nc 10 C, sicer pa komaj 4 C nad ničlo. In vaj dan prijeta menjajoč se severe- in jugovzhodnik Tekom enega meseca, »nio doeivfli $6 stopinj toplotno razlike (će namreč računamo od ničle). 15. februar — najrnrzlejsi dan tege leta — smo imeli zunaj 29 C. v mestu £e 22 pod ničlo, a 14. marca 27 na solncu, 20 v senci in v nezakurjeni sobi 18 C nad ničlo. To so gotovo abnormalitete, ki opra-■ vičujejo našo domnevo o prehodu v Čisto i novo klimatično dobo. V ostalem s« sklicujem na včerajšnje po-i rc-eilo, v smisla katerega stojimo pred no* 1 v i mi vremenskimi presenečenji. I*\ P. Mariborske in okoliške novice — P°*o*tne *prmneinbr. Kakor znano, je baiiovis«. perceiiraia zejjujičče, ki je bi Jo svojčas last Vinarske m sadja reko šele, Docina a«- omenjene parcelo dolgo ča^a ni bilo pmvegra zanimanja, je *>odaj veliko PQvpr*š$v»Jiie in zanimanje za omenjene p*rceJe, ki ležijo ob kammšKe.rn drevoredi proti Kanmc.i, V zadnjem času so kq-P-Ji parcele: Mija Gegala iz Ljubljano 741 kv. metrov za 48.165 din, zdiavnU dr. J. Pur lan 934 kv. metrov za 74.720 din, Marija TJrbanek 761 kv. metrov veliko parcelo za 49.465 din, z«na žeJ&znLSkeg-a ura- -.nika Tončka Vola vic k 6u7 kv. m za flO tisoč 700 din. trgovec Maks Kotrtk 884 kv, metrov za 57.460 din, župan dr. A~ Ju* vaa 1020 kv. metrov za 81.80O diar, inž. FYa«e Tavčar 922 kv. metrov za. 73.780 din, Simon Ros in Albina Fabič 823 kv. mairov za. 53.495 din, inž. Joe, Muraa is Oelja 943 kv. metrov za 7540O iiu. Mar-jem a Munsa, inženjer jeva ftena iz Celja 910 kv. metrov za 72.800 din. inž. arh_ SeJa Dev 826 kv. metrov za S2.600 din, zdravnik dr. Alfonz VVankrnllller 939 kv. metrov aa 75.120 din, prof. Viktor Grun-tar 707 kv. metrov za 45.890 din. Nadalje so kupili Tiskarna sv. Cirila od hišne po-sealniee Marije Wesiak hišo St. 6 v Spla* varski ulici za 195.000 din, Lovro Ge-nel tudi na njivah in prikazala so 1e žalostna sljka. Vsi žitni posevki, predvsem rž. so v veliki večini uničeni. Mlado žito ia pod aneflom strohnelo in so le redke zelene bilke. V splošnem nrevladule mnenj« med poljedelci, da 1e letoinia zima uničila 509/« žita, Znatno škodo Je povzročil zlasti oster tehruajaki rnraz tudi vinski trti Vinogradniki tožilo, da iim ie 00» aebk> in razpokalo mnogo trt Nič manjšo Iz Ptuja — Sprememb« v občin*k< nl »vet«. Zaradi ostavke občinskih svetnikov gg. dr. Kiiliarja, AJeksandra, dr. Milana Ziupanci- ča. Alojza Zorči^a, Franca Vavpotiča, Jakoba ZavrnUca, Karla 8ima in Erneata Ferdinanda je imenoval ban na njihovo mesto gg. dr. Vladiriiirja Bressnilia. geometra Pavla Križajo, posestnika, Ivana Toplaka., pekovskega m- jHra Ivana Ko- zl&j posestnika. Filipa - te^ka, »ecJlarsckejja mojstra AJfbnast Kai-aorsbergra in delavca Janessa Fiosenjaka. Na zadnji občinski seji so bili novi mestni evetruki v navw ^nosti si^eskeg-a načelnika, g. dr. Veu-oniJca 2».r*r J seženi. ^ Verjroda. Na poledeneli česti je spo» ognila mttano delavcu Janozu Struplcu Ki je psriel in dot>ll teSke po*kodi>e na g-la-vi. — Z nOiem ga je. Med 151etnlm posest-nikovini sinom Jožefom K_ in 141etnim njegovim sosedom je prsio do prepira, v katerem je K. zabodel svojega tovariša a no*«m v hrHet in mu prizadejal teSko mino. K. je bfl prespeljan v bolnico, donim je napadalec pobegnil in poizvedujejo m njim orožniKi. — Tadrsnska straža in TPZ Putnik v Ptuju sta priredila v č>trt«k v mestnem giedaljiču predavanje o našem morju. Predavanje je obsegalo ■kioptične slike o Hrvatskem Primorju in najnovejši zvočni rilm 2.Od Zagreba do Raba*- Predaval je ravnatelj gr. I. S. Vrignanin s Sušaka. Za predavanje je vladalo vel ko zanimanje in je bilo gledallSCe pri večerni predstavi dobro zasedeno. Zelo veliko zanirnanje pa je pokazala nasa mladina, za katero pa Je> bila gie^ielUaka dvorana pri obeh predstavah veliko premajhna. Jadranska, straža in Putnik, kakor tudi predavatelj ravnatelj Vricnanin zaslužijo popolno priznanje za res lep večer, saj je bilo to prvo večje prodavanje o nadam morju ln je le škoda, da se nafta javnost toga *e bolj nI zavedala, — N*fne£oaneJ in delavci se ponovno opozarjajo, da si preskrbe najniegcenske legitimacije. Brez njih ne bodo mogli uživati pri iskanju služb raznih ugodnosti na železnicah, kakor tudi ne podpore za brezposelne. Lregttnnacijo Intnja mestno po-glavarstvo, — VrOm. V Novi vasi pri Ptuju ie vlomil tat v stanovanje posestaice Marije Sever in jI odnesel razne predmete, tako da znaSa Skoda več tisoe denarjev. Za vlomilcem poiasvedujejo orožniki. Mariborsko gleds*!*5če Sobota, 19. marca ob 30.: Oejta. Premiera. Nedelja, 17. marca ob 15.: Neopravičena ura. ftrrifcan* cene. Ob 20.: Ge.jfta. Konac tedna v majAorsfcess glsdaliadu. V soboto, 16. t m .bo premiera »loveče angleška opereta >GeJse«. — V nedeljo popoldne ae zopet ia ob anltantt ena* ponovi nadvse aabavna vaaeloigra slCeopraviee-na ura«, M je ie pri prvi popoldanski predstavi navdušila rasprodano hiao. Zvečer bo prva ponovitev operete »Gejee«. ttnnnuMinmtttiitftttit""*........ SOKOLSKKMV MABMBOttV SOKOISK DQM i Velika tatvina mesnine Rajhenburg. 13. marce Prod velikonočnimi prazniki smo že kar vajeni tatvin meea in perutnine po kmetih Pretekli teden je bilo javljenih S6 tatvin kokoši tn manjša tatvina mesa pri po-•e&tniku Bračunu iz Stolovnika Vse kmete pa je apravil v strah obisk, ki ga je bil d t,ie« Cinžar Jože iz Arme?kega. Pri n;em sta se oglasila dva mesojedca, ki sta naj' rž najbližja domačina. Bilo jima je dobro mano. da je čin/ar zak'al &tlri d he* le svinje in da ima vse meso in mast shra-n'cno v shrambi. Prišla sta 1 nahrbtnikom, pristavila lestvo in po njej splezala na pedstre-šje. od tam pa v shrambo, kjer sta bila prijetno presenečena Vasla sta preico 320 kg suhe slanine, kakih 400 kg suhega rresa. nad 150 kg čiste masti in 80 klobas. Ker sta imela premajhno posodo, je eden odšel v- hle po ko*, v katerega *■*-» '••i'o- žila dobrot in nosila na varno, dokler nisi:- odnesla poslednje klobase. Ker ne ni- st;! mogla vseh debrc4- odnesti, sta nekaj mesa skrila na Cm žar jc vem kozolcu v slami. ? namenom, da se naslednji večer vrneta. In res Prišla sta nasaj kot prihajajo zli duiorl \n Ra v sUmo po skrito meso. Nemalo pa 5ta bila presenečena, ko sta mesto svinjskega me*rt na5,a v slami domače crro^nike in tršlr*» Rimske TVipl'ce e;. Repni, Breg SeievSefe m Krapec, za Se\-n:co g. Pavček in TrM-r^p. ^ Ro'i!-!. za progo proti TT—■< V n yn g. Ja^b:noek. Učiteljske zborovanje Mokronog, 12. marca V soboto je aboi'ovaio ućite^jstvo mo-kronoškega oicroftja srasksga ueitel.^kega društva v Krškem v Mokronogu. Zborovanja se je udeležilo lepo število učitelj-stva iz Miienske doline. Zborovanje je vodil sol. uprav. g. Zdesar ia fit. Janša, ki je pozdravu navzoče članstvo ter podal besedo tovarišu g. Jagodicu, ki je refer:-rai o medna rodnj uniji za zasCito 0U*ok- V avojem obširnem referatu Jc posegel v agosovino o saščiti dojenčkov v 14. stoletju, ko so pričali ie spoznavati važnost zsjeite otrok, ki pa še ni bi:a prava in smotrna. Franootka revolucija je dala po- i vod, da so ga£eu narodi temeljiteje raz-BđjMajB o saaćiti dece. V 18. stoletju pa pričenja državna zaščita, ki se čedalje in vedno bolj boljše, V letu 1907. je bik* pn »aa že 10 zavodov zaščite. V tem l*tu ae je vršil tudi pr^ vi avstrljsto kongre* aa zaščito otrok na j Dunaju, ki je zavzel stališče, da se otrcic ■ aaačiti de pred rojstvom. Zastopnik Slo-I vencev je bil na dunajskem kongresu sod- nik Mil£inakit Id je zastopal aaoela, Id ao se daaas v vsljavL Obveljalo Je nadelo, ds> »e nese človek že prt otroku po geslu: Vsa sa otroka* Po kongresu so ae porajala razna vpra-sanja za aaaoito in varstvo otrok. M ao» čiš orauono in malo praktično. — Vaitoo po je tudi vprašanje zaščite otrok v prtmsru vojne. Za ta primer je iadelale ministrstvo pravilnik. Zaščita otrok naj se razširi tudi edotaU in tu ima uči tel j s tv o prav hva-tno polje svojega koristnega udejetvovsr nja. Prodavanju je sledila živahna debata. Društveni tajnik je poročal O važnih učiteljskih vprašanjih in p recital razne vloga, ki jih je organizacija vložUa na marodajna mesta in se tičejo učiteljskih ter šolskih interesov. — 20. aprila bo v Trbovljah iborovanje 0 sreskin učit. društev ter koncert učit. pevskega zbora in >Trboveljokega Slavčkae o priliki odkritja kruljavega spomenika. Ko je društveni kUgaJmk podal svoje poročilo. j# bUo ie pozno, zato je moralo od pasti predavanje tovariša Jurancica. ki bo predaval na prihodnjem zborovanju-Pač pa j« podal ie nekaj misli o prejšnjem predavanju. Naš tujski promet lani Vpliv vojne se je najprej in najbolj pokazal pri turizmu LJubljana, 16. marca Izmed vsoh gc«poxiarakih strok — in tujski promet je nadvomno tudi gospodarska stroka — se jo vpliv vojns najprej in najbolj pokazal pri turizmu. To apvevidi-mo iz statističnih podatkov letnega poročila Narodne banke, objavljenega pred dnevi. Podatki so zbrani za vao države in so zelo poučni, če jih primerjamo 9 H«-vilkami o tujskem prometu prediaijakinv 6e bi lani Se ne prišlo do vojne ali če bi se začela vsaj mesec pozneje, bi bil tujski promet v naši državi najbrji naj-živahnejši v zadnjem desetletju, se preden se je začela sezona, so bili izgledi zelo dobri. Dotok gostov v naia letovišča, zdravilišča, planinske kraje in kopoitičo je bil relo dober do septembra v* prvih osmih masecih iaru je bilo števi: , nočnin od leta lf»36 največje. Toda nazadovanj': tuj-kega prometa že v prvih mesecih vojne je bilo Se tem bolj naglo kakor prejšnje .pesece naraščanje. Jasno je bUo, da ra je povzročila vojna in ne morda, da se je -e sezona končala. September je sicer Š> zelo živahen mesec. Tujski promet je od septembra do novembra tako naglo zastal, da je bilo v lanskih treh jesenskih mesecih v pri~ eri z enakim razdobjem predlanskim 44.44^ manj inozemskih gostov in 38.60^ manj nočnin. Naglo se je zmanjšalo tudt število domačih gostov, in eieer za 20.8<>v, vendar to Se ne pomeni nazadovanja spričo porasta nočnin za 4.42*v Da je število uočnin de* mačih gostov jesenske mesece nekoliko poraslo, čeprav je bilo gostov znatno manj, je treba najbrž pripisovati posebno lepemu vremenu lanske jeseni. Velikemu porastu tujskega prometa do jeseni moramo pripisovati, da nam skup-tte Številke ne kažejo večjega nazadovanja V 11 mesecih lani je bilo domačih in tujih gostov skupno 869.733 (predlanskim 9S7.§12), in sicer 606 98S C6S6.088 domar čih in 362.747 (281.534") tujih Nočnin je bilo akupno 5.2S6.256. predlanskim pa S.35S.833. Pri tem Je najbolj zanimivo, da je bilo Stavilo nočnin domačih gostov lani celo vISje kakor pa predlanskim: 3,857.709 (3,819236). Primerjajmo še številke o tujekam prometu v iesensKifi meaecm (septembru, oktobru tU novembru) lani tu predl«ui«icim! V treh mesecih jeaeni je bile skupno 176.0S2 domačih ln tujih gostov, predlanskim pa 241 867. Domačih je bilo 139748 (176.464), tujih pa 36.336 (6540S). Nočnin je bUc- v istem razdobju ©84.277 pred. lanskim pa 1,087.148. Nazadovalo je ste* vilo nočnin gostov iz tujine, med tem ko je bilo nočnin domačih gostov več kakor predlanskim, 768.902 (736.359). Število nočnin domačih gostov je bilo lani za 1% vil je kakor predlanskim, čeprav je balo gostov 11.53% manj. Toda zmanjkalo se je Število nočnin gostov iz tujine za lQ.17*/o. Za presojo donosnosti tujskega prometa je Število nočnin zanesljivejše merilo kakor Število gostov, število gosto\-aSRlo oa sebi nam ne more nuditi nikdar jasnejie slike o živahnosti tujskega prometa, slasti se, ker je pogosto eden in isti gost v statistikah Štet po večkrat. Zato ae vemo, koliko gostov, n. pr. Nemcev je bilo v resnici pri nas, saj je vsak tujec Stet v statistiki tolikokrat, kolikor-krat se ie ustavil v posameznih krajih. Tako lahko nastane iz enega tujca 10. pa tudi več tujcev, če je tujec prepotoval državo. Vendar to ni takSna napaka, saj gre za dejanski efekt tujskega prometa in ne za resnično Število gostov. Lani se je nenavadno zmanjšalo ItsvOe gostov iz neklirrnških držav, celo z» 42.470/c, med tem ko je bil dotok gostov iz klirinških držav povečan za 0.47^ število nočnin se je pa zmanjšalo iz obeh vrst držav, iz kliiinskih za 5.16° ^ iz ne-klinoJMh pa z« €3.06%. Večji dotok gostov ia klirinških držav gre predvsem na račun Nemčije; lani je bilo 191.213 gostov iz Nemčije, predlanskim pa 144 922. Tudi Število nočnin nemškin prostov je lani zelo naraslo, od 705.303 na 1.000.028. čeprav je bilo Jesenske mesece že znatno mnnjse kakor prejšnje leto. Najbolj je nazadoval dotok goatov iz bivše Ceskoolovaške. Luni jih je bilo le 8.179. predlanskim pa nas je obiskalo še celo 39.323 Ohov. SteviJo nočnin Cehov je znaSaio 1. 1938 350.791. lani pa samo 72418. Zato so bili lani po Sta-vilu gostov in nočnin Madžari na drugem mestu, med tem ko so bili preiftnia leta na tretjem ae Cehi. Gostov Iz Madžarske je bilo lani 14 322 (19.895). nočnin pa Jc bilo 95 468 «133.882). Na tretjem mestu so bili Italiiani. 10.786 (12.83C) gostov in 43.848 (29.672) nočnin. Angleži so bili 20 na četrtem mea*u 9 5 200 (12.937) gosti tn 22 687 (60.CS0) nočninami. Na te podatke ae bodo morali ozirati letos pri organizaciji propagande za na« tujski promet v drugih državah. Nn tnko veliko Število gostov lz Nemčile sw«da ne bodo mogli računati, a ta velik priman ikjaj bi naj vsaj neknMko kril znatno večji dotok iz drugih sosednih drŽav, predvsem is Madžarske. V tem »mlslu tuki teče proti posta i i Loki. Ko ee mu je približal« ga je prijel. Tolovaj je pričel ^piti, da ie ministrov brat ter da mu bo 5e pokazal. Toda orožnik ee ni zmenil za njegovo babarijo. Pomeril mu je puško na prsi. ga s pomočjo žel. uslužbenca g. Po-tu'ka zvezal in olpcljal v občinsko pisarno v Loko, kier Je bil vklenjen že prvi iepar. Medtem je gostilničar Golob sporočil oiožnikom, da so pili v njegovi gostilni štirje sumljivi možje. Komandir je na pod-lagi op;sa nrijel še tretjega ienarja na sej* mišču, dočim je orožnik Alimpija Mičič prijel četrtega na B^esu, ko je preko njiv tekel na vlak proti Zagrebu. Vs! itfrje feparjl zanikajo udefleibo pri zenni tatvini in tudi da so bili v Golc>bovi creSfcilni. kakor tudi zanikajo, da bi drug dru??e?a sploh poznali ter trdijo, da so prišli v Loko na sejem le ko* meletarji oziroma kot posredovalci med kupci in prodajalci živine. Ljudstvo na sejmu, zlasti pa na Zid. mostu Je hotelo feparje Hnčsrl m se imajo zahvaliti samo orožnikom, ki ao jih vzeli v zaščito. Tudi poeestnlku Han-fku Francu iz Svf Jedertl je bila v sredo ukradena denarnica na sejmišču. K sreči je bila nrazna. V četrtek je brla konfrontacija. Orožnik g. Otorepee Iz Sevnice Je takoj spoznal dva feparja, ld sta nedavno na sejmu ukrad'a 11.000 din. Enako Imajo na vesti tatvine v Kostanjevici. Policija Iz Zagreba je sporočila, da ao Ras i m Serič, Jakob Hasanbegovič, Jceip Šumarič m Jo-vo JovanoviČ" nevarni žeparji, ki to bili zaradi tatvin v Zagrebu ze neštetokrat kaznovani. Svoje zatočišče so imeli ▼ Kusto-1 žijj blizu Zagreba. Vsrnostne oblasti r Zid. mosta so jih v četrtek dopoldne odpremile r.a aresko sodišče v La\ko. kjer pa so takoj spoznali 2ep*rja Sumarića, ki jc tu žc pred časom odsedel kazen zaradi žepnih tatvin. Da so vsi štirje žeparji tako hitro pri~ šli v roke pravice, gre zahvaia našim vrlim orožnikom, ki zaslužijo javno pohvalo in priznanje- Revija naših krajev Ljubljana, 16. marca Pravkar je IzSla prva letošnja številka rovija za propagando turizma banovine Hrvatske tn Slovenije »Turiseni« (prej »Jugoslovanska revija«), ki ae po svoji nenavadno lepi opremi uvršča med najboljše revije v naši državi. Prva letošnja številka »Turizma« objavlja na uvodnem mestu Članek prof. Frana Vlollća »Turistični uspehi v lanskem ln možnost dela v letošnjem letu«, slede pa mu članki urednika Vladimira Regallvja »Naša bela Ljubljana — kakršna je v resnici«, »Zagreb je dosegel, kar mu je zgodovina določila« in »Zimaka slika s kraljevskega Bleda«, zanimiva reportaža Janka Jazbeca »Tudi letos bomo letovali na zmerom zelenem Rabu«, poročilo o delu za pospeševanje turizma na Jadranu, prispevek učitelja Ivana Dodiča »Eden naših najlepših krajev — Gorje pri Bledu«, razprava hotelirja Bruna T opica »Pred krizo ▼ nasl hotelski industriji«, Konove »Spomine na vesel dan v Skradu«, članek prof. Josipa Perisiča »Split — mesto številnih umetniških spomenikov« in naposled članek o Ptuju v davnini in dandanes. V zanimivi rubriki »Razno« slede poročila o knjigi dr. A.. Brileja »Priročnik za planince«, o Mlakarjevih »Izbranih planinskih apislh«, o ustanovitvi Hrvaškega Tourlng-kluba, o dr. An dre j ko ve m »Statističnem letopisu« za naso državo in o nekaterih najvažnejših turističnih akcijah banske uprave in obeh slovenskih tuj s koprom etra h avea. Kakor vse prejšnje, Je tudi ta številka »Turizma« opremljena z izbranimi slikami — na naslovni strani s Korničevo iz okolice 6kof je Loke, v tekstu pa s slikami Zagreba, Dubrovnika, Ljubljane, Bohinja, Raba, morja, Makarske. Hrvatskega Zagorja, Gori j, Plitvic. otoka Krke, Skrada, okolice in samega Bleda, Splita ln Ptuja. S pričujočo številko jc »Turizem«, ki ga ves cas njegovega izhajanja urejuje novinar Vladimir Regally„ začel svoj osmi letnik. Bilo bi res potrebno, da to naSo najlepšo turistično revijo naroče vsi gostinski obrati bi drugi turistični Interesenti, saj je najlepši predstavnik lepot naših krajev. »Turizem« tiska Narodna tiskarna v Ljubljani, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Naročnina stane letno samo 100 dtai